1898 38. številka. (t Trata, ▼ tarok iftfci Im 1898) Tečaj XXIII trikrat u Mm t iaatth •b torkih, ĆStHklll I« MObotah. Zjotraajo Udu)« it-kaja »b fl. uri ijntraj, ra4on« pa »b 7. vi vaiar, — Obojno isdaaje ituo; «• . t 1.-, i^Mi AT«tr1)a t. 1.50 M tri moa*^ , , . 8.— . 3 • aa pol leta . . . . • • ••— M VH iBto . . . IS,— . s ■ 18.-— Narsiclra |n ptaoevatf aapraj n »rilh IriS frtlofene tamanio« M sprav« M •lira. pMaastćna ite> ritko te dobivaj« v pro-dajalnicah tobaira v lratu po M ari. liTbu Trsta p« 4 avi. EDINOST Oflaal m ratu« m tarifa t p«*itn; sa aaaiova a doboit«! Irkami m plalajo prastar, kolikor ikHga aavadaik rr« tir Poslana Posiaaa, asasrtnioa ia jama sah«ai«, ■adi oglasi itd. sa računajo pa pogadv 0 Vsi dopisi aaj aa pošiljajo ur«dai*tv . ■lifta Caoanas it. 18. Vtako piraio sss.e. biti frank orano, kar nof ran kovana to sprojoaajo. Bokopiai aa a* vraAajo. Naroiaina, reklamacijo ia oglato apra jema u pravni i tv o ulioa Moliao pio-ealo kit. S, II. nadet. Naročnino ia oglass jeiflfc*orati loeo Trat. Odprto roklaaui »ja aa prosta poitaia*. «1 Italijanskim duhovnikom v odgovor. V Istri 25. marca 1898. (Zrrietek.) Morda bi se izgovarjali, da Slovenci znajo italijanski jezik, in da torej ni vredno vznemirjati Italijanskega ljudstva z slovenskimi konferencami, čel, verniki Bi žel« miru. Kolikor mi poznamo italijansko ljudstvo, samo na sebi ni in ne bode vznemirjeno nikdar, tndi ako bi bile slovenske konference v cerkvi sv. Justa. Drugače pa je, ako imenuje „Ani co" kakor „vernike* tržaški magistrat in svoje pripadnike. Na edni ne dragi ne zaslužijo tega imena. Prvi so jndje in framazeni, drogi, dasi duhovniki, ravno s svojim zadnjim na-stopom delajo sramoto vsema duhovskemu stana. Sicer pa vse to ne opravičuje Se nikakor italijanskih duhovnikov v njihovem proticerkvenem vedenju. Tudi, ako bi Slovenci res dobro znali italijanski jezik, bi bil tak izgovor popolnoma jalov. — Vznemirjeni so bili le krivonosi fianr>azoni, ki niso verniki, in pa nekateri ultra-Italijani „Ami-co'-ve barve, ti pa le iz slepega sovraštva da Slovencev. Zakaj peče te gospode škifova naredba ? Horda se boje, da bi kateri Slovenec znal bolje in bolj prepričevalno govoriti slovenskemu piebival-atvu tržaškemu, negd pa oni?! Tndi to ne opravičuje italijanskih duhovnikov, tudi ko bi bilo res tako. Sicer je pa to pravo. — In ravno o tem se nam uriva nekaka čudna slutnja, da je italijanskim duhovnitcm oznanjevanje besede božje nekak „gšeft". — Vsakemu pravemu duhovnu mora biti pač ležeče na tem, da ga o oznanjevanju besedo božje ljudstvo 'popolnoma razume, ker drugače bi bilo vse govorjenje zastonj. Gotova resnica pa jo, da fse niže ljudstvo slovensko, ki je tudi verno, ne zna toliko italijanskega jezika, da bi moglo razurrtti italijanske propovedi. Morda razume kaj sem pa tje, a koristi mu ne italijanska propeved. Saj še niže italijansko ljudstvo ne razama visoko-letečih fraz, kakoršnib so polni italijanski propo* PODLISTEK. Prednja straža. 67 ROMAN. Poljski spisal Boleslsv P ms. Poslovenil Podravski. Gozd je padel. Ostala sta samo nebo in zemlja, na njej pa nekoliko grmov brinja, nekoliko leš-čevja, nekoliko mladih barovcev, neštevilne vrste panjev ter celi kupi ležečih debel, od katerih so v naglici odsekavali veje. Nikomir drugomu ni prizanesla morilna šokira. Nikomur, niti hrastu, po čogar stoletni skorji so smukaii ognjeni trakovi strele. Ta zmagovalec ujme, zagledan v neke, ni skoro zapazil črvičev, kretajočih se • njogovih nogah in udarci sekir so se mu ideli podobni klepanju detela. Nakrat pa se je zvrnil, prepričan v poslednjem trenotku, da 89 je zrušil svet in da na tako negotovem avetu življenje ni nič vredne. Bil je še neki dragi hrast, na čogar posušeni veji se je nekdaj obesil nesrečni Simon G lob. Od tega časa so *e ga a strahom izogibali ljudje. Ta, zapazivši tolpe drvarjev s sekirami, je aaše-petal: .Bežite od tod, kajti moje ime pomonja