89. številka. Ljubljana, v petek 18. aprila XVII. leto. 1884 Iibaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ^ld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v8e leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrate po *i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvtiri. Deželna kmetijska enketa. (Dalje.) Deželni predsednik baron VViukler pozdravi enketo kot zt'Stopuik vlade in zagotavlja, da bode vlada obravnavam enktite pazno sledila in se na njene sklepe ozirala. Župan g. G ras seli i pozdravi enkSto v imenu glavnega mesta Ljubljane. Skupščina se bode bavila z vprašanji na korist kmetijstva, za katero se tudi Ljubljansko prebivalstvo gorko zanima, kajti glavno mesto in dežela Bta tesno po svojih interesih zvezana, kajti ako se kmetovalcu dobro godi, se vsi stanovi dobro počutijo. Da se deželni zbor kranjski pa tako živo zanima za koristi kmetijskega prebivalstva, to je meščanom tudi poroštvo, da se bode oziral tudi na blagost meščanskega življa. Gospod župan srčno pozdravljaje ude kmetijske enkete, izraža upanje, da bode njeno zborovanje imelo mnogo uspeha in doncslo obilo sadii kranjski deželi. Besedo poprime deželni odbornik g. dr. Vo-šnjak kot generalni poročevalec, On pravi: Vsled naloga deželnega zbora je deželni odbor skušal dobiti potrebno statistično gradivo o zadolženji na kmetih, o eksekutivnih dražbah kmetskih posestev, o številu nezadolženih kmetij, o prikladuh na direktni davek, o veliko- ti posamičnih kmetij, oziroma čistega katastralnega prinosa in o uvaževanji špirita na Kranjsko. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, okrožna sodnija v Rudolfovem in deželno finančno vodstvo so radi vstrezali in poslali zaželjene statistične podatke, le zastran velikosti kmetij ni bilo mogoče dobiti podatkov, ker bi zato trebalo več mesečnega dela pri vseh davkarijah. Imenitnejše izmej dobljenih izkazov je deželni odbor priložil programu, nekutere pa se danes raz-dele gospodom enketnim udom. Deželni odbor je dalje, da si pridobi natančno informacijo o materi-jalnem stanii kmetskega prebivalstva, sestavil upra šalno polo, katero je razposlal vsem župnijam, c. kr. okrajnim sodnijara in glavarstvom. Odgovori so skoraj od vseh stranij došli in podajajo resnično in jako poučljivo, Če prav ne veselo podobo o gospodarskih razmerah kmetskega stanii. Iz poročil se vidi, da je kmetski stan v poslednjih letih v celi deželi več ali menj propadel, izvzemal le nekatere kraje na Gorenjskem, kjer so razmere bli/ii jednake ostale. Dolgovi so se povsod množili, živine pri poaa mičnih lastnikih je manj, gozdi se povsod devastirajo. Glavni uzroki propada kmetskega s^uu na Kranjskem so nam vsem znani. Iskati jih imamo v silnem preobložen ji z gruntnim davkom od 1. 1840 do 1. 1881, v drugih javnih bremenih vsled preobilne samouprave, v rastočih kulturnih potrebah na kmetih in splošnem prehodu naturaluega gospodarstva v denarno, na Gorenjskem in Notranjskem še po^bno v gospodarskem prevratu vsled fabrik, ki so uničih cvetočo domačo platneno in železno obrtnijo na Gorenjskem in vskd železnic, po katerih je ponehal zaslužek za nešteviloe tovornike ne Gorenjskem in Notranjskem. Pristopile so tudi slabe letine, ki so kmeta huje pahnile v stiske in dolgove. Jeden glavnih uzrokov propada se mora tudi iskati v tem, da se je ob času francoskega vladanja na Kranjskem odpravila prejšnja postavna naredba, po kateri se kmetski grunti neso smeli razkosati