PROSVETA g^YEAR XXVL ^ gusilo^slovenske narodne podporne jednote Uradatški ta ««etvallkl ywKiHi ItlT 8. Lswaiate At«. Otftoe of PublkAtioai tMT 8e««k Lswsdtle An. Komentarji wtfki dolgovi. — NaciJAo krščanstvo Ameriška republika nima zu -jih dolgov, obratno je upnik ¿ dežel — kar ji pa danes, v tej največji krizi, malo ali nič iwmaga - toda skupna vso-tjenih notranjih dolgov je „j v«emi deželami največja na U Skupni notranji dolgovi Cuienih držav znaS*i° d»ne« Uiižno 250 milijard (dvesto-tfewt tisoč milijonov) dolar-f Tako poroča Evans Clark ¡voji knjigi "The Nation's tul Internal Debts", federalna vlada dolguje 22 Lgjard in 400 milijonov dolar-», računajo pa, da v enem leti vsota naraste na 30 milili in obresti bodo znašale brez llega eno milijardo letno. Ves fclg je v federalnih bondih in lih, ki se nekateri (bondi ibode) vlečejo že od vojne, id vojno je federalni notra-i dolg znašal okrog ene mili-rie dolarjev. Priave, okraji in občine dol tjo v bondih in drugih obli- jjih skupno vsoto 18 milini in 685 milijonov dolarjev, ihto pridejo privatni dolgo-Vknjižbe na farmah zna-jiosem milijard in 500 mili-ov; vknjižbe na hišah v me-127 milijard in 554 milijo-r; obligacije železnic 14 milili in 264 milijonov; podjetja Bih naprav (elektrarne, pli-■e, vodovodi) 11 milijard in milijonov; industrijski dol-I (tovarne, rudniki etc.) 10 ijsrd in 450 milijonov; ban B milijard. !o io dolgovi na dolg rok, po-■ teh pa so kratkoročne dolž-% in.aicer nriiirtrijah«. ki tajo skoro 90 milijard, in o- * ie z 14 milijard dolarjev, kopna vsota vseh teh dolgov ib koncu tega leta narasla na milijard dolarjev. Leta 1929 «nili ameriško narodno bo-to. javno in privatno, na |j ¿ez 300 milijard. V zad-i fttirih letih je pa vrednost tako padla, da je danes »dno bogastvo težko vredno ko znašajo — val no-■ji dolgovi. »pomeni, da Amerika sama foliuje toliko kolikor je Z drugimi besedami: pravilih kapitalistične ■""je je bankrotirala. dohodki, javni in pri-i< «o bili pred štirimi leti »t 90 milijard dolarjev; la-*Wli 45 milijard. Letos naj-'Mejo pod 40 milijard. ™>«t imetja pada, dohodki fo Ampak dolgovi stoje in ■Kjo privatno lastnino. To * da bodo same obresti ■Požrle brez malega vse MJtc. totni dolgovi, ki so na- * okrog 200 milijard, so »toni večini posledica špe-g-. zlasti špekuliranja z F1 v mestih in okolici [Upniki so večinoma veli*1^- Kako se ljudstvo ■teh dolgov? Ce računajopravilih kapitalističnega —»mva — ne vemo. Črna *PM naju,, nič drufcega. ■M«n<, pravilo kapitaliz-f. mora biti plačan, pravilih morajo delavci Amerike delati sa-" u 'figove. , n< raium pa ne bo dolgo LJJ\ »>* bi ameriški člo-Z***** vlekel samega *« "tremena svojih mE n<* moremo verjeti. * «e. propast. ^ ^PiUlizem upropa-C: Uhk" 'jud*tvo, mor. H»*»J" unr°P"titi do. Kdino nka 'kWIui od strai- ]g«,Vi Ni 1Cistična) cerkev a vedno večje P"vzmč kakor javljajo *'J»ki teologi so iz Chicago, IHn torek, 31. oktobri (October 31), 1933. y#irty ^g^gU^poaUg. Provi^ f^ggtioa n^ ^ ^ ^ „„ ^ ^ ^ ^ B^ritMo. *>.oo STEV.—NUMBER 213 rudarjev FORDOVA MUZ- Bith" P'ogre.ivnih BA IZZIVA FEDE RAUIO VLABO "Nikdar ne bomo priznali unije'* je izjavil Edsel Ford. Druge avtne družbe zavzele isto stališče Washington, D. C. — (FP) — Industrijski administrator Johnson je končno javno priznal, da se je Ford Motor Co. odločno u-prla Rooseveltovemu obnovitvenemu programu, kar on smatra za kršenje industrijskega zakona. Na sestanku s časopisnimi poročevalci je Johnson rekel, da Edsel Ford izjavil, da Ford Motor Co. ne bo nikdar priznala unije in pod nikakim pogojem sprejela kolektivnega pogajanja. S to izjavo je Johnson potrdil, da je bila konferenca z reprezen-tanti Fordove kompanije, ki s< je pred nekaj tedni vršila v De-troitu, popoln neuspeh. Takrat ni hotela slediti drugim druž-)am, ki so podpisale pravilnik, !ln na tem stališču vztraja še danes. Ko je bil Johnson vprašan (akšno akcijo namerava podvze-;l proti Fordu, je odgovoril, da bo zadevo izročil načelniku zveznega justičnega departmenta. Dejal je, da zakon in določbe pravilnika predvidujejo denarno cazen in injunkcijske ovire, kar >omeni, da bo moral Ford dobili od vlade dovoljenje za obratovanje svojih tovarn. Ako pride do tega, bodo pogoji, katere mu bo stavila vlada, najbrž tako o-stri ko določbe pravilnika avtne industrije, katerega noče podpisati. - Ampak Fordova družba ni e-dina v avtni industriji, ki vodi boj proti unijam in se noče pogajati z reprezentanti organiziranega delavstva. General Mo-i^rs in druge avtne družbe zavzemajo isto stališče. Nedavno , e General Motors odpustila nad >K)0 delavcev, ker so pristopili v unijo. O tem je bil obveščen administrator Johnson, ki pa n) podvzel nikake akcije, dasi je ružba kršila določbo industrijskega zakona, ki daje delavcem pravico do organiziranja. Zahtevajo injunkcijo proti baronom premoga Springfield, III. — Odvetniki Progresivne rudarske unije so vložili pred sodiščem prošnjo za injunkcijo proti premogovnim družbam, ki uposlujejo le član« United Mine Workers unije. Progresivna unija pravi v prošnji, da je to diskriminacija, ki je v nasprotstvu s pravilnikom premogovne industrije v okrilju NRA. Odborniki unije United Mine Workers v illinoiskem distriktu so zadnje dni formalno povabili vse članstvo Progresivne uni je, naj prestopi v staro unijo. Obljubujejo jim, da bodo sprejeti nazaj vsi brez diskriminacije. OMANIZRANJE TEKSTILCEV V PENNSYLVAHIJI Delavci v naselbinah, ki «o bil« doslej pod popolno kontrolo kompantj, stopajo trumoma v unijo Amerika se vrgla na sve-__tovni trg zlata Magutje vsepovsod v boja proti anijan Asociacija tovarnarjev v Floridi daj« nasv«t« članom, kako naj preprečijo organiziranj« delavcev . - Hitlerjeva "volitve" Na glasovnici je ssmo ena lista _ fašistična Berlin, 30. okt. — Volilci v Nemčiji, ki bodo 2. novembra soglasno odobrili — to se razume — stalflče Hitlerjeve vlade glede ifcstopa iz Lige narodov in od-toda z razorožitvene konference V Ženevi, bodo imeli pred se->oj eno samo listo kandidatov in ta lista je nacijska. Vse kandidate je izbral Hitler in poleg na-cijev je dodal kak tucat nefaši-stov — "gostov" kskor jih fsši-sti nazivajo — med katerimi so monarh isti dr. Hugenberg, pod-kancelar Papen in nekaj drugih. zgredi v Palestini se nsdslju- JeruzalerttftfaHkt. —" Krvavi spopadi med Arabci in Judi se nadaljujejo v več krajih Psle-stine. Pri včersjšiijem izbruhu v Jeruzalemu je morala posredovati angleška policija. Dva mo-hamedanca «ta bila ubita. Število mrtvih v *adnjlh treh dneh e naraslo ns 27 In rsnjenih ns več ko 200. zdaj začeli učiti, da nad nordič-nim človekom ki je predvsem Nemec, ne more biti višjega bit-Nordik je sam sebi Bog in kot tak ne more grešiti ... Nič čudnega ni torej, da se katoli-Akl škofje v Nemčiji razburja-o. Kaj pa č« bi