ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 • 393—410 393 O l g a J a n š a - Z o r n HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO (Nadaljevanje) III. ČLANSTVO IN ODBOR Iz vsakoletnih poročil občnih zborov Historičnega društva za Kranjsko in iz seznamov članov ugotovimo, kako se je spreminjalo njihovo število. Za po­ samezna leta je mogoče ugotoviti tudi socialno strukturo, kraj bivališča in do neke mere tudi narodnostni sestav. Poleg tega je mogoče ugotoviti, koliko čla­ nov je živelo zunaj Kranjske. Pregled članstva Historičnega društva za Kranjsko82 Leto Redni Častni Dopisni Skupaj 1844 1845 1846 1847 1848 1849 1850 1851 1852 1853 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1868 Častni člani Častne člane je poznalo že Historično pokrajinsko društvo za Kranjsko. Leta 1844 naj bi bila dva.83 Tiskani seznami iz let 1846 in 1847 navajajo tri. Ti so: baron Joseph Weingarten, guverner, knezoškof Anton Alojzij Wolf,84 grof Karl Welsperg Reitenau. Vendar pa po ustanovitvi samostojnega kranjskega društva leta 1850 omenjenih treh častnih članov ni bilo več, imenovani pa so bili novi, še preden je novi statut stopil v veljavo, že na občnem zboru 5. sep­ tembra 1850 (na zboru, ki se je izrekel za osamosvojitev). 320 345 366 390 400 284 281 255 204 205 254 261 296 344 340 268 273 276 266 264 3 3 3 3 12 12 12 21 27 28 31 32 33 33 33 34 30 13 17 22 22 21 36 36 37 39 41 320 345 366 393 403 287 284 267 216 217 288 305 346 397 393 312 265 337 342 346 339 335 160 130 œ' Pregled je narejen deloma po poročilih občnih zborov, deloma po objavljenih seznamih članstva; med obojim so minimalne razlike, ker je bil občni zbor včasih bolj na začetku leta, včasih pa šele v novembru, za leti 1868 in 1869 so podatki iz AS (Druät. A XVIII), vendar pa od navedenega Števila članov vsaj polovica za 2—3 leta nazaj ni poravnala članarine, zato bi član­ stvo bilo lahko za ti dve leti precej manjše. M Popelka, str. 14. M Škof Wolf je ponovno imenovan za častnega člana leta 1854. 394 °- J A N S A - Z O R N : HISTORIČNO DRUŠTVO ZA K R A N J S K O Za častne člane je značilno, da so bili zaslužni za delovanje društva pred­ vsem navzven. To so bili ljudje, ki so zasedali pomembna strokovna mesta v arhivih, društvih ali na dunajski akademiji, razne druge ugledne znanstvene in politične osebnosti, ki jih je društvo skušalo zainteresirati za svoje delo. Častni člani niso plačevali članarine in so brezplačno dobivali Mittheilungen. Imenovanje častnih članov kaže po svoje tudi, kakšne zveze je imelo društvo v okviru države in zunaj nje. Prvi trije častni člani samostojnega društva so postali že leta 1850: grof G. Chorinsky, kranjski deželni namestnik, dr. R. G. Puff, profesor v Mariboru in zelo prizadeven član štajerskega društva, ter H. Freyer, prvi kustos kranjskega deželnega muzeja.85 Ze naslednje leto (1851) so imenovali kar devet novih častnih članov,86 in sicer dva iz štajerskega zgodovinskega društva: L. Crophiusa — opata v Reinu, ki je bil ravnatelj društva, R. Knabla, župnika v Gradcu, potem P. Kandlerja iz Trsta, iz Zagreba Ivana Kukuljevića-Sakcinskega, predsednika Društva za jugoslovansko zgodovino, z Dunaja K. Czörniga, sekcijskega vodja v trgovin­ skem ministrstvu, dr. F. Hurterja, dvornega svetnika in historiografa, A. Baum- gartnerja, trgovinskega ministra in predsednika cesarske akademije znanosti, F. Wolf a, skriptorja dvorne biblioteke in sekretarja filozof sko-zgodovinskega razreda akademije, misijonarja I. Knobleharja, generalnega vikarja v cen­ tralni Afriki. Leta 1852 ni bilo novih častnih članov, leta 1853 pa so bili izvoljeni trije, grof L. Thun, minister za bogočastje in uk, dr. J. A. Helfert, podsekretar v tem ministrstvu in Theodor Karajan, predsednik zgodovinskofilozofskega razreda akademije znanosti.87 1854. leta so bili za častne člane imenovani trije škofje, ljubljanski Anton Alojzij Wolf, tržaško-koprski Jernej Legat in Friderik Ba­ raga, škof v Severni Ameriki, poleg teh pa še dvorni svetnik grof Andrej Ho- henwart, ravnatelj Historičnega društva za Koroško, dopisni član dunajske akademije Gottlieb Ankershof en in dr. Franc X. Richter, ki je bil prej veliko let zelo aktiven v Ljubljani kot profesor, urednik Laibacher Zeitung in Illyri­ sches Blatt.88 Naslednje leto (1855) so postali častni člani goriški nadškof An­ drej Gollmayer89, Josef Chmel, namestnik ravnatelja dunajskega dvornega in državnega arhiva, dr. Albert Jäger, profesor zgodovine na dunajski univerzi in član akademije znanosti, Alojz Auer, ravnatelj dvorne in državne tiskarne, Jo­ hann Aufsetz, predstojnik germanskega muzeja v Nürnbergu in dr. Gustav Klemm, višji bibliotekar v Dresdnu.90 Z Moravsko je ves čas bilo zelo dobro sodelovanje in delo moravskih zgodovinarjev so članom Historičnega društva za Kranjsko večkrat postavljali za zgled. Tako ne preseneča, da je 1856 ime­ novan za častnega člana dr. Beda Dudik, zgodovinar v Brnu.91 Leta 1857 imenuje društvo za častne člane ministra za notranje zadeve Aleksandra Bacha, finančnega ministra barona Brucka, ministra za trgovino grofa Toggenburga ter Aleksandra Humboldta iz Berlina. Poleg sodelovanja z zgodovinskimi društvi in društvi za raziskovanje starin se vedno bolj uve­ ljavlja tudi sodelovanje z geografskimi društvi, zato tudi ni čudno, da je postal častni član W. Heindinger, predsednik geografskega društva na Dunaju.92 Leta 1858 sta dosegla to čast še prof. Fran Miklošič z Dunaja in prof. Jakob Grimm iz Berlina.93 Leta 1859 sta imenovana Clarus Vascotti, provincial frančiškan­ skega samostana v Gorici, avtor Storia della Castagnavizza (1849), in dr. Jo­ hann Kiemann, ministerialni svetnik,94 nekoč profesor v Ljubljani. 8 5 MHK 1850, s t r . 21—28. 8 0 MHK 1851, s t r . 79—85. 8 7 MHK 1853, str . 12. a 8 MHK 1854, str . 3—4. 8 8 P r e s e n e č a dejstvo, d a m e d č a s t n i m i č lani ni l a v a n t i n s k e g a škofa S lomška . 9 0 MHK 1855, s e z n a m članstva, s tr . 1—2 (pr i loga) . s l MHK 1856, str . 29. 3 2 MHK 1857, str . 35. 8 3 MHK 1858, str . 34. M MHK 1859, Str. 22. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 395 Po padcu absolutizma so bili 1860. leta imenovani novi notranji minister grof Goluchowski, novi ljubljanski škof Jernej Vidmar in predsednik uprav­ nega odbora nemškega društva za zgodovino in starinoslovje s sedežem v Stutt­ g a r t s baron Holz.95 Leta 1861 so trije novi častni člani, dr. Karel Ulepič, kranj­ ski deželni predsednik in nekdanji poslevodeči tajnik društva, češki zgodovi­ nar dr. František Palacky in ravnatelj biblioteke v Petrogradu baron Modest Korff, tedaj poznan tudi po delu o cesarju Nikolaju I.96 Minister Anton Schmer­ ling je postal častni član leta 1862.97 V naslednjih letih je bilo imenovanj pre­ cej manj. V letu 1863 in 1864 niso izvolili nikogar, leta 1865 pa samo Carla Fontaina, finančnega ravnatelja na Kranjskem.98 Ker leta 1866 ni bilo občnega zbora, tudi ni bilo novih častnih članov, pač pa je leta 1867 postal častni član Eduard Bach, tedanji namestnik (Statthalter) na Kranjskem.90 Pravi (redni) člani Število pravih članov je precej nihalo. Zelo visoko je v letih 1847 in 1848, torej še v času, ko je bilo Historično društvo za Kranjsko sestavni del društva za Notranjo Avstrijo. Iz seznama za leto 1847100 je razvidno, da je med člani precej ljudi s plemiškimi naslovi, veliko duhovnikov in uradnikov, nekaj pro­ fesorjev, trgovcev, obrtnikov, zdravnikov in ranocelnikov ter celo oficirjev 17. pešpolka. Večina članov je s Kranjskega, posamezniki pa so tudi iz drugih de­ žel monarhije. V. F. Klun je tedaj v Benetkah, J. Lavrin v Milanu, iz Trsta je J. Mohorčič, iz Gorice sta nadškof Lušin in A. V. Toman, iz Celovca A. J. Vidic, z Dunaja pa Karl Hock in Matija Koch. Padec članstva v letu 1849 je po pisanju Mittheilungen posledica revolu­ cionarnih dogodkov. Ko se je 5. septembra 1850 prvič po revoluciji zbral ob­ čni zbor, je društveni ravnatelj Codelli dejal: »Odkar smo se zadnjič zbrali v teh prostorih, je srednjo Evropo zajel vihar, ki je države in društvene stavbe razbi l . . . strašni duhovi so se pričeli umirjati, upati je, da se našemu društvu vrne vloga, ki jo je imelo v prvih letih svojega obstoja. Marsikaj se je zgodilo, kot se vidi' iz pregleda stanja med leti 1847—1850. Število društvenih članov se je precej zmanjšalo. Od 1848 nam je smrt marsikaterega člana iztrgala, mnogi so zaradi preselitve bili prisiljeni izstopiti, drugi so izstopili zaradi ča­ sovnih dogodkov . . .