in da se je tudi za kmete rimsko dedno pravo upeljalo, tako da vsaki dedič dobiva jednaki delež patrimonijalnega premoženja. Gruntni davek se je sicer v poslednjih letih znižal, pa nasledki čutijo se še danes v zadolženji kmetskih posestev, Zastran priklad in pristojbin bo tieba olajšave. V prospeh kmetijstva in domače industrije se bodo storili nasveti. Zlasti pa se mora kmalu potrebno ukreniti proti napredujočemu razkosanju kmetij. Na Kranjskem je francoska vlada ob času okupacije odpravila vse izjeme za kmete glede dednega prava in celote kmetskih zemljišč. V druzih avstrijskih deželah pa so t;: izjeme veljale do leta 1868, ln še le z zakonom od 27. junija 1868 prišle so ob veljavo. Ker je na Kranjskem že veliko dalje bilo dovoljeno, zemljišča razkosavati, i nahajamo tu toliko malih zemljišč, dočim so se na Koroškem in Štajerskem, le v nekaterih okrajih grunti na parcele razkosali, navadno pa so ostali v celoti zlasti v goratih krajih. Zakonska naredba povzeta iz rimskega prava, po kateri imajo vsi dediči dobiti jednake deleže iz zapuščine, storila je, da tako, zvani glavni dedič, ako je več sodedičev bilo, nikakor ni mogel deležev izplačati, ter je moral, denarjev najeti, ali pa parcele piodajati od grunta. Navadno se je oboje zgodilo in tako so se zmanjšale posestva, dolgovi pa so narastli. In ta proces se tudi dandanes se vrsi in je glavni vzrok neizmerno naraščajočih dolgov, katerih konec je eksekutivua prodaja in glavni vzrok, da se prodavajo parcele od gruutov tako da končno pri kmetski hiši ne ostane toliko, da bi se mogla družina rediti in iz kmeta po tal je kajžar. Iz tega napačnega zakonodajstva izvirajo skoraj vsi drugi nedostatki, katere vidimo pri kmetskem stanu, ter jim pripisujemo propad kmetstva. Gozdi se posekavajo, da si kmet pomaga v sili, živina se proda in kjer je manj ali ni uič živine, ni gnoja, tedaj manj pridelka. Dolgovi rastejo in obupni kmet nima konečno nobenega veselja do dela, ker ve, da si z vsem trudom ne bo več opomogel in uda se pijanstvu, igri in vsaki razuzdanosti. Agrarno vprašanje se tedaj ne da rešiti s ka-cimi neznatnimi prenaredbami sodnijskega reda na pr. glede eksekueijskega postopanja, z zakoni o komasaciji, o vodnih zadrugah itd. Segati se mora globeje in kmetskemu stanu dati tisto naravno podlago, na kateri jedini moro obstati in rediti svojo imenitno nalogo, da ostane najtrdnejši steber države in človeške družbe. Pravne razmere na kmetih ne morejo po tistih načelih urejene biti, kakor pri druzih Btanovih. Kmetsko zemljišče ni vrednostni papir, ki se lahko vsaki dan prodava in skupljeni znesek razdeli, ali kaka navadna trgovinska roba, s katero se kupčuje kakor s kosom platna ali suknja. Zemljišče je nepremično, pa je doslej tistim zakonom podvrženo, kakor vsaka premična reč. Ia še drugi imenitni razloček je mej kmetskim in drugimi stanovi. Ako obrtnik ali trgovec v jednem kraji ne more shajati in se ponesreči, lehko v drugem kraji na novo prične svojo obrtnijo ali trgovino Kmet pa če propade in se mu proda njegov LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XVII. Poglavje. Zagovarjanje krvi. (Dalje.) Kmalu so se prikazali na poljani Vjazemskega ljudje. Dva hlapca sta šla peš in nesla na povezanih vejah nezavednega kneza. Pri mlinu so se ustavili. — Tedaj semkaj smo zašli! rekel je najstarši jezdec. — Semkaj je tekel konj, — odgovoril je drugi. — Jaz sem videl njegov sled. Tukaj biva čarovnik! On naj pogleda