smrt. Samo jeden ćlovek se ja dotaknil s roko mojih vej in je umrl.' Ko pa ae ga drvarji, mest« da bi poslušali njegove opemne, joli sekati in čimdalje globš« zaaajati mu v telo astro železo, vedniki, kaj še le sloveneko ljudstvo! Torej ne preostaja drngega, nege da so govori Italijanom italijansko, in le to lepo po domače, Slovencem pa slavensko 1 — Edino te je pravično in krščansko, edino to želi sv. cerkev po zapovedi svojega začetnika Jezusa Kristusa. Izgovor torej, da se s slovenskimi propovedmi vznemirja italijansko ljudstvo, je jalov, d&, laž, kakoršne „Aroicovci* še niso poslali med svet. — Ustanovitelj sv. cerkve je rekel: „Pojte po vsem svetu, in učite v s e narode!1 Tako je storil škof s svoje naredbo, tako je moral storiti, ker je potrebno, in ker mora skrbeti tudi za Slovence, ker »Boga je treba bolj poslušati, nego ljudi-. Vsaj mi si milimo, da bode mil. škof Boga bolj sluSal, nego pa par nestrpnih, zagrizenih .formalnih" duhovnikov italijanskih. Kaj pa je vendar italijanske duhovnike tako * zaslepilo, da so celo svojemu škofa nekako indirektno odrekli pravico, vladati svojo cerkev po zapovedi sv. kutol. cerkve? Gola strast in sovraštvo do Slovencev, ter tudi neko prikrito sovraštvo do svojega škofa, ki je tudi Slovan po rojstvu. In še nekaj se nam dozdeva. — Magistrat tržaški ima oddajati skoraj j vse župnije v tržaškem ozemlja. — Ne bi bilo torej dobro — si menda milijo gospodje „Aroicovci* — ako bi se zamerili grspodom na magistratu, ker drugače ne dobimo lepih župnij, ki se začno izpraznjevati skoro. Torej zoper, „gšeftM 1 — Taki ste, da za .gš^fi* postavljate na glavo cel6 cerkvene dogme, ter izpodkopavate mej ljudstvom avtoriteto škofova! Lepa drnžbica to: judje, fra-mazoni in „patentirani" italijanski duhovniki 1 — Ne veste li, da so skoraj vsi krivoverci v srednjem vekn padli v krivovero le zato, ker se niso hoteli pokoriti višim ? t Nepokorščina in izpodkopavanje više avtoritete je skoraj vselej prvi korak v — razkol. — Sicer se pa trudite zastonj, da bi vi poitalijančili slovensko ljudstvo tržaško. No pojde, gospodje, pošteno slovensko ljudstvo ne pojde za sa je grozno razsrdil ter zarjovel: .Pemaetim vas" in je padel ia zemljo. Borovec, v čegar duplji se je akrivale par veverie, videči to splošno ugonobljenje, se ja tolažil z nadajo, da se on vzogne taki usedi z obzirom na bivelcB avoje. „Pomilovanje sa zbadi v njih, kajti, kaj sta jim zakrivili bedni, mali veverici ?• je zašepetal ter — padel, ugonobivši z lastno težo prestrašeni živalci. Tak« so ginila moćna drevesa jodno za dragim; nad njihovim grobom se je jokala nočna megla in so čivkali ptiči, oropani očetovskih bivališč. Starejšo od gozda in močnejše od hrastov bilo je velikansko kamenje, gosto razsejano po e-kolici in po polju. Kmetje se ga nieo dotaknili, prvič radi tega, ker se nobeden ni dal ganiti s mesta, drugič pa, ker jih niso potrebovali nikj r. Sicer pa je krožila med Ijndmi tudi govorica, da 80 v prvih doevih stvarjsnja spuutaai ilodji metali to kamenje v angelje in da ni bil« varno dotakniti se jih, ker bi utegnila pasti nesreča na vso okolico. Ležal je torej vsak na svojem mesta, obkoljen s kupom trave ter obruicen z mahom. K večerni, da je pastir, prenočujoči na polju, zakuril pod njimi ogenj; utrnjea rataj so vlogel na katerega k poludnevnom počitku, ali pa je človek, hrepeneči pe denarja, iskal pod njimi skritih »a-1; lin. I j ) i k (t 11 jim ni pripetilo. ▼arai v nemorallčni tabor italijanski 1 Ljudstvo je že toliko prebujeno, in vas pozna, da vam v vašem vedenju ai za sv. vero, pač pa za golo po-Italijančevaoje Ijidstva, kar pa je nemoralično in skrajno nedostojne katoliškega duhovnika! — Si-eer pa ne bode nikdo verjel duhovnikom, ki skušajo svoje zlobnosti ia sovraštvo do Slovanov po-krivati z vsakovrstnimi lažmi in fnlz fikovanjem resničnih odnošajev. D u h o v o n, ki b I 6 d i tako nizko, kakor blodijo zadnje čase italijanski