«101 Poimenski seznam vseh članov društva, ki je bil v Mittheilungen objav­ ljen 1853, kaže, da je bilo ob začetku leta 205 rednih članov;102 med temi 80 državnih uradnikov, 59 duhovnikov (s profesorji teologije), 25 privatnikov in posestnikov, 9 trgovcev, 9 zdravnikov in ranocelnikov, 8 profesorjev, 8 obrtni­ kov in 7 advokatov. 22 jih je nosilo plemiške naslove. Največ članov je bilo v Ljubljani (89), v okoliškem ljubljanskem sodnem okraju so bili 4. Gorenjska je imela 30 članov, največ v sodnem okraju Radov­ ljica (11), Kamnik (6, od tega v mestu Kamnik 4) in Kranj (5). Dolenjska je imela 29 članov, največ v sodnem okraju Novo mesto (9, v samem mestu 8), Trebnje (5) in Krško (4). Prav tako 29 članov je štela Notranjska, največ v sod­ nih okrajih Vipava 6 (v trgu Vipava 5), Vrhnika (prav tako 6), Postojna 5 in Senožeče (4). Okrajev in krajev s tremi in manj člani tu nisem omenjala; ne­ katerih članov pa ni mogoče razporediti, ker kraj ni naveden. Zunaj Kranjske je bilo 15 članov: 4 na Koroškem, 3 na Primorskem, 4 na Dunaju, 2 v Zagrebu, 1 na Moravskem in 1 na Ogrskem. 9 3 MHK I860, s t r . 30—31. ж MHK 1861, Str. 36. s 7 MHK 1862, str . 36. s s MHK 1865, s t r . 84. s 9 MHK 1867, s t r . 40. im v e r z e i c h n i s s der Mitgl ieder des h i s t o r i s c h e n Provinz ia l-Vere ines für K r a l n . Mit Beginn des J a h r e s 1847. ( N a r o d n i m u z e j ) . l u l MHK 1850, Str. 21—28. 1 0 2 MHK 1853, pr i loga ( seznam č lans tva) . 396 O. JANSA-ZORN : HISTOHICNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO Leta 1858 je bilo 340 pravih članov. Število članov izven Kranjske se je povečalo na 65: med njimi jih je bilo 25 na Dunaju, 13 v Trstu, 8 na Štajer­ skem, 6 na Hrvaškem, 4 na Goriškem, 2 na Koroškem, 1 v Istri in še šest dru­ god po cesarstvu. Leta 1862 je bilo 268 članov, od tega 48 izven Kranjske (12 na Dunaju, 11 v Trstu). Med člani sta bili 1858 tudi Kazinsko in Strelsko društvo iz Ljubljane, ki se jima je 1862 pridružila še ljubljanska čitalnica. Dopisni člani Številčno stanje dopisnih članov za leti 1858 in 1862 kaže naslednjo sliko: 1858 1862 6 12 Dunaj (J. Bergmann, A. Czedik v. Bründlsberg, A. Ficker, G. Haider, F. Hermann v. Hermannstahl, V. F. Klun, J. Löwenthal, O. Lorenz, A. Schmidl, F. Simony, dr. W. E. Wahlberg, C. Weiss, dr. C. Wurz­ bach v. Tannenberg) •3 8 Štajerska (5 Gradec: dr. L. Gabriel, dr. F. Ilwolf, J. Scheiger, dr. A. Schmidl, dr. K. Tangi; Maribor oz. Šentjur pri Celju: D. Trstenjak; Mozirje: I. Orožen; Slovenj Gradec: C. Hofrichter) 8 7 Kranjska (J. Babnik, dr.E. H. Costa, A. Grašič, A. Jelovšek, J. Ka­ pelle, F. Kramer, M. Pauker, J. Resch, J. Toman) 2 3 Nemčija (Nürnberg: Fromann; Dresden: dr. M. L. Löwe; Berlin: Th. Mommsen) 2 2 Trst (F. Schweitzer, J. Vesel) — 2 Brno (P. Chlumezky, C. d'Elwert) — 1 Praga (W. W. Tomek) — 1 Peč (dr. A. Schmidl) Na občnem zboru 1862 je bil za dopisnega člana imenovan še ravnatelj Hi­ storičnega društva za Štajersko dr. G. Göth,103 ki je tega leta pisal v Mitthei­ lungen. Sele leta 1865 so bili za dopisne člane imenovani trije predstavniki s Ko­ roške, in sicer dr. Ignaz Tomaschek, bibliotekar v Celovcu, ki je tudi sodeloval kot pisec v Mittheilungen, dalje M. Moro, tedaj ravnatelj koroškega historič­ nega društva in Anton Gallenstein, tajnik tega društva. Odbor in njegovo delo Funkcija predsednika oziroma pokrovitelja (protektor j a) društva je tudi po osamosvojitvi leta 1850 pripadla nadvojvodi Janezu. Vendar je bila to le simbolična funkcija, saj se nadvojvoda Janez nikoli ni udeležil občnega zbora. Po njegovi smrti 11. maja 1859 te funkcije nekaj časa niso zasedli, 1863 pa so jo podelili A. Codelliju, medtem ko so v Historičnem društvu za Štajersko vo­ lili pokrovitelje vse do leta 1902. Ravnatelj kranjskega društva je bil od ustanovitve 1843. leta baron Anton Codelli v. Fahnenfeld, ki je to funkcijo opravljal do leta 1863, ko jo je prevzel dr. H. Costa. Zelo pomembna je bila vloga poslovodje in tajnika, ki je prak­ tično imel največ dela, ker je poleg pisanja raznih dopisov vodil celotno delo društva in bil poleg tega še glavni urednik društvenega glasila. Eden odborni­ kov je vodil tudi finančne posle in je na občnih zborih dajal poročilo o finanč­ nem stanju. V veliko pomoč odboru je bil kustos, ki pa ni bil član odbora in je bil za svoje delo v knjižnici ali arhivu posebej nagrajen, kot je razvidno iz bla­ gajniških poročil. 1 0 3 MHK 1862, str. 36. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 397 Leto 1843 1844 1845 1846 1847 1848 1849 1850 1851 1852 1853 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 Ravnatelj A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli A. Codelli dr. H. Costa dr. H. Costa dr. H. Costa dr. H. Costa dr. H. Costa jan. 1867 odstopil Odbor (ravnateljstvo) 1843- Poslovodja in tajnik dr. K. Ulepič dr. K. Ulepič dr. K. Ulepič dr. K. Ulepič dr. K. Ulepič dr. K. Ulepič dr. K. Ulepič dr. K. Ulepič F. J. Rechfeld dr. V. F. Klun dr. V. F. Klun dr. V. F. Klun dr. V. F. Klun dr. V. F. Klun dr. V. F. Klun dr. E. H. Costa dr. E. H. Costa do 15. 4. Costa nato E. Rebič A. Dimitz A. Dimitz A. Dimitz A. Dimitz A. Dimitz J. Pfeifer J. Pfeifer J. Pfeifer A. Dimitz ured. Mitt­ heilungen in tajnik Odbornik dr. J. Likavec dr. J. Likavec dr. J. Likavec dr. J. Likavec dr. J. Likavec dr. J. Likavec dr. J. Likavec dr. J. Likavec (1850 umrl) H. Costa dr. A. Jarc E. Stöckl E. Stöckl E. Stöckl E. Stöckl E. Stöckl E. Stöckl J. Nečasek J. Nečasek J. Nečasek dr. H. Costa A. Globočnik ured. Mitt. A. Dimitz ured. Mitt. A. Dimitz ured. Mitt. A. Dimitz K. Dežman -1868 Odbornik blagajnik J. Novak J. Novak J. Novak J. Novak J. Novak J. Novak J. Novak J. Novak J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar J. Poklukar A. Zamejic A. Zamejic A. Zamejic dr. L. Vončina dr. L. Vončina Odbornik H. Freyer H. Costa H. Costa H. Costa H. Costa E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič E. Rebič dr. E. H. Costa dr. E. H. Costa dr. E. H. Costa dr. E. H. Costa dr. E. H. Costa dr. E. H. Costa dr. E. H. Costa dr. E. H. Costa 1868 ni bilo občnega zbora, zato nimamo podatkov; uredništvo Mittheilungen je imel Dimitz, po 1868. letu pa ni izšla nobena številka več. Delo Historičnega društva se je odvijalo na sestankih ravnateljstva, na občnih zborih in na mesečnih zborih. Zapisniki sej ravnateljstva so bili redko objavljeni, le v petdesetih letih jih je nekaj več. Najbolj je prišlo do izraza delo odbora na vsakoletnih občnih zborih (Generalversammlungen) društva, kjer se je po navadi zbralo od 20 do 30 članov, v glavnem iz Ljubljane in oko­ lice. Če se vprašamo, kdo so bili udeleženci teh zborov, vidimo, da je med nji­ mi vsaj polovica Slovencev. Med udeleženci je veliko duhovnikov, sledijo urad­ niki in profesorji, pa tudi drugi meščani. Bleiweis, ki je bil v petdesetih letih član društva, se občnih zborov ni udeleževal. Po vsebini so bili ti zbori precej obsežni. Poleg govora ravnatelja sta bili vedno podani še poročili tajnika in blagajnika. Potem so obravnavali razna aktualna vprašanja, in sicer v prvih letih naloge društva nasploh, vprašanje pisanja zgodovine Kranjske, statut društva, vlogo poverjenikov. Poleg tega so na vsakem občnem zboru volili nove člane odbora, vsakih pet let pa tudi ravnatelja društva. Dalje so predla- 398 O. JANSA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO gali na tem zboru še častne in dopisne člane. Iz poročil o občnih zborih se vidi, da so bili med najbolj aktivnimi odborniki, in med njimi še posebej dr. Klun, dr. H. Costa, dr. E. H. Costa, Dimitz, Rebič, Nečasek, med tistimi, ki niso bili člani odbora, pa še Elze, Jelovšek. Metelko, Hicinger, Urbas, Germonig, Lein­ müller, Dežman idr. Med zanimivejšimi predlogi naj omenim predlog dr. Kluna leta 1852, da se vse letnike Mittheilungen od 1846 dalje razdeli med odlične dijake ljubljanske višje gimnazije, da bi jim tako okrepili smisel in ljubezen do domovinske zgo­ dovine. Predlagal je tudi, da bi se poverjeniki, če to želijo, lahko uvrstili v ka­ tegorijo dopisnih