PoiUiaua plačana v gotovini. Leto LXVm., št. 246 Ljubljana, torek 29. oktobra I055 zjiaja vsaK dan popoldne, izvzema aedelje id praznike. — inseraa do SO peut rrst 4 Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3.-, već JI tnseratl peUt Tsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratnj davek posebej. — >Slovenald Narod« relia mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVN18TVO LJUBLJANA. Knafljeva oBca Atev. 6 Telefon: 3122. 3123. 8124. 3129 Is 8X26 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva Sto. — NOVO MJESTO. Ljubljanska telefon* št_ 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmayerjeva unca L telefon St. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon st_ 190. — JESENICE, Ob kolodvor« 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani tL 10.381. Mobilizacija v Abesiniji končana: Narod pod orožiem Oprema pa je zelo pomanjkljiva — Nimajo ne topništva, ne letalstva — Orožja bi bilo dovolj, toda rabiti ga ne znajo — Moderna vojska pa jim kljub temu ne more do živega Adis A beba, 29. oktobra, r. Abesinski minister zunanjih del je vložil protest pri ameriškem poslaniku, ker je vlada Združenih držav prepovedala izvoz štirih letal, preurejenih za sanitetsko službo, katere je kupila abesinska vlada v New-Yorku. Vsa štiri letala so bila plačana že pri naročilu. Zanimivo je, da abesinska vlada dose-daj ni prepovedala uvoza italijanskega, blaga v Abesinijo. Tako je dospelo pred par dnevi preko Dž i birtija v Adis Abebo ver sto steklenic vina chianti. V Adis Abebi so se javile prve inozemske misije Rdecesra križa, ki misli to ustanoviti v Abesiniji celo vrsto vojnih bolnic. F osebno bogato opremljena je dospela v prestolnico misija irskega Rdecesra križa, ki bo delovala neposredna za fronto. Defenzivna taktika Abesincev Abesinsko vrhovno vojno vodstvo je sprejelo poročila o velikih ojačenj italijanskih čet na severni fronti. V zvezi s tem so pričakuje močan sunek proti Ma-kahi. Abesinska vojska po sedanjih di-snozicijah ne bo razvila svoje glavne sile pred Makalom, nego bodo ostale glav-ne čete na vrhovih južno od Makala. Na terenu pred Makalom misliio pustiti Abesina samo večje zaščitne oddelke konjenice in neresrularnih čet. ki se bodo postavljale prodiraioeim Ttaliianom toliko v bran. da jih bodo ovirale in pri-ledevale rim večje izsrube. Med tem se bodo c!^"n^ čete že lahko toliko utrdile na svojih postojankah, da bodo lahko nabilo tudi večje italijanske napade. Na li^pi ružno od Makala so ori čel i kopati A bes in r i že tudi kaverne, da se zakloni-jo pred napadi italijanskih letal ter pred o.~rnem težke italiianske artiljerije, proti kateri so sicer brez moči. ker sami nimajo težkih topov. Mobilizacija končana Po poročilih iz Abesinije bo v kratkem končana splošna mobilizacija, ki jo je pred tedni proglasil negnš. Za naše evropske pojme je mobilizacija, ki traia že mesec dni, malo čuden pojem. Toda v abesinskem primeru je treba računati s tajnošnjimi prilikami, ki so omogočile proglasitev mobilizacije tekom cele države šele v teku 14 dni. ko so dospeli negnševi glasniki v poslednja abesinska sela visoko v gorah, kjer žive cele generacije ločene od vsega sveta. Sestav abesinske vojske Ogrodje in jedro abesinske vojske tvori mirnodobska armada, ki je sestavljena iz kraljevske garde, vladnih čet, ki so razporejene po raznih provincah, toda podrejene neposredno poveljstvu kralja in pokrajinskih čet, ki so podrejene neposredno posameznim upraviteljem poedinih provinc, ki jih tudi vzdržujejo na račun svojih proračunov. Kraljeva garda ima 4 bataljone pehote, 2 Četi strojnic, četo z metalci min, 2 eskadrona konjenice po 120 sabelj. 1 baterijo poljskega topništva in tehnični oddelek, ki razpolagi z radiotelegrafsko sprejemno in odda ino nostajo. Vladne čete so sestavljene deloma iz prostovoljcev, deloma pa iz teklegnasev, to je vojakov, podobnih bivšim graničarjem, ki so sprejeli od države v obdelovanje gotovo zemljišče, zato pa morajo biti vedno pripravi ieni za nastop vojaške službe. Podvrženi so vojaški disciplini tudi, ko ob-de^j jejo ' doma svoja posestva. Te vladne čete 3o sestavljene iz pehote, konjenice in jezdecev na kamelah. Vsega skupaj šteje vladina vojska, ki so jo zadnje mesec? vežbali v modernem načinu vojskovanja belgijski oficirji, kakih 100.000 mož. Vsega okrog pol milijona vojakov Poročila o poteku abesinske mobilizacije pričajo, da so vesti o sto in sto tisočih ter celo milijonskih mobiliziranih Abesincev zelo pretirane. Francoski kolonijalni strokovnjaki mislijo, da število mobilizirancev v Abesiniji ne bo preseglo dosti preko pol milijona mož. Kako so oboroženi Pri oboroževanju mobiliziranih se je pokazalo, da razpolaga Abesinija z razmeroma velikimi zalogami orožja, ki pa je žal najrazličnejših znamk in sistemov. Pehota je oborožena z 200 različnimi vrstami pušk vseh mogočih modelov in kalibrov. Z modernimi avtomatskimi brzometkami je oborožen le mali del vojske in sicer večinoma garda ter del vladnih kadrovskih čet. Artiljerija razpolaga s kakimi 300 topovi najrazličnejših modelov vseh mogočih tovarn. Po mišljenju poznavalcev razmer je med temi topovi le kakih 50 uporabnih. Vsi ostali so večja nevarnost za topničarje, kakor pa za sovražnike. Vprašanje, pa je če imajo Abesinci sploh dovolj iz-vežbanih topničarjev celo samo za teh 50 topov. Letalstvo je več kckor v povojih. Vsega ima Abesinija 8 letal šestih različnih vrst, ki so sposobna samo za informacijsko službo. O modernem vojskovanju nimajo pojma Mobilizirane abesinske čete nimajo pojma o modernem načinu vojskovanja. Celo garda kot elitni del vojske jedva zna uporabljati moderno orožje. Najboljši vojaki so takozvani »tripolosci«. To so Abesinci, ki so služili kot najemniki v sudanski ali pa italijanski vojski ter se tam naučili uporabe modernega orožja. Teh pa ni več, kakor kakih 30.000. Kljub vsemu temu pa se abesinskih vojakov ne sme podcenjevati. Abesinska vojska danes gotovo ni sposobna za uspešen odpor proti moderno oboroženi italijanski vojski, ker ji manjkajo za to vsi potrebni tehnični pogoji. Njena moč pa leži v subjektivni vrednosti slehernega Abesinca kot poedinega vojaka četnika, ki se bojuje, če je potreba sam na lastno roko. Abesinci zaupajo v svojo bodočnost Džibuti, 29. oktobra AA. Posebni poro. čevalec agencije Havas poroča: Etosedanji abesinski poslanik v Parizu Tejle Hava_ riate je prispel v Džibuti. Izjavil je. da niti najmanj ne dvomi, da je francoski narod na strani Abesinije. Vselej bo hva. ležen LavaJu za njegovo -prizadevanje, da se spor med Italijo in Abesinijo mirno uredi. V Addis Abebo se vrača z vero v bodočnost. Izvajanje sankcij in dovolitev uvoza orožja v Abesinijo predstavljata triumf abesinske stvari. Medtem ko bodo za Italijo nastajale vedno večje težave, si bo Abesinija nabavila dovo1! orožja in streliva za svojo obrambo. Ofenziva brez sovražnika Italijani pri svoji ofenzivi, ki se je pričela včeraj, niso nikjer naleteli na resen odpor, ker se Abesinci povsod umikajo v gorovje London, 29. oktobra. AiA. Agencija Reuter poroča: Včerajšnji prodori italijanske vojske v Tigreji se še ne cnoTejo smatrati kot nova ofenziva, ker se Abesinci po naredbah vrhovne komande umikajo, tako da do večjih spopadov sploh ni prišlo. Kar se tiče obrambe Makale so informacije protislovne. Vse pa kaže. da Abesinci tega mesta ne bodo branili, nego se pripravljajo na borbo na položajih ki so mnogo dalje proti jugu. Italijani skušajo sedaj rim bolje zavarovati se na obeh straneh. Ker se ob njihovih bokih koncentrirajo močnj abesinski oddelki ki bi lahko zaustavili italijansko prodiranje. V ostalem so Italijani včeraj zavzeli le položaje, ki so jih pri prvi ofenzivi že izvojevali, s katerih pa so se morali spričo abesinskega protinapada umakniti. Na južni fronti so Italijani prodrli do Goraheja, vendar trdnjave še niso zavzeli. Sicer še ni gotovo, ali morda njih motorizirani oddelki niso prodrli že čisto do mesta, ker radijska postaja v tej trdnjavi tudi včeraj ni odgovorila na pozive iz Addis Abeb?. Italijanska vojska napreduje Vsdolž reke debeli. Abesinci se j? mnogo ne upirajo. Posebni zis*opnilc iemenskedfl irnama v Abesin-ji Sa:d Mohamed je dal poročevalcu agencije v Addis Abebi izjavo, v kateri je naglasi!, da biva v Abesiniji okrog 100.000 lemencev. ki so pripravljeni boriti se proti Italiji Vsekakor bi b;la to dragocena pomor. Foročcvalec pravi v svojem poro' ilu nadalje, da Sg v Addis Abebi dan za dnem zbirajo Abesinci iz zapidni krajev države in boče;o ni fronto, abe-in«ki vladi pa je zmanjkalo orožj«! »ako. dr» jih zaenkrat *e ne more <=pre?