duhovniki, ne zasluži več tega imena! — Župnik. — Deželni zbor istrski. i Vil. seja dne 26. februvarj* 1898. (Zvršetek.) V imenu c. kr. vlado je spregovoril jedea-krat nje zastopnik Alojzij Fabiani, a trikrat upravni poročevalec deželnega odbora, satnik Czermak, dočim se deželnensu šolskomn nadzorniku vitezu Klodiču ni videl* ni potrebno ni pnm -rno, d;i bi kaj rekel. Prvi, gosp. Fabiani, ju rekel le par besed, potem ko je dr. Costantiui prečital svoje poročilo, preseči zbornico, naj ista ne sodi oblasti po besedah poročevalčevih. Svetnik Czermak je govoril prvikrat v posebni raspravi 11 prvih točk italijanskih zahtev. Med ostalim je rekel, da se deželni šolski svet o določanja naučnega jer.ika ne moro držati me-nenja interesovanib, ter se je skliceval o tem na 1 §. 6 državnega šolskega zakona; da vlada no vidi , potrebe, da bi spremenila svoj na zakonu utemel-' jeni odlok glede odprave italijanskih razredov v Pazina, ter da ne bi se imeli vzrtržavati ti tudi drugače nepotrebni razredi. Hrvatska šola v tem krajn da je povsem na svojem mesta, ko jo obiskuje ' toliko otrok. O učiteljišču v Kopru ni hotel reči ničesar. A ko je zaklical poslanec B e n n a t i : a učiteljišče ? rekel je, da stvar prof. Kožuha prida Sedtij je tudi tem skalam odbila poslednja ura. Ob enem z ugonobljanjem gozda so nekaki ljudje zaceli počepati okrog osivelega kamenja. Ljudje v va» so ei mislili iz početka, da Nemci iščejo zakladov, toda Andrejček je zapazil kmalo, da oni vrtajo luknje. „Na, ali niso bedasti ti svabi, da vrtajo to ( kamenje*, je dejula enkrat, pomivaje posodo, Pol-~ ževa btari Sobieski. .Zlodej vedi, čemu delajo to?' »E... vidite botra, jaz vem, zakaj oni delajo j tak«', je odvrnila baba, vrteča svoje rdeče oči. „Na, zakaj ? Bržkone radi svoje neumnosti*. ,Ne...' je odvrnila Sobieska. ,Oni, vidite, vrtajo, ker oni, vidite, se čuli, da v takem kamenja tiči žaba..." „Torej čemu to?* je vprašala Polževa. .Ker se oni, vidite, hotš prepričati, ali je to resiica'. ,Nu, a čemi to ?u „Bes jih znaj", je odvrnila Sobieska a taka prepričevalnim glasom, da je morala Polževa priznati to vprašanje kakor rešeno. Med tem pa Nemci niso iskali žab v kamenju, marveč so v izvrtane luknje potaknili nabojev, zamašili jih s peskom ter jeli razatreljavati skale. Kanonada je trajala ves dan in ta atrel je odmeval do najoddaljenejiih bregov doline ter oglašal vsem in vsakemu posebej, da se še cel6 skala ne upira Nemcu. (Pride še.) prid dežtlni ielski svet ter branil ptiUpiiji tega •▼•ti ? vprašaju nadnčitelja v Hal. Loiiaja; •lednjit ja branil najaoveje saredbo istega detel, šolskega sveta, ki j« naloiil razpis sa tečaj a aa slnibo d h italijanski šoli f Opatiji t«r odredbe in pestopaoje vlade glede hrvatske iole t Nerozinak. Dtželnozborski predsednik dr. Campitelli ae je čntil prisiljenega, da je prigovarjal dr. Gambiaijn, ker je le-ta gevoril, ko po pravilniki ai kilo Teč časa za to, in s.cer o teta in oaem, dečim bi bil smel tedaj le c nekaterem. Italijanski potlaaci so glasovali za avoje predlog«, hrvatsko-slovHBski poslanci za av»ja. Na c. k. vladi je sedaj, da dela stvarno, nepristransko, pravično m po zakoau. Sedaj nam je omeniti še odnrnik pri zere v, ki so se vršili v tej razpravi. K« je psilansc g. Kompare spregovoril: .Visoka zbornica!" nastal je velik krik na garnji galeriji. Predsednik je svaril občinatve in je prosil raasodneje, naj nplivaje na druge. N č ni poaiagalo : kailjali so dalje, kas-Ijali, ropotali ter vsklikali razne. Predsednik je opominjal in grozil: „Finiscoae per Die". Vse zastonj. Občinstva je kašljale ie močneje ter kritalo grozno. Predsednik je ukazal, naj se galerija izprazni. Z galerije je bilo četi glasov: saj grede s galerije oni, ii buče. Predsodnik je odgevarjal na te glasove: Iztirajte jih samit Galerija je bila ie vedno polna. Predsednik je pretrgal sejo ia j« izisel iz dvorane. Vrnivši se, je videl, da se eni ie na galeriji. Zakričal