članov, ki ne plačujejo članarine. Vendar je njim samim dano na izbiro, da kot doslej z letnim prispevkom podpirajo društvo ali ne.104 Zanimiv je tudi predlog H. Coste, naj bi vse dogodke na Kranjskem, ki so za zgodovino pomembni, zapisoval društveni kustos v posebnem dnevniku, to delo pa bi nadzoroval vsakokratni tajnik. Kasneje bi tak dnevnik lahko obja­ vili. K temu je Elze predlagal, naj bi tudi društveni poverjeniki vodili podobne dnevnike, vsak za svoje področje.105 Vendar pa se je ravnatelj Codelli že na naslednjem občnem zboru pritoževal, da je za Dnevnik prispelo le skromno število prispevkov, in je ponovno apeliral na poverjenike, da vestno zapisujejo važnejše dogodke. Večkrat je bilo govora o potrebi vpeljave poučevanja deželne zgodovine v šole. Na občnem zboru marca 1856 je H. Costa dejal, da je za vzbujanje ro- doljubja pri mladih zelo pomembno gojiti zgodovino ožje domovine. Zato je predlagal, naj bi društvo pri ministrstvu za bogočastje in uk doseglo, da bi spet vpeljali v razširjeni obliki zgodovino Kranjske, ki je sedaj le v osmem razredu gimnazije. V zvezi s tem predlaga vpeljavo učbenika Vodnik - Richter : Geschichte des Herzoghtums Krain, des Gebietes von Triest und Grafschaft Görz. Približno čez deset let se je o tem spet razvila burna diskusija in na dan so prišli zelo zanimivi predlogi. Na občnem zboru 1865 je tedanji ravnatelj H. Costa menil, da stalne zamisli o temeljiti zgodovini Kranjske, sloneči na virih, še ne bo mogoče uresničiti, ker je še dosti neraziskanega. Za sestavo priroč­ nika zgodovine Kranjske pa sta bila že 1856 določena Klun in Hicinger, ven­ dar se ideja zaradi Klunovega odhoda ni uresničila, medtem ko je Hicinger med tem objavil vrsto zanimivih člankov. Dalje je ravnatelj dejal, da društvo žal tudi nima finančnih sredstev, ki bi jih ponudilo piscu zgodovine Kranjske kot honorar oziroma za tisk. Torej bi po njegovem bilo treba, da se ravnatelj­ stvo društva obrne na vlado s prošnjo, naj se dovoli ponatis že popolnoma raz­ prodane Vodnik - Richterjeve knjige, ki naj bi bila nekoliko predelana in do­ polnjena in bi se lahko uporabljala kot šolski učbenik na naših gimnazijah in realkah. Delo naj bi izšlo na stroške vlade, medtem ko bi se honorar poravnal iz prodaje. K temu predlogu se je najprej oglasil J. Kozina, predavatelj na re­ alki, in menil, da je glavna naloga društva, da zbira gradivo za bodočo deželno zgodovino. Dokler pa arhivi niso urejeni, to ne bo mogoče. Pokazal je na pri­ mer koroškega zgodovinopisja, ki je sicer pred dvajsetimi leti uspešno začelo z zgodovino, vendar še sedaj ni prišlo do konca. Poudaril je, da zaradi večjega števila šolskih knjig ne bodo nič bolj gojili deželne zgodovine; njemu se zdi važna predvsem množina delovnih moči. S predelavo Vodnikove zgodovine in s sestavljanjem samo šolske zgodovine po njegovem ne bo veliko pridobljeno. Potem se je k diskusiji oglasil še dr. E. H. Costa, ki je rekel, da se v bistvu stri­ nja s Kozino, kar se pa tiče priročnika, je ta po njegovem vendarle zaželen. Samo s predelavo nemškega učbenika bi po Costovem mnenju napravili celo korak nazaj, kajti delo, ki je namenjeno mladini in ljudstvu, naj bi bilo pisano v tistem jeziku, ki ga mladina in ljudstvo razumeta, t. j . v deželnem sloven­ skem jeziku, ki je materni jezik. Costa je torej predlagal, naj se vlado prosi za 1 M MHK 1851, str. 79—85. 1 0 5 MHK 1853, str. 13. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 39g predelavo priročnika v slovenski jezik. V diskusiji je ravnatelj realke. Schrey opozoril, da je problem najprej v tem, ker predmeta sploh ni v učnem načrtu. Dimitz se je izrekel proti predlogu župana Coste, Radič pa je predlagal pre­ delavo v slovenski in nemški jezik. Končno je predlog župana Coste ostal v manjšini, Radič je svojega umaknil in nazadnje je bil sprejet predlog H. Co­ ste.106 Odbor društva je 1857 dosegel od finančnega ministrstva oprostite^ plače­ vanja poštnine za društveno korespondenco,107 kar je bila precejšnja olajšava, zlasti če pomislimo na zamenjave društvenega glasila. Proti koncu petdesetih let je v okviru društva vedno bolj naraščalo zani­ manje za arheološka izkopavanja. Ker društvo za te akcije ni imelo denarja, se je obračalo s prošnjami za pomoč na višje forume. Leta 1858 so npr. name­ ravali začeti z arheološkimi izkopavanji na področju Krškega in Sentruperta, kjer so iskali rimske in hunske ostanke. Obrnili so se na ministrstvo za notra­ nje zadeve s prošnjo, da bi jih podprlo s 150 forinti. Zaradi podpore deželnega predsednika je bila ta prošnja ugodno rešena.108 Najbolj je aktivnost članov društva vidna na t. i. mesečnih zborih. Pobudo zanje je dal dr. Klun. V času, ko je bil poslovodeči tajnik, je Klun predlagal, da bi najprej na občnih zborih uvedli strokovna predavanja. Začel je sam že leta 1853, ko je govoril o nadaljnjih korakih za razvoj društva. Leta 1854 je imel na občnem zboru dve krajši predavanji Hicinger, in sicer o rimskih ce­ stah na Kranjskem in o spisu De conversione Carantanorum. Obe predavanji sta bili takoj objavljeni v društvenem glasilu. 1855 sta s predavanji nastopila Klun in mladi Costa, prvi je govoril o iz­ daji Diplomatari um Carniolicum, drugi pa o pokrajinski zgodovini in njenem razmerju do obče zgodovine. Tudi ti dve predavanji sta bili objavljeni. Že 1856 je Klun menil, da je za razvoj društva zelo pomembno, da bi imeli vsestransko bogate in pogostnejše sestanke članov, kjer bi skušali odgovoriti na številna znanstvena vprašanja. Predlagal je, naj bi enkrat mesečno v okvi­ ru društva organizirali filološke razgovore. Vstop bi bil prost ne le za člane, ampak za vse, ki jih problematika zanima. Sklenjeno je bilo, da bodo taki se­ stanki vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri v društvenih prostorih. Predava­ nja naj bi bila nato čimprej objavljena v Mittheilungen. Klun je tudi rekel, da bi lahko za najboljše sestavke na željo pisca izplačali honorar.109 Ta predlog so sicer sprejeli, vendar vsaj iz blagajniških poročil ni razvidno, da bi izplačevali honorarje. Tako so se 1856 rodili mesečni zbori, danes bi jim rekli članski sestanki, ki so imeli dokaj bogat program. Sprva so jih imenovali tudi zgodovinsko-filo- loški razgovori. Udeležba je bila na kar zavidljivi višini. Za sestanek 7. avgu­ sta 1856 imamo poročilo, da se ga je udeležilo 30—40 oseb, in sicer članov in nečlanov. Kazalo se je vedno večje zanimanje za predavanja, in že leta 1856 je tajnik Klun izrazil zadovoljstvo, da se tudi obrtniki in meščani ter duhovniki in uradniki udeležujejo sestankov in z zanimanjem spremljajo predavanja.110 V času Bachovega absolutizma je bilo zanimanje za društveno življenje veliko večje kakor kasneje v ustavni dobi. Zdi se, da je prav absolutizem prispeval svoje, ker ni dovoljeval političnih društev, ljudje pa so čutili potrebo po se­ stajanju, in ker ni bilo mogoče drugače, so se sestajali v okviru Historičnega društva. Na mesečnih sestankih je bilo po navadi na sporedu več predavanj. Včasih se je razvnela burna diskusija in ni bilo mogoče vseh predavanj uvrstiti na program. V takih primerih je bilo predavanje preloženo na naslednji mesečni ш MHK 1865, str. 80—85. 1U7 MHK 1857, str. 33—36. 1 0 8 MHK 1859, Str. 17—22. lu» MHK 1856, str. 25—29. 1 1 0 MHK 1856, str. 71—72. 