se začeli razburjati tudi nacijski škofje In teologi? Ko bodo nad ji uver-J eni, da so oni sami bogovi, se vpraAajo: "Cemu nam je potrebna nacijska cerkev T New York. — (FP) — Evi-denca, da se delodajalci in njihove organizacije izogibajo delavski klavzuli Nire in jo napadajo se kopiči. Tovarnarji v Buffalu na pri. mer pošiljajo delavcem okrožni-ce, v katerih napadajo voditelje delavskih unij, ki se trudijo, ds organizirajo delavce. V t»h o-krožnicah jim pripovedujejo, da se jim ni treba organizirati, kaj. ti koristi od Nire bodo vseeno deležni; da jim ni treba plačevati prispevkov unijam, da bi jih vte protektirale. Da je ta propaganda del splošne kampanje tovarnarjev, ki hočejo na vsak način preprečiti organiziranje delavcev, kaže bule-tin, ki ga je izdala organizacija Associated Industries of Florida. Ruletin vsebuje nasvete, naj čla-ni sabotirajo unijsko kampanjo, ki jo vodijo delavske organizacije. To kampanjo financira Aaocl-acija ameriških tovarnarjev v Washingtonu. Kaba v objema ttrajkov Bombe pokajo v Havanl Havana. Kuba, SO. okt. — Kuba je danes v velikem vrtincu delavskih stavk. Samo v glavnem mestu Havanl je v teku 80 različnih štrajkov. Poleg tega so radikalne unije, sindikalistične in komunistične, razglasile generalno protestno stavko proti pro-vizorični vladi, ki je začela izstopati zelo strogo z raznimi radikalnimi grupami. Dali se generalna atavka obnese, Je še vprašanje. V zadnji noči so bile tri bombne razstreli*» v Havani. Bombe so naredile precej materialne škode, toda ubit ali ranjen ni bil nihče. Philadelphia, Pa. — (FP) — Izgledi kažejo, da bodo delavci v tekstilni industriji te drŽave organizirani v unijah še pred simo. Orgs niza torična kampanja, ki jo vodi United Textile Workers unija, zaznamuje velikanake u-spehe v zadnjih tednih. To je tem bolj značilno, ker ao tekstilni baroni zadnja leta ubili vsak poskus za organiziranje delavcev. Nenadna in dramatična sprememba na ekonomskem polju Je presenetila opazovalce situacije v krajih, ki so bili dolga leta pod popolno kontrolo tekstilnih magnatov. Samo v enem dnevu je v Lewistonu, kjer ima Viscose Textile Co. več tovarn, pristopilo v unijo krog štiri tisoč delavcev. Odkar je United Textile Workers unija otvorila kampanjo, v kateri sodeluje tudi državna delavska federacija, so skoro vse kompanije avišale mezde in skrajšale delovnik s namenom, da preprečijo organiziranje delavcev, toda njihova namera se je Izjalovila. V zadnjem Času so bile ustanovljene krajevne unije v Milroyju, Meadvillu, Yorku, Edystonu, Bridgeport u in Chester ju. V Shamokinu so tekstilci, dva ti#oč po številu, naznanili, da bpdo zattavkali, ako Eagl« Co, ne pristane na njihove zahteve glede višje plače, skrajšanja de-lovnika in priznanja unije. Tekstilni baroni so v zadnjih letih zgradili mnogo tovarn v manjših naselbinah, nad katerimi ao dobili popolno kontrolo. Prevladoval je fevdalizem in iz| korlščanje. Povprečna tedenska mezda za 60 ur dela je bila sedem dolarjev za neizkušene delavce, izkušeni pa so prejemali od deset do dvanajst dolarjev. Nov unijski val, ki je objel vse tekstilne tovarne, obeta napraviti konec industrijskemu tla-čanatvu. RoesivoH v konflikta i jeklarskimi ma^aatl Zahteva, da snilajo cene tračni cam, ki ao pr«vlaok«. Raak< ponudb« raakačll« adminlatra cijo Avstrija pometa s hitlerjevcl Dunaj, »0. okt. Dollfussova klerofašistična vlada je odstavila župana in vse učiteljsko o-sobje v Hchladmingu na štajerskem zaradi nacijskih aktivnosti. Odstavljenega župana je zamenjala s komisarjem in šole zaprla. KaAiatl ubili Mirlalista v Argentini Buenos Aires, Arg., 80. okt.— Fsšisti so vč«raj napadli socialističen shod v tem mestu in stre-Ijsli na aocisliste. Kden socialist je bil ubit, drugi pa ranjen. Policija je zaprla 16 fašistov. Waahfafftont D. C., 30. okt. — Kooseveltova administracija se je spopadla b magnati jeklarske Industrije saradi cene železniških tračnic. Stlrl največje jeklarske družbe v Ameriki so postavile enake cene tračnicam, 137.76 za tono. Federalni fteles. niški koordinator Eaatman J« po navodilu Roosevelta ogorčeno protestiral proti temu in naalo-vil na jeklarske drušbe zahtevo da morajo znižati ceno na |36 ali pa predloilti vladi svoj« poslovne knjige v dokaz, da jim previsoki Izdatki ne dopuščajo nitje cene. Kar J« vlado najbolj pogr«lo, je to, da so vse večje jeklarske družbe poslale enake ponudbe za nabavo tračnic železniškim dru žbam — kakor da ao se zmenile* Federalni protltrustnl zakon Je sicer suspendiran, odkar posluj« NRA, ampak vlada ga lahko vsak Čas olivi in nastopi proti "trustnlm zarotam". Upor v Ukaikl pogozdovala! armadi Sedemindvajset "r«fcrut«v" ta-gnanih is kvmpe In domov Mllw«ukee. Wta. — V federalni kempi civilne (Migosdovalne armade v milwauškem okraju, ki se nahaja v Wh i tnali parku pri Hales Cornersu, je v soboto Izbruhnil upor in 27 Člkaikih re-krutov je bilo izključenih ki armade ter poslanih domov v Chicago. Fantje so se uprli d«lu In Jzjavili, d« Imajo predlog delovnik, Zahtevali so skrajšanja de-lovnika in nagovarjali druge, naj s« jim pridružijo.. Akelja se Jim ni posrečila. Bili so aretirani, naložil v avtotruke In odvedeni na železniško postajo. Po imenih upornikov j« sklepati, da so večinoma sinovi polj skih, čeških In italijanskih star-šev. Krzvekl nadomsatll IliMqulta Chicago, — Kksekutlva socialistične stranke, ki Je tu zborovala zadnjo nedeljo, Je izvalila Ixm> Krzyckega iz Milwaukee m predsednika osrednjega odbor« stranke, ki zavzame mesto po-pokojiiegM Hilltiuita. Krzycki, tu rojen Poljak, je star A2 1st in po poklicu krojač. £e več let Je glavni organizator unije oblačil-nih delavcev Amalgamated nothing Workers. Prlaer Iz stavke rudarje« t SaltUan«. lad. Milica UWI pred «kraj*!« «»daijafclni Rooaevelt odredil kupovanje tu- jezemsket« aiata. da saMItl dolar Waahington, D. C., 30. okt. — Današnja cena. ki Jo ameriška vlada plača za unčo novoprodu-ciranega zlata, je $31.96. To je 14c več ko v soboto in 47c nad svetovno ceno v Londonu. Ameriški dolar j« danes zelo padel na mednarodnem denarnem trgu. Waahlnrton, D. C., 30. okt. — Ameriška vlada bo kupovala zlato v tujih deftelah po višjih cenah z namenom, da zaščiti dolar pred manipulacijami v inozemstvu In s Um zavaruje višj« cene ameriškemu blagu. Zadnji teden, ko je vlada začela kupovati zlato po višjih c«nah, da ac«n| dolar in dvlgn« cene na domačem trgu, je bil njen zlati trg orne-jen le na Zdruiene dritave; ta teden se raztegne na Kanado, Mehiko, srednjo in juftno Ameriko ter Evropo. Nekateri finančniki v Wa-shingtonu menijo, da to snaČI, da bo ameriška vlada spravila pod svojo kontrolo va« zlato na svetu. 