kneza! — Položite na zemljo njegovo milost, pa jako previdno! Ali se kri še ni ustavila? — Bog pomagaj, — odgovorili so hlapci, — lejte, že tretjikrat se je zavedel knez, pa vselej je zopt^t omedlel! Če mu mliuar ne ustavi krvi, ne bode več ustal, iztekla mu bode do zadnje kaplje! -- Pa kje je stari čarovnik, semkaj ga pripeljite. Opričniki so začeli razbijati zunaj po mlinskih in kočinih vratih. Dolgo se na njih trkanje in kričanje ni nikdo oglasil. Nuzadnje se je zaslišal v koči kašelj in skozi lino se je prikazala mlinarjeva glava. — Kako da je vaB pripeljal Bog semkaj ob takem času ? — rekel je starec težko kašljajoč, kakor bi hotel izkašljati svojo dušo. — Pridi ven, Čarovnik, pridi hitro! Bojar knez Vjazemski je usekan s sabljo. — Kak bojar? — vprašal je starec, delajoč se gluhega. — Ob, ti hudobnež, zdaj pa še povprašuje: kak bojar? Ulomite vrata, fantje! — Počakajte, dragi moji, počakajte! Sam pridem ven, čemu lomiti? Takoj pridem l — Oho, zdaj je pa slišal gluhi divji petelin! — Ne jezi se, dragi moj, — rekel je starec, ko je ven prilezel, — na to uho sem malo gluh, marsikaj takoj ne razumem. Tega pa ne tajim, dragi moj, ko ste začeli lomiti vr&ta, da sem se zelo prestrašil, mislil sem, pa saj neso roparji! "Vedite, gospoda, tu blizu so njih skrivališča in zavetju. Vedno živiš v strahu in prosiš Boga, da bi jih odvrnil od tebe. — No, ali se boš že nagovoril! Pojdi semkaj in poglej, kako lije kri. Ali jo je moč ustaviti? — Poglejte dobri ljudje! Pa kdo ga je tako usekal ? Ko bi bilo pol palca nižje, pa bi bilo presekano vse sence! No, pa obvaroval ga je Bog! A kaj pa je tukaj ? Malo mnnjka, da ni presekano pleče do kosti! To je z močjo usekano, kdo pa je tako napal kneza? — Ali je mogoče, ustaviti kri, starec? — Težko, dragi moj, težko! Sablja je bila za govorjen a! — Zagovorjena! Čujte fantje, sablja je bila zagovorjena, kakor sem že pravil vam. Kako bi jih tako jeden posekal sedem. — Be3 je tako, — odgovorili so opričniki, — gotovo jb bila zagovorjena; kako bi jih sicer Serebrjani zmogel sedem? Mlinar je vedno poslušal in govoril sam seboj. — Ob, kako teče kri! — nadaljeval je, — no, kako jo hočemo ustaviti? Ko bi ne bila sablja zagovorjena, bilo bi moč, — zdaj pa ... če je sicer tudi zdaj možno, samo bojim se. Ko bodem začel šepetati, utegnil bi se mi odtrgati jezik. — Saj ti ga ni treba, le šepetaj! — Da mi ga ni treba! Ti lahko govori?, kaj bodem pa jaz! ( uzroki o propadu kmetskega stanu in se marsikaj koristnega nasvetuje, o čemer se bode enketa po dovršenih glavnih točkah posvetovala. To je tedaj načrt, katerega deželni odbor predlaga na posvetovanje, da bode na podlagi enketinib sklepov lebko ta v letošnji sesiji deželnega zbora z definitivnimi predlogi stopil pred zbor. (Dalje prih.) ---1- Politični razgled. V Ljubljani 18. aprila. Gospodarska komisiji gospodske zbornice državnega zbora snide se v soboto, da se posvetuje o nekaterih gospodarskih predlogah, zlasti o obdačenji žganja. Želeti bi bdo, da bi juristična komisiia skoraj rešila zakon o odškodovanji nedolžno obsojenih. Hruški mestni zbor je sklenil obrniti se na naučno ministerstvo s peticijo, da bi država še nadalje s potrebnimi denarnimi sredstvi podpirala tehnično visoko šolo v Brnu. V u a u.j r države. Rusija se sedaj pred vsem bavi z ekonomičnimi notranjimi vprašanji. Zadnja vztočna vojska jej je požrla mnogo denarja, a za zdaj prinesla kaj malo dobička. Turčija jej počasi plačuje vojno