400 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO zbor. To, kar res najbolj preseneča, pa je dejstvo, da so običajno že v naslednji številki Mittheilungen bila predavanja objavljena. Na splošno je na teh sestankih sorazmerno veliko tem in diskusije o slo­ venski in splošni slovanski problematiki, še posebej jezikovni. Mesečne zbore je vodil tajnik društva, bilo pa jih je po navadi enajst na leto (razen meseca avgusta). Mnogokrat se jih je udeležil tudi deželni namestnik grof Chorinsky. Zanimiv je podatek za leto 1857, ko je na enajstih zborih bilo kar 46 večjih predavanj zgodovinsko-filološke vsebine. Ta predavanja je imelo 20 različnih oseb in kar 26 predavanj se je nanašalo neposredno na Kranjsko, druga pa na slovansko zgodovino, slovensko literarno zgodovino ali na nemško zgodovino. Prednost so dajali zgodovini ožje domovine pred svetovno zgodovino.111 Do leta 1850, ko je društvo še bilo vključeno v Notranjeavstrijsko Histo­ rično društvo, je bil najbolj delaven član odbora vsekakor dr. Kari Ulepiž, ki je bil kar osem let poslovodeči tajnik. Bil je doktor filozofije in prava, 1850 je bil premeščen v Celovec in potem se je njegovo sodelovanje s Historičnim dru­ štvom za Kranjsko nekoliko zrahljalo; kasneje se je vrnil v Ljubljano kot predsednik deželne vlade (1861) ;" a bil je tudi izvoljen za častnega člana dru­ štva. Druga zelo ugledna osebnost prvega obdobja v odboru je bil Jožef Kala- sanc Likavec, ki je po Čopovi smrti bil imenovan za bibliotekarja licejske knjižnice v Ljubljani, prej pa je bil rektor graške univerze in ravnatelj graške gimnazije.1131 Likavec je bil tudi nekaj časa redaktor društvenega časopisa. Bla­ gajniške posle je v prvem obdobju vodil prav tako osem let kanonik Janez No­ vak. Kot peti član ravnateljstva je, kot kaže, že od jeseni 1844 nastopal Henrik Costa,114 čeprav Popelka115 v svojem članku o Notranjeavstrijskem historičnem društvu omenja Freyerja. H. Costa je že 30. junija 1845 na občnem zboru pred­ lagal, naj bi kranjsko pokrajinsko društvo od časa do časa izdajalo neodvisno od Gradca svoj zvežčič letnih poročil, kjer bi objavljalo tudi vsakoletne prido­ bitve društva in njihove darovalce. Nato je ravnateljstvo sklenilo, da bo od 1. januarja 1846 dalje vsak mesec izdajalo glasilo Mittheilungen, in sicer za člane brezplačno. List naj bi prinašal tudi zgodovinske razprave in društvene notice. V začetku je skrb za časopis imel H. Costa,116 vendar je bilo uredništvo kolektivno. Leta 1848 je bil vključen v ravnateljstvo gimnazijski prefekt Elija Rebič, prav tako zelo prizadeven član, ki je ostal v odboru dvanajst let. Do precejšnje zamenjave članstva v odboru je prišlo leta 1851. 2e 1850 je umrl Likavec in njegovo mesto je kot član odbora spet zasedel H. Costa. Costi so na občnem zboru septembra 1850 celo ponudili funkcijo tajnika in poslovodje, vendar jo je odklonil, dobil pa jo je F. J. Rechfeld, po rodu Nemec, ki je 1843 prišel v Ljubljano kot profesor zgodovine in latinščine, najprej na nižji, nato pa tudi na višji gimnaziji. Pred tem je poučeval na gimnaziji v Gorici. Ze 1851 je bil premeščen v Gradec in leta 1853 ga ni več med člani društva. Po Rechfeldovem odhodu prevzame tajniške posle dr. Vinko Fereri Klun, po mojem najuspešnejši tajnik, ker je bil vsestransko dejaven in je imel dobre stike z raznimi sorodnimi društvi in institucijami, predvsem pa je imel polno idej. Povrh vsega je bil profesor zgodovine, poklicnih zgodovinarjev pa je bilo v tedanji Ljubljani prav malo. Bil je pisec nekaterih zanimivih teoretičnih člankov, na občnih zborih je imel zelo bogata poročila, izdelal je tudi predlog novega statuta in predlagal postavitev mandatarjev po dekanijah. Na njegovo pobudo so na društvenih občnih zborih bila uvedena strokovna predavanja in sam je imel prvo tako predavanje že leta 1853. 1 1 1 M H K 1857, s t r . 29—34. 1 1 2 A. Svet ina, SBL, 13. zv., s t r . 282—283 (K. A. Ul lep l t sch) . 1 1 3 J . Glonar , SBL, I. kn j . , s t r . 662—663 (Jožef K a l a s a n c Likawetz) . 1 1 4 M H K 18S8, s t r . 79—80. u s F . P o p e l k a , D e r H i s t o r i s c h e Verein für Innerösterreich, ZHVSt 41, 1950, str. 8. »• MHK 1858, Str. 79—80. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 3 401 1851 dobi društvo tudi novega blagajnika, in sicer J. Poklukarja, ki je v tej funkciji vztrajal skoraj trinajst let, če računamo, da je bil izvoljen že sep­ tembra 1850. Njegova skrbno pripravljena blagajniška poročila so bila redno objavljena v Mittheilungen. Samo eno leto je bil član odbora dr. A. Jarc. 1853 je bil v odbor izvoljen E. Stöckl,117 zdravnik, ki se s pisanjem zgodovine ni ukvarjal, se je pa dokaj redno udeleževal društvenih sestankov. Nedvomno je bila za razvoj društva velika škoda, da se je sredi leta 1856 preselil v Svico tajnik dr. Klun. Najprej ga je samo začasno nadomestil dr. E. H. Costa, 1857. leta pa je "bil izvoljen za stalnega tajnika in poslovodjo. Mladi Costa je bil zaradi svoje splošne razgledanosti zelo primeren za to funkcijo in je skušal nadaljevati delo v Klunovem slogu, vendar ni obdržal funkcije niti dve leti. Aprila 1858 je namreč odstopil. Ob svojem odhodu v Lichtenberg v kantonu St. Gallen je dr. Klun v zadnji številki društvenega glasila, ki ga je še sam uredil (avgust 1856), objavil nekakšno zahvalno pismo. V njem se je čla­ nom zahvalil za vso podporo pri šestletnem vodenju društva. Glede svojega naslednika pa je zapisal: »Die Ernennung des Herrn Dr. Ethbin Heinrich Costa zu meinem prov. Nachfolger, eines Mannes, der, nebst ausgebreitetem tiefen Wissen, Liebe zur Heimat, festen Willen und jugendliche Begeisterung für die schöne Sache in sich vereint, ist mir ein sicherer Bürge für das Gedeihen die­ ses Vereines. Desshalb bitte ich, das mir bewiesene Wohlwollen auf meinen Freund und Nachfolger zu übertragen.«118 Nato je v prvi številki, ki jo je uredil dr. E. H. Costa, sledila objava pi­ sma, kjer izraža novi urednik upanje, da bo deležen prav take podpore kot dr. Klun, da bodo mesečni sestanki potekali tudi odslej dalje redno in da bodo Mittheilungen prav tako izhajale redno vsak mesec. Obenem je obvestil člane, da bodo društveni prostori odprti vsak dan od 17. do 19. ure za obiskovalce biblioteke in arhivske zbirke.119 Se preden je Klun zapustil Ljubljano, se je pričela velika polemika okrog Trstenjakove avtohtonistične teorije, ki je nekateri društveni člani niso pod­ pirali; tudi sam Klun je bil drugačnega mnenja kot Trstenjak, vendar ga je branil in objavljal njegove članke. Najprej je že 7. avgusta 1856 dr. Klun na mesečnem zboru prebral odgo­ vor M. Kochu na njegovo pisanje v knjigi Ueber die älteste Bevölkerung Oesterreichs und Baierns (Leipzig 1856). Koch je namreč v dodatku k tej knji­ gi na 18 straneh drobno pisanega teksta kritiziral Trstenjaka in njegovo teo­ rijo o avtohtonosti Slovanov, potem pa še Hicingerjevo pisanje in Klunovo uredniško politiko. Klunova kritika je bila objavljena v Mittheilungen šele v prvi številki naslednjega leta (1857), izšla pa je tudi v Novicah 1856. Pač pa so Mittheilungen v novembrski številki 1856 objavile odgovor E. H. Coste ano­ nimnemu kritiku v leipziškem listu Literarisches Centralblatt für Deutsch­ land.120 Costa je zelo ostro zavrnil kritika, ki je napadel, kot pravi Costa, tri naše ugledne učenjake (Kluna, Hicingerja in Richter j a) in oblatil tudi publi­ kacije društva, in sicer 2. in 3. zvezek Klunovega Archiva, 10. letnik Mitthei­ lungen in osem prvih pol Diplomatarija. Poleg tega je anonimni pisec imeno­ val Trstenjaka slovanskega preroka, Hicingerja pa njegovega evangelista. Co­ sta meni, da so te kritike neutemeljene, glede Trstenjaka in Hicingerja pa hvali njuno pridnost, temeljitost in veliko potrpljenje pri iskanju novih do­ kazov o Slovanih.121 Ker sta obe kritiki, Kochova in anonimna, izšli skoraj istočasno leta 1856 v Leipzigu in ker sta si v marsičem podobni, se mi zdi verjetno, da jih je pi- ш E. Stöckl je bil kasneje eden voditeljev nemške stranke na Kranjskem, glej SBL, Ш, str. 490. 1 1 8 MHK 1856, str. 64. 1 1 8 MHK 1856, str. 65. 120 Literarisches Centralblatt für Deutschland, oktober 1856, St. 42. 121 MHK 1856, str. 91—93. 402 O. J A N S A - Z O R N : HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO sala ista roka, namreč dr. Koch. Ta je bil več let naročnik Mittheilungen in član Historičnega društva za Kranjsko. Costa je najbrž mislil na konkretno osebo, ko je zapisal: »Einer solchen unbedeutenden Unvollständigkeit wegen sogleich über ein höchst verdienstliches Unternehmen den Stab brechen und in ultrahyperbolischer Weise von Monstrosität reden, kann nur der (Wiener?) Criticus und seine Leipziger Consorten.