2e danes ima Amerika v«č ko eno tretjino vsega zlata nt svetu. Dne 26. oktobra je Imela ameriška vlada zlat« rezerve za *tlri milijarde In 328 milijonov dolarjev po atarl ceni, dočlm vaa zaloga zlate rezerve na sv«tu znaša enajst milijard In 600 mi-HJonov dolarjev. Pričakovati je odmeva v tujini. Anglija, Francija in drug« delele bodo morale raagiratl, di ■ščitijo svoj« »lato. Va« ka««, da prihaja nekakšna "zlata vojnah Zlasti Francija, ki Je s &v|. oo, Belgijo in Hoiandljo še na zlatem standardu, bo morala n«kaj storiti, (m hoče obdržati U standard. Francija ima tri mllijar-de in 300 milijonov dolarjev zlate rezerve — |n dokler ostane na zlatem standardu, mora biti njen trg zlata odprt. Najhujša tekma za zlato a« pričakuje na londonakem trgu, kamor prihaja danes največ no-voproduciranega zlata Iz Juftne Afrike, londonski trg Je prost, toda če bo ameriška vlada navl-Jala cene, bo Anglija naJbrAe zaprla ta trg. Privatne klinike v rokah rake-tlrjev -New (laven, Conn. — Iloward H. Cullmen, predsednik Beekman bolnišnice v New Yorku, Je označil komercialne klinike, ki adra-ve delavce, ki se poškodujejo pri delu v Industrijah, za ustanove, ki so |nm! kontrolo raketlr-Jev. On Je priporočal ustanovi-tev državnih klinik In odpravo privatnih. Dalje je obtožil zdravnike, ki ao uposlenl v privatnih klinikah, naklonjenoati napram kompani-Jam, ki s svojimi Izjavami ropajo poškodovan« dela ve« In jim odrekajo odškodnino, do katere so upravičeni, Trgovina z slalom začela cv«t«tll Chicago. — Trgovci z zlatom, ki špektilirajo^nk visok« c«ne v bližnji bodočnosti vsl«d vladna manipulacij« zlata, so začeli kupovati zlat« predm«te: prstan«, ur« In druge stvari. Vlada š« nI dvignila c«n« za zlato v komercialni rabi; ta c«na J« š« vedno Mtara $20.07 unča. Vlada kupuje po višji c«ni I« novoprodurira-no zlato iz rudnikov in izpiralnlc. Ampak šp«kulantj« računajo z v*eml mošnoetmi In ponujajo n«koliko vlšj« c«n« za zlat« pr«d-m«t«, MummoIIrI ohttruiil mmrkovee a elrojnicaml Kim, .M» oktobra. — Pri vče-rsjšnjih slavncwtlh enaj»tl«tnire fašistlčn«ga pohoda v Klm j« Mussolini podaril mladinskim fašij«m -» organizacijam dečkov od lil. do 21. Ma — strojnice. Vsak fašij j« dobil po «no strojnico. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT «LASI u) I« LASTWIM A »LOVBNMS NASOOMS rODPOSNS JBDMOTS fcr Dnii W Mara«.iM: « Mr*»-. ÎÏTJîn^ Hit unIOMO, MH - • r.t-« for U. U.IU* SUM |««r( MA* nr Chic.o %n* CUM» HM P" w.trw Si» I" C«M (fluu* RO éa/ororu — rralftK A4»«rtUio« r»U« M •» „rtlrfJ will «H b. HU"» Nuluv M »•«. k" '■»• ,Uk prosveta 1(17-11 R* Ar«.. Cki«M». MKMHKU OF THE FEDERATED PBSSS. i IM lia tum » ufcU*V»Ju, n« |>ríin«r )S«r|rt- »<0 IM!}. poU« r.»*« ,m*"V " ""^it Mal, ..m )« • um pim^Uêmm. nio Ii»t M «U»l. Domač drobiž Obiskovalci razstave ChicaRo. — Družini Anton Struna iz Clevelanda in William J Bukovec iz N. Madisona, 0., sta prišli L avtom na svetovno razstavo. Operacija in štorklja Gowanda, N. Y. — Tu se jt moral podvreči operaciji rojak Anton Zore. Nahaja se v bolni šnici in zdravje se mu počasi vrača. — Pri družini Kornela Klunčarju se je ustavila štork ]ja in jim pustila zalo hčerko. Umor v clevelandHki naselbini Cleveland. — Preiskava, ka ter o je mrliški oglednik izvršil na truplu Marije Stare, katero ko — kakor smo včeraj poročali — našli mrtvo zadnji petek zjutraj na njenem domu, je dognala da ženska ni umrla za strupom, temveč je bila zadavljena. Samomor je torej izključen. V njenem želodcu ni bilo strupa. U-mor je nedvomno izvršil stanovalec Starčeve George Babfč, ki so ga istočaano našli mrtvega. On je izpil strup po storjenem činu. Mary Stare je bila vdova tri leta. Stara je bila 43 let in doma iz Martinjaka pri Cerknici. Babič je bil star 53 let in že dol-go časa brez dela. Pokoj niča za-pušča dva sinova, ki sta stara 23 In 16 let. llbil ae pri padcu Cleveland. — Louis Samec star 56 let in doma iz Pricerk-ve pri Strugah, je zadnji teden padel po stopnicah tako nesrečno, da je drugi dan umrl v bolnišnici. Prebil si je lobanjo. Ameriki je bil 36 let in zapušča ženo in devet otrok. Cerne »pet oropan Cleveland. — Frank Cerne, k ima prodajalnico z zlatnino v Slov. narodnem domu, je bil noči ml četrtka na petek že četrtič letos oropan. Tatovi, ki s» vlomili v njegove prostore skoz stransko okno, so odnesli vse harmonike in precej zlatnine skupni vrednosti do $.'1000. /.a storilci ni sledu. Zaroka Cleveland. — Dne 11). t. m. sta se v krogu prijateljev na «lomu mrs. L. K ro tiče ve, (¡rovewood aVe., zaročila Jos. Hitti in Mary Une. Zaročenka je bila rojena v Cherokeeju, Kans. Poroka bo 11. novembra. Poroka Cleveland. —- Poročila *tn se Avgust Žele. Min znanega po-grebnika, in Marie Banič. Neve-ata Je bila rojena v ha Sallu, biva pa žč^več let v Clevelandu. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Is razalk krajev Hummer izgubil vladno mIuIIio Washington. D. C. — Dr. Harry Hummer, superintendent vladne umobolnice za Indijance Delavske razmere in naše novice Elizabeth. N. J. — V pojasni- lo onim, ki so me pismeno vprašali, posebno še članom in članicam SNPJ, o zaposlenosti delavcev in delavk v tukajšnji o- kolici: V Elizabeths Newarku in v okolici New Yorka je na tisoče tovarn in majhnih industrij. V teh industrijskih podjetjih je šo zmirom na tisoče in tisoče delavcev in delavk brez dela. Največ teh delavcev in delavk je bilo odslovljenih pred 2 in 3 leti in le prav majhno število je bilo tako srečnih, da so dobili zopet delo nazaj. Kljub veliki agitaciji od strani Nire, je bilo v tukajšnji okolici največ zopet zaposlenih v oblačilni industriji za srajce in druge obleke z večjimi plačami, ampak plače so bile zvišane šele potem, ko je unija vzela pod svoje odkrilje delavce in delavke in v stavki. V veČina tovarnah, kjer so zvišali za bornih 10% do 20% mezde in znižali ure na 40 ali 36 ur dete, zahtevajo, da bi delavci toliko producirali kot ao preje na 50 do 60 ur dela na teden. Boss-je so vedno za hrbtom. Ko je delo napravljeno (nadprodukcija), tedaj pa amo lepo doma, tako kot preje in čakamo na Prosperite-to, kdaj pride izza ogla, ponoči pa štejemo zvezde. Čakali pa bomo zastonj na prosperiteto ali pošteno življenje, dokler ne bomo imeli boljših državnih po-postav za delavstvo v Ameriki. Ako bi imeli v Ameriki brezpo-selnostno zavarovanje in starostno zavarovanje, bilo bi okej. Vsak industrijalec bi moral plačati v brezposelnostni in starostni sklad procentualno, in sicer več ko bi bilo tlelavcev vrženih na cesto, več bi moral plačati v ta sklad in vsaka brezposelna oseba bi dobivala brezposelnostno podporo, oženjen $18 in samski pa $15 na teden in za vsakega otroka v družini Še posebej po $2. Industrijalec, ki bi hotel tovarno zapreti in se ne bi hotel pokoriti postavi, kot na primer sedaj Henry Ford, bi se enostav. no tovarno obratovalo pod dr žavnim nadzorstvom, dobiček pa bi šel v brezposelnostni in starostni sklad, lastniku