*»tT v voi?ko. Abesinski kronski svet 4ddi« Ihana, 2^ aktebra o Vrerai la aa-serlnl kroniki svet. Seja jp trajala več ur. Predsedoval M. je negruš. Prisotni so bili *ikV niecrovi evropski svetovalci. Pv> podrobni proučitvi položaja na bonŽčih ie bilo fOdeniemo. ia <*e mora ras Sevum s svojo vojsko odločno upreti ita1i;anskim ^ddel^^^m pod vodstvom generalov Sardinija in Dia- J mantija, ka. 60 prodrli do reke Faraamag. Ras Seyum se bo v ostalem moral ogibati vseh večj-ih spopadov in skrbeti, da abesinski vojaka ne bodo padali brez potrebe. Kakor zatrjujejo, je ras Sevum zelo J trdil svoj vpliv na svoje vojaštvo- Vse poslednje dni so si gradili rove in utrdbe in sedaj čakajo na ©ovnažuikov napad. Mnogo bo odvisen njihov uspeh od okoliščine, ali bodo čete rasa Kasse pravočasno prihitele rasu Sevumu na pomor. Ras Kaesa ie zapustil eedaj področje reke Takaze in koraka « svojimi četami naick> proti Mak ali. Abesinski ujetniki v zlatih rudnikih Adna. 29. oktobra. AA. Vrhovno povelj-ništvo italijanske vojske je odredilo, naj se abesinski ujetniki zaposlijo v zlatih rudnikih. Tam bodo nameščeni tudi dosedanji sužnji, ki nočejo ostati pri svojih dosedanjih gospodarjih kot plačani sluge. V zasedene kraje je prispela večja skupina italijanskih inženjerjev, ki bodo preiskali teren in skušali najti nova ležišča zlate rude. Iz Šolske službe Beograd, 29. oktobrat p. odlokom pro_ svetnega, ministra so premeščeni upravnik m.eš6anske Šole na Jesenicah Albin Lajo_ vic na T. desko meščansko šolo v Ljub. ljani, Ivanka Prosenc z dekliške meščan, skem šole v Šiški na dekliško meščansko šolo v Ljubijani s tem. da se dodeli pro. svetnemu oddelku banske uprave upravi, telj meščanske šole v Trbovljah ATbtn Zavrl na meščansko solo v Senovem, a upravitelj meščanske šole v Senovem za upravitelja meščanske šole v Trbovljah. — Vpokojen je profesor realne gimnazije v Novrm mestu Ivan Kosti al. Novi upravnik ljubljanske carinarnice Beograd, 29. oktobra, p. 'A odlokom fi_ nanfinega ministra je premeščen dosedanji upravnik glavne carinarnice v Ljubljani Martin Pavlic v carinski oddelek finančne_ ga ministrstva Za upravnika ljubljanske carinarnice je imenovan dosedanji tajnik finančnega ministrstva Vas* Piber- Izvedba sankcij Razen Avstrije, Madžarske in Albanije so vse drug* države pristale na sankcije, ki se bodo začele danes v polnem obsegu izvajati Ženeva, 29. oktobra, r. Dočim je v zad_ njih dneh večina držav, ki so članice Dru_ štva narodov, obvestila tajništvo Društva narodov da so storile vse za izvedbo sank. cijskih predlogov št. 1, in 2.. ki se tičejo prepovedi dobave orožja in dovoljevanja novih kreditov Italiji in dočim so se tri države izrekle tudi za predi og-e št. 3. in 4., ki se tičejo dobav sirovin in uvoznih pro_ povedi, je včeraj prejelo tajništvo Društva narodov tri nadajne pomembne note in sicer francoske, ang-'.eske in ameriške vi«_ de. Največje • zanl.ma.nje je vzbudila wa_ shingtonska nota, ki jasno označuje stali, šče Amerike v sankeijslDajno vprašanju Ameriški držvni tajnik Hull opozarja jstrosro nevtralnost Zedinjfnih držav. Iz ameriške note je jasmo razvidno. d.) ne bodo Zedinjene države nlffar podv7*v>, kar bi mo.crlo vplivat) na akcijo Društva narodov. Tudi iz francoske ju. Francoska vlada zahteva le, naj M ji dovoli samo rok šti_ rih dni od datuma. ki ga bo skleni] :ti uporabo sanke5j koordinacijski odbor 31. oktobra.' da bo mocrla v tr-nn času 'zvesti potrebne ukrepe. Angleška nota sporoča, da fe oi včornj prepovedan izvoz orožja od jutri da'i"4 pa izvoz sirov;,n. ko^in, kavčuka in več vrst transportnih živali. Ran tega javlja, da no angrleški zakladri urad v kratkem clr>_ ločil rok, po katerem se imajo ostaviti vsi krediti Italiji in ttatijanakfen podjet. jem. Iz te pripravljenosti vetasfl sa isro&ja, nje sankcij je razvidno, da se sedaj Še ne more govoriti o kakr&riihkah kantarebadh mirovnih prede ogih, termveč samo o iska_ nju možnosti za ga bodoča mirovna popa. janja. Berlin, 29. oktobra, r. Kakor se dcaaia. va, je odgovor neandke vlade na povatoBo koordinacijskega komiteja, naj Nemčija sodeluje pri sankcijah proti Italiji. bago_ tovljena. Nemški odgovor je rflčem noti, ki jo je ameriška vlada v soboto izročila Društvu narodov. Nemška nota bo odklo. nila pristop Nemčije k sankcijam, vendar pa bo izrekla priznanje prizadevanjem DN za dosego mira. V dokaz svoje mrrofljub. nosti pa bo Nemčija prepovedala izvoa orožja v Italijo in Abestaijo l.niKlun, 29 oktobra. AA- Reuter poroča iz Berna: Švica se je pridružite, držav«m, k; izvajajo se.nkcije. VTada je sklonil« pre_ povedati izvoz orožja v Italijo. Prav tako se je sklenila pridružiti se finančnim sankc'jam. Glede gospodarskih sankcij je pa vlada skleniia samo prepovedeti izvo* aluminija. ženeva, 29. oktobra. AA. Doslej je 59 vlad pozitivno odgovorilo na predloge od. bora za koordinacijo sankcij glede prepo. vedi izvoza orožja in streliva ter drugega vojnega materiala v Italijo, 21 vlada g^c_ de finančnih sankcij, 11 vlad pa tudi gle_ de gospodarskih sankcij, 6 vlad se j« od. ločilo spregu pred1^ S o vzajemni r- n.oi. Francka <88tasis zvesta politiki Dr? l»ariz. L'9 .oktobra. AA- Agencija Havas poroča, /t eUS rarisieo« pravi i svojem uvodniku o mednarodno političnem položaja, da se bo sedaj nadaljevalo dele- v Ženevi in'da ^e bo pokazalo Jkako je Francija ostala zares zves-ta L>N. V «*pv»r--zumu z Anjliio bo sodelovala za prekinitev vojne v vabodoi Afriki. Zaradi nadaljnili d plomatsk;h - pogajanj bo okušala doseči, d« se gospodarske sankcije še za nek^i časa odfi[r>iijo. Ket je že velik del driav t>rietal na iarajanje go-spoda»riiih sankcij .bo o-lbor za njihovo koordinacijo najbrže odredil, da *e marajo pričali izvajeti 10. novembra. iTHahail opozarja, da I^val no«! ugodnimi poboji nadaljuje s svojo posredovalno akcijo. Njegovi razLT'>vori >o vrtijo v največji tajTiosti. To je razumljivo, ker /aiite-va take akcija mno^o časa in £^ ver- pre-vidnoeti. La\-c:l je v«^ekakor optimist. »Journal« povdaria .da vodi Francija stalno le politiko DN. ker spoštuje njega* pakt. >Exelsior*: ugotavlja, da bo Franc ja ostala zvesta paktu DN. zlasti k-ir se tiče kolektivne akcije pro'i napadaU-u. Voiaške sankcije se opustile, toda BSepadaiS B ( in f^n^nčn^ sankcije p** boile prnčele pr*>cT>e- C1 vno izvajati, c<* itf» bo mo<>vSi» na>ti rvka-keon diruseea izhoda. Ofllociliril sestanek v Ženevi Pariz. 29. oktobra. A A. l*aval odprtnje v Are^lo ali cel; tek tve?Si v ženevo- V ^en*1-vi -o sesl^no a Hoareom ali K lenoin. Zaenkrat Še iini znono. ali pride v fcenevo tudi baran Aaoatii VacVaarof se narne>-ava l>s.v«i Oftelefitj seje odtiors 7>a koord;r».aci k> vink-fij, na kateri in>a j!ar»t* od^oTdtev o pnie^ku 7rva:n.n^a HieAi aroflufh nri-^ilnih froArrvVif- alrfli adradh pro#i laliji. I>onrton. 39. oktobra, r. V «redo odpotujeta Ede.n in Hoare v Zen**vn t ia^nimi naw-d''i za nadali'no aicoiio V od*br»ni gS koordi-nsej io sankcij. Ancle^ko-rnajico^iko sodelovanje v frm'tilu dor*»k. Notranjepolitična napetost v Franciji Socialisti zahtevajo razpust strankarskih borbenih organizacij — Odpor pri desnici lahko izzove vfadno Krizo Pariz, 29. oktobra. r_ Leančarski listi pravijo, da bo Lava lova Vlada sedaj pri_ mora na prevaeti poročilo poslanca Chau_ vina na kongresu francoskih radikalov za podlago za postopanje proti politif^niiTl udmienjean. Poročilo poslanca Chauvina zahteva razpust vseh desni carskih in levi_ carskih borbenih udrtrženj. voditelj aom cialistov Leon Blum je izjavil, da se stri_ nja S tem poročilom. Ako se hoče Lava. lova vlada izognitj nevarni debati o udru _ *enjih in ako noče zavleči posvetovanja o proračunu, mora sprejeti Chauvenov pre_ Oever< poroča, da ima vlada, tri dr., čas«, da sklepa o tam Ako ne bi prišlo do sklepa v vladi, bi to mogrlo imeti z njo neugodne posledice Zlasti bi izvedba proračunskih debat nale. tel a na velike te*koce- I>esničarski ULrti ao Se negei vhajil. Vendar pa OM javlja j o razne odre he aaOaaJ ▼ ar. mandat Proslava češkoslovaškega narodnega praznika Odlikovanje predsednika Jč lige dr, Egona Stare ta — Slavnostni koncert v Unionu Ljubljana. 29. oktobra. Včera'j opoldne je bila na češko slovaškemu korulatu na Erjavčevi cesti intimna proslava češkoslovaškega narodnega praz" nika. katere so se udeležili najvišji predstavniki naše javnosti kakor zas:opniki CJ lige in Češke obce ter številni v Ljubljani bivajoči Cchoslovaki. Ob tej priliki je novi konzul g Minjovskv na slovesen način izrodil podpredsedniku Saveza J<": lig in predsedniku ljubljanske Jč: li;4e dr. Kgonu Staretu red Belega leva III. stopnje, na-giašujoć slavljenčeve zasluge za poglobitev stikov med bratskima narodoma. Dr. Stare se je v daljšem govoru prisrčno zahvalil za izkazano mu čast, povdarjajoč, da je bil ^jesjov življenski cilj že od mladih nog de'Slava!