« Moti morda le, da Koch leta 1856 ni bil več na Dunaju. Bil pa je eden redkih zunaj Kranjske živečih znanstveni­ kov, ki je očitno zelo natančno zasledoval delo Historičnega društva za Kranj­ sko.122 Ze 1849, ko je bil bibliotekar dvorne biblioteke na Dunaju, je Koch kranj­ skemu društvu podaril nekaj svojih del.123 Ponovno ga zasledimo med daro­ valci leta 1851, ko je podaril društvu svojo razpravo Beiträge zur neuern Ge­ schichte, aus unbenutzten Handschriften, ki je izšla pri dunajski akademiji. Uredništvo Mittheilungen mu je izreklo zahvalo za dragoceno delo in ga ob tej priložnosti naslavljalo kot častnega člana Historičnega društva za Kranj­ sko, vendar nikjer niti prej niti kasneje ni omenjen kot častni član. Leta 1851 je bil Koch že v Mikulovu (Nikolsburg) kot »jubilirter erzherzoglicher Beam- te«^ Očitno ga je delovanje Historičnega društva za Kranjsko precej zani­ malo, saj je 11. januarja 1852 objavil v «Ost-Deutsche Post« sestavek o njem. O tem sestavku je pisal Klun v svojem članku Winke für den historischen Ve­ rein, ker se očitno ni povsem strinjal s Kochom, saj pravi: »Čeprav Historično društvo za Kranjsko še ne stoji na tako šibkih nogah, da bi moglo iti nasproti razpustu (najbrž je mišljena združitev z Muzejskim društvom, op. O. J. Zorn), ker šteje več rodoljubnih mož za svoje člane, ki bi bili pripravljeni sami z da­ rovanjem večjih sredstev zagotoviti nadaljnji obstoj društva, bi mogli vendar izreči zahvalo spoštovanemu g. Kochu, da je zunaj Kranjske živeče Kranjce spodbujal k sodelovanju in podpori.-«125 Leta 1854 in 1855 je Koch v Mittheilungen objavil dva članka, ki sta pole­ mična do Trstenjaka, leta 1857 pa je najbrž uredništvo ponatisnilo iz njegove knjige Ueber die älteste Bevölkerung Oesterreichs und Bayerns odlomek (str. 24 itd.) in Klunov odgovor na Kochove kritike.128 Poleg tega najdemo Kocha 1853. leta med darovalci denarnih prispevkov za Denkbuch der Unterthanstreue von Krain, ki jo je pripravljal Klun in za katero so prispevali tudi cesar Ferdinand L, nadvojvodinja Zofija, nadvojvode Franc Kari, Ferdinand Max, Karl Ludvig, pruski kralj, ministri Bach, Baum- gartner, maršal Radetzky, škof Wolf, grofa Chorinsky in Hohenwart, baron Codelli idr.127 Mathias Koch128 je bil pisec številnih zgodovinskih razprav, med drugim se je ukvarjal tudi s Kelti in Etruščani in nastopal zlasti proti »etruskomaniji« na Tirolskem. Dalj časa je bival v Mikulovu na Moravskem. Po polemiki s Klunom ga leta 1858 ne najdemo več med člani kranjskega historičnega dru­ štva. Ukvarjal se je tudi s pregledovanjem in ureditvijo biblioteke in arhiva kneza Dietrichsteina v Mikulovu, zato bi bili nekateri očitki ob izdaji Kluno- vega Archiva deloma razumljivi. A. Pirjevec sicer domneva, da je pisec ano­ nimnega članka v leipziškem Centralblattu Dežman, kar bi bilo tudi mogoče, saj je bil Dežman, kot se je pokazalo kasneje, oster nasprotnik Trstenjakovih teorij. Pri tem me vendarle moti dejstvo, da 1856 še ni čutiti nobenih Dežma- novih nasprotovanj na sestankih društva, ki se jih tudi Dežman redno udele­ žuje. Na septembrskem mesečnem zboru je npr. dr. H. Costa posebej ocenil Jahresbericht des Vereins des krain. Landesmuseus (1856), ki ga je uredil Dež- ш MHK 1856, Str. 92. 1 2 3 Med darova lc i p o d št . 22, MHK 1849, s t r . 68. 124 Med darova lc i pod št. 6. MHK 1851, s t r . 21 in pod št. 38, MHK 1851, str. 45. 125 MHK 1851, s t r . 90—91. Ali j e m o r d a Koch tud i Kran jec? 126 MHK 1857, s t r . 1—8. 127 MHK 1853, str . 57. Ta D e n k b u c h izzide 1853. 128 w u r z b a c h , B iograph i sches Lexicon . . . 2. T., 1857, str . 193—195. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 3 4Q3 man. Costa je delo pohvalil, pripomnil je le, da bi bilo zaželeno, da se nove pridobitve muzeja objavljajo bolj pogosto, kot je to predlagal tudi za objave v Mittheilungen kranjskega zgodovinskega društva.129 Istočasno pa je naletela na številne nasprotnike v okviru društva teorija E. Rebiča o slovanstvu Skitov. Temu so nasprotovali E. H. Costa, Egger, Mit­ teis, Metelko, Nečasek, Elze idr. Na občnem zboru 5. marca 1857 je bil dr. E. H. Costa, ki je dotlej le za­ časno imel funkcijo tajnika in poslovodje, izvoljen enoglasno (navzoč je bil tudi Dežman) za tajnika društva. Na istem zboru je E. H. Costa predlagal, naj bi pri izdajanju Diplomatarija uredniku pomagala posebna komisija, ki bi jo imenovalo ravnateljstvo.1™ V to komisijo so bili kasneje imenovani dr. H. Co­ sta, Dežman, Egger, Elze, Hicinger, Jelovšek, Konšek, Metelko in Nečasek.131 Na prej omenjenem občnem zboru 5. marca 1857 je Elze izrekel pripombo, naj bi bil tajnik bolj kritičen pri urejanju društvenega glasila in pri organizi­ ranju predavanj na mesečnih zborih. Ce vemo, da je imel E. H. Costa tedaj šele štiriindvajset let, se ta pripomba niti ne zdi tako neumestna. Sledila pa je precej burna debata o tej Elzejevi pripombi. Po pisanju Novic sta Elzeja podpirala zlasti Dežman in dr. Issleib132 (Mittheilungen tega ne omenjajo). Stvar sta končala prof. Vončina in gimnazijski ravnatelj Nečasek z mnenjem, da je vendar občni zbor Costo soglasno izvolil za tajnika in s tem izkazal za­ upanje do njega in do njegovih uredniških sposobnosti, kar mora ta upra­ vičiti. Seveda se objavljanje Trstenjakovih prispevkov ni nehalo, kajti Trstenjak je imel velik ugled in tudi Novice so prinašale veliko njegovih člankov. V času Costovega urednikovanja in tajništva pri Historičnem društvu je bilo Trstenjakovih člankov v Mittheilungen celo več kot prej. Morda so bodli v oči tudi nekateri Metelkovi izrazito slovansko usmerjeni članki. Tudi na mesečne zbore je Trstenjak pogosto pošiljal svoje prispevke, ki jih je potem Costa kot tajnik prebral navzočim članom. Dejstvo je, da je bilo društveno življenje v času od občnega zbora 1857 do občnega zbora 1858 zelo razgibano; tudi udeležba na mesečnih sestankih je bila velika (okrog trideset članov). Na občnem zboru 15. aprila 1858 je E. H. Costa podal najprej poročilo o bogati vsebini sestankov v preteklem letu, na­ mesto ocene člankov v Mittheilungen pa je povzel kar Klunovo poročilo, ob­ javljeno v Wiener Zeitung, ki je bilo zelo ugodno. Nato se je razvila huda diskusija. Dežman je namreč sedaj nastopil proti objavljanju Trstenjakovih raziskav. Ce pa že ima društvo sredstva za tiskanje takih brezplodnih razprav­ ljanj, je poudaril Dežman, potem bi bilo bolje, da bi za rešitev tega vprašanja o nekdanjih prebivalcih Kranjske, ki ga je sprožil Trstenjak, proučevali izko­ panine, torej se lotili arheoloških izkopavanj, odkrivanja poganskih grobov ipd. Dežman se tudi ni strinjal s Klunovo ugotovitvijo, da so »največ samo tisti, ki slovenskega jezika bodisi le deloma ali pa sploh ne znajo«, bili Trste- njakovi nasprotniki. Dežman se je dalje skliceval na Miklošiča, ki je pravkar na Costov predlog postal častni član društva, in na Mommsna, ki je dopisni član društva. Potem je Dežman kritiziral še nekatere druge članke. Kot be­ remo v poročilu z občnega zbora, je potem dr. L. Toman vzel v zaščito Trste- njakove raziskave, na kar je Elze dejal, da prinašajo Mittheilungen vrsto stva­ ri, ki ne sodijo v društveno glasilo. Zato je Elze predlagal ustanovitev redak­ cijske komisije iz dveh članov, ki bi stala ob strani tajniku. Predlog je bil sprejet. Nato so izvolili za člana te komisije Dežmana (20 glasov) in Nečaska (19 glasov).133 Le nekaj dni za tem je Costa odložil tajniške posle in uredništvo. 1 2 9 MHK 1856, str. 81. 1 3 0 MHK 1857, str. 35. 1 3 1 MHK 1857, str. 60. 132 Novice 1857, str. 95 (25. marca). 1 3 3 MHK 1858, str. 29—34. 404 O. JANSA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO V Mittheilungen je bila brez pojasnila objavljena le kratka notica o Costovem odstopu. Rečeno je bilo samo, da prefekt Rebič začasno prevzema funkcijo poslovodje.134 Novice, ki so prej, ko je bil tajnik dr. E. H. Costa, precej natančno poro­ čale o mesečnih sestankih Historičnega društva za Kranjsko in o predavanjih posameznih članov (te članke je verjetno pisal Costa sam, saj je ponekod pod­ pisan), so o tem občnem zboru aprila 1858 prinesle le kratko notico: »V če­ trtek je bil veliki zbor zgodovinskega družtva, od kterega ne povemo nič dru- zega, kakor edino to: če bi utegnilo še kaj takih zborov biti, kakoršen je bil ta, bojo »Mittheilungen« kmali — brez pisateljev, in družba — brez družbeni­ kov. Gospod dr. E. H. Costa se je odpovedal opravilstvu družtva.«135 Odslej Novice ne poročajo več o delu Historičnega društva, šele v šestdesetih letih spet zasledimo kratke notice. Tudi Bleiweisov izstop iz društva je morda po­ vezan s temi dogodki. 