tovarne bi se pa 4alo samo interes od dohod kov za rabo njegove tovarne ali industrije. Stavim, če bi imel takšno postavo, da potem ne bodo priganjači zmirom za hrt) tom po tovarnah in tudi nadpro-dukcije ne bo. Bodo rajši skrbeli, da bo delavec delal, kadar pa da bi bil doma in dobival te densko podporo. Mislim, da b bik» dobro, če bi delavci poslal pisma na United States Labor Dept. in predsedniku, da bi se zahtevalo od kongresa, naj naprav takšno postavo, ki bi pripomogla do prosperitete. Tukaj Je bila stavka tudi pri Dihi Electric Motor Co., podruž nica Singer Sewing Machine Co. več tednov, 20. oktobra pa so delavci odglasovali s % vefclno, da se vrnejo na delo. Stavka je zgu-Ujena, ker jih je bilo preveč stavkokazov in pa Independent unija, namesto da bi se prej dobro organizirala in sc pridružila American1 Federation of Labor, ali pa h kateri drugi večji skupini. Potem naj bi šli na stavko, če jim družba ne ustreže. Družba jemlje sedaj delavce in delav-ke na delo kot ae jI poljubi kot nove delavce. Mislim, da nekateri bodo dolgo, dolgo čakali, predno jih bodo zopet zaposlili, če jih sploh bodo. Delavci, nad 40 let stari, bres dela. imajo malo ali alabo upanje za delo v tukajšnji okolici, ker je mladih do 40 let starih na tisoče in tisoče brez dela in zaslužka. Ženske in dekleta, izu-čene, imajo nekaj več prilike, da dobe delo v tovarnah, kjer de- Circle Labor Lyceum dne 22. aept. V tej dvorani so sedaj tudi seje socialističnega kluba vsak prvi in tretji pondeljek v mes cu. Na 18. oktobra smo imeli prav dobrega govornika, sodra ga Auguat Claeasensa iz New Yorka. Govor je bil o predmetu: An Analysis of the New Deal" V kratkem bomo imeli debato med socialističnim in demokratskim govornikom. r> Kakor se vidi, imajo ameriški komunisti neke vrste nemški komunistični program, ne sovjetsko socialistični. Ameriški komunisti pridejo na delavske socialistične shode, da jih razbijejo in felajo prepir med delavci. Zakaj pa ne gredo na shode kapitalističnih strank delat nemir in prepir? Pravi komunist in socialist bi si morali biti kot brata za vzgled vsem delavcem. Kapitalisti nastopajo skupno proti delavstvu. Andrew Sprogar. v Cantonu, S. D., je bil *uma- rično odpuščen. Tajnik za no-jlajo ženske in dekleta, ampak to t ran je zadeve lekes ga je |xMlal Volitve, Uwieova unija in Nira Lloydell, Pa.—Pa so se pokazali naši demokratski "socialisti," kakšno značajnost ali razumevanje socializma imajo. Pri-poročal bi jim, naj se prihodnjič registrirajo za demokratsko stranko, stranko koritarjev, da ne bodo delali sramote sebi in soc. stranki, zakaj v soc. stranki ni mesta za republikanske ko-ritarje in hinavce, ki ae skoro pri V8qki besedi zlažejo. Kakor se mi vidi, nimamo socialisti niti enega kandidata in je bolje, da vse skupaj bojkotiramo. Lokalne in pa kompanij-ake lakaje in koritarje nap pa tisti izvolijo, ki jih niso razmere še nič izučile in še vedno tavajo v temi versko-kapitalističnega humbuga, ker drugačnega imena po pravici nima. Tisti, ki hvalijo demokratsko vlado, naj pa kamenje grizejo, mesa jim itak ne dajo, ga rajši stresejo za železnico lisicam, ki so bolj razumne kakor delavsko ljudstvo, ki za svqj blagor nič ne skrbi. Razmere so se pričele bliskovito obračati — -pod žiro. Odkar je premogarski pravilnik podpl san, ni skoro nič piščalk slišati, tako da imajo čas Rooseveltft hvaliti—saj so ga od 4. marca pa do sedaj. Pisec teh vrstic je bil ravno nasprotnega mnenja. Nekateri že odobravajo, da sem imel prav. Kam Rooseveltova vlada drvi, je jasno vsakemu, če ima le trohico pameti — v fašizem. V večjo industrijsko suž-nost delavca. Dokler bodo milijonarji delavstvo reševali, mila nam majka. Sedaj rešujejo najbolj tiste, ki nismo še centa zaslužili v enem letu ne podpore dobili. Podpirajo le farmarje, če imajo po 40 akrov in več in po 6 krav. Slabi so taki kmetovalci, ki še v premogorovu nekaj zaslužijo, pa ne morejo živeti na 40 akrih, in še poaebno z enim o-trokom. Na pol loti več pridelam kakor oni in brez podporo živim, pa ne zaslužim niti centa nikjer in tudi ne kaže, da bom. Na cesti delajo brezplačno o-ni, ki na podpori žive. Farme imajo in še v rudniku delajo. Kam bomo pa mi šli? V nebesa me ne veseli, ker ne verjamem v posmrtno življenje, sem bolj soroden s krtom. Lewisova unija že v začetku vse sproti uniči, predno rudarji kaj dobijo. Tu je bila na mestu splošna ali generalna stavka za vse distrikte obenem za pet-dnevnik in Aesturnik. Dokler se tega ne dobi, bo vedno polovica rudarjev brez deU in unija bo le na papirju. SAjtjibodo lahko imeli počitnice zlijumo vred; to Jim je preskrbel gensral Johnson, ker je vse stlačlr v en pravilnik, premogorove, ki imajo 5. 6 do 9 čevljev debele žile, in pa v 2. distriktu kamnolome, ki {. majo en čevelj in pol do treh. Potem takem bodo samo veliki premogovniki obratovali. Tako hočejo velike ribe, da se male paglavce spravi tako, kakor pravi Slovak, da ne bodo "baramite robi le.M Tukaj imajo nekakšen političen klub. Pravilno bi ae imenoval "koritaraki klub." Oni niso nikdar hoteli biti člani soc. kluba, ki je tukaj ekaistiral že dvakrat, pa tudi aedaj ne bi, če bi bil. Platforme nimajo druge, kakor da bi vrinili h koritu kakega klerikalca ali kompanijakega hlapčona. Tukaj ao se pobratili komuni-sti, klerikalci, kapitalisti, njih oprode in pogrebe i. Za nameček so dobili pa tistega, ki žge po grlu. Čudno se mi vidi, da "boljša polovica" pusti možu "ronati na soc. glasovnici, ker tako črti socialiste, poleg pa agitira za Amerikanskega Slovenca. Zares so čudna pota klerikalnih koritarjev. Prav ima Tone Podgori-ian, da jim kakšno resnično pove. Anton Zalar, nečlan. Volitve in škod Lorain, O. — Jesenske volitve so tu — vršijo se 7. nov. Odbor slov. političnega kluba je določil javen shod za 5. nov. ob 1:30 popoldne v SND. Pridite vsi, da izveste marsikaj zanimivega. Ne od zvezne ali državne, marveč od lokalne vlade smo odvisni glede vzgojevanja in vzdrževanja šol. Dalje glede varnosti pred ognjem, osebne varnosti, zdrave vode itd. Da se odpravijo nedostatki v občinski vladi, je pač treba, da volilci vedo o vseh stvareh, ki se njih tičejo, tako da bodo znali voliti sebi v prid, v prid ljudstvu. Vs na 7. nov. na volišče! Ne pozabite tudi na ahod, k ae bo vršil dne 6. nov. Istega dne zvečer se vrši seja za volilce. Na tej seji ne bo nobenega kandidata. Izvedeli boste stvari, ki se tičejo vas, največ glede volitev in naših potreb. Na glasovnicc pridejo važne predloge. Poleg predloge za odpoklic 18. amend menta, bo tudi važna predloga za starostno zavarovanje in pa za znižanje davkov. Volite za starostno pokojnino. To je zelo važno, da bodo ljudje nad 65 let stari prejemali podporo od drža ve in dobili kar Jim gre. Glasujte vsi za starostno pokojnino. Pridite na