« iji enomLmitnLm molkom. Po_ častilo je tudi spomin umrlega tovariša Šetinca Franca, ki je bil svoj čas pred_ sednik učiteljskega društva. Predsednik je podal potean situacijsko poročilo. Razpravljalo se je o napredku našega šolstva. Iz savske banovine priha_ ja vsako leto v nas srez precej otrok, kjer imajo le 4 letno šolsko obveznost in je zaradi tega otežkočen pouk. Sledilo je tajniško poroCilo> Blagajniške knjige je pregledaj nadzorni odbor ben- jih našel v popolnem redu. Debatiralo se je tudi o redukciji draginjskih doklad, ki je zadela nekatere učitelje prav občutno. Sledili so razni predlogi. Sekcija JUU v Ljubljani naj opozori bansko upravo, da je nujno potrebna preureditev tečaja, v katerega naj se sprejemajo v prvi vrsti mlajši tovariši., (ice), ki se zanimajo za kmetijstvo oz. gospodinjske nadaljevalne žoie Za tečaje v letošnjih počitnicah se je priglasilo precej članstva — učiteljev novincev. Vendar so bile prošnje vseh odbite z motivacijo, da imajo prednost starejši učitelji. Ako se kader učiteljstva teh Sol čim prej ne bo izpopolnil z mladi. mL močmi, se kmetijsko oziroma gospo, dinjsko nadaljevalno šolstvo v našem srezu, Ki je šele v začetnem razvoju, ne bo moglo uspešno razvijati. Pripravnikom, ki so bili nameščeni iz bednostneg-a fonda, naj se všteje doba, ako so bili v razredu, za polaganje prak_ tičnega izpita. Zaznalo se je, da ni enot_ nega postopka v vseh srezih dravske ba_ novine glede prekinitve pouka ob času trgatve oziroma spravljanja poljskih pri. delkov. Glede na enotnost se je naprosila sekcija JUTJ v Ljubljani, da naj izposluje pri banski upravi, da uskrene vse potreb, no, da bo ista izdala odlok, s katerim se krajevnim šolskim odborom dovoli, da odrede sami proste dneve, kadar je za to nujna potreba. V lepem govoru je podal tov. Podjavor. šek Albin iz Rogaške Slatine referat »Studij naše vasi«. Prikazal je našega malega kmeta ter podal smernice, kako rešiti ga. TJčiteljstvo je predavatelja na. gradilo za izvajanja s priznanjem. Tov. Zehrer je v kratkem podal sliko kongresa Jadranske straže v Ljubljani, nakar je predsednik zaključil zborovanje. Popravljena krivica Ljubljana. 29. oktobra. Ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in r^tnikov je snel snoči v restavraedji »Zvezda« izredni občni zbor, na katerem je bil končno tudi formalno poravnan spor. ki se je vlekel v tej naši pa-trijotičnj organizaciji skozi 7 iet. Zbor jc otvori! predsednik pododb >ra g. Alfonz Lorger. Pozdravu je zborova cc in omenil v svojem poro-oiiu. da ga iskreno veseli, da more pozdraviti na zboru tudi člane bivše uprave ljubljanskega pododbora, ki so prišli, da tudi formalno sežejo svojim tovarišem v roko in tako začno složno tovariško delo 2a moćno jrgani/a.ijo rezervnih oficirjev. Sledila so poročila drug h društvenih funkcijonarjev in razr^šnica upravi pododbora s pohvalo blagajniku jn :ajniku, potem se je oglasil k besedi predsednik bivše uprave ljubljanskega pododbora ing. Ladislav Bevc Kratko je povedal, k ko je prišlo do spora in kako se je razvijal. Izrazil je svoje veselje, da se je spor končno pojavna!, obenem je pa izrek: 1 v svojem in v imenu svojih tovarišev prisrčno zahvalo sedanji uprav: ljubljanskega pododbora, da se je tako odločno zavzela za to, da se storjena krivica popravi. Na dnevnem redu so bile tudi volitve nove uprave. G. Favli-n je predlagal, naj bi bila v celoti izvoljena bivša uprava ljubljanskega pododbora, da se s tem tudi javno pokaže, da ji je bila storjena krivica, k; je zdaj popravljena. Ing. Bevc je pa predlagal, naj se sestavi nova uprava iz članov sedanje in bivše uprave, da se tako MARIJ S KALAN ROMAN Sida Siiaucva še bolj povdari sloga in edinatvo mod slovenskimi rezervnimi oficirji. Ta predlog je bil sprejet in izvoljeni to bil« v upravni odbor gg. Alfonz Lorger, ing Ladislav Bevc, Jožko Pogačnik. Edvard Prinčič, Aleksander Kuharic in Etbm Bežek, namestniki Peter Klinar. France Ahcin, Milan Sterlekar in Julij Lapajne, nadzorni odbor dr. Janko Žirovnik, Stanko Dimnik, Riko Jug in Vek o s'a v Turel. namestniki Joško Kobi, Ludvik Primožič in Jože Zupančič. Po volitvah se je razvila živahna debata o nujni potrebi reorganizacije udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov Sproženih je bilo več umestnih predlogov in nasvetov ki jih bo skušala nova uprava čim prej uresničiti. Nova uprava se je takoj po občnem zboru konstituirala. Za predsednika je bil soglasno izvoljen ing. Ladislav Bevc. za podpredsednika Alfonz Lonjer in Joško Pogaćivk. za I. tajnika Edvard Prfn-ctc. za II. tajnika Etb n Bežek. za blagajnika ps Aleksander KuhaH?. Vojaško pokopališče v škoSji Loki Skofja Loka, 28. okloora. Škofjeloški občinski odbor je imel v petek dve seji- Prva, redna se je pričela ob 18.30, druga pa ob 20. Na prvi seji se je sklenilo, da sestavi glede na vlogo Tujsko prometnega društva poseben, v to izvoljen odbor pravilnik o ureditvi pločnikov, žlebov in snežnih držajev in to za območje mestne občine. Nadalje je bilo sklenjeno, da se ho deširu prodalo nekaj sveta. Po sprejetju nekatirih sprememb v trošarinskem pravilniku in po-jasnitvi glede pora°e sredstev iz bednostne-ga sklada je podal C- Luznar poročilo za ubožni odsek Po razgovorih o lovni ni in poletnih vlakih je povabil župnik Sink ves občinski odbor na razvitje šolske zastave. Druga seja je bila namenjena zgolj proučitvi vprašanja, kako preurediti sedanje vojaško pokopališče. 0 stvari se je razvila živahna razprava in se je izkazalo, da vprašanje nikakor ni tako enostavno, kakor se zdi na prvi pogled. V Skofji Loki je pokopanih 156 vojakov. Izraženo je bilo mnenje, naj bi se za vse vojake zgradila skupna grobnica in sicer tako. da bi se zentski ostanki slehernega znanega vojaka spravili v poseben lesen zabojček, tako, da bi bila grobnica zidana in pod zemljo, vendar dostopna za posete. So pa ovire glede prekopa odn. prenosa kosti v skupno počivališče. Potrebno je prehodno dovoljenje ministrstva pravde, oddelka za vere, mimo tega pa tudi ni mogoče preko naziranj posameznih konzulatov. Poljaki in Madžari so se že izrekli za skupen pokop. Nemci pa bodo vse svoje vojake prenesli na njih skupno vojaško pokopališče na Bled. Odprto ostane še vprašanje vojakov iz Avstrije, Rumunije, Češkoslovaške in Rusov. Načeloma je bilo se-ve sklenjeno, da se — ako le mogoče — sedanje vojaško pokopališče odstrani, zgradi skupna grobnica in preuredi prostor v park. Zadeva bo zahtevala še mnogo dela in se bodo skušala dobiti najpreje potrebna dovoljenja za skupno grobnico. Ce ne bo ovir, je verjetno, da bodo pokopani v Loki tudi vojaki, ki počivajo sedaj v Stari Loki, na Trati in v Selcih. Lepa svečanost v Kranju Kranj. 27. oktobra. >Sokolsko društvo*, >Oe&ka beeedac m »Jugoslov.-češ.ka ligac v Kranju so v veliki dvorani Narodnega doma priredili v soboto zvečer svečano proslavo ceboslova- škega državnega in narodnega praznika osvobojenja ter eto letnico rojatva našega velikega skladatelja Davorina Jenka, Uvodoma je orkester »Sokolskoga društva« pomnožen z godbeniki >Sloge< iz Ljubljane pod taktirko g. Fakina zaigral Sukovo: >V novo Življenjem. Nato sta ©ledili dve češki deklamaciji. Pevaki zbor Sokola je nato zapel narodno pesem »Zaou-čale gone«. Sledil je slavnostni govor gim. ravnat g. dr. S. Dolarja, ki je prav toplo in obširno spregovoril o pomen« proeleve 26. oktobra to j« Češkega državnega praznika osrvobojenja in uedinjanja. Spominjal se je velikega dela T. G. Ma-sarvka. dir. Beneša. generaJa gteffaneka, omenjal je stoletne zveze Cenov s Slovenci, njih bivanje v skupni samostojni slovanski državi in vse zgodovinske vezi, ki so na« spajale, epominjal se je robstva, kateremu smo eni kot drugI zapadli, omenil je vee velike može, učenjake in znan- stvenike. Češke m nače, ki so budali narod k vstajenju. ter končno iz zadnjih, caaov alovanake kongrese in vaeaokolake zle te. pevci «o nato »apeli: »Kje doni je moj< in »Pod Ta-tro se bliska*. V drugem delu proslave, ki je bila namenjena stoletnici rojstva Davorina Jenka, je najprej govoril ravnatelj Glaabene Matice v Ljubljani g. Karel M&hkota, ki je orisal Davorina Jenka kot skladatelja in ga oznaci* kot enega najplodovitejsih v tedanjih čaain. Posebej je omenil nastanek naae budnice: >Naprej zastava slave«, ki je tako navdušila vse Slovane. Nato »o se izvajal*.* Jenkove skladbe. Orkester zaigral uverturo: Kosovo, mešani zbor je odpel: Bože pravde, moški zbor pa: Naprej, Tiha luna jasno sije, Ljpa zolenofca je, Molitev in Sto čutiš. Srbine tužni. Jenkove skladbe je zaključila mogočna simfonija >Vraoara<, katero je odpel mešani zbor ob ep remi je van j u onkeatra in ki je izzvenela taao učinkovito« da so jo morali pevci ponavljati. Program je zaključila himna: Hej Sdovanii. Proslava, kater! bi k ran jako narodno medčanetvo lahko Posvetilo več pozornosti je izpadla ob popolnem uspehu in doprinesJa dokaz Cehoslo vaškega in jugoslo venskega, bratstva in vzajemnosti. Obenem se je Kranj prav veličastno in dostojno oddolžil nesmrtnem« geniju našega rojaka, komponista Davorina Jenka, čegar stoletnico rojstva obhajamo letos. Iz Kamnika — Prepredena nesreča. — V KanroJk vozita vsako jutro dve mlekarici mleko. Vo- zičk,- vozita dva >iskxa čistokrvna ara:boa<, ki ju je ie davno minilo veselje do hitrega, koralca. Ne zmenita de niti aa bic, niti za kol. Ni čuda torej, 6e je potem tudi staržen-aki kočijaž bolj zaspane narave. Ta >isker« konjič in »brhka« mlekarica srta jedva u^la strašni smrti pod težkimi kolesi kanmiske^ ga vleika na križišču pri Krvavem zname-njuc. K sreči je strojevodja ze od daleč opazil, da ee voz približuje proj?:. Dajal je sicer signale ,toda niti konj, nita ndekarica se nista zmenile za to. temveč sta vztrajala pni svojem koraku. V zadnjem trenutku jo strojevodja vlak ustavil in s tem preprečil nesrečo- — Konja, ki je v konjedercevenra seznamu zabeležen že itak na prvem mestu, bi ne bilo tol'iko škoda, mlekarici pa žeW-nx> še mnogo let uspešnega mJekarjesnja in jii svetuj emo, da tako vlaka ne zaustavi ja več. — — Nedostojna gosta na svatbi. — V Komendi so imeli pred kratkim srvatbo. na katero et« med dvupimn povabljenci prišla tudi dva objestneža Jci sta namesto, da bi bil« hvaležna za pova-bilo hi dobrote, katere sta pojedla rn popila, pričela ob času, ko ee je vseh že prijemala sladka vinska opojnost, razgrajati in pirenanjati ostale goste z nožem in boksarji. — £a junaštvo se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. — Tsprememba rosnega reda, — Narodno gledališče v Ljubljani je dalo vsem poset-nikom .ki se pripeljejo ob delavndkfli v gledališče, 50% popusta na vseh prostorih v operi m dmrno. Zato je avto podjetje >Pe-regrinc izprerneaidio vozni red teir odhaja večerni avtobus iz Ljubljane ob 23.30 namesto ob 22.30. — Legati meča je ra popra* v gleda riften se dobe v avtobusu. — Divji lovei 90 že <1elj easa cpojfl&i ta pi, toda prepovedani SpoK v Jovsk^nS npivir-fih g«. Vidmar}* in Gjtrrina. KairmaSknm orožnikom se je posrečilo iurtO(fW te pa+-jatelj* (Mvjai&ne in )* apravrti v zapor. 9o to štirje mladi fantje H okolice Sv. Primoža, r*ni katerih mo na5H d»ve karabirikti. s fea-terima eo hodili r#a lov. Aretirane} vsi od kr*ja svoja defcmfai rirana^ajo. — Tako se na? ne smemo več čuditi, ?e gg. Gjtiriin to Vidmar nista niko>i m"? ustrelil«, ko «0 jim pa voe pred nosom odstrelili dVroep- — Naše gledališče Repertoar Narodnega gledališča V LjaNjsni DRAMA Začetek ob 20-Torek, 29. oktobra Kralj Edip, Kameniti gost B. Sreda. 90. Oktobra. Direktor Campa. A. Četrtek, 31. oktobra. Zaprto. Petek. 1. novembra. Mlinar in njegova hŽL Izven. Znižane cene od 20 Pin rt a vzdot OPERA Začetek ob 30. Torek, 29. oktobra. Madame ButterQy. C Sreda, 3Q. oktobra. I*epelka Angelina. Prenos po radiu. Red Sreda. Četrtek, 31. oktobra. Mam'zelle NitOucne, Red Četrtek. Petek, h novembra. Madame R«tterfly. laven. Znižane cene. »AH pa ni tak bes modrost? Spoznanje neskončne ničevosti vsega tega kar je bilo, je in bo?« »Ne tudi modrost ni. Če bi bilo. ne bi človeštvo našlo obstanka na tej krogli, ki ji pravimo zemlja. Potem ne bi bilo napredka, vedno novih dognan in zmag. Življenje ima drugačne smisle in cilje, ker sicer ga sploh ne bi bilo. Zato je tudi boj, v katerem zmaga zdravo nad bolnim.« »Ne vselej.« »Izjeme so samo potrditev pravila. — Zdravi in močni padejo le takrat, kadar jih potegnejo za seboj bolni in slabši.« In se ne bojiš, da postaneš ob meni tudi ti izjema in s tem potrditev pravila?. »Ne. Zavedam se, da mi je prav od u-sode poverjena dolžnost držati te in dvig niti iz šibkega v močno.« »Težka in nevarna dolžnost.« »Toda sladka ob zavesti Fubezm.t Občudujem te.« »A jaz te ljubim.. .* »Potegnil }o je k sebi, da se je prem^ gana uklonila in mn ovila roke okoli vratu, toda že hip nato je odskočila: »Tu se objemava, on pa leži mrtev v Jasnici... Fej, kakšne Šivali smo ljudje.« j »Si ga ljubila?« jo je vprašal očitajoče. »Ne. Sicer pa morda vendarle. Kot človeka. Bil je dober. In naposled — bil je vendarle moj mož. četudi le po ceremoniji zakona.« Torej ta ceremonija le ni bila tako prazna in nepomembna?« je dejal užaljeno. »Čemu se je potem nisi držala? Čemu si iskala — mene?« »Ker si znorel mojo mladost. Mi očitaš? Kdo me je preganjal kakor divjačino, dokler me ni izmučil, da sem mn utrujena padla v roke. Kdo me je naučil piti omamno vino liubezni, da sem v tej omami pozabila na vse, tudi na dolžnosti zakona? Kdo? Ti! In če sem v tej svoji blazni omami silila za teboj kakor vešča v ogenj; zakaj me nisi odgnal? Starejši si, izkušenejši. izobraženejši, zato bi bil moral ti imeti pamet, če je Jaz nisem imela. Sedaj mi očitaš ...« Ničesar ti ne očitam. »Sedaj mi očitaš.' da sem bila njegova 7ena in čutim tesno vez do njega kot v'oveka. Vi ie trpel in umrl zaradi mene .. .« »Dejal sem, da ti ničesar ne očitam. Bil je samo nesporazum in nerazumevanje. Moška logika je ravna in prepro- stejša. Ne razume, da bi mogel kdo koga ljubiti in ga ne ljubiti.« *Ker misli samo na ljubezen ženske do moškega, ne tudi na ljubezen človeka do sočloveka.« »Misli, vendar nt sme biti ta ljubezen »človeka do sočloveka" tako velika, da bi skušala žrtvovati življenje za neko človečnost ter ubiti pri tem še drugo ljubezen, ki je globlja in večja. Prav v tej nelogičnosti je vse zlo našega triko-moja pamet.« »Ker ne Čutiš krivde in odgovornosti. Hotela sem se ločiti od živega, ne od mrtvega.« »Jaz ne čutim v tem tako velike razlike. Ločitev od mrtvega je celo lažja, ta- Hotela si imeti mene, a obenem ostati rudi pri njem. Želela si se ločiti, sedaj pa, ko se je sam ločil, bi hotela za njim. Kako naj te razumem? Tu odpoveduje Mar res misliš, da bi bilo njegovo življenje po ločitvi še življenje?« Ne, bik) bi životarenje, življenje mrliča. Ta zavest bi ti morala biti težja, kakor je zavest, da se je končalo neko za življenje nesposobno življenje.« »To je hladna logika, toda poleg razuma je v nas še nekaj drugega, pa imenuj to čustvo ali kakorkoli.« »In to ti brani okleniti se me sedaj, ko si končno svobodna?« »Nikakor. To je samo boleča omotica tik po udarcu. Bodi človek! Počakaj, da bo vs€ to za nama in pozabljeno.« »Storim tudi to, toda obljubiti mi moraš, da ne napraviš ničesar, kar bi ubilo najino bodočnost. Mi obtjubrjaš?« »Obljubljam.« »In še nekaj: ostani tu, dokler se vse ne zaključi. Ne hodi k njemu in tudi ne k pogrebu. Niti videti ga ne smeš več. MisH name in na najinega otroka. Nanj te vežejo še večje dolžnosti kakor name.« Sida je sklonila glavo in zaihtela. Viharji dogodkov so jo skrasili. Uvidevata. je, da se mora ukloniti usodi in ji prepustiti, da jo bo sama vodila dalje v končno vstajenje ali pa dokončno pogubo... Večer gro»e je zamenjala težka, a tiha noč, v kateri je sanjal Prvm Rogan svoj prvi smrtni sen. XXV. Sida je šele zjutraj, po v mučni razdvojenosti prebiti noči izvedela, da leži Er-vin spodaj mrtev. Ta novica je pa ni ne presenetila ne vznemirila. Sprejela jo je tako hladnokrvno, da se je sama sebi čudila. Dogodki pred Ervinovim samomorom in po njem so jo utrudili in izmučili, da so postala njena čustva že otopela. Zato ni čutila nobene bolečine in njenih oči ni orosila najmanjša solza. Zdelo s« ji je vse kakor nekaj daljnjega in tujega, kar je z njo samo v rahli posredni zvezi To razpoloženje jo je tako preslepilo, da je docela pozabila na Danilovo prošnjo in svojo obljubo, da ne b0 stopila k mrtvemu možu. uie bo nadaljevalo^ Zvočni Kino Ideal ■ Dane«, ob !>. 7. in !>'/« uri ■ DVE URI SMEHA ■ Stan. In Olio nerazdružljiva v filmu I VSE ZA DENAR I Smeh! Sala! Smeh! § Vstopnina 1 .-■ b.;." in 1' Din. (Bel KOLEDAR Danes: Torek. 29. oktobra, katoličani: Narcis, Ida. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira: Vrtinec (Reimv-M Kiuo Ideal: Vse za denar K'no Slcga: Barkarola Kino 1'nion: Iz^ul lieni sin DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrscva cesta 41. Trn-kocz.v ded. Mostni Ifg 4 in Ust ar, lalejp burgova ulica 7. Iz Trbovelj — Važna konferenca zastopnikov »lobroT. organizacij: V neleljo, 10. novembra dopoldne bo v Trbovljah važna konieronea TOOh onih naših organiiiioij .katerih člani so ae po preobratu borili m osvoboditev naših krajev na severu in tx\ utrditev naše severne meje. Na tej IconfortMiei se bo rat- pra«vljalo predvsem o možnosti združitve YY»eh teh sorodnih ar^anzacij v enoten \>r državni potarel A. j. v zvezo v«rh teh organ raoj. kakor tu«±i o {»trebi u renti t ve probit" Številnim bor ©eni .ki «o (Muttl ob prevratu v obrambi na£e terana* meje. NVi to konfV-renoo so povabljeni Savez vojnih dobrovol -cev t Beogradu i orsaniaacfjwni v Zaprebu in Lrjublkvni, Zfm Mnrfiflen*!] b>rrev v Mariboru .U te dni r*re>e»lfl od no^e^a dop^rka obvestilo, rjo k eda i hrm~ jo Traroenino poravnano, prosimo .d« rao-etaneik afljfavno do 30. t. m. pn»ra'vn*jo, kw bi jiim sioeir nora v« Vst usAaviHa. T^cjotovn^n se ie nanvre«?. d« rrmo^i niti ne ve*fr>. do k** tereca čam imaio naročamo pona vi rano. nato smo tnifarat dot/?rte nftrocir*r1pe o trnu pi-nmeno nflyve*srt iTi — — Prri 4ne«. ki je v «obofcc> poboffl sHio-w> nadih ptonvkn, ie v nedeljo ftflMdm nre-tarnafcfl oerto rmj»vnet>ij^e pl«fin>Tioe. Tako >r obripikaro vjerna-j Mrzlico le nekaj rwrpocrnm-nej&ih, doclm je bfla ^v Planfrm v me*fe?V> rfortraj popoinonia brez izletnik ov. MrniV T>«e>Twfco weme je odvracaJn raMTrfke ort pfeimn .pač na ro ae lovci proti vocetrn S»-d>w*e volje "vmcnlri iz lor^k.ifi rcvivrienr rwV pVantrrarrf* fcfei* #o Tmeli preoej aro?