2e Lončar je ugotovil, da je bil prvi spopad med kasnej­ šima velikima nasprotnikoma E.H. Costo in Dežmanom v letih 1857 in 1858 v okviru Historičnega društva in ne šele 1859. leta ob izdaji Vodnikovega spo­ menika, kot je menil Leveč. Tudi moje ugotovitve se skladajo z Lončarje­ vimi.136 Kot že rečeno, je po Costovem odstopu začasno prevzel funkcijo tajnika Elija Rebič, ki je uredil tudi deset številk Mittheilungen (od maja 1858 do vključno februarja 1859). Na naslednjem občnem zboru 17. marca 1859 je bil za poslovodjo in tajnika izvoljen August Dimitz, ki je prevzel tudi uredništvo društvenega glasila. Novi član odbora je postal Jan. Nep. Nečasek, gimnazijski ravnatelj, ki ostane v odboru tri leta, do svoje premestitve v Prago leta 1862. Zanimivo je, da na tem občnem zboru (1859) ni bil navzoč noben Costa, ni bilo tudi L. Tomana, Metelka in Elzeja, ki so sicer najbolj redni obiskovalci občnih in mesečnih zborov. Očitno pa je bil novoizvoljeni tajnik Dimitz za vse dosti sprejemljiva oseba, saj so se vsi omenjeni člani kmalu spet pojavili na dru­ štvenih sestankih. Dimitz se je čutil predvsem Kranjca in je, kot pravi J. Mal,137 z ljubeznijo zasledoval pojave na slovenskem literarnem polju, prevajal Prešerna, Vodnika in Valjavca, sodeloval v Vodnikovem spomeniku ipd. Kljub nemškemu stališču je skušal biti nepristranski sodnik. Tudi v Mittheilungen je še vedno Hajal precej prostora slovenski in slovanski problematiki, posebno se je to videlo na mesečnih sestankih. V naslednjih letih je Dimitz po svojih najboljših močeh urejal Mittheilun- gen, vendar je bilo sodelavcev vedno manj, zato tudi vedno manj razprav in člankov ter vedno več objavljanja virov, vendar skoraj brez komentarjev. Leta 1863, ko je Codelli odložil funkcijo ravnatelja, je tudi Dimitz pisno spo­ ročil svoj odstop občnemu zboru. V svojem poročilu, ki ga je prav tako poslal občnemu zSbru, ki se ga ni osebno udeležil, je tožil nad pičlimi finančnimi sredstvi, nad pomanjkanjem zanimanja za domovinsko zgodovino in sploh nad neugodnimi časovnimi razmerami. Vendar ga je občni zbor v odsotnosti 8. ju­ lija 1863 ponovno izvolil za tajnika in čez nekaj dni je funkcijo sprejel.138 Ven­ dar pa zaradi prezaposlenosti, kakor je sam trdil, ni mogel več opravljati obeh funkcij, namreč1 tajniške in uredniške, tako je tajništvo na naslednjem obč­ nem zboru (1864) odložil. Kot tajnik mu je sledil J. Pfeifer, ki je bil pred tem nekaj časa društveni kustos, sicer pa akcesist pri deželni vladi. Se naprej pa je Dimitz ostal urednik Mittheilungen. Ze leta 1860 imamo v odboru spet? dr. E. H. Costo, 1862 pa še dr. H. Costo, ki že naslednje leto postane ravnatelj društva. 1863 pride v odbor, vendar le za eno leto, A. Globočnik, Poklukarja kot blagajnika pa 1863 zamenja A. Zamejic, tega pa 1866 dr. Vončina. Do nove 1 M MHK 1858, str. 36. 135 Novice 1858, str. 127 (21. april). 1 3 8 D. Lončar, Dragotln Dežman in slovenstvo. Razprava ZDHV 5—6, 1930, str. 305—335. 1 3 7 J. Mal, SBL, 1. knj., str. 135—136 (A. Dimitz) 1 3 8 MHK 1863, str. 39—42. • ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 3 405 krize je prišlo v začetku leta 1867. Dotedanji ravnatelj dr. H. Costa je bil na občnem zboru januarja 1867 ponovno soglasno izvoljen za ravnatelja, vendar pa funkcije ni sprejel, kar je potrdil tudi z dopisom dan kasneje. V odbor Hi­ storičnega društva za Kranjsko je bil na tem občnem zboru izvoljen tudi Kari Dežman, kar predvsem E. H. Costi, ki je prav tako postal član odbora,- najbrž ni bilo všeč, saj je tedaj bila že močna razklanost med kranjskimi Nemci in Slovenci.139 Julija 1867 je prišlo do znanega incidenta med pripadniki Južnega Sokola in člani nemškega telovadnega društva. V incident se je vmešal tedanji ljub­ ljanski župan'dr. E. H. Costa, ki je bil nato septembra 1867 suspendiran.140 V zvezi s temi dogodki je morda mogoče razložiti izstop E. H. Coste iz od­ bora Historičnega društva proti koncu leta 1867.141 Ob tej priložnosti je tajnik in urednik Dimitz zapisal: »Gospod župan (!), deželni odbornik dr. E. H. Costa je odložil svoj položaj kot član ravnateljstva. Naši bralci poznajo obsežno de­ javnost, ki jo je razvijal kot sekretar in urednik časopisa našega društva in njegove zasluge za domoznanstvo in društvo sploh. Gotovo delijo z nami glo­ boko obžalovanje, da se je tako odlična moč ločila iz našega kroga, nič manj pa tudi upanje, da bo g. Costa tudi vnaprej nudil društvu svoje sodelovanje in podporo.« Zanimivo je, da Mittheilungen nič ne poročajo o imenovanju kakega no­ vega ravnatelja Historičnega društva niti leta 1867 niti leta 1868. Tako je .Di­ mitz, ki je 1867 po Pfeiferjevem odstopu ponovno prevzel tajniške posle, ostal v vodstvu društva precej osamljen. Bil je tudi skoraj edini pisec v Mittheilun- gen. Čeprav v literaturi beremo, da je leta 1867 prišlo do delne združitve Hi­ storičnega društva z Muzejskim društvom,142, nam Mittheilungen o tem prav nič ne poročajo niti 1867 niti 1868. Res pa je, da je prišlo leta 1867 do poskusa skupnih mesečnih sestankov obeh društev. Vendar Mittheilungen niti o teh sestankih nič ne poročajo, kakor je bila to prej navada. Zal je na razpolago zelo malo podatkov o Historičnem društvu v obdobju od 1869 do 1885. Društvo je formalno sicer obstajalo; leta 1874 ije z izidom Dimitzeve Geschichte Krains zapolnilo vrzel, nastalo v zvezi z zamenjavami, saj po letu 1868 Mittheilungen niso več izhajale. Kot zamenjavo so zato poslali sorodnim društvom Dimitzevo delo. Ohranjeni seznami članstva za leta 1869, 1870 in 1871 kažejo, da je tudi plačevanje članarine postalo zelo neredno.143 Kot vodilna oseba Historičnega društva se omenja A. Dimitz, vendar ni jasno, ali je samo tajnik ali morda tudi ravnatelj. Mislim pa, da od odstopa H. Coste dalje novega ravnatelja niso več izvolili, pa tudi pokrovitelja ne po Codellijevi smrti. Skupni sestanki Historičnega in Muzejskega društva kažejo zelo majhen delež Historičnega društva, saj predavanj z zgodovinsko tematiko tako rekoč ni več.114 Zadnji občni zbor Historičnega društva za Kranjsko je bil 2. julija 1885, ko se je društvo razšlo oziroma naj bi se zlilo z Muzejskim društvom.145 IV. KNJIŽNICA Od vsega začetka je društvo imelo svojo knjižnico, ki je bila sprva še zelo skromna, kasneje pa se je vedno bolj izpopolnjevala. Leta 1885, ko se je dru­ štvo razšlo oziroma zlilo z Muzejskim društvom za Kranjsko, je to dragoceno knjižnico dobil deželni muzej. Namen knjižnice smo opisali v poglavju o dru- 1 , 0 F. Skerl, prav tam, str. 46—48. 1 4 1 MHK 1867, str. 124. 1 4 a J. Mal, Naše Muzejsko . . ., str. 18; D. Lončar, Dragotin Dežman In slovenstvo. Razprave ZDHV, 1930, str. 318. 1 4 8 AS, Društ. A. XVni, lase. 14. 1 4 4 LZtg 1867—1872. Več o tem je v poglavju o mesečnih sestankih. , 4 S MMK (Mittellungen des Musealvereins für Krain), 1889, str. X—XI. 1 3 9 F. Skerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860—1869, disertacija 1938, str. 45. 406 O. JANSA-ZORN : HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO štvenih poverjenikih. Knjižnica je bila nameščena v licejski stavbi, kjer so tudi sicer bili društveni prostori in kjer so v glavnem (razen prvih let) pote­ kali občni zbori društva. 2e leta 1847 je bila knjižnica odprta za obiskovalce dve uri dnevno.146 Samo v letu 1847 je pridobila zaradi daril in deloma na­ kupov tisoč novih knjig, kar je zavidanja vreden letni prirastek. V šestdesetih letih popolnoma prevladajo nemška dela, slovenske knjige so prava redkost. Rast knjižnice v letih 1844—1868 Leto 1844 1845 1846 1847 1848 1849 1850 1851 1852 1853 1854 1855 1856 1857 1858 1862 1863 Letni prirastek ni ni 1000 108 80 127 107 170 120 222 198 podatkov podatkov Število zvezkov ni ni 500 1500 2500 3188 3296 3376 3503 3610 3780 3900 4122 4320 podatkov podatkov Število društev, s katerimi zamenjuje 32 55 56 59 64 68 68 70 76 Pomemben korak je napravilo društvo leta 1847, ko je prosilo lastnike ti­ skarn, da bi pošiljali po en izvod vsakega dela, ki je tiskano v njihovi tiskarni, v društveno biblioteko. Iz vsakoletnih poročil o pridobitvah (Verzeichniss der vom historischen Vereine für Krain erworbenen Gegenstände) je razvidno, da so lastniki tiskarn res pošiljali izvode v društveno knjižnico. Tako od 1848 da­ lje lahko sledimo, kaj so pošiljale založbe in tiskarne: Rozalija Egger, Ignac Kleinmayr, Jožef Blasnik, J. Giontini. Na ta način prihajajo redno Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt, Zgodnja