shod dne 5. nov ob 1:30 popoldne v SND, zvečer isti dan pa na skupno sejo, da se mi sami pogovorimo, kaj b bilo najboljše za nas. F. Ravnikar. ===== v pokoj na zahtevo J. Collierja. komisarja za indijanske zadeve. Hummer ni namreč mogel pobi-ti obtožb. na|»erjenih proti nJemu, glede zlorabe oblasti in brutalnega trpinčenja Indijsneev v vladni umobolnici. Preisksva je ugotovila, da je Hummer držal tudi rdrave Indijance v umobolnici. Nekateri so bili prikljenje-ni k stebrom in izpostavljeni krutemu mučenju. V zavodu so prevladovale tudi grozne ne*a-nitarne razmere. delo je bolj sezonsko, se ne deta sUlno. Dobijo ae tudi alužbe po privatnih hišah premožnih gospodarjev, ampak večinoma zahtevajo izučene alt izkušene. S tem nI rečeno, da vabim ženske ali dekleta v Elizabeth, New Jer-sey, ker ne želim, da bi kateri družini, poedini ženski ali dekle-tu napravil nepotrebne potniške in dfutfe stroške, posebno še sedaj na zimo. Angleški socialistični klub v F.lizabethu, N. J.. Je kazal slike ruske revolucije "Ten Days That tthoock the World" v Workamen's Seja državljanskega kluba Barberton, O. — Na zadnj seji slovenskega državljanskega kluba je bilo sklenjeno, da se pri hodnja seja vrši v nedeljo, dne 5. nov. Na tej seji bodo uradniki poročali o seji uradnikov petih politi£nih klubov. Obenem moramo ukreniti več zelo važnil stvari. Dolžnost vsakega Člana hi Članice je, da se te seje gotovo udeleži. Na svidenje 5. nov. v dvoran na 14. cesti ob 7. zvečer! Joaeph Hiti. Volitve na 7. novembra Akron, O. — Dne 7. novembra se vršijo volitve. Na ta dan bomo imeli priliko, da oddamo naše glasove sebi v prid. Za sta rostno zavarovanje (old age pen sion) napravite križ pri tej ozna čbi. Home rule predloga je škod Ijlva delavcu, zato glasujte proti. Podpirajo jo sami mogotci ker je le njim v korist. Glasujte proti! Martin Klarič, 170. Katoliška cerkev oropana Chicago. — V nedeljo zvečer je pet bandltov obiskalo župniš-če katoliške cerkve St. Columba-nusa, $31 E. 71 St., velelo dvem duhovnom in trem ženskam, da se vležejo na tla, nakar so vzeli $1000 v gotovini in $500 v diamantnem prstanu ter odšli. Kndamka aaielfciaa taieatowa, Pa., središče rebekiih radarjev. Clarence Dillon (na desni), bankir iz Wall streeta, ki je povedal pred senatnim odsekom, kako je njegova firma kupila neke bonde po 20c in jih prodala "suckerjem" po $50._ 1 1 1 TW f 'Mi S3B38—5 t t .. . 3=3 Podiranje vtlemestRili niiav i One stisnjene, preobljudene velemestne okraje starih in po-lupodrtih hiš, ki so aramota naših velemest, nazivljamo 'slums'. Razčiščenje teh velemestnih nl-žav in zgrajen je na njih mestu novih in (jenih stanovanjskih hiš, odgovarjajočih modernim higijenskim potrebam, je pereče vprašanje. National Recovery Administracija je sedaj sklenila posvetiti del $3,300,000,000, ki so na razpolago za javne gradnje, za odpravljenje "slu mov". Odobrena so bila že posojila v znesku $32,000,000 za hidne projekte v Bostonu, New Yorku in Philadelphiji in razni drugi načrti so v toku reševanja. Ta posojila se dajejo pod pogojem, da se zgradijo moderne stanovanjske hiše za zmerne stanarine, in prednost se daje onim projektom, ki imajo poleg novih stavb v. vidu podiranje zastarelih hiš. Skoraj vsako ameriško mesto ima svoje "slums", polne mi-zernih stanovanj in polupodrtin ob ozkih postranskih ulicah brez zraka in svetlobe. Najbolj siromašni element tam živi v pre-natrpanih stanovanjih brez modernih sanitarnih oprem, dostikrat brez vode. Nevarnost požara je velikanska in okraji so vališče bolezni in zločinstva. Razvoj teh mizernih mestnih okrajev se dostikrat pripisuje stalnemu pritoku evropskih priseljencev v ameriška mesta. Dejstvo je, da prebivalci teh predelov so večinoma tujerodci, imajo to radi, marveč zato, ker imajo to radi, marveč za to, ker njih gmotni položaj jim ne dovoljuje, da bi stanovali v modernih apartmentskih hišah. Ali tujerodci ne nosijo krivde za razvoj najgrših predelov naših velemest. Zgodovinska resnica je, da slabe stanovanjske hiše so bile značilne za ameriška mesta |e od samega začetka razvoja naših meat. Dasi ao prvi naseljenci imeli pred seboj obširen kontinent, prebogat z lesom in kamnom, z neomejeno pTo-atranoatjo, so vendarle posnemali najhujše oblike starokraj-skega mestnega življenja. Na ameriških tleh so reproducirali take londonske okraje kot je zloglasni Whitechapel, ali pariške staromestne predele oziroma tesne in prenatrpane ulice Napolja. Malo ameriških mest je bres teh središč revščine, bolezni, zločinstva in nenravnosti. New York ima svoj Bowery in East Side. V tem zadnjem delu mesta se nekateri posebno odlikujejo po svoji mizemosti. Tako-zvani "lung block" na Cberry Streetu Je še pred mnogimi leti vzbujal javno posornoat v sled prevelikega števila tuberkuloznih bolnikov. K sreči so vse tamošnje polupndrtlje z mračnimi in bretzračnimi stanovanji 31. OKTOttA Wie pred kratkim zruiene is J njih mestu ae nahaja pa* d» drugih razvpitih p^Jov^ več, ali ostalo jih je še ZL Preostalo je na stütino ^ mao spodobne za človeško J novanje. Neka körnig šla v nawyorikih "tenement^ nič manj ko. 350,000 mra notranjih sob. m™ *V0j0 Little Sicily" ,„ stanovanj»!, okraje okolo mestnega sredi* "loop". Študije so nedavno „ kazale, da ti deli mesta imai najvišji odstotek bolezni in jJ činov. Odnošaj med slabim 8u novanjem napram boleznim i zločinstvu je bil dokazan v Cl velandu, kjer ima neki del, ki kih 20 blokov, temna, nezrtfi stanovanja v polupodrtih hiša ob ozkih in nesnažnih zahišn] ulicah. Pittsburgh ima svoj "Hifl okraj s primitivnimi hišar Cincinnati svoj "Basin" in Francisco svoj "B a r b a r| Coast". Ravnatelj nekega "s tlement house" je tako opis "alum" mesta St. Louis: "0 pelih ni govora. Nikake teli če vode, ne vroče ne mrzle., be, polne mrčes ja, z razpoklii mi na stenah in strehi. Slab dišeče veže, polne vlage, in človeška pritličja. Ob takih količinah ne more biti govor« snažnoati in zasebnosti in rala družine se kmalu prilagj mizerni okolici." Neki član Tenement Ho« komiaije, ko je inspiciral n« yorška zaatarela stanovanja, izjavil: "Prišel sem do prej čanja, da bi bilo najbolje praviti ves New York." Ne mo seveda odpravili New yI ka, ne Chicaga, ne Philadelpj je niti drugih mest, ki inj svoje "slumske" distrikte. ti mestni predeli se dajo odr viti. Da je to mogoče, se je < kazalo toliko v ameriških kj kor v evropskih mestih. M« Amsterdam na Holandskeml najsvetlejši primer, kaj ae napraviti. Tamošnje stanovi eke "nižave" so bile povsem pravljene. Mestne oblasti proglasile 2000 hiš kot nei sobnih za stanovanje in dile, da se razrušijo, ter ul le primerne popravke v 70,1 stanovanjih. Da se to omoffj je mesto samo zgradilo hiše, I morejo stanovati ljudje, ki jo najskromnejše dohodke. Dunaj je v zadnjih zgradil 60,000 