odškodnino, ki je že tako kaj skromno odmerjena. Novopridobljene dežele jej napravljajo skoraj več stroškov, kakor dohodkov. Zuto mora misliti, kako bi povzdignila svoje gmotno stanje. Pred vsem je Rusija kmetijska država, velika večina njenega prebivalstva peča 8H s poljedhlpjtvom in živinorejo, tedaj mora biti ruskim državnim možem ležeče na tem, da se povzdigne kmetiistvo. V tem oziru pa v Rusiji manja a pouka, kakor tudi pri nas. Temu je pa treba odpomoči. Nedavno smo že v našem listu poročali, da misli o snovati Rusiia mnogo vino-rejskih šol v svojih južnih pokrajinah. Poleg tega pa vlada ravno sedaj misli preorganizovati in pomnožiti kmetijske šole. Te šole se bodo delile v nižje in srednje. V srednj h kmetijskih šolah se bode poučevalo: 1. praktičnu geometrija s posebnim oštrom na merjenje zemljišč; 2. osnovni in za poljedelca neobhodno potrebni nauki i/, botanike, zoologije, mineralogije, fizike in kemije; 3. kmetijstvo, s posebnim ozirom na potrebnosti kraja; 4. živinoreja in 5. poznavanje kmetu potrebnih postav. Program učenja v mž|ih soiah bode pa mnogo bolj omejeu, poučevali se bodo samo trije predmeti: 1. objasnenje najvažniših prikaznij v prirodi; 2. pouk o koristnih in škodljivih rastlinah in živalih; 3. osnovna pravila racijoualnega kmetijstva s posebnim ozirom na potrebe kraja. Predavalo so bode po zimi od 1. novembra do 15. marci po 5 ur na dan, jeseni in pomladi od 1. septembra do 1. novembra in od 15. marca do 15. junija pa po 3 ure na dan. Po leti se pa ne bode predavalo. Kar se tiče praktičnih kmetijskih del pri teh šolah trajala bodo celo leto razen ob praznikih in nedeljah. — Od kar .o v Rušili osvobojeni kmetje, pokazalo se je tudi mnogo neugodnih posledic za kmetski stan, na katere poprei nikdo mislil ni. Kmet, ki je dolgo let bil suženj, ni znal prav porabiti svoje slobode. Mnogo se jih je udalo pijanstvu in poprodalo one dele zemlje, kateri so se jim t ai dali v last. Te prodaje so se vršile večkrat po slepej ceni. Tako so nekateri oderuhi, katerih v Rusiji, zlasti pa v južnej, kjer je mnogo Židov, tudi ne manjka, nakupili mnogo zemljišč. Tako se je začel tam množiti proletarijat. Temu pa sedaj vlada hoče odpomoči. Ne le, da se trudi omejiti pijanstvo z raznimi na- redbami, a hoče tudi postavno zaukazan', da manjši kmetje ne bodo smeli prodajati svojih zemelj in vsake take prodaje bodo neveljavne* — Da se ruskim veleposestnikom olajša dobivanje posojila po nizkej ceni, zato skrbi državna banka in baš sedaj so njene poddružnice v Orenburgu, Jekateriuosl&vu, Odesi in Pensi dobile dovoljenje posestnikom poso-jevati na raenjice. Ker so se v nekaterih privatnih kreditnih zavodih godile marsikatere neredoosti in so tiki zavodi pred nekaterimi desetletji v Rusiji rastii, kakor gobe po deževji iz zemlje, prijela se je i da Rusov neka bankiaa epidemija, kakor se je časnička nas Slovencev, zato hoče sedaj vlada pod-vteči take zavode strožjemu nadzoru. — Pa ne le za kmetijstvo, temveč tudi za povzdigo trgovine in obrti gleda sedaj ruska vlada. V južnih krajih se bode zidalo več železnic in velika sibirska železnica se bode tudi kmalu začela graditi, samo v tem še neso vsi odločilni krogi jedini, po katerih krajih naj bi se zidala. O tej zadevi bomo morda pri priliki še kaj več spregovorili v uašetn listu. V Zakavkaškeui kraji nahaja se mnogo kamenite in jezerske soli. Ker je veČina solokopov v državnej oblasti, misli minister državnega imetja zaukazati, da