danica, Učiteljski tovariš itd. Bleiweisove Novice je od leta 1848 dalje redno pošiljala Kranjska kmetijska družba kot zamenjavo. Darovalce knjig najdemo v vsakoletnem seznamu (Verzeichniss), objav­ ljenem v Mittheilungen v prvih letih v vsaki številki posebej, kasneje, ko je tega manj, pa ob koncu leta. V prvih letih posamezniki darujejo društvu ne le knjige, ampak tudi veliko listin, razna rokopisna dela, novce ipd. V kasnej­ ših, zlasti v šestdesetih letih pa prevladajo zamenjave publikacij, posamezni darovi pa postanejo redkejši. Med darovalci so iz prvega obdobja nekateri kranjski plemiči (grof J. Auersperg, baron Taufferer, Peter Pagliaruzzi, baron Codelli, vdova grofica Attems), posestniki (Rudež), trgovci (G. Heimann, S. Heimann, A. Mallner), veliko duhovnikov (Janez Dornik, Janez Poklukar, Ja­ nez Novak, Matija Vertovec, Matija Majar, Fran Metelko itd.), državni urad­ niki (Wihelm Mack, Miha Ambrož, Karl Raab), advokati (dr. A. Rak), zdrav­ niki, profesorji, šolski nadzorniki idr. Med najbolj zaslužnimi darovalci so po­ samezni člani odbora Historičnega društva za Kranjsko (Ulepič, Rebič, Lika- vec, predvsem pa Costa in Klun) in društveni poverjeniki. Izredno mnogo je daroval tudi sicer zelo delavni član društva, protestantski pastor v Ljubljani Theodor Elze. Darovalci pa niso samo s Kranjske, ampak tudi iz sosednjih dežel: Koroške (M. Majar), Štajerske (dr. Franz Ilwolf, dr. R. G. Puff), Trsta (Kandier, J. Dobrila, tedaj še kanonik v Trstu, Florjan Gregorič), Hrvaške (I. 1 4 8 MHK 1848, str. 1—4. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 407 Kukuljević), z Dunaja (A. Fister, Chmel, Koch, C. Wurzbach) in od drugod (Beda Dudik iz Brna, posamezniki iz Nemčije). Letno je bilo nekako 80—100 darovalcev, včasih t u d i več. Z leti so p o m e m b n o vlogo pri povečanju knjižnice imele zamenjave. Že v času, ko društvo še ni bilo samostojno, je vzpostavilo stike s sorodnimi dru­ štvi in us tanovami. Ob koncu leta 1847 je na občnem zboru ugotovljeno, da imajo že 32 zamenjav, in sicer pretežno z nemškimi društvi (25), m e d t e m ko je bilo v okviru Avstrije le pet zamenjav. Leta 1858 je bilo 68 zamenjav, leta 1862 70. Tedaj je bil kot priloga Mit thei lungen objavljen naslednji seznam (dodala sem št. 9a in 9b, s ka ter ima tedaj ni bilo več zamenjav) : 1. Historischer Verein für Oberfranken, Bamberg (1846) 2. Historischer Verein für das Grossherzogthum Hessen, Darmstadt (od 1846) 3. Geschichte- und alterthumsforschende Gesellschaft des Osterlandes, Altenburg (od 1846) 4. Historischer Verein von und für Oberbaiern, München (od 1846) 5. Historischer Verein der Pfalz, Speyer (od 1847) 6. Historischer Verein von Unterfranken und Aschaffenburg, Würzburg (od 1847) 7. Voigtländischer alterthumsforschender Verein, Hohenleuben (od 1847) 8. Academia Electoralis Moguntina, Erfurt (od 1847) 9. Museum Francisco-Carolinum, Linz (od 1847) 9a Ateneum, Treviso (od 1847) 9b Muzej, Split (od 1847) 10. Königliche Societät der Wissenschaften, Göttingen (od 1847) 11. Schleswig-Holstein-Lauenburg'sche Gesellschaft für vaterländische Geschichte, Kiel (od 1847) 12. Academia scientifico-letteraria dei Concordi, Rovigo (od 1847) 13. Verein für mecklenburgische Geschichte und Alterthumskunde, Schwerin (od 1847) 14. Historisch-antiquarischer Verein für die Städte Saarbrücken und St. Johann und deren Umgebung, Saarbrücken (od 1847) 15. Gesellschaft für Pommer'sche Geschichte und Alterthumskunde, Stettin (od 1847) 16. Ferdinandeum, Innsbruck (od 1847) 17. Antiquarische Gesellschaft für vaterländische Alterthümer, Zürich (od 1847) 18. Historischer Verein für die Oberpfalz und Regensburg, Regensburg (od 1847) 19. Gelehrte Esthnische Gesellschaft, Dorpat, danes Tartu (od 1847) 20. Alterthumsverein für das Grossherzogthum Baden, Baden-Baden (od 1847) 21. Verein zur Erforschung der rheinischen Geschichte und Alterthümer, Mainz (od 1847) 22. Gesellschaft für Frankfurts Geschichte und Kunst, Frankfurt am Main (od 1847) 23. Württembergischer Alterthums-Verein, Stuttgart (od 1847) 24. Historischer Verein für Niederbaiern, Landshut (od 1847) 25. Verein für hessische Geschichte und Landeskunde, Kassel (od 1847) 26. Historischer Verein für den Regierungsbezirk von Schwaben und Neuburg, Augsburg (od 1847) 27. Königlich-sächsischer Verein für Erforschung und Erhaltung der vaterländi­ schen Alterthümer, Dresden (od 1847) 28. Verein von Alterthumsfreunden im Rheinlande, Bonn (od 1847) 29. Historischer Verein Niedersachsen, Hannover (od 1848) 30. Historischer Verein der fünf Orte: Luzern, Schwyz, Unterwaiden, Uri & Zug, Luzern (od 1848) 31. Schlesische Gesellschaft für vaterländische Cultur, Breslau (od 1848) 32. Verein für hamburgische Geschichte, Hamburg (od 1848) 33. Hennebergischer alterthumsforschender Verein, Meinningen (od 1848) 34. Thüringisch-sächsischer Verein für Erforschung des vaterländischen Alterthums und Erhaltung seiner Denkmale, Halle (od 1848) 35. Historischer Verein für Mittelfranken, Ansbach (od 1848) 36. Westphälische Gesellschaft zur Beförderung vaterländischen Cultur, Minden (od 1848) 37. Arheološko-numizmatično društvo, S. Peterburg (od 1848) 38. Deutsche Gesellschaft zur Erforschung vaterländischer Sprache und Alterthü­ mer, Leipzig (od 1849) 39. Société des Antiquaires de France à Paris (od 1849) 40. Verein für Lübeck'sche Geschichte, Lübeck (od 1849) 408 O. J A N S A - Z O R N : HISTORIČNO DRUŠTVO ZA K R A N J S K O 41. Schweizerische geschichtsforschende Gesellschaft, prej v Baslu, sedaj v Zürichu (od 1850) 42. Historischer Verein für Kärnten, Celovec (od 1850) 43. Historischer Verein für Steiermark, Gradec (od 1850) 44. Društvo za jugoslavensku povestnicu i starine, Zagreb (od 1851) 45. Kaiserliche Académie der Wissenschaften, Dunaj (od 1851) 46. Historischer Verein für das wirttenbergische Franken, Mergentheim (od 1851) 47. K. k. mährisch-schlesische Gesellschaft des Ackerbaues, der Natur- und Landes­ kunde (historisch-statistische Section), Brno (od 1852) 48. Numismatische Gesellschaft, Berlin (od 1853) 49. Oberlausitzische Gesellschaft der Wissenschaften, Görlitz (od 1853) 50. Museum Francisco-Carolinum, Salzburg (od 1853) 51. Verein für siebenbürgische Landeskunde, Hermannstadt, danes Sibiu v Romu­ niji (od 1853) 52. Germanisches Museum, Nürnberg (od 1854) 53. K. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale, Dunaj (od 1854) 54. Gesellschaft für vaterländische Alterthümer, Basel (od 1854) 55. Gesammtverein der deutschen Geschichts- und Alterthumsvereine, Stuttgart (od 1854) 56. Alterthumsverein, Dunaj (od 1855) 57. Alterthumsverein für das Grossherzogthum Baden, Karlsruhe (od 1855) 58. Museum der niederländischen Alterthumskunde, Leiden (od 1856) 59. Kraljevsko češko znanstveno društvo, Praga (od 1856) 60. K. k. geographische Gesellschaft, Dunaj (od 1856) 61. Verein für Geschichte der Mark Brandenburg, Berlin (od 1856) 62. Direktion der administrativen Statistik im k. k. Handelsministerium, Dunaj (od 1857) 63. Verein für deutsche Culturgeschichte, Weimar (od 1857) 64. Römisch-germanisches Central-Museum, Mainz (od 1858) 65. Montanistisch-geognostischer Verein für Steiermark, Gradec (od 1859) 66. Verein für Geschichte und Alterthum Schlesien's, Breslau (od 1859) 67. Verein für Geschichte und Alterthumskunde, Frankfurt am Main (od 1859) 68. Verein für Nassau'sche Alterthumskunde und Geschichtsforschung, Wiesbaden (od 1859) 69. C. kr. učeno društvo, Krakow (od 1859) 70. Arheološka komisija, Wilno (od 1860). V naslednjih letih je število zamenjav še naraščalo, že leta 1863 j ih je bilo 76. Med novimi us tanovami sta bili t u d i Magyar tudomânyos Akadémia v P e ­ sti in Smithsonian Inst i tut ion v Washingtonu. Toda leta 1868 je izšel zadnji letnik Mitthei lungen. Društvo je obstajalo še napre j , vendar ni imelo več kaj zamenjavati . Nekoliko so to vrzel zakrili ob izidu dela Augusta Dimitza Geschichte K r a i n s (1874), ki so jo kot zame­ njavo poslali vsem društvom. 1 4 7 Prvi urejeni katalog je napravi l 1847 dr. Rechfeld. 