jia je, naj se uddalj«. Ostali pa so dotlej, dokler ni gori na galerijo doiel posl. Rizzi, mtnda kakor župan piljski, ki je nekoliko z dobroto nekoliko z sil* slednjič vendar odpravil občinstvo. Zatem je bilo še precej tnimo, ko je govoril posl. Kompare. Med govorem svetnik« Czermaka — ki je govoril samo italijanski — nastalo je ropotanje pred deželnozborsko dvorano, kjer so bili oni, katere so odpravili z gornje galerija. Ko je dr. Trinajstič govoril prvikrat, je nastal zopet velik vik in krik pred dvorano. Pred •ednik je rekel ponovno, naj ide kdo ven in naj napravi mir, ali vaakrat ja navstal nov, še huji, uprav grozen krik in vriŠČ. Ko je dr. D. Trinajsti govoril v drugič, so bili zopet isti prizori pred dvorano. A ko je gomil Italijan dr. Gambini, zaduji med govorniki, so se ponavljali krik, ropot in ropotanje ter so kričali razsajalci: .Dolg čas nam je! Pustite naa gori!" Tako eukrat, dvakrat. Frediedoik je izjavljal, da se ne uda utsiiju. Toda občinstvo je vendar prihajalo. Vziic teu.u, da je je predsednik p»dil vez, bila je galerija kmalu polua in občinstvo je ostalo tam gori vzlic vaem prepovedim predsednikovim. Id to občinstvo se je sestavljal« iz samih golobradih dečakov, ki ao bili menda po večini trgovski pomočniki in gimuazijalni dijaki. Seveda: ako puščajo na galerij® taka življe, potem ni možae vzdrževati miru. Vredno je, da se omeni tu tudi to, da je bilo med to sejo razna gospode toliko v sobi pcalaucev, k&likor v sobi preds*dn kovi, da se stali na vratih, ki neposredno vodijo v fleželnosbersko dverano, ter da so neka-teri gospodje — kaker n. pr. c. k. notarja Staaieh in Depiera ter ntki Salata — oelo sedel, v dežel-noiboi-ki dvorani sami, dlje časa in povsem ko-modno ! Proti zaključku te poslednje seje se je glasovalo o zaključnih sklepih proračuna za 1. 1898. Glasovanja se j« udeležila samo večina. Ti sklepi so se glasili: 1. Odobrava aa proracnu deželnega zaklada istrskega za leto 1898. s stroški gld. 535.804 in dohodki gl. 121.036; 2. v pokritje primanjkljaja gld. 414.765 se določuje z ozirom na predvidjeni vis*k >b zaključku leta 1897 : a) doklada od 3B% na zemljarino, hišarino, stanarino, ebrtarino za javna podjetja in ca do-bedarino, a ib% na občni obrtni davek, predpisan za deželo Istro; b) doklada od 100# na utituine od vina in mesa ; c) neodvisni deialni davek od gld. 1.70 nn vsaki hektoliter piva, prodanega aa drobne; ed gld. 10 08 na vaaki hektoliter mečnih pijač, prodanih na drebne in eznačenih ▼ 61. črka B II. tečka 1. zakona od 18. meja 187E, ter gld. 6.68 aa vsaki kektolittf mača« pijače, predane na dreta o, označene ▼ čl. 1 — B II. točka S. omenjenega lakeaa. Na to je spregovoril predsednik svoj zaključni govor. Rekel je v glavnem, da se je sbor sešel v Pslju, poker* se cesarskemu poklica; in potem, ke je sevaroval avtonomne prnviee dežele, posvetil j« ve« a v »je tile na kerist dežele. Mnogo •e je sterilo — je rekel — n kar je preostalo, razpravljalo se bode v prihodnjem zase-sedanju, ki se skliče, kakor se nadeja on, v so glsajn a želje zbsrnice. Gavornik se je spominjal raznih petožkeč, ki so bile na potu glede prostora, oddaljenosti od Poreča itd. Vziic tema so delovali odseki marljivo in vzirajno. Zahvalil se je muni-cipijn poljskemu za prostore, a c. kr. pošti sa bizojav in telefon. Seje da niso bile vsikdar mirne; na tem da so bili krivi ozki prostori, razni uradi ped isto streho in potreba občinstva, ki daje izraza m v e j e m u čutstvu. Izgredev da je bilo le tn in tam, in še ti da so se nduiili takoj. Sicer pa da to ni oviralo svobode v rezpravi, niti ni nplivalo na sklepanje. Spomnivši se ie razcvita mesta puljskega in svoje starosti, pozval je govornik sbornico, da vsklikne Njeg. Veličana tu: Evviva, čemur se je odzvala večina a evviva, manjšina pa z živio I Ko se je prečita! ie zapisnik zadnje seje, je izjavil predsednik, da je zasedanje zaključeno, Nepretržni vrsti teh