bode /i naprej država sama pridobivala sol, a ne bo več dajala v najem. — Državni sovet se sedaj bavi z vprašanjem o preseljevanji v ruska azijatska posestva. Misli se, da se bode to vprašanje konec 10 rešdo še jeseni, letos dobe pa generalni gube. n--torji nekatere svote, da bodo podpirali preseljence. Drugo leto bode pa baje osnovala vlada preseljeo-hke komitete v Samari, Uli, Orenburgu, Tomsku in Tobolsku, katerih nalog bode podpirati preseljevanje. — V Kazanskej guberniji vlada letos velika lakota in draginja. Vlada je tja poslala posebno komisijo, katera ima pregledati položaj in ukreniti, da se temu opomore. Uzrok temu je slaba letina in slaba komunikacijska zveza, zlasti pomanjkanje železnice, zato pa ravno Kazauci priganjajo, da se zida železnic*; čez Kazao. Zasedanje donavske* komisije, ki se ima kmalu otvoriti, bode, kakor se misli v diplo-matičnih krogih, mirno preteklo. Francoska vlada je nekaj časa mislila tedaj sprožiti vprašanje o izpeljavi sklepov Londonske podouavske konference, pa je popustila to misel, ktr druge vlasti mislijo, da sedanji moment zato ni ugoden. Ko bi Rusija s svojim nasprotovanjem preprečila podaljšanje Vogondesovega vailio«iiio-ru-meljski>{(a guveruerstva, tedaj hote Porta tako dolgo v Rumeliji ohraniti status quo, dokler se vlasti ne sporazumejo za kakega novega kandidata. Kakor se poroča iz Carigrada je. turški sultan črnogorskega Cbarge de uffuires, Vukoviča, v nedeljo povabil k dinerji, pri tej priložnosti izjavil prijateljsko sočuvstvo h knezu Nikiti. Ob jednem je pa sultan izrazil upanje, da se bode mejno urejanje kmalu rešilo, ko nastopi boljše vreme. — Minister pravosodja Asim paša imenovan je namesto Aarifi paše ministrom vnuijih zadev. Marquis of Harcourt imel je včeraj v Derbvji govor, v kojem je izjavil, da so nepričakovani dogodki aiiifleško vlado ovirali umakniti vojsko iz Egipta. Egipta prisvojiti si pa vlnda nema pravice, ker imajo tam tudi diuge vlade bvojo pravice. — Angleški d plomatičui agent v Kajiri dobil je od generala Gordona telegram, po katerem je nek ofsle-duh od Saleh paše na Sinjem Nilu. prišel in izjavil, da vse dobro gre. Radi razprtiji v Kordofanu je Mahdi opustil nameravano ekspedicijo na Chartum. Kassala in Seunaar nesta več v uevarnus i. — Zi-ber paša dobil je od Gordona brzojavko, katera mu naznanja, da je itneuovan generalnim governerskim adjunktom Sudaua. dom in grunt, uničen je z& vselej a svojo rodbino in pabnen v proletarjat. Ker pa je v največjem interesu vsake države in slehernega naroda, da se ohrani zdrav in krepek kmetski stau, kaiti z njega dobivajo nove moči vsi drugi stanovi, mora se zakouodajstvo ravnati po dokazanih potrebah kmetskega stanii in ne po šabloni, če prav se ponat-a s tisoč letnim rimskim pečatom in če prav se nameravam zakoni mer la ne ujemajo z vladajočimi narodnogospodarskimi teorijami. Tudi naša vlada je priznala, da je treba kaj storiti, proti čim dalje, tem hujemu propadu kmet-Bkega stanu. Predložila je državnemu zboru zakonski načrt o dednem pravu na kmetih. Ker bo po tem zakonu mnuge natančneie določbe prepuščaoe skle-povauju deželnih zborov, bode slavna enketa imela priliko, izreči svojo mnenje o potrebi tacega zakona sploh in o posamičnih določbah. S tem zakonom pa se urejajo premoženske razmere le v slučaji smrti, ako lastnik ni storil ni-kake oporoko. Taki slučaji so pa le bolj redki, ker namdno lastniki že v življenji izročajo kmetije sinom ali hčeram