1 4 8 Knjižnica je bila ure­ jena po posebnem sistemu. Sestavl jena je bila iz naslednjih pododdelkov: 1. Zamenjave z raznimi evropskimi društvi, 2. Zgodovinska dela: a) nanaša­ joča se n a Kranjsko, b) druge zgodovinske knjige, c) zgodovinski priročniki, 3. Geografija, potovanja, s ta t i s t ika : a) splošno, b) nanašajoča se na Kranjsko, 4. P r a v n a dela, 5. Razno, 6. Carniolica, vsebujoča vse, ne pod 2 a in 3 b vklju­ čene in na Kranjsko nanašajoče se knjige, in sicer: a) na Kran j skem t iskana, b) od Kranjcev izvirajoča dela, 7. brošure in letaki, pa tent i in drugi manjši tiski, ki so po posebnem sistemu pregledno urejeni in shranjeni . Biblioteka je imela listkovni katalog, katerega nadal jevanje in izpopol­ nitve so se občasno lotevali. K biblioteki so spadale še deželne karte, portret i , oljne slike, litografije, bakrorezi, slike kranjske pokraj ine ipd. 1 4 9 Leta 1858 objavljajo Mit thei lungen nekoliko drugačno s tvarno uredi tev knjižnice, in sicer: I. Zamenjave, II. Carniolica in Slovenica, III . Zgodovinska " ' J . Mal, N a š e Muzejsko . . . , str. 18. 1 4 8 M H K 1848, s t r . 26. M 9 M H K 1857, pr i loga (Št. 257). ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 409 dela, IV. Geografija, s tat is t ika in potovanja, V. P r a v n a dela, VI. Razno, VII. Letaki, VIII. Deželne karte, litografije, por t re t i itd. 1 5 0 Leta 1856 so na predlog ta jnika dr. E. H. Coste na seji ravnatel j s tva 16. oktobra sprejeli poseben bibliotečni red, ki je določal: za uporabo zbirk dru­ štva so upravičeni le člani društva (člen 1), izposoja kustos, izposojevalec pa mora izpolniti in lastnoročno podpisati formular (člen 2), izposojevalec je dol­ žan knjige čimprej vrnit i , v p r i m e r u nujne potrebe za društvene n a m e n e ga je mogoče ter ja t i ; odgovoren je t u d i za vse poškodbe in izgubo (člen 3), če na pisni poziv knjig ne vrne, j ih more ravnatel jstvo zahtevat i preko društvenega sluge in morajo biti t e m u izročene (člen 5), knjig, ki še niso označene z dru­ štvenim žigom,i ni mogoče izposojati (člen 5), sestavni deli drugih zbirk dru­ štva (listine, pečati, novci itd.) se ne izposojajo, razen v druš tvenem prostoru. Na stroške s t ranke je mogoče napravi t i prepise listin, odtise pečatov in nov­ cev. Za prepis je t reba plačati 1 ft za polo, v p r i m e r u izdelave izvlečkov iz li­ stin pa se cena določi po dogovoru (člen 6), v iz jemnih pr imer ih sme društveni tajnik na svojo odgovornost dovoliti izposojo v členu 6 imenovanih predmetov (člen 7 ) . ш Knjižnični fond se je sicer z novimi pr idobitvami in zamenjavami pove­ čal, vendar so pa pričeli nekatere stvari izločati, ker je pr imanjkovalo pro­ stora. Zato so že 21. decembra 1863 sklenili na seji ravnatel j s tva in potrdil i na občnem zboru 14. juli ja 1864, da se 134 p r a v n i h del v 264 zvezkih iz društvene knjižnice podar i p r a v n s m u d r u š t v u v Ljubljani. Dalje je bilo 69 zvezkov čas­ nikov podarjeno študijski biblioteki v Ljubljani. Končno so nekaj časopisja, ki za društvo ni imelo vrednosti, prodali, k a r se vidi t u d i iz obračuna za leto 1864. Po tej reviziji so knjižnico na novo uredili, napravl jeni so bili novi ka­ talogi (akvizicijski in listkovni), knjige so dobile nove s ignature in bile na novo postavljene v omarah. S to reorganizacijo se je največ ukvar jal tedanji tajnik Pfeifer, ki sta m u z nasveti stala ob s trani predvsem Dimitz in dr. E. H. Costa.1 5 2! Ponovne težave s prostori knjižnice so nastopile v času, ko je razsa­ jala kolera in je bila licejska stavba spremenjena v bolnišnico. Leta 1865 so stavbo dograjevali, potem je izbruhnila vojna, kar je vse oviralo nemoteno delo. Kljub t e m u je 1865—1867 uspelo na novo obdelati 4000 zvezkov knjiž­ nega gradiva in le malo je še ostalo neobdelanega. 1 5 3 1 (nadaljevanje sledi) Z u s a m m e n f a s s u n g DER HISTORISCHE VEREIN FÜR KRAIN (Fortsetzung) Olga Janša-Zorn Der Historische Verein für Krain hatte ordentliche und korrespondierende Mit­ glieder sowie Ehrenmitglieder. Von den ersteren waren die meisten Beamte, Geist­ liche, es folgten Grundbesitzer, Professoren, Ärzte, es gab auch einige Händler, Gewerbetreibende, Rechtsanwälte u. ä. Unter den Mitgliederen gab es Leute mit liberale und konservativen Ansichten und verschiedenen nationalen Anschauungen. Einige waren Ausländer, andere fühlten sich als Kranier, wieder andere waren be- wußte Slowenen. Klun und Dežman waren zunächst bewußte Slowenen, traten aber später ins deutsche lager über. Die Zahl der ordentlichen Mitglieder bewegte sich zwischen höchstens 400 im Jahre 1848 und etwa 200 im Jahre 1852, sonst aber ge­ wöhnlich um 300. Unter den Ehrenmitgliedern finden wir eine reihe von Persönlich- 1 3 0 MHK 1858, Str. 8. 1 5 1 MHK 1856, Str. 109. 1 9 1 MHK 1865, poroči lo z o b č n e g a zbora, s t r . 83. ш MHK 1867, poročilo z občnega zbora, str. 35—40. 410 O. . ^ N S A - Z O R N : HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO keiten, die durch ihr Wirken auf dem Gebiet der Geschichtsschreibung bekannt sind, ferner' Minister, Bischöfe, Krainer Landespräsidenten usw. Die Arbeit des Vereins wurde geleitet von einem fünfköpfigen Ausschuß, der aus dem Direktor, dem Sekretär, dem Kassierer und noch zwei Mitgliedern bestand. Direktor wurde alle fünf Jahre auf der Jahresversammlung gewählt, von den anderen Autschußmitgliedern wurde jedes Jahr eines durch Los ausgeschieden, konnte jedoch wiedergewählt werden. Auf den regelmäßigen Jahresversammlungen berichteten die Ausschußmitglieder über die Tätigkeit des Vereins. Die Symbolische Funktion des Schirmherrn des Vereins wude von Erzherzog Johann, später von Baron Anton Codelli wahrgenommen. Vereinsdirektor war bis zum Jahre 1963 A. Codelli, der spater von H Costa abgelöst wurde. Die Seele des Vereinslebens war der jeweilige Sekretar. In dieser Funktion finden wir: K. Ulepič, F. J. Rechfeld, V. F. Klun, E. H. Costa E. Rebič A Dimitz und J. Pfeifer. Eine besondere Rolle spielte auch der Kustos, der jedoch nicht Mitglied des Ausschusses war. Die Tätigkeit des Vereins zeigte sich nach außen auf den Jahresversammlungen und den monatlichen Zusammenkünften Die Beteiligung an diesen Treffen war für die damaligen Verhältnisse ziemlich hoch, es kamen zwischen 30 und 40 Personen. Auf den Jahresversammlungen war unter ande­ rem von der Notwendigkeit, Landeskundeunterricht in den Schulen einzufuhren, von der Gründung eines Archivs und verschiedenen anderen Plänen und Problemen die Rede Im Rahmen des Historischen Vereins für Krain entstand mit Hilfe verschiedener Stiftungen eine reiche Vereinsbibliothek mit vielen seltenen Exemplaren von Werken aus der Krainer Vergangenheit, die heute zum Bestand der Bibliothek des National­ museums gehört. „ , ,., .. , . . „ „ _ Der Bücherfonds wurde auch bereichert durch Austausch von Publikationen, die von ähnlichen Vereinen Herausgegeben wurden. Im Jahre 1847 tauschte der Verein seine -Mittheilungen- mit 32, 1863 schon mit 76, meistens deutschen Vereinen aus Wie aus den veröffenüichten Angaben hervorgeht, zählte die Bibliothek 1858 bereits 4320 Ein­ heiten, an bestimmten Wochentagen stand sie auch für Benutzer offen. Inštitut za novejšo zgodovino, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 Od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), ki je doslej izšla v 25 letnikih (1964 ni izšla). Leta 1986 se je preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino. Revija objavlja razprave, članke, historično dokumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev in­ štituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena v zgo­ dovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je smla krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zda] lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna. Prilagamo seznam še dostopnih letnikov, pri čemer opozarjamo, da sta letnika 1962 in 1973 že razprodana, nekaj letnikov pa je že *to™ì™Wj£: danih. Revijo lahko naročite pri založbi Partizanska knjiga, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 13, kupite pa pri vseh slovenskih knjigarnah. PZDG 1978/79 PZDG 1980 PZDG 1981 PZDG 1982 PZDG 1983 PZDG 1984 PZDG 1985 PNZ 1986 PNZ 1987 PNZ 1988 PNZ 1989/1 — Trideset let Inštituta za zgodovino delavskega giba­ nja. — Biobibliografije. PNZ 1989/2 PZDG 1960/1 PZDG 1960/2 PZDG 1961/1-2 PZDG 1963/1-2 PZDG 1965/1-2 PZDG 1966/1-2 PZDG 1967/1-2 PZDG 1968/69, 1-2 PZDG 1970/1-2 PZDG 1971/72 PZDG 1974 PZDG 1975/76 PZDG 1977