©. — _ !fe hodite po ieleznici: npmva rrodmi- ka ponovno ononarifi .da )e hoia po ubrni"' mdni^ki žoVottbM sifroso Tnv*pcr\-edww. Rrrz-crterti o rtrepo^edl bofe po laltaflM rmi pomniefzT\fkov Se vedino ne vpošteve jn, wito apBMMrji 1—Pi TiHtmtai ,da ho w preprfr^v ke najrtrožie fcaai»ovala. BVBIiaHB pa ttHF starfte orrrVk, kri W MF zn«aoenf pH rrofi vm Kranfa — tabovska »tmaltanka. V dvorani hotela »Jelen« se je preteklo nedeljo vrši4a lepo uspela šahovska simukanka. katero t& aranžiral pripravljalni odbor* Šahovskega kluba«, ki se v Kranju baa snuje pod vod-ftvom dr. A. Mogušarja, Simoltaiiko )e n^ral šahist Joie SarAn, katoromu ae >e postavilo nasproti 20 fca-h »tov, ter jc bfta dvorana polno zasedena. Pred orvoo-itvijo je kratko spregovoriti dr. Mcm . *ir, iz Ljub-fjene pa je Kij navzoć Erker. predsednik adbovskega kluba »Triglav«. Udeležb«. )e bila kot rečeno prav lepa zlaati n vrst mladine (dijaki) m se je PH nekaterih opažalo precejšen talent. C>d 20 iger flh je 5orD 15 dobal, 4 zgubii, 1 remrzipiri Prvi je fc^ro dobri juirist Eržen Jodta, za njfm pa podponičoik Gbirid, Po^ačrrrk .1- ftn Tome Lado. Ra^del jen i h je bilo 6 nagrad Najlepšo igro je pokazat podporočnik Gjn rte. Sflrmi>taffvka j« trajala oSre uri in pol. je prvo partfio dobil po preroku pol ure. Tehnično vodstvo je bilo v rokah H. Stngerja. Nodcljska aiTraritanka, Se bo*i pa klub. ki se ustanavlja, nam prideta, da bodo kranjski sahistj ▼enckurle pri^U do svoie lastne organizacije ter do smotrenotj| deW. ftaJiiatov manjkalo ne bo, sarj je zlasti gfcjm-na«tjska mladina zolo navduaeoa. v n»«bi 'NorHja pa bodo kranjska iahiati na Si nrti-nrranega igralca in učitelja Nt lej noti so jim uspehi zagotovljeni. — Akc*ja proti prekupčevalce«. /.« ^ ponedeljek, ko je bil v Kranrju ti lin dan, je potici je po nalogu banak« oprale os*to nastopna proti prekiipoevalcem. ti ie ▼ predmestju pok trpi jo od kmetic irWlske potrebščine, potem pa fin sam{ <*'-a!i^ naprej prodajajo. Odredba se g**«L da dn 11. ure nih?c izmed branjevcev ne sme kupovati od kmetic O visokih cenah ziv# *n p reku p 6e vam ju v Kranju bi se pa daio i« roarrsi-kaj povedati. SPORT — SK JavornMcrSK Menge« 5 : 1 (2;Ov Zanimiva, m fa,1rr tekma je prrv«hiLa jm tgri^ce v MAagšu mnoso sledaioerv. Dntne>-Će moštvo kljub dobri i«t*i ▼ polja ni moglo priti ševiKno do pravega nepeha V najboljšo oporo min je bil izvrstni levi braniloc. ki je s sigurnim flbartom obranil avoje modtvo huj&eaa pore/za. CV»«r..e iz Ra.kek.-i «o zmacoli aaalnšeno. Omeniti je r*rođveem prvor^Dsrednoga katarja, »rednjegia krilca in n enim orno lervo tertlo, ki pa je bilo ▼ prvean poJi6aaKi presnalo zaposleno. Tsi ee odlikujejo v mirni, toda odločni igri. Povabilo — Afc ne bo tvoja žena neortjetno pav. .seneoeina. oe pridem k vam na Obed? — Kaj Ae. pomiflltti mena, tni po ožaj lekarnarjev so zakrivile tudi razne soj-'aloe ustanove, ki so dobile pravico op avliati lekarnarske posle, poleg teja pa ;nd stri-jalizacija farmacije ki gre često neracijo-na;no in prinaša obhitno š\od i lekarna -skerrra stanu. KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri premiera nepozabnega 0finega %ele-filma BARKAROLA Onianiljiva pesem iz *Hoffmanovih pripovedk«, čarobna j)ravljica vesele karnevalske noči, ki je vzbudila ljubezen dveh mladih src in poslala usodna za njega in njo! V tem filmu Vam bomo prvič predstavili GUSTAVA FROLK HA LIDO BAAROVO V najnovejšem zvočnem tedniku pri- našamo reportažo z abesinskega boj'šča in proslavo padca Adue t Rimu! Rezervirajte si vstopnice v predpro-rlaii! — Vodja nemškega sporta v Jugoslaviji. Včeraj zjutraj je prispel z letalom v Beograd vodja nemškega sporta in predsednik nemškega olimpijskega odbora von Tscham-mer und Osten v spremstvu dvojega namestnika Arna Breitmeverja. glavnega tajnika prireditvenega olimpijskega odbora dr. Karla l>iema in šefa nemške športne službe v inozemstvu dr. Zappa. Na zemun-^kem aerodromu so sprejeli nemške go^te predstavniki ministrstva za telesno vzgojo naroda, nas olimpijski odbor In predstavniki športnih organizacij. Davi so predstavniki nemškega sporta zapustili Beograd in krenili z letalom v Zagreb, kjer so bili tudi prisrčno sprejeti, leteli so nad Oplen-cem, kjer so vrgli iz letala venec in počastili spomin blagopokojnega kralja mučenika. Opoldne jim je priredil predsednik našega olimpijskega odbora podban dr. Hadži v hotelu Esplanade banket, zvečer jim pa priredi večerjo. Iz Zagreba krenejo nemški gostje v {>etek dopoldne v Curih. — Promoviran bo v četrtek 31. t. m. na ljubljanski univerzi za doktorja prava gospod Marjan Erman, sin ban. višjega računskega inšpektorja. Mlademu doktorju iskreno čestitamo! - Proslava dneva štedenja. V četrtek HI. t. m- se bo praznoval ll svetovni dan Medenja. Ta dan bo po vsem svetu posvečen razmišljanju in delu za Štedenje. ki je po besedah našega blagopokojnega kralja mučenika temelj sreče vsake rodbine m države ter njune gospodarske svobode in neodvisnosti. Proslavo tega dne v naši državi vodi Zveza hranilnic Jugoslavije. Njen proglas k temu dnevu bo letos razširjen potom včlanjenih hranilnic po vsej državi razen dravske banovine. Poleg tega bo Zveza propagirala štednjo s pomočjo brošur in letakov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 16, v Zagrebu 15, v Spbtu 14, v Ljubljani, Sarajevu in Skopi ju l3s v Beogradu 12, v Rogaški Slatini 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 708.3, temperatura je znašala 4. — Smrtna nesreča slovenskega rudarja v srbskem rudniku. Včeraj zjutraj se je pri petila v rudniku Bogovina blizu Boljevoa težka nesreča- Rudar Ivan Saiin iz neke vasi blizu Brežic je kopal v rovu premog. Naenkrat s^ je pa ustavil zunanji ventil, ki dovaja v rov zrak. V hipu je strupeni plin zadušil nesrečnega rudarja. — Samomor ruskega emigranta. V nedeljo zvečer si je končal v Sabcu življenje brezposelni ruski redar Gli^orije Titeren-ko. Zepustil ni nobenega p i srna in tako ni znano kaj je pognalo v smrt, — Samomor 80-letnega starca. V skladišču beograjskega gleda'išča so našri včeraj opoldne obešenega skladVSČnikovega očeta Savo Košnićarovića. S arec je živel pri .svojem sinu in pazil na njegove otroke. V nedeljo so pa sosedovi otrocj s kamni močno pobili njegovega najmlajšega vnuka in s-in je zvečer ko se je vrnil z dela ozmerjal oče*a. da je premalo pazil na otroke. To je starca tako potrlo, da se je obesil. — Grozni zločin na progi Koprivnica -Zagreb pojasnjen. V soboto s-mo poročali o groznem zločinu, ki je bil storjen v petek zjutraj v vlaku na progi Koprivnica - Zagreb blizu Dogog Sela, kjer je bila 13 letna gluhonema deklica Katica Srečec oskrunjena in vržena iz drvečega vlaka. Zločina je bil osumljen sprevodnik CiTga Cvija. Mož je svoje grozodejstvo dolgo tajil, slednjič se je pa le udal in priznal, da je oskrunil nesrečno deklico in jo vrgel skozi okno * Prosvetna iveta in njeno razmerje do naše oddajne radijske postaje je danes, ko je govor o definitivni ureditvi nase radiofonije, spet v ospredju. 0 tem vprašanju razpravlja na uvodnem mestu nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo >Naš ^aU Nova številka tega našega edinega maga-zinskega tednika prinaša še aktualno poro čilo dr. Martina Riklijo o gledališču v Ad-dis Abebi in Gosakovo reportažno kram ljanje »Kako nastane posamezna številka naše revije«. V beletrističnem delu najdemo francosko humoresko >Dvojno razočaranje« in izredno zanimivo Manevičevo reportažo iz naših uiohamt-danskib samostanom »Ko sveča "gasne* Prevod te literarno morda edinstvene reportaže je oskrbel g. Vladimir KegalU*. Slike iz filmskih ateljejev, modna poročila in skice novih modnih modelov, križanke in razdelitev nagrad za pravilno rešitev križank in magičnih likov zaključujejo redakcijski del »Našega vala«, kateremu ie priložena 36-stranska priloga s programi vseh evropskih radijskih oddajnih postaj in radijska abeceda z togato slikanico radijsko-tehnič nih vprašanj. >Naš val« je najcenejša slo venska tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din Zahtevajte tudi vi še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija Naš val«, Ljubljana I BENGALIj — Policija zas!eduje. Ljubljanska policija je prejela od splitske brzojavno obvestilo, da je zasebni uradnik Ljubljančan Janko L. izvabil na goljufiv način vložno knjižico Prve hrvatske Štedionice, glaseče se na znesek "»5000 Din in pobegnil Janko L. je rojen leta 1906. je srednje postave, ovalnega obraza, kostanievin. nazaj j»o-česanih las. orlovskega nosu. Nosil je temno obleko. Iz Ljubljane —Ij Nekolika zidajo Uidi v Rožni dolini. Vendar Rožna -lolina ni več tista ..