škandalov, ki so se trsili pod imenom zasedanja deželn^gi zbora istrskega, bode sledil ed naša strani primeren epilog I Politlik^ vesti. Y TUSTU, dne 29. marca 1898. K položaja. Odmev strela, ki ga j« sprožil velmožni gospod Schoaerer tara blizo gori, kamer ga vleče germansko srce magnetično silo, odmeva po vseh hribih, dolinab, ravninah ia logih avstrijskega nemštva. Učinek njegove napovedi krvave vojne vsem onim Nemcem, ki menijo, da morajo vendar — če že ne iz srčnega najina, pa vsaj zaveljo lepšega — imeti Še nekoliko ozira do si-j lote avstrijske države, učinek te napovedi je se-, veda jako različen. Jedni besne še huje v svojem j germanskem šovinizmu, ko je Sohonerer kar s kor-' eem prilil novega olja v zubelj; drugi pa se jeze na j oblastneža, ker se beje— ne za avstrijsko drž*vo, | ampak za svojo strankarsko korist in za — man« . date. Prvi vsklikajo hoz&na Schoner?rju in grozć j svojim poslancem za slučaj, ako bi se ne hoteli ) pokeriti poveljem velikega Piu*a in poniževalen j Avstrije in nje dinastije. V tem zmislu so hitro j rezeivirala razna nemška politiška društva po de-i želi, zlasti pa se odlikujejo nemški nacijonalci po I alpiuskih deželah, katere prav za prav najminje j brigajo jezikovne naredbe. Da, take se glasi refren teh resolucij: dokler ne bodo definitivno od-j pravljene jezikovne naredbe, detlej le ubstrukcija, brezobzirna obstruke ja brez konc i in kraja 1 Tako koče Schonerer in take morajo hoteti tuli drugi. Drugi, ki so vznemirjeni iu ki se boje, razni ; voditelji, pa se postavljajo po roba. Na shodu zaupnih mož nemške napredne stranke v Brnu je ropotal p osl. dr. Gross proti drznosti i u objestne* ; sti Schonererjevi. Menil ja: saj arno vsi Nemci za t obstrukcijo, ali ne damo si zapovedati od nikogar* : Še huje je prijelo Schonererja glasilo koroškega • poslanca Dobernigga, „B'reie Stimmen", reki! ua-I ravnost, da je Sckoneter lagal na škodu v Boden-I bachu. Da vidimo, koliko časa bode trajala korajža j Gress-Doberniggova proti Schonererja 1 Menda ne dolgo. Saj so gospodje sami naganjali veter na jadra velikega Prusjaka in sedaj se mož veselo in komodno vozi po širokem morju ra vnetih strasti. Za urejenje jezikovnega vprašanja. Raznim načrtom in predlogom, ki prihajajo dan za dnevom — zlasti ed nemike strani — za urejenje jezikovnih odnošajev v Avstriji, se je pridružil i« jeden, katerega priebčuje mariborska „SiHsteieri-sche Post* s pripomnjo, da se ta načrt predloži zbornici od strani Jugoslovanov. Rečeui list za-trja, da se je o sestavljanja tega načrta jemal ozir aa razne dosedanje: jezikovae zakone, naredbe, predloge in publikacije. „Sfldsteierische Post* prosi stvarne kritike e tem predlogu, ki se bede poštovala e zaključnim sestavljanja posamičnih §§. Ker je to vpraianje za nas življensko ž« sam« po aoki ia k«r moramo »lutiti, da ona jugoslovanska atraa, kjer se peraja ta načrt, leži aa jaiaoitajerski, torej na naii slovenski strani, menim>, ds je la mestno, da Udi mi povspeiime saždjeno kritik« s tom, da dajemo ta aačrt aa znanja onim krogoa slovanskim, v katerih je nai list bolj raiiirjaa n«go dragi. Načrt obsaaa 4 dele: I. spioiai dal, II. Sodiič« m spravne oblasti, III. OoČias, okraj in dežela, IV. Šoia. I. Sploini del. §■ 1. Sleherni avstrijski državljan sme iskati ia mora najti pravico v svojem materinem jezika, ia sicer Ba vseh iiutancijah, tudi tedaj, ako se po* slednje nahajajo izven teritorij»hega obsežja veljavnosti dotičnoga jezika. Vsi „v deželi navadni" jeziki ao deželni jeziki ter po jednakopravni in jeiloakeveljavni na Tsek javaih in notranjih razpravah državnih ia deželnih oblasti. §. 3. Pe takem ae merajo vsa javna oznanila ia nared" e državnih in deželnih oblasti, ako so namenjen« za obseg vse države ali jedne cele dežele, vriiti v vseh deželnih jezikih. §. 4. Vsi državni in dežslni zakoni se morajo ok* javljati v vseh dalelaih jezikih i a je začetek veljavnosti teh zakonov odvisen od takega objavljanja* fi. 5. Na razpravah v državnem zboru je svobodne vsakemu državuemu poslancu, posluževati se svo* jega materinega jezika in taki govori se moraje vsprejemati v stenografiiki zapis iik. 6. aV deželi navadnim", torej d-žel n« jezikom je smatrati vsaki jezik, katerega jed<*n del stalnega na»e jenja v deželi rabi kakor otičeralni jezik, §■ 7. Teritorijalno obsežje veljavnosti deželnega jezika se u« razteza samo na jezikovno zaključeni del dežel«, ampak tudi na jezikovno mešane o-kraj« iu občine do prebivalcev občine, stalno naseljenih najmenje že dve leti. § 8. V teritorijalnem obsežju veljavnosti deželnega jezika se vrnejo nameščati le tak: deželni in državni uradniki, ki so popolaoma vešči tema jezika T besedi in pisarn. To znanje ir r<~. dokazati ali spričevalo zrelosti, ali pa služneni §. 9. Iitotako morajo na vseh državnih in defelnik oblastih, na vseh zavodih, služečib javni koristi, prometu, ter aahajajočih se v obsežjn veljavnosti dotičnega deželnega jezika, vse dotične uradne table, napisi, uradni pečati, naznanila in tiskovine imeti tudi ta deželni jszik, oziroma rabiti, razglašati in se posluževati. V jezikovno zaključenem ob* sežju moreio biti isti jednojezični, v j ■»z kovno mešanih okrajih raorajo biti v dotičnih r.vznih jezikih. Na vseh železnicah, državnih, deielnih in onih, ki so last pri vatnih druleb, morajo biti v je« zikovno meiauih obsežjih ne le napisi na posamičnih postajah v vseh dotičnih deželnih jezikih, ampak je tudi itnena postaj klicati v istih jezikih. Parlamentarne stvari. Neko poročilo, doilo danes z Dunaja, javlja, da finančni miui«ter KaizI v današnji seji predloži zbornici pro^čun za leto 1898. T« proračun je bil predložil že biv$i fiiančni minister Bilinski, toda prišli so poznani dogodki vmas. — Od d .nes naprej se bod O državale bije tudi večerne s<-j*, da bi tako do Velik-« noči rešili predlog« za obtožbo ministrov. Razprava o predloga za obtožbo g'ofa Badenija utegne biti viharna, ker posuta vmes tudi bivši predsednik i a bivši podprsdn' Vaš narodni ponos ?1 o svojem času ate grozili, da bodete tožili .E linos ' ia njenega namišljenega d ptsuika. Želela bi, da se te zgodi, ker tako bi vsaj izvedela naroda K «s in Tipava, kake sinev* na se prepričevali vsikdar, da li je tudi resnično vso, ; kar se jim poroča, vedočim torej, kako mučen je posel noviaarjev, nam je vsikdar nekako tesno pri srcn, kadar je zadela urednika taka oitra kazen, naj se že isti prištava prijateljem ali na-' sprotnikom najina. Takim čutstvom pišemo tudi te-le vrstice. Naše sočutje je na strani toženca. Isti je storil krivics objavljanjem rečenega žaljivega j članka. To je jasno dekazala vsa razprava. O tem amo bili overjeni mi v prvi hip, čim sme med tožitelji čitali tadi ime jednega Preloga 1 Mi po* i znamo tega moža in vemo, da ta mož, se svojo ; blago nravjo, ne more biti krut se svojimi služabniki. Istotako umejemo tega moža, da je moral i iskati zadoščenja. Ako bi ga ne iskal, ae bi bil več — on I Vendar gojiao sočutje z obtožencem. Tr> pa iz razlogov, navedenih že gori, in potem tadi zato, J ker nenu pravi prepričanje, da krivično postopanja socijal. glasil, kjer koli se je ptjavilo, nikakor ni ( toliko posledica osebne krivičaosti ali nasilnosti i dotičnih urednikov, marveč ja posledica dejstva, dajevse s o c i j a 1 i s ti š k o gibanjeza-| šle v kriva smer, da vidi v slehernem ne-. delavcu ali imovitnika: nasilnika, krivičnika ia i sovražnika delavnih slojev, ne da bi niti mislilo na to, da takim nepremišljenim in popoluema neosnovanim generaliziranjem dela lo prepogosto . — krivico! Uredaiki so sinovi te imćri Ta smšr ; jih vleče neizprosno seboj, da se iodentifikujejo žnjo in postajajo nje — žrtve. A žrtva te zgre-| šene smeri so tadi vsi oni, katerim naj bi koristilo vse to Kocijalao gibanje, ker se brez vse potrebe postavljajo v slepo sovražtvo do druzih slojev, j mesto da bi po dobrohotni dotiki iskali pravičnega . uglajenja nasprotstev. Ta zmota socijalistiškega gibanja se nam j zrcali tudi v tej pravdi. Toženec se je skliceval i na spomenico, ki a> jo bili sestavili svojedobno , trgovski pomočniki in agentje sami. Dobro I Ali { naše skromne menenje je to, da takim spomenicam i mora biti jedini namen, da se v dostojni obliki . razlože krivice, kjer in v kolikor se iste gode T ; resnici, da se ni ta način zboljšajo razmere, ozi- • roma položenje onih, ki trpe na teh krivicah. • Jednaka nalega bi bila tudi socijalistiš. čaaopisja. Šibajo naj se razmere, ali spoštuje naj se osebno poštenje posamičnikevt! Taki osebni napadi neia da ne koristijo stvari, ampak jej še škodajejo, ker kompromitirajo tudi opravičene za« h t e v e s o c i j 1 n e g a gibanja in ogorčaje i one, ki merajo imeti vsaj toliko be-sedena rošenju secijalnega vprašanja, kolikor delavski živel j. Kakor razmerja med delodajalcem in delavcem, med delom in kapitalom, ni možno urejati drugače,nego potom pogedbe, tako so dosedanje razmerje ne more zboljšati drugače, nego potom kompromisa med rečeaima čiaiteljema. Vsako drugo rešenje more koristiti pojedincem socijalnom gibanju, masi nikdv ne / Ta razmotrivanja so nam silila v pero, ko smo preči tali poročilo o gori omeajeni razpravi. Umor In težko telesno poikodovanje radi ljubosumnosti. V nedeljo zvečer je prišlo 5 mlade-ničev in jedna deklica v krčmo v ulici Rossatti it. 1. Radi ljubavnih stvari je prišlo med njimi do pričkanja, tako, da jih je moral krčmar odsloviti. Na ulici se je nadaljevalo pričkanje in duhovi so se razgrevali čimdalje bolj. V ulici Giotto je prišlo m«d njimi do dejanj. Vnel se je Ijnt pre tep. Je den izmed njih je potegnil nož in jevihte lačel ti ■Uf«. Takema postopaaja so ■utopil« koj groza« posledice. Dva mladeniča sta ae kkrata zgradila k \)om. Jedea nji j a se je zamogel ie dvigniti sam ter j« odlel na idravniiike postajo, dragega pa ata prenesla dva navzoča ▼ blilnjo lekarno. Koje doiei v lekarno zdravnik z zdravniške postaje, videl je takoj, da je rana zelo nevarna in je narodi, da ao mladeniča prenesli v bolnišnico. Tjekaj je bil sproveden tadi prvi. Prvi, ki je bil zaboden z nožem v trebah, je ntnrl še isti večer ob 10. ari. Rana drn?e?a ni tako nevarna, ker je bil zaboden ▼ rebra. Preminuli je 181etni Ivan Finestra, knjigovez iz Trbiža; dragi je 20Ietni Fran Gnstinčič, čevljar iz Trsta. Ko je bil zvršen grozin čin, so zbežali merilec in ostali. Včeraj pa ga je našla oblast in redarji so ga odveli v zapor. Morilec je Mletni Romano Baje. O vzgoji, vzgoja 1 Tu, tu imate hvaležaega in tndi krvavo potrebnega dela, vi gospodje na magistrata, ki imate javno vzgojo v svojih rokah; tu, tu bi bilo vaše mesto, vi gospodje od „Amica*, da bi svojim uplivom, svojo dahovensko avtoriteto in po svoji dolžnosti popravljali, kar kvarijo vaši prijatelji in zavezniki v uredništvih laških listov 11 Tu tu, treba da se pokažete, da umejete svoj sveti poklic! Altroche italijanski značaj laških ,cerkva in hinavske spomenice, v katerih nastavljate skrita bodala proti ugledu lastnega škofa 11 Ti I61etni morilei tožijo ćne, ki zastrupljajo javno vzgoje in ki iz grdih namenov vzbujajo vse grde instinkta 1 Ali zaatrup-Ijevalci so vaši bratje v narodnem sovražtvu in zato je sodba njim sodba tudi vam 1 Še jeden dogodek radi ljuboaumnoati. Sinoči okoln polnoči vračala sta se domov Lucijan Canto iz Škorkije hšt. 98 in Alojzija Gombač. Blizu cerkve sv. Jakoba jima je prišel nasproti človek, kateri je gotovo dobr« znan AUjaiji. Prišlec je komaj zgovoril par besed in že je začel pretepati obeh, naposled je izvlekel nož ter je ranil z istem Can-tota. Na kričanje ženske so prihiteli ljudje, a na-padovalec je že zginil v temi. Neki redar je spremil potem oba napadena na zdravniško postajo. Cautu je moral potem v bolnišnico. Poskua samomora. 39l«tni mornar Angelj Furlan se je naveličal življenje. Včeraj zjutraj je zaprl duri svoje sobe. Prižgal je na to oglja, legel v posteljo in pričakoval smrti. Bližnji se zapazili dim, prihajajoči iz njegove sobe. V strahu, da je nastal ogenj, so pozvali gasilce, ki eo res doili in odprli duri šiloma. Ognja niso našli, pač pa veliko dia>a in v njem ležečega Farlans, katerega so koj prenesli na zrak. Prišsdši zdravnik z zdravniške postaje je naročil, naj se Furlan prenese v bolnišnico. Slov. akad. društvo .Slovenija' priredi v petek, dne 1. aprila 1898, v Kastaerjevi restav-raciji svoj I. redni občni zbor v letnem tečaju 59. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisaika; 2. poročilo odborovo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) knjižničarja, o) arhivarja, f) g®-spodarja; 3. poročilo klubov; 4. poročilo revizorjev; B. volitev novega odbora: a) predsednika, b) odbornikov in dveh namestnikov, c) treh revizorjev ; 6. slučajnosti. Z*čecek točno ob 8. ari zvečer. Slovanski gosti dobro d«ili t Iz Pulja nam pišejo: C. in kr. viši mojeter v vojnem arzenalu, gosp. Feliks C o t i č, brat urednika »Edinosti*, je sestavil toli posrečeno konstrukcijo pumpe za zgoščevanja zrake, da se ji ista — po mnogih poskusih na kopnem in na morju — sedaj definitivno vsprejela za aamene c. in kr. vojne mornarice. V odlikovanje konstruk-terja je poveljstvo mornarice dovolilo iBterau 6000 gld nagrade. V vsem triletnem poskušanju te pumpe se niso primerila nikaka poškodovanja in je posebno povdariti, da ta kompresor znaši veliko prihranitev toliko glede prostora in teže, kolikor glede troškov. Te prednosti pred drugimi zistemi treba ceniti posebno. Ta pnmpa pa ne bode dobrodošla le za n&mene vojne mornarice, ampak — zbok priproste zasnove svoje, lahke pristopno-sti, lahkega poslaževanja iu veliko sposobnosti za delo — tudi za namene industrije. V tem pogleda se tej pumpi odpre pot v vse držate po patentiranju. _r_ Lahons&emu časopisju v album. Pišejo nam: Lanjskfga leta je zaukazal mestni magistrat tržaški kakor šolska oblast, da mora vodstvo slov. šole pri Sv. Jakobu napraviti kamenit smetiščnik, mes'o že obstoječega, češ, da U zahteva zdrav- etveni zakon. Pomislite, da j« emeijeni smetiščnik zadaj za šolo, kjer nimajo otroci ničesar opraviti. V ulici Del Asilo na atari Reni se pa nahaja mestni otroški vrtec. Pred vrtom se tri stranišča, ano uprav na ilici, pokrito le koaem pleha, dva pa v zraven stoječih vežah na — pragi II Poelednji dve v najslabšem stanju 11 Z ene besedo: ke sem šel mimo, akoravno v zimskem času, moral eemai — tiščati noe 1 Vabim torej gospodo lahona, naj si to sliko vzamejo v albam ! Vam p*, goanjsko in Zjelinjenimi državami, in sicer tako, da bode obvarovana čast Španjske, da se Kubi sagotovi samostojni in da se bodo varovali amerikan«ki interesi. Pogovor med amerikanskim poslanikom in ministerskim predsednikom špaijskim da j« zgodovinske važnosti. Carigrad 28 Govori ae, da so odgovori treh vlasti na depešo porte napravili tolik utii, da so sedaj prepričani na merodajnem turškem mestu o potrebi evropskega guvernerja na Kreti. Rojaki! Bpomnlt« mm družbe sv. Cirila in Metoda. Y C»g«*!nak« b»Mj»vka laa « f»»ni«. w N^t. »0»—$10 Piani«« «a spomUri i"S 12 36 a prijazne naročbe ae zatrdilom primemib cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z narisom naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldi-Contl, Fakture Debltoren, Creditorea, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, iournalov Prima-note, odpravnih, menjičnih časo-zapadilh In knjig 2a kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnegs (črtanega papirja. Conto-Ccrrent, svilenega papirja za kopiranje, Hstov iz kavčeka za kopiranje, skiedic i; cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Via delle Acqne 5 - ARNOLDO COEN - Trst, Via delle Aeque 5 8f J*\)r. /% JJ» ■ yt>>*t -<« & Lastiti k kensarcii vE4iiMt'. 'zdatatoii a. aaeororai aroduik Fran Gedttik. - l\»k*i>aa Dolenc ^ Trhiu.