modernih sta vanj v okrajih, ki so bili pop najhujši. Nekatere stanovi ake* hiše so ogromne stavi kopališčem, igriščem za otr itd. Na Skandinavskem, Anj škem, Finskem, v Italiji i| drugih deželah je bil «tof velik napredek v očiščenju i nih nižav. Tudi v Ameriki se |wjil gibanje za odpravo "slumj Delavske unije so postavile operativne delavske hiše inj di nekateri bogati človekolj so bili aktivni v zgrajenju dernih "garden apartment« nizkimi najemninami. Ali M le eksperimenti v stremljj po boljših stsnovanjih širš mas. Zato se pričakuje, daj nujena federalna pomoč neae velik razvoj v rartü naših velemest. Dr. Edith Elmer Wood,I deluje v stanovanjskem Federal Emergency Adr stracije za javne gradnje. j*J davno cenila, da «trote« ma", ako m* računa, kar «1 na boleznih in zločinstvu. jj vso Ameriko «d I do 14S« na leto. Recimo, dejala bi Amerika zgradila devet lijonov novih stanovanj HM odpravila to potratno ne«J V treh do enajstih let bi dili 36 milijard. Najbolj tehtni razlog *a pravo "sluma" je dejrtvo. problem kriminalitet« m.d dino segs v stan< ki pokvari ^ mlade duše in jih spi»** krivs poU -FUS. ^ Governer Oh— je st. p.ul. Mi»n.-Oliea je naznanil, da t nokandMbralj-f' -'"M M K* drugi termin **** podal WiMi««« ' U topen. • voljena Pri kandidata kajšnj «ar • s stranke. ' 31. OKT^gg^l PROSVETA Vestí s Primorskega ♦ — 15 M J«* »7 septembra je iašiati- e^ fante na precej težke , p^d sodiščem so stal tri-JTiz »lovenskeg» de a I-^ «ieer so bili obtoženi, da " snovati tajne protifa-organizacije. Pred kaki-i meseci »o v tržaški o-- iretirali 15 fantov zaradi «zločina," o katerem ae je u fgšističnim oblastem. Ta-u iih odvedli v Rim, kjer pa %no sodišče 12 aretiran-wpustilo, tri pa obtožilo in lembra obsodilo. To so: ■ golarič i i Milj pri Trstu, at Burger iz Gabrovice pri j in Martin Montanja iz j pri Trstu. Kakor poro-(jšistični listi, je le Kola-dejanj priznal, ostala U sta odločno zanikala vsakdo. Državni tožitelj je zara Kolariča 12, za Bur-8 in za Montan j o 6 let je-"če je obsodilo Kolariča let, Burgerja na 5 in Mon-na 3 leta ječe. Proces je nilični general Le Mere. niti treba, da je sodišče s vse tri obtožence tako, je zahteval tožitelj, toda u »o odbili 5, drugemu in u pa 3 leta na račun am- Pozar na Vipavskem y0kji Dragi je nastal pred > ogenj v gospodarskem ' ju posestnika Al^ija Ko-Sosedje so naglo začeli re-' živino, iz Gorice pa je požarna bramba. Ker ogenj lotil tudi stanovanj-kiáe. so jo morali izprazniti, p* pa se jim je v nekaj u-posrecilo ogenj zadušiti, okrog 10,000 lir je krita "valnino. je nastal tudi v Dorn-na seniku posestnice Josi-Hartj. PoSkodovana je bi-i stanovanjska hiša te po-in hiša Franceta Kav- V zapor li zaradi raznih majhnih ov Avgusta Rijavec, 43 let, iz Šempasa, 10 letni Šinigoj iz Prvačine, 28-tojie Kralj iz Potóka pri *u in 20 letni Evgen iz Potoka. Obsojeni so bi- v«č dni. Smrtna nesreča *la 70 letnega Antona iz Rihemberka. Peljal je »olmi in iz neznanega vzro-fcu je oje zarilo v trebuh. 'i\ bo ga z avtom v Gori-je umrl. Novega ega tajnika je dobil % v osebi Josipa Nardi- je dosi dan j i tajnik Spermi ostavko. Zaradi tihotapstva pred tržaškim sodiščem Franc Petkovšek, Peter mdiáca in Gregorij Ste- "ov*k jo pri|)eljal iz 81o-0v* vola ter ju prodal Četo pa jima je pomagal. ' •o jih na carinski straži .Jni; Stefin je bil obsojen ^ »r. Petkovšek na 4000 I* l>il oproščen. ''^povedan list "o tožilstvo v Zagrebu . «Mo širiti in prodajati m S3 i,sta "ístra" z dne PJavgUMta 1.1. "Istra" iz-«Krebu in je glasilo ju-^ih iz*eljenikov iz Ju-arijine. > i'alijannke pošte In (en/.un Pijane v St. Peter na r*« ^rzovlak komaj 1 u •^nut. Osebni vlak rabi Koliko ¿-asa pa rabi ** k [Kizdravi, ¿e jo po-Wti iz Ljubljane v St CJ" " " kočljivo vpra rr" ^"vi je nekdo pri-* J«' prejel razgled. JMijene šele po šestih Jfi. da je prejel pismo Neki gospod iz * Pritožil, ds je pre-" kateri ni bilo T*' Zdravi in nekaj J" lK> -Hm i h dneh od v* iH-čata. Kje za- __* vl«ku, na doma- ali jo poši-,rt '»« pregled T u «vetovnt vihre, ko ¿ praznih drugih za-a Ivifena stro-l»ri nas pisemska pošta prihajala v redu in v normalnem času! Mogoče pa je Mus-solini predpisal "battagllo" tudi za poštno poslovanje! Potem pa nič čudnega! 800 lir kazni radi slovenskega imena Senožeče, v septembru 1933. Znano je na kakšen način prisilno spreminja fašizem naša lepa slovenska in hrvaška imena. Ljudstvo se brani in noče sprejeti imen, ki jih vsiljujejo fašistični oblastniki. Primerov kako se ljudje branijo vsiljenih jim imen, bi lahko našteli nešteto. Večkrat vzamejo lije naše visoke denarne kazni in zapore, kot bi se začeli podpisovati z vsiljenimi jim imeni. Toda nazadnje se morajo na zunaj le vdati. Saj jim sicer grozijo z gospodarskim uničenjem. Tako je bil pred kratkim kaznovan Andrej (priimek1 neznan) po domače Tomažev na 800 lir denarne kazni, ker se je kljub dekretu podpisoval s svojim nevsiljenim imenom, ki so ga nosili njegovi očetje že davno prej, kot so stra-hovali ¿od fašisti. Saj tudi Če bodo začasno prisilili naše ljudi, da bodopl&rili svoja imena vsled sile, se bedo ona kot svetinje izročala iz roda v rod. Izpremenjena imena in napisi na grobovih "Istra" poroča: "Dolina, 1. avgusta 1933. Te dneve so bili vročeni dekreti o iz-premembi priimkov. Tako so spremenili pri nas vse Kljune v Becchi, Žerjali se imenujejo Ze-riali, Stranj v Strani, Petaros v Pettirosso, ^Mflvra pa so kar po-plemenitili, tako da se imenuje sedaj De Mauri. Kencgut cav. Leschi pa se je zadnji čas spravil tudi na slovenske napise na nagrobnih spomenikih. Izdal je namreč nalog, da se morajo vsi napisi na nagrobnih spominskih ploščah glasiti v bodoče le v kulturni italijanščini. Ljudje se nad temi barbarskimi čini zgražajo in pravijo, da v bodoče sploh ne bodo devsli ni-kakih napisov na nagrobne spomenike, razen imen, letnic rojstva in smrti umrlih."— (Rob.) Kazen za slovensko pesem Knežak, avg. 1933. — Fašistični režim bi nam hotel iztrgati našo govorico, našo pesem in vse, kar je pristno našega. Vendar pa kljub strogim odredbam in barbarskemu postopanju, ne morejo doseči, da bi naša pesem u-tihnila. Tudi pri nas v Knežaku se še dobijo korajžni fantje, ki tu pa tam zapojejo na vasi. Pred kratkem pa so karabinjerji zasačili pri petju tri naše fante: Ivana Slavca, Ivana Celigoja in Alojzija Milavca. Sledila je "con-tavenzione." Dobili so nalog za plačilo, vsak po 150 lir. Ker pa je petje pred 10. uro zvečer dovoljeno, so fantje vložili priziv. Odgovora na priziv niso dobili, pač pa nove plačilne naloge, s katerimi zahteva oblast od vsakega po 300 lir. Tako se postopa! Nov udarec konfiniranccm v Italiji "Istra" poroča: Trst, julija 1933. Dne 30. ma ja t. 1. je izdala direkcija političnih konfiniranccv na Ponzi u redbo z namenom, da vzame še zadnje ostanke svobode, ki so jih konfinirsnci imeli do danes in celo možnost sprehajati se v skupinah, po edinih dveh cestah po katerih jim je bilo do danes dovoljeno sprehajanje. Kasneje pa so izšle še druge prepovedi Tako so jim z dnem 10. junija t. 1. prepovedali zbirati se v grupah več kot po 4 osebe in po vzročati radi kateregakoli vzro ka sploh vsako zbiranje ljudi Prepovedano jim je obiskovati javne lokale, kot tudi uradm prostore okr. sodišča. Prepovedano jim je nadalje hoditi v sta novanja drugih konfinirance\ ter ustavljati se v drugih sobah in spalnicah. Kdor se pregreši zoper te zapovedi, zapade zaporu od treh mesecev do enega leta. V primeru kolektivnega prestopka pa na tri leta. 300 detektivov Mesto Gorica, za polovicc manjša od Ljubljane, ima leto« menda nad 300 detektivov. V fašistični državi, kakor je Italija, pa seveda tudi v vsaki drugi fašistični deželi, je toliko število detektivov tudi potrebno VesH iz Jsgoslsvijs v l)ve o slovenskem jeziku in slovenskih učbenikih > Prva: V našem listu smo Lapisali kako je govoril predsednik Jugoslovanske učiteljske zveze Damjan Rašič na 13. kongresu Zveze v Ljubljani pred dobrim mesecem. Vnemal se je za "postopno izgraditev enotnega književnega jezika." Tudi resolucija ki je bila sprejeta sredi hruščs in trušča zborovalcev, govori o tej "zahtevi učiteljstva." Na predsedniškem zboru sekcije te Zveze za dravsko banovino dne 24. septembra v Celju pa je bil sprejet ta-le sklep, ki ga objavlja "Učiteljski tovariš" od 28. sept. in od koder naj ga ponatisnemo tudi mi: "Učiteljstvo dravske banovine jemlje naknadno tolmačenje predsednika Rači<$ glede njegove izjave o postopnem izenačenju jezika na znanje ter odklanja vsako demohtažo slovensKc-ga književnega jeziku in tako tolmačenje resolucij«, ki jc^ je prinesla "Narodna Prosveta" p dne 30. avgusta 1933, št. fc-10. (Glej resolucijo v današnji številki "Učit. tovariša.") Ta sklep naj se priobči tudi v "Narodni Prosvi ti." To izjavo smo dobili šele po nastopu nekega dela slovenskega tiska. Druga: V Novem mestu je 1. t. m. zborovala "Zveza srednješolskih organizacij, župa za dravsko banovino." Pokrovitelj kongresa Je bil direktor Jug, pozdrave pa so |K>slali posebno starešinski odbor "Jadrana," Zveza kulturnih društev in drugi. Kongresisti pa so se v resoluciji dotaknili tudi vprašanja slovenskih ali tujih učbenikov. Žal nimamo na razpolago cele resolucije, zato naj citiramo po "Slovenskem narodu", ki pravi, da je po izročilih družin sledilo "čitanje resolucije, ki je kot zrcalo, v katerem se kažejo želje in zahteve kongre-sistov. Pridvsem odklanja resolucija lažijugoslovsnsko orientacijo, odklanja potrebo srbohr-vatskih knjig po naših šolah, ter v tem ne vidi poti v zbliža-nju med brati, ne napredka v šoli." Tako je odgovorila prizadetim ustežem mladina sama. Mimogrtf« — "Ker so vsa druga dosedanja sredstva odpovedala, namerava vlada Združenih držav a-meriških pobijati brezposelnost t novim receptom: to tirno bo vse "zsčasno*' brezposelne zaprla v koncentracijsko taborišče. Res, to sredstvo je izvrstno. Brezposelni bodo izginili iz statistike; poročila o gospodarskem položaju Amerike bodo postala zaradi tega bolj prijazna. Mogoče ae bo dsla celo borza potegniti s tem, da bo lakota milijonov ljudi koncentrirana poslej m žičnimi ovirami. Tako bodo imeli uboge pare lepo zbrane na enem mestu: kako strašno, da rascapanci na vsakem vogalu obtožujejo vladajoči gospodarski red, in kako nevarno, če bi se kdaj združili ter zahtevali obračun! In na vse zadnje: ali ni način, kako se lotiti tega vprašanja, podoben tistim načinom, s katerimi skušajo zdraviti druge gospodarske hipertrofije? Preobilico pšenice odpravijo s tem, da jo puste segniti, preobilico bombaževinc • tem, da jo mečejo v morje, in preobilico kave s tem, da jo sežigajo. Ker še nismo tako daleč, da bi se znebili ljudi, ki so postali odveč, na e-nuk način — potrebovali jih bodo kdaj za vojno — jih izolirajo kakor gobavce. S tem priznavajo, da brezposelnosti ni mogoče zdraviti." (Dunajska "Die Börse, 28. sept. t. 1.) —Kdor bi rad vedel, kje je Obljubljena dežela, naj pogleda "Jutro" od 1. oktobra na strani 6. Tam beremo: Obljubljena dežela je Jugoslavija. "Jutro ae prav nič ne meni, če mu ne verjamete. w. Bližajoče se občinske volitve v Sloveniji so zanetile hudo volilno borbo. Spričo tega je I-melo predsedstvo vlade z zastopniki JNS sejo, na kateri so razpravljali o načinu, kako braniti svobodo volitev proti vsakemu terorju, pa naj pride s katerekoli strsni — kakor to odločno pou dar j a komunike. To načelo so pozdrsvlll vsi trezni slovenski ljudje in tudi vsi slovenski listi. "Nahajamo se sredi volilne borbe zs naše občine. Država se je bila odločila, da vrne občine zopet neposredno v roke nsroda, in je z novim občinskim zakonom ljudstvu na široko odprla vrata v občiusko samoupravo. Zagotovila je prebivalstvu polno svobodo, da razmisli in oceni, kako bi se dalo občinsko gospodarstvo kar najbolje urediti in kateri možje so najspoaobnejšl za vodstvo občine, te osnovne in narodu najbližje edinice našega državnega življenja. Z velikim zadoščenjem bodo narodni ljudje širom naše ožje domovine sprejeli besede priznanja in simpatij, ki jih izraža vladna Izjava njihovi odločnosti in borbenosti. Izkazali se bodo vredne zaupanja, ki ga ima v nje naš narod, in bodo branili svobodo volitev proti vsakemu terorju, pa naj pride s katerekoli strani. Saj se zavedajo, da bo tudi državna oblast storila vse, da se prepreči nameravana falzifika-cija pravega razpoloženja našega ljudstva." (Jutro, 1. okt. 1.1.) — "Naše ljudstvo |ni deželi je danex izpostavljeno terorju, kakršnega ne pomnimo niti Is najtežjih časov strsnksrskih Prihod učen |ska Flavias glavi pristaši ne«Ak»h aarljev v Htm York. Pelk lis ga Je 1W»r«» m*** »•« w %n i>(eriN kaj * borb," beremo v MJutru" od 3. t, m., ki z ostrimi besedami —■ iskreno T — napada nasilne volitve. Nasilje pa Izvajajo baš ju- trovci. V Delavski politiki od 30. sept. beremo dopis ii Jesenic: "V nedeljo, dne 24. t. m. se je ns Jesenicah pojavil volilni proglas JNS, prvi izmed Vseh in kot prvi na vratih tovarne . . . Toda nekaj je zanimivega: na proglasu je cela vrsta podpisov in mod njimi tudi od ljudi, ki sploh ni-so vedeli, da se kitk . manifest pripravlja in ki še daleko niti ne simpatisirajo s to listo, še manj so pa dali sa kak podpis ns manifestu svoj pristanek . . . Gotovi podpisi na tem manifestu so naravnost potvorjoni in do* tičnikl bodo le storili svoje, da se krivci tega primerno ožigosajo." V nedeljo 1. t. m. pa smo brali v Jutru in Slovencu tole "Javno prošnjo, Na željo mnogih prosim one, ki niso dali ni-kakega pristanka za uporabo njih imen v izvestne, vsakomur znsne svrhe, da mi sporočijo to, ali pa se potrudijo v mojo pisarno na razgovor. Dr, Stempi-har, Jesenice." — Zadnja Delavska poLUika objavlja na prvi strsni tudi ne* kakšen proglas rasredno-saved* nemu delavutvu glede občinskih volitev. V tem proglasu odklanjajo kompromia s katerokoli meščansko stranko in posivajo delsvstvo, naj preiskusi svojo moč. Gotovo je tudi, da bodo nasprotniki, če ne bodo našli raau mevanja sa "kompromis", skušali pritisniti na delavstvo i drugimi sredstvi; takih polsku sov ne manjka: grožnje v službi z izgubo zasluftks, s premestitve mi In preganjanjem so na dnevnem redu. Toda ne dajte st opis šiti, ns eni strani nas ščiti sa-kon, ki prepoveduje volilni teror, na drugi strani se bomo zaščitili sami, ako bomo nastopili možato in odločno. Kdor grozil pred Javnost in sodišče z njimi" — Ljubljanski Župan Puc je dobil svojo Pucovo ulico (po sklepu zadnje občinske seje). Hribar je dobil svoje Hribarje, vo nabrežje. Dosedanjo prulsko Sredino pa to prekrstili v Sokol-sko ulico. Glede te prekrstltve naj pripomnimo, kar smo le nekoč »pisali: imen, ki jih je ljud stvo dalo posameznim ulicam ali krajem, ne bi smeli takile sklepi in dekreti odpravljati! Glede počastitve živih ps naj dostavi-mo še, ds je Hubad dobil lani svoj spomenik pred poslopjem Glasbene mstice, zdsj pa Je dobil še komponist Ijijovlc svojo Lajovičevo dvorano (v poslopju Glasbene maiiee), in v nJl stoji njegov kip. Zmanjkalo nam Je menda mrtvih, pa moramo postavljati spomeniku živim. — V Trbovljah so delali rudarji v februarju 18 dni, marcu 18 dni, aprilu 12 dni, maju 14 dni, Juniju U dni, juliju 18 4nl, avgustu 14 dni in v septembru 13 dni — torej povprečno po 13 dni na mesec. Ti "zaposleni" ru> dar j i so torej b0% brezposelni. — Anekdota pripoveduje: Ko je sedanji pruski ministrski predsednik, eden izmed glavnih hitlerjevskih voditeljev Goering, ki je osumljen požiga nemškega parlamenta, umrl in prišel v ne-bess, se Je soAel tamkaj z Mojzesom. ZspU'tls sta se, v pogovor in ns|s>sled reče Goering Mojzesu: "No, ker sva si v poglavitnih nazorih edina, mi zdaj lahko poveste resnico t Kaj m*, tudi vi ste tisti trnjev grm takrat sami zsžgall?" — de ens: voditelj hitlerjevskih napadalnih čet, šef štabs It oh m, znsn Iz rsznlh. homosr ksuslnih sfer, se^i zs mizo In kadLPropsgandni minister G0b bel s ga opozori: "Neinšks žena ne kadi!" — ftef zunsnjepolitičnega ura da hitlerjevske stranke, Alfred Rosenberg, Je rekel Julesu .^au erweinu v Izjavi za "Paris Holr" med drugim: "Doslej s| svet ni mogel predatavljati »ocislne rt volucije brez naailstva in divjih izgredov, in ves svet se čudi, da v Nemčiji nI prišlo do podob nih stvari." — čudimo se I'aljafcs pralnks i Meadlngu Reading, Pa. — Ker Je M|n o-klicana stavka v dveh največjih tukajšnjih prslnicah, so stav kar Ji pod vodsttom Laundry Work *r« unije in svets strokovnih u. iiij ustanovili svojo |*ra1nk(». Iti d'*bro uspeva. Pomolski delavci predložili svoj pravilnik Zahtevajo dolar na uro In 34- urni tednik. Imajo močno organizacijo na zapadu Washington. — (FP) — Organizirani pomolski delavci na tapadni obali predlože avoj pravilnik, ko se prve dni novembra otvori zaslišanje v glavnem mestu o kodeksiranju te industrije. Predložili ga bodo štirje vodite-Iji International Longshore-men'8 asociacije iz zapadnega distrikta, ki so prišli v ta namen v Washington. ' Njihove glavne zahteve so: 34-urni tednik « minimalno plačo eden dolar na uro in poldrug dolar za nadurno delo ter najemanje delavcev skosi unijo. Sedanja plača je 76 centov na uro, delovnik pa osem ur. Pred par leti so imeli 90 centov, Njih pravilnik zahteva enako velik tedenski zaslužek za krajši delovnik, Pravilnik bodo zagovarjali W, T. Morris iz Tacome, M. Mee-han iz Portlanda, A. H. Peter-abn is San Pedra in Craft iz Seattla, ' Odkar je delelu dobila Niro, je ta uniju tm zapadni obali organizirala skoraj vse pomolske delavce. Stoje od deset do dvajset tisoč članov na paciflčneni obrežju. Najboljšo organizacijo Imajo v Tacomi, kjer ima jo popolno unljsko delavnico. Tudi v Seattlu in San Pedru imajo svoje uposlevalnice, tskoivane "na-jemnlške dvorane," kjer deloda-jsld dobe delavce akoii unijo. V Ssn Frsnciscu pa so bile te unljske "najemnilke dvorane" nedavno predmet večjega spora s Madson parobrodno linijo, ki ni hotela najemati delavcev skoil unijo. Radi tega so šli pomolski delavci pri tej družbi na stavko, katero Je isravnsl vladni delavski odbor in prisilil družbo, da Je sprejela na delo 138 odslov-ljenlh delavcev. Unija v svojem pravilniku zahteva rešitev tega vprašanja potom legallzlranja unljskih upo-slevslnlc ali "najemnilkih dvoran." Žarki h vesoljska 37,000 m nad semljo^-llspeh ftslka Mllllkana Te dni so dosegli pogumni strstosfernl letslcl Prokopjev, Hirnbaum in Godunov višino 19,000 m in so s tem znatno prekosili zadnji višinski rekord prof. Plckarda. Med tem ko čakamo, da nsm predložijo ns-dvomno zelo važne znsnstvone poaledke tega poleta, pa se Je v vsej tišini izvojevals novs, še veliko večja zmsgs nsd višino. He-veda ne gre za balon s posadko, temveč za bulon znanega tipa. kakršne u porabi jajovmeteorolo-gl kot pripomoček za svoje opazovalno delo, Ta balon se je dvignil v višino 97,000 m in Je s tem prekosil tudi vse doaedanje Višinske rekorde registriranih halonov brez |K>xadke. Precej skromen Je v primeri s tem celo rekord sov jetskih letalcev, a še bolj rekord za navadno letalo, ki ga je doiwgioft*brio za to, de 11 uporni kozmlčnl žarki i višino po intenziteti naraščajo sli ne, TI žarki, ki so, kskor znano, stokrat bolj prod i rn I od najtrših radljevlh In K bamu se je z*000 voltov, za izklon no in posredno pri celi stvari. radioaktivnih iarkov "samo' Seveda — mednarodna trgo- nekoiiko milijonov voltov, za ul-vina je v veliki meri stvar za- trapartikelne iz zdrobljenih a-upanja, in fašistične praktike tomov nekoliko sto milijonov niso bile še nikjer sposobne, da voitov. In če povzročajo že oži ve vero v zanesljivost M Roentgenovi žarki težke opekli trajnost obvez in pogodb, brez ne> uničujejo radijevi žarki česar ne more biti trgovine. Du- stanice raka Ur razdirajo atome najski listi govore že o svobod-1 trdih elementov, kakšen učinek biti, da zadetki razbijejo sta no jedro ali mu vsaj vzan možnost do delitve in množi To pa pomeni staranje, podi umiranje celotnega organi» Kunzejeva teorija staranj sice^na prvi pogled zelo < ljiva7Vo~ pa tudi pomislek močno majejo njene temelj« umira človek zaradi uda kozmičnih delcev, tedaj bi naravnp, da bi imeli gorja splošnem krajše življenje dolincif saj so kozmični žar višini zaradi manj&e gostot« rujočih zračnih plasti silnejši nego v dolinah, vanja pa uče, da je z življei trajnostjo gorjanov in do baš narobe. Vrhu tega b rali ti žarki, če so sposobn čiti stanična jedra, tem pn ničiti klicno živ in namest bi se življenje prenašalo