-obljubi jena dežela- za lastnike novih hiš j kakor je bila pced leti, ko so bile paree le še poceni in ko tudi kredita -ni bilo tako težko dobiti Parcel je še precej, cene so pa že mestne, čeprav je malo interesentov. Na cesti XV s-» spravili zdaj Po*l streho enonao!stropno hišo. ki Jo zida neki deželan. Letos s<» gradili zelo malo in je to edino večja stavba — lj Smrt ugledne Rusinje. V četrtek 24. t. in. [»opoldne je legla k večnemu počitku vdova ruskega divizijskega generala Olga llvostova. Dobri ljudje so ji položili na grob več vencev in oleg uslužbencev poštne direkcije tudi mnogo ruskih emigrantov, ki So ji tudi položili na grob lep venec. Pokojna je &ila članica ruske kolonije ter soproga enega najuglednejših ruskih generalov, udeleženca in junaka štirih vojn. kitajske, japonske, svetovne in državljanske. Njen mož je nosil visoka odlikovanja, med njimi tudi red sv. Save H. stopnje. Njeni prijatelji in če-stUci njenega moža so pa pogrešali venec tukajšnje ruske kolonije. ™ KINO UNION TELEFON ŠT. 2 2 Z 1 Danes nepreklicno zadnjič! NE ZAMUDITE L TJ IS TRENKEK v veličastnem planinskem* domovinskem filmu Izgubljeni sin Planine, sneg, zima, Amerika, vrnitev. Samo 5e danes ob 16., 19.15 in 2-1.1.1 Pred prodaja vstopnic od 11 — 12.3včnih in stanovskih zadevah. Vabljeni so vsi posestniki iz tega mestnega okraja, —I j Na koncertu slovenske moderne glasbe, ki se vrši v okviru intimnih koncertov Glasbene Matice so zastopani naslednji avtorji: France štur m, Slavko O-terc, dr. severa in Bogomir Leskov 10 Spored obsega samospeve s s premi jeva njem klavirja, klavirske skladbe, skladbe za violino in klavir ter čelo in klavir. Koncert slovenske moderne glasbe bo v Ponedeljek, dne 4 novembra t L ob 20. uri v Hubadovi dvorani KINO UNION tel. 22 — 21 Jutri! Jutri! Devica orleanska veličastna podoba zgodovinske trn gike in veličine —Ij Lastnika čolnov naj se javita. Po zadnjem deževju močno narasla Ljubljanica in Gruberjev prekop sta odtrgala več čolnov Dva so ujeli Moščani in sicer prvega ključavničar Alojzij Kette, stanujoč Zaloška cesta 94. drusrega pa posestnika Anton Čeme. stanujoč Zaloška ce*ta 61. Prvi čoln. ki ga je odtrgalo 22. oktobra, je svetlosivo pleskan, na obeh koncih prekrit in dobro ohranjen, drugi, ki je priplava) 24 oktobra pa majhen, za dve osebi, modro pleskan Lastnika naj se javita! Počasi ——— — Koliko ste stari, gospodična? — Devetindvajset let. — In koliko mesecev *» — Dvanajst. Iz Maribora — Opozorilo obiskovalcem pokopališča! Avtobusni promet mestnih podjetij opozarja občinstvo na sledeče: posebni avtobu si za obisk pokopaJišca na Podbrežju bodo v prometu: v Četrtek, dne SI. oktobra od 10. ure dalje, v petek, dne 1. novembra od 8. ure dalje, v soboto, dne 2. novembra od 14. ure dalje in v nedeljo, dne 3. novembra od 10. ure dalje. Na dan Vseh svetnikov bo predprodaja voznih listkov na Glavnem trgu. V svrho lažjega odvijanja prometa se občinstvo naproša, da ae strogo d rti navodil službujočega osob-ja avtobusnega prometa. Istočasno se opozarja, da se 1. novembra popoldne enako kot vsako leto ne vrši promet na progaii Limbuš. Ruše, Pesnica in Sv. Peter. — Mariborski obrtniki so zborovali. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Mariboru veliko obrtniško zborovanje okrožnega odbora obrtniških združenj, ki sta se ga po-ieg mnogih udeležila tudi «*stopnik zbornice za TOI g. Jakob Zadravec in obrtni referent mariborske mestne občine g. dr. Senkovič, vodil pa je zborovanje predsednik g. Franjo Bureš. Za obrtnike zanimivo in važno jf» bilo poročilo zbornic |BENCAL1| nega zastopnika, izčrpno pa je bilo poročilo okrožnega tajnika g. Julča Novaka. MoVest<. — G. Emil Kralj, ki je žo dol?o vrsto let eden naj- vidnejših stebrov ljubijantake drmane, nastopi v četrtek kot gost v naslovni ulog) svetohJinca Tartuffa — Morilec tvojega tasta. Umora 73-let-negm posestnika Franca Korosoa iz pe-tro dom zaprt. Kocbekov dom na Korošici je že zaprt. Piskernikovo zavetišče v Ix>garski dolini je stalno oskrbovano Jesenski »zlel v Logarsko dolino nudi mnogo užitka. Posebno krasen je pogled na zasnežene tjor-ske velikane, (iolti je pobelil prvi sne.', ki naznanja skorajšnji začetek smuške dobe. Mozirska koča ie pripravljena za iprejem smučarjev. Celjska koča vabi jesenske iz-lemike. —c Propagandni arasacanatrj tok za prvenstvo mesta Celja in prehodni pokal Jugoslavije v Celju ter propagandni eross-countrv tek za juniorje letnikov 10H>, 1ft17, 1018 in 1919 bo v nedeljo 3. novembra dopoldne v Celju. Start bo na Glaziji. Proga za prvenstveni tek ho dolga 71 * km, za juniorski tek pa 2 km. ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 Danes ob 4., 7^4 in 9^4 nri PREMIERA največjega francoskega velefilma VRTINEC (RJKMOl S) Film o človeku, ki je postal vsled nesreče onesposobljen za zakon BOGATO DOPOLNILO. —c Davčni odbor aa odmero prUlobnin« za Celje in okolico bo zasedal 7-, 8L, 9_ 14., 16., 20. in 23. novembra pri davčni upravi v Celju. —c Napad s kolom. V Vrečkovi gostilni v 5kofji vasi je Konrad Vrečko v prepiru udaril 26 letnega hlapca Pongraea Gomin-ška s kolom po glavi m ga hudo poškodoval CJominšek se zdravi v celjski boiniri. —c V celjski bolnici je umrl v petek štiriletni rudarjev sinček Franc Kreže od Sv. Kr'štofa nad Laškim. —c Nedelja bres nogometa. Po dolgem času ni bilo v nedeljo v Celju nobene nogometne tekme. Iz Ptuja — Xovi člani »redkega cestnega odbora v Ptuju. Kr. banska uprava je razrešila službe dosedanje člane cestnega odbora v Ptuju ter na njih mesto imenovala slede, če odbornike: štamberger Janko, pose_ stnik Središče ob Dravi kot I. načelniko. ve ga namestnika, Vršič Ivan, posesunik in predsednik občine Markove i kot TJ. na_ ceJnikov namestnik, Bratusek Franc, de, kan Svetinje. Breznik Jože. posestnik v Kogu. Budizam Ivan, pose-stnik in poštar Turski vrh. Caf Alojzij, posestnik in pred_ sednik občine Koračiće, Irgohč Fric. po_ sestmk in obrtnik Sodine?. K-uičič Jakob, posestnik in tngovec Jursinci, Lah Simon, posestnik in predsednik občine Cirkovei, Leskovar L#oopoild. posestnik Breig obč. BCaJapork, Munda MnrtLn, poslovodja za_ druge Ormož. Prelog Franc, pososrtmk Zagojiči, Ra zborni k Ivan. župnik pri Sv. Urbanu. ftkamloc Ognjeslav, dekan Sv. Andraž v Hal. Vilčnik Anton. posestnik in gostilničar Mezgovci, Zup&nič Frane, posestnik Slovenja vas in Bedenič Andraž posestnik Obrez pri Središču. Načelnik cestnega odbora pa ostane še nadalje se_ danji predsednik mestne občine Jerse La_ dLsflav. Kupuf te domaće blago: MALI OGLASI £a pismene odgovore glede malin oglaaov )e treba priložit znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din IZ POSOJA HO Gramofone po Din 5.— P.ošce po Din i.—Jaevao IUBERTUS moški in damski oepremočljiv, 250 Din. otroški s kapuco 145 Din, trenčkot impregniran samo 420 D'n. pumparice od Din 48.— naprej dobite pri Presker ju. Sv. Petra c. št. 14 74 JABOLKA štajerska, zimska, velika izbira v skladišču Medvedova 7, Kupim ročni voziček. 3061 DAMSKI klobuki zadnje novosti, izredno nizke cene. Preoblikovanje 25. Salon »La fem-me Chic< Šelenburgova <>/!. nadstropje. 3062 POUK Beseda 50 par. davek S - Din Najmanjši znesek 8 Din P0STRE2NIC0 sprejme za dopoldanske ure Kušar, Mtklo siČeva c. 13/111. 30CJ PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši mesek 8 Din VEC KLOPI, nočne omarice, štedilnik, železno peč, pohištvo, nekaj obleke prodam na Domobranski cesti 15/T. 3065 Tnserirajte V „SLOV. NARODU" Narodna tiskarna LJUBLJANA Makulaturni papir proda igrava .^Slovenskega Naroda", LioMiasa, &siafl)eva ulico ito*. s ZA VSE SVETE! Za mamico: Damski sport double plašč . Din 390.— do 490.— Damski zimski plašč . . • Din 590.— do 1090.— Nepremočljivi bu'n rtus . . Din 320.— Za očko: Obleke za delovne dni . . Din 170.— do 240.— Boljše obleke.....Din 290 — do 390.— Kamgarn obleke .... Din 490.— do 690.— Hlače........Din 75.— do 160.— Raglani.......Din 320.— do 790.— Paleto ji.......Din 590.— Nepremočljivi hubertus . . Din 320.— športne čepice.....Din 12.— do 20.— Za deklice: Seklca oblekce . . . . Din 90.— do 130.— Športni plašči.....Din 190.— <*- 290.— Nepremočljivi hubertus . . Din 260.— Za dečke: Otroške obleke.....Din 60.— do 160.— Dečje obleke......Din 160.— do 240.— Dečji raglani......Din 170.— do 290.— Hoy plaščki......Din 240.— do 320.— ~*ump hlačke......Din 45.— do 60.— Športne čepice.....Din 10.— do 14.— Nepremočljivi hubertusi . . Din 160.— do 220._ POLEG TEGA BOGATA IZBERA RAZNIH OBLEK, CENENE IN DOBRE KVALITETE. POSETITE NAS.9 riVAP OBLEKE Ljubljana, 29- oktobri Indija je se vedno skrivnostna dežela pravljic, romantike, ljubezni in kovarstva. 990,000.000 prebivalcev šteje, vlada jim pa peščica Angležev. Toda ta skrivnostna de- S£tct Sum Roman Z neumorno vnemo jo izpolnjeval knezoškof s svojima svetovalcema vse naklepe. Neprestano so ščuvali vojvodo in Remchingena. Javno in tajno se posvetovali z VVeJssenseem in raznimi redovniškimi duhovniki, ki so se bili proti vsej ustavi vgnezdili v "vVeilu in po vsej vojvodini, čeprav je ljudstvo skrivaj zabavljalo in se jezilo na njo. Knezoškof je zapustil vojvođino zelo zadovoljen, saj je odnašal bogato zadoščenje za Stettenfels, storil je bil velik korak k izpolnitvi svojih naklepov in položil temelje za še drznejše nacrte. Grajska kapela v Lriid^igsburgu je bila zdaj prirejena za katoliške službe božje redovnike so kar oficijelno vabili v deželo. Katoliški vojaški duhovniki 60 javno maševali in krstili. Dalje je bil do najmanjše podrobnosti sestavljen katoliški vojaški red ter pripravljena izredno duhovita in zavita pravniška razlaga nekaterih paragrafov ustave, ki je spravljala v dvom vse parlamentarne žela se je začela prebujati počasi »icer, toda položaj postaja vedno resnejši, Angleži so v skrbeh- kaj ko. Če se Indija prebudi-Nobeno orožje bi tu ne pomagalo, Angleži pa tudi ne vladajo samo z orožjem, temveč mnogo bolj z diplomacijo, z intrigami in izigravanjem enega proti drugemu. Tako spretno zadržujejo "Rengalit, verna slika Indije z vsemi njenimi strahotami in lepotami. Kaže nam veliko in bogato deželo, kjer utegne vsak čas izbruhniti požar, ki bi potegnil v krvavi vrtinec ves svet- Film »Bengalic, re-mek delo v Elitnem kinu Matici. Kratko trtka dalie v Elitnem kinu Matici. Kratko vsebino filma, ki je šla njegova slava po vsem svetu, priobčimo iu*ri svoboščine. Slednjič je bil pripravljen proglas o enakopravnosti katoliške in evangelske vere. Taka enakopravnost je privedla v Pfalzu pred tridesetimi leti do tega, da je bil protestanti-zem popolnoma zatrt. V gladki, elegantni latinščini in s pobožno radostjo je tajni svetnik Fich-tel sporočil Remchingenovemu bratu, komorniku na papeskem dvoru v Rimu, kaj vse je bilo doseženo ob posetu kne-zoškofa v Stuttgartu. Potem je omenil vojvodovo bolezen, ki je dala pobudo za to pot. in zaključil z besedami: Vidiš torej, visokospoštovani gospod in brat. da rabi božja previdnost često posebna sredstva, da podpira edino pravo r-erkev in širi nasn vero. 8. Siiss je bil potrt in slabe volje. Pogajanja o njegovem plemiškem naslovu so bila težavnejša in zavlekla so se bolj kakor je pričakoval Madame de Castro je ostala hladna in Siie6 ni mogel pripraviti prebrisane, preračunljive žene do tega, da bi se odlonila. Tudi knezoškofovi naklepi so mu šh na živce. Videl je cisto dobro, da se mu ni posrečilo pridobiti zaupanja Njegove Eraioenoe in da si niso želeli nje- zati ter med begom etnatjal na oba oxo*_ nika- Zato ao tudi sumili, da je morda Urbane ustrelil orožniakega narednika FTanca Vrieka in kaptarja Franca Ste. fančioa, a ao pozneje ugotovili, da je bil to Omeni. Obtodnica očita Urbanču tudi, gove udeležbe pri sijajnem načrtu, ki naj bi bil steber švabske politike v prihodnjem stoletni. Sues tudi ni bil na tem polju tako izurjen in izkušen kakor drugod. V cerkvene zadeve se ni rad vmešaval. Vprašanja, ki so jih smatrali drugi za tako važna, so se mu zdela malenkostna in nedostojna odraslih ljudi. Njegov bistri, praktični razum je zelo jasno spoznal, da sc skrivajo za vsem tem čisto opredeljeni cilji, odstranitev ustave in parlamenta, vojvodova vojaška samovlada. Ni pa razumel, zakaj so se omejevali celo dobro poučeni politiki s takim strahom samo na previdna in posredna namigavanja Njegova lastna sredstva in pota so bila mnogo bolj odkrita, hitrejša in nepoerednejša. Ni mu ugajala mehka, počasna metoda jezuitov. Začudeno je opazoval, kako so se gospodje tudi v najožjem krogu boječe branili, imenovati stvari z njihovim pravim imenom, kako sta, tudi če sta bila samo dva skupaj, govorila mirno in pobožno v vsemogočih pokornih in filozofskih frazah in kadar sta on ali Remehingen imenovala kaj s pravim imenom, so ju gledali tako, da se jim je že na očeh poznalo, da tega ne odobravajo. Zida je torej obala lahka negotovost. da je hotel iz kaznilnice v Begunjah oovo_ boditi kaznenko Marijo Dajč-manovo. ki je bila obsojena zaradi tatvine na 6 let ro. bije. Res so neznani 9 to rile i v noo.i na 26. maja hoteli napasti žensko kaznilnico v Begunjah, pa se jim je naklep izjalovil. potreboval je oporo. Od vojvode je dosegel, da mu je bila poverjena naloga, naj osebno in v njegovem imenu izroči Magdaleni Sibrli izredno dragoceno darilo. Prijavil se je bil pri nji že prejšnji dan in |»riše»l je z velikim sijajem, s pazi. sli in služin-čadjo. Magdalena Sibvla bi l>il» razža-lila vojvodo, če bi bila odklonila njegovega sla. ki se jo bil prijavi! n.i tnk način. Magdalena Sibvla je iiveia zdaj v gradu pred mestom. Zlati anmreii na stropu so držali v rokah Irepetajoce trakove, na dragocenih gobelinih so ga-lopirale lovske družbe, blesteča ogle!.! la so razširjala krasne dvorane, potne okraskov vseh vrst kot bivališče odliT-ne dame. Na razpolago ie imela dve kočiji, sani, nosilnieo. jahalno konje. Mnogo služineadi je zdehalo dostojanstveno in dolgočasno po hodnikih. Karei Aleksander je imel radodarno roko za svojo ljubico Niti poljski kralj ni mogel z večjim razkošjem in bogastvom obdati svoje priležniče. Magdalena Sibvla jr sprejemala to razkošje l ledenim mirom Sijaju okrog nje je manjkalo življenje, grad je hil kakor baldahin nad mrličem, zgrajen 1 razkošjem in sijajem. Z raketo v jonosfero Tred leti se je mnogo pealo in govorilo o raketnih motorjih, o vožnjah in ee-lo <> poletih v inedzvezdno prost ran stvo Razumni ljudje so se vpraševali, kdo neki bi ie hotel napotiti v svetovje in kakšen pomen bi ime] tak polet zanj in za žalujoče ost-s-le, ko bi ca niti na zadnj« p^ti n** niojlt spremili Nespametni linije ho pa van jeli o življenju na dmicrih plane>tiH. \|a'o • umov, e' ime ta-mo in tudi bo, da financira piku- - /o ve^ let CiUfTrrp,TitieinK>va uranovo. o don rwj-več-Kh ameriških fondov ?a /'.rvi^na in umetnostna nsrskavaiii«. Eden izmed predatavn \ov ustanove jo pos^til v začetku oktobra Fizika Ooddardl 'ti «premi jal Goddardu posrfvvLo najti odflSTOr na dvoje temelinih vprašani. N^ eni strani j*» bjdotdj amei renko.-i^V/ motor, ki ra crori.it.? '-"»7el'>n in tekoči lci-sik, n.i d'me;; <=tran>i j<* P* ^ah:' riral ciro^kopsko Btofori*. rakete tako. dg leti novnično nnrr^r. r,nd -tordOTN raketa leti «9 hirrostjj> 11?0 km na aro Zdaj dola »učeniak na tem. da bi mo^el na raketa r*H-anlHF avtomatične sani *u loče napravo, r«. tem hi lahko poaM raketa V jono*fo.rn tor dob"! meteoreIce, astronomske ma«trH in dni"o rt*ilatlcc fa mt£n*fi r»1a*!*; kanv>r ni rrv»dTt j^o noben balon, kaj £o1o čV-r^t Iz Slovenfgradca — Koledarska nezjrnda. lYe 1 kratkim <*» je pelJM ■ kolesom g. Prijatelj iz ftt. .lanže pri DravoKrradu pco*ti ?lo-. en i imurlri Hernwi M« rim, po wsp4nikona žena iz ^aretrn tirca fm SV>vr-i puradcn ntama V> U>»t Jo^>>nmk An-ton. 70 let. d k»wije eb L 1«U/95 Drin 7«6.ft4^ h)dngaw in T)6n 803.009 dohor£W. PrebiteJc & ho pn«a*fl za naslednjo leto. — Licitacija ribolova za potok Sečmioo bo v nedeljo S. novernibm v tnica jftn >i neirodrn Sofl ob TO rwi d»mn. RfbnVvv <*e bo oddn.1 za ^> dmdiner): 1«J20: Manea in oto-oei f»dč. MI nfca Ko^noinova^; 18.30: Prrtcovor a po*t" čtofcci; TOjOO: Jlaspoved Aeea. vreonenoka n« poved, porofi&a, ob^va «ir»oreda. ohve.R.t»;la TS.30: TJ—rirtnalTMi ara: 30.00: Prenrv-a^aM|aaajfcaga opernega Rjedalitta, v A. od motni: Gtort>en£> preda^ianje iViliKo 4J* majr). ▼ m. (^Jmoro: Xapovod o««a. w« mecnfOca natpoved. poay>čila, objav« *nvvr*i ootrtek, 31. oktobra. 1X00: iteprordiujciraii kon in dobro \o Jjo (Radijski orkesLer); 14.00; Vremeoit-n., pcTOČ^O* borzni tečaji; le.oo: Samoape.i ^rtftr*- Tinke N : Slnvenfr"-1 na aa Slovence (du-. Rudolf KolartA); 19 Napoved čaaa, vremenska, napoved, po'*" čila, ooiava sporeda, obvestila; 19.30: Naj ura; 30.00; Predavanje o »ednji VJad-im.tr Marko) i 30^0: Prenos rr. fV^< > grada: Koncert, izvajan od članov nar^i «Jeda*i*ea iz Beocreda: 22.00: Nl^a ved eafia. vremenaka napoved, pororil.t objava sporeda; 2T2.lt>: Koncert, ra-ii V M Učitelj: Da te le aram ni hoditi v f*olo v tako umazanih čevljih. Učenec; To so čevlji mojega brata Siiaea je sprejela hladno in tijudno Na fiebi je imela bogato rjavo vijoliču--to brokatno obleko 7. dolgimi, tesri" prilegajočimi rokavi in majhnim » rezom. Prisililu je bvoj 7.»g«>reH obrn/. in modre oč-i k družabni uglajenosti kakor da govori z badenskn dn Haškim r^>obla^čenreTn. ki po bili z mehovi m dvorom v napetem razmerju. <''rno lafv je imela obredno potisnjene pod lasu Ijo. Siiss je aprra poskusil premac t njeno hladnost s pretirano, reaelo zg«-\■•»rnostjo in \ oliko galantno8t)o Imela je zanj samn sanici j i ve, kratka odg<-vore. Poskusil je t^>rej druga/.', dražil io ie k napadu 1 si .1 \-ospe v i h in globoki hvaležnosti za to, da S'1 je < .rl ločila sprejeti g.i Odgovorila je, da .ie storila to na povelje Njegove \ isoko>ti. Molra la jo trenutek in ni *o nftOgli premagali da bi ne pripomnila, da bo morda pr^-nosla tudi to, če jc piouaola le toliko Zdaj jo bil Siiss v svnjrm elementu Prenesti! Vzdržati! Biti ljubica voirterr bcrškogM vojvode. kolika nesreča' Hčerke vf?eh svaK«?kib plemiških rorlbi-. hrepene po taki usorli! tmeti kra-ffrad. sto lakajev, imeti možnost pri tajati love in svečanosti, kadar si ji za boce uboga gospodična, kako f»la' o »e ii godi. ■ir i ^t-Tj^T.' ■. » ai-jp" ~~ ".. X3j_____ud del JlflUt Oton Christot. — Val v Ljubljani. Skrivnos Indija v SUmu V Elitnem kinu Matici bomo videli od četrtka krasen film „Bengali" Razgovor s pisateljem Tretjakovim Kakšna pota hodi literatura novega čl^vTuli, K«tajska< piše v glavnem reportaže in esejistike nove vrste. Tretjakov je zelo tipičen |k>jav in-teligenta in literata, siužeeega komunizmu in njegovi državni izgradnji V Pragi so mu zastavili nekaj vprašanj. nanašajočih se strogo na literaturo in umetnost. — Kaj smatrate za temeljno linijo sedanje sovjetske literature' Temelj tvorbe postaja čdaj živ človek in njegova zveza z daljnimi gesli. Prej, v prvi petletki, posebno v njenem začetku, je igrala glavno vlogo gradnja. V tako zvanem »proizvodnem- romanu ali povesti je bil človek eden izmed neznatnih sestavnih delov kraj sanic stavbo materijala, energije itd- Zdaj imamo novo etapo na tej poti. Stalin jo je nam formuliral na splošno tako, da je najdragocenejši kapital človek. Iz tega jasno izvira tudi naziranje, da se dela vse za človeka in v človekovo korist. Zlasti dobro se vidi ta izpremem-ba na reportažni in esejistični literaturi, ki ne podaja več samo gole zgodovine gradnje, temveč življenje Človeka in njegov preporod pri izgradnji nove družhp. — Ali imate kljub vsemu nove stikalne točke s starejšo- predrevolucijonarno lite-literaturo? Prej so bih ti stiki precej sJabi v reportažni literaturi, močnejši pa v beletri-st'čni. Zdaj preživljamo etapo temeljitega proučevanja starejše literature in umetnosti. Ruski pisatelj naravnost študira klasike, išče pri njih oporo. Stendhal, Balzac in Lev Nikolajevič Tolstoj so taki primeril Lahko bi rekli, da imamo dve liniji sodobne proze: ena izhaja iz Puškina, druga od Gogolja. Prva ie nedvomno aktivnejša, prozornejša, druga subjektivnejša in avtor ima v nji mnogo večjo vlo£o. Puškin pa ni popularen samo med pisatelii, temveč tudi med najširšim otčinstvom. Za primer hočem navesti dečka, ki je čistil v Kislo-vodstvu čevlje, v prostem času je pa na glas čital PuSkinove pravljice. — Kako se oblikuje novi ruski popisni genre. izvirajoč iz neposrednega stika z življenjem? Od začetka je bil čisti popis, toda neprestano naraščajoči tema »Človek« sili posvečati mu vedno več prostora in sujeta. Moramo tudi pu8titi na stran malenkosti, podrobnosti in iskati tipične stvari, to, kar daje reportaži dramatičnost. Največja stvar te vrste je morda Kara - Rugaz. Poustav-»kega. kjer gre v bistvu za solno industrijo, kjer po dolgem času zopet najdemo li-riko in celo lirični popis krajine. — Kaj zahteva od pisatelja novi sovjetski čitatelj? Čitatelj hoče v prvi vrsti, da bj bila podana njegova problematika, rast človeka pri ukvarjanju novega življenja. Prej je čitstelja zanimal bogat popisni materijal, ki ga je našel v knjigi in ki mu je mogel razširiti njegovo znanje in obaorje, zdaj se pa obrača njegov pogled boi j na notranje življenje vodilnega tipa, v katerem išče sebe. S tem si lahko pojasnimo ogromen uspeh šolohovove >Razrvane zem- lje< in tudi spor in debate, ki so se razvile med mladino okrog Ehrenburgove knjige »Brez oddiha«: — Kakšni so vaši osebni najbližji literarni načrti? Držim se krepko esejistične smeri, čeprav tudi na lastni tvorbi opažam razvoj in izpremembo genra. Opisal sem življenje kolhozov, toda že v začetku tega dela sem opazil, da pisatelj ne sme biti samo opazovalec, temveč mora biti udeleženec, celo odgovorni udeleženec. Delam po metodi operativne skice, torej aktivne literature. V kratkem izide moja knjiga o inozemskih protifašističnih činiteljih umetnosti, ki se bo imenovala >Ljudje z enega ognjišča«. Zdaj delam na velikem življenjepisu pilota i. Mihejeva. ki je našel smrt pri katastrofi letala -Maksini Gorki". To je težko dalo« ker je bilo njegovo življenje »bičajno in ni imelo romantičnih dogodkov. — Videli ste vsaj površno našo umetnost; kaj more po vašem mnenju na nji zanimati sovjetskega državljana? Marsikaj. Navesti hočem samo prim°re. Nedvomna imate visoko razvito arhitektu ro tako staro kakor tudi novo. Presenetilo me je, kako znate adaptirati in kako ne pretiravate z utilitarizmom. Videl sem preurejeno magistralno poslopje v Brnu in občudoval sem ga. Drugo, kar bi rad omenii, je vaša bogata narodna umetnost. Za narodno umetnost se zdaj zelo zanimamo. Narodi Sovjetske Rusije imajo zdaj moinoal ustvariti svojo narodno in ljudsko umetnost, ki more hiti edina temelj naše umetnosti vobče. Mislim, da velja isto tudi za druge narode. Vesela svatba Poroka i-nianta d-jna Juana pr:(r».e,n Astarafcaga m ptea Marijo Mercedes Bourbonsko, ki se je vršila v baziliki Ma. -ni 4.0 ]p.t.i rtafitjanski kralj *n kraljica, je bi'la veis»e3a .svetba.. Najrtrej se je pri_ p etil med obredi incident, "ki je vzbudil -rpCotf 10 vetsedost. C erv onoci; J<° Sparasike maše >beflae.ion< zahteva, da m^ra brsti položen meri 5'tanjom evangelija Cez roka r**rofrejicev bel paj^oln-i kot 5rirribrrt za. 'rr.-Wke zv^ze. Tako se je zgodtto. da j> imel Spanfđd TJre^onafirtednlik za hip ovi-to kraljice Kristine kakor stara dama. Vsi ao ae zaceli muzati, tako je bti ženin sme... sen s pajcolanom na glavi. a ptrtnoeedai drug infaztt AMomzo Bo^j-bonski se je kar za trebuh držal od ameba. Tudi drvorne daJTue so se komaj premagovale, da niso počile v K sreči je ženin mirno stal in vse ae ja aopet pomirilo, ko se je duhovnik vrnil, da bi položil pajčolan mladima poročance. ma na roke. Proti kancu rjotrofinih obredov je pa na&tal nov mciojent, v hipu, ko se je pomikal svotovđki sprevod v zakristijo, se je kratkovidni infajrt Laidvik Bavarski spodtaknil ob stopnico in padel na. per. zijsko prerprrogo kakor je dolg in širok. Svatje zadaj so mislili, da ae je oneave. stila nevesta. Ko so pa zvedeli, da je pa_ del debeluhasti Ludvik Bavarski. so se od srca nasmejali in tako so se zaJdjučdli poročali obredi s splošno veselostjo. Urbane m tovariši pred sodiščem Danes se je pričela v Novem mestu obravnava proti ne« varnemu zločincu Urbancu in njegovima pajdašema Novo mesto, 29. oktobra. Pred okrožnim sodiščem v Novem me_ stu se je davi pričela razprava proti zlo_ jasnemu poklicnemu tatu. 29 letnemu Josipu Urbanču iz M rt vic in njegovima tovarišema. 32 letnrmu kovaču Gabrijelu Badovincu iz Luž ter 33 letnemu tesarju Francu Turku 'z Drganjih sel. Josip Urbanč je 2. januarja pobegnil iz Kiporov okrožnega sodišča v Novem me. stu in se je več mesecev klatil po okolici Novega mesta. 15. ;unija so ga pa ujeli v ciganskem taborišču v Jablani pri Mirni, k;;er jo docipauov kupova] puško. Ko je bi! zopet np »»obrvi1 je 17 marca vlomil v mizarsko delavnico Alojza Maceleta v VavH vasi pri Semiču in mu ukradel kolo, obtožnica ira rn tudi drlži. da je to na_ štednoga dne liomil tudi pri posestniku Jakobu Plutu v Vrtačah pri Semiču in mu u';ra 790 T>in raz^ib stvari. Takrat ga je za^edoval posestnikov sin Jožo, venrlr rnil J€ begunec z noč-^m v rok* Erro7.i! ftrš da bo prej mrtev, predan g-h d-*-.' o Kazal mu je tuđi dornarniro. ki jo je ukr^i^i pr; Phitovih. Urbani je s}irva ta v'cni ta jil. nnpo.°lfd °ra je pa de. loma priznal. On in Tur k sta tudi obtože. na v1 orna pri posestniku Jakobu Golobiču na Gradmku pri Metliki, kjer sta vlomi'a 15 aprila. Tur'.: jc bil pri Golobiču po. preje na d^u in je dobro poznal razmere v hiši Nekaj dni po vlomu so orožniki Ugotovili, da Urbarji in Turk v Svrža_ kih pri Motliki ponujala na prodaj razno obleko, last Gc'običa- Oba ta vlom trdo_ vratno tajita. V teku preiskave so ugoto_ vili, da jo "Turk v noći na 1. maja vlomil tudi pri posestniku Francu Mrvarju na Trški gori. kar sicer prizna, zanika pa. da bi bil v isti noči skupaj "z Urbančem tudi vlom:] v zaklenjeno zidanico Josipa Turka na Trški £cvri. Obremenjuje pa ga njegov lastni tovariš Urbanč, je priznal, da jc res vlomil pri Francu Mrvarju in pri jo. sipu Turku, a obakrat je sodeloval tudi France Turk. Urbanč in Gabrijel Badovinc sta 17. maja vlomila v Rosalnici. dve urj daleč od Luž, pri Bari žlogarjevi, kjer se je spravil Urbanč nad klobase, Badovinc pa je brskal po omarah Zunaj sta si razde, li'a plen. Urbanč je dal Badovincu k3o_ base, Badovinc pa njemu 500 Din. Nasled. njega drne je bil Urbanč v neki gostilni, kjer so govorili o vlomu in pri tej priliki je zvedel, da so tatovi odnesli 4000 Ebn denarja in zlato uro z verižico. Urbanč je prijel Badovinca, ki mu je res izročil dva tisočaka. Prav takrat, ko sta se pre_ pirala. so prišli orožniki k Baokrvinčevi hiši. Urbanč je naglo izpraznil žepe. vrgel proč nahrbtnih in tudi oba tisočaka ter pobegnil. Skril se je tako spretno v pše_ ničmo polje, da ga niso mogli najti Pozne, je je poslal Urbanč svojega brata Josipa k Badovincu 7. naročilom, naj mu izroči dva tisočaka, k i pripadata njemu • Bado_ vinc se izgovarja. da ni sodeloval pri vlr.mu. 11. junija je imel Urbanč srečen dan. \Tomil je pri posestniku Janezu Kosovanu v Jolšah pri "Leskovcu in mu odnesel 14 000 Oin Se iste noči se je Urbanč pe_ l.ial na vozu posestnika Mihe Strleta na s"jem v škocijan. Ponoči so orožniki voz p'učajno ustavili, LTrbanč jc pa naglo sko_ čil z njega in pobegnil v gozd. Na vozu so našli orožniki dve karabinki m 7105 Din srebrnega denarja, last Kosovana, ka. teremu so ga vrnili. Urbanč pravi, da je del denarja porabil. 310O Din je pa. akrfl pod brast v Krakm-em goadu. Tega de_ na rja pa tam n^s° našli im je verjetno, da ^a je skril drugje. Kako nevaren in zahrbten zločinec je Urbanč, pa dokazuje tudi dejstvo, da se je večkrat dejansko Uprl orožnikom. 29. januarja sta orožnika Simon JeraJa in Simon BUagotinček pri Retelju v Mrtvicah nalotela na Urbanča in ga hotela aretirati. Ta je pa naglo pobegnil in a karabinko streljal na oba orožnika. Oddal je osean strelov, k sreči pa orožnikov ni ranil in pod okriljem noči je lahko pobegnil. 4. maja so orožniki iz Krške vasi zopet na. leteli na Urbanča Ta se pa ni zmenil za njihov poziv >stoj<, temveč je začel be_