ali vsaj pred smrtjo izrečejo svojo poslednjo voljo. Tedaj se bode s tem zakonom proti napredujočemu razkosavanju zemljišč le malo doseglo. Vlada sama to uvidevni hoče po § 16 deželnim zborom izročati pravico, da za svoje dežele sklenejo postave o nerazrušljivih kmetijah sploh. Deželni odbor predlaga tedaj drugo vrsto vprašanj, tikajočih se tako zvanih kmetskih domov (Ileimsiatten) na Kranjskem. Po teh napravah se utegne kmetskemu stanu v prihodnje pomagati, pa treba je tudi misliti, kako ga rešiti iz zadreg, v katere je zabredel iz raznih vzrokov in kaj storiti, da vsled redaju.h hipotekarnih dolgov ne pr'de večina kmetskih posestnikov prej ali slej na kaut. Tudi s tem za zdaj najbolj imenitnem, pa najbolj težavnem vprašanjem se bo imela pečati enketa. Dalje bode imela enketa izreči svoje mnenje o sredstvih, s katerimi bi se dalo kmetijstvo v vseh Btrokah, to je poljedelstvo, živinoreja, vinstvo, sad-jerejstvo itd. povzdiguiti, da bode kmetu mogoče svojo rodbino živeti in izhajati vzlic konkurenci, s katero se ima boriti glede žica, vina in živinoreje s sosedujmi deželami in celo z Ameriko in Rusijo. Domača industrija, kjer seje tekom udomačila, kmetom pripomaga, da imajo postranski zaslužek, iu kjer bi s kmetskim gospodarstvom samim ne mogli se vzdrževati po dohodkih iz domače industrije si opomorejo. Zato je deželni odbor en-keti predložil tudi vprašanje o pospeševanji domaće industrije. Po nekaterih okrajih Kranjske, zlasti na Gorenjskem se žganjepivstvo strašno širi v pogubo kmetskega stanu v duševnem, fizičnem in materijal-nem oziru. Treba bode energičnih sredstev, da se ta kuga ustavi. V poročilih, katera so na vprašanja došla deželnemu odboru od župnij, c. k. okrajnih soduij in c. k. okrajnih glavarstev, navajajo se vsi ti različni — Is! uma! — zaklcal je opričuik »ednemu hlapcu, — daj semkaj mošnjo z Morozovljevimi cekini! — Na, starec, pest zlatujakov! Če ustaviš kri, dam ti jih še jedno pest, ce ne — Ubijem dušo iz tebe! — Hvala, milostljivi gospod, povrne naj ti Bog in vsi svetniki! Kaj se hoče, poskusil bodem in postavil svojo glavo v nevarnost. Pojdite vsi proč, dragi moji, tega dela ne sme nikdo videti! Opr.čniki so odšli. Mlinar se je pa nagnil čez Vjazemsktga, prevezal mu je rane, odmolil očeuaš in položil je roko na glavo knezu ter začel šepetati: „Jahal je človek star, pod njim bil je konj rujav, po cestah, po pristaniščih iu roparskih skrivališčih. Ti mati, rudeča, žilna, telesna kri, ustavi in povrni se. Star človek te zapira iu ti mirovati veleva. Kakor bi konju manjkalo vode, tako bi tudi bilo, ko bi tebe, rudeča kri več ne bilo. Razpoči se zemlja, jedna rodovina, zgodi se po mojem! Moja beseda je krepka!" rim dalje je šepetal starec, tem počasnejše je tekla kri, ter pri poslednjih besedah se je ustavila Vjazemskij je vzdihnil, očij pa ni odprl! — Pridite, dragi moji! — rekel je mlinar, — prid te brez strahu; kri se je ustavila, živel bode knez; samo meni je hudo ... že čutim, ds mi je oledenil jezik. Opričniki so obstopili kneza. Mesec je razsvetljeval njegov obraz, bled je bil, kakor smrt, pa kri mu ni več tekla iz ran. — In ustavila se je kri! vidiš, sf"rec, da se nesi trudil zastonj 1 — Tu imaš tvoje zlate! - rekel je starši opričnik. — A to še ni vse. Čuj, starec! Po sledu vemo, da je po tem potu ubežal knežev konj, morda je ušla na njem bojariuja? Če si jo kaj videl, povej ! Mlinar je debelo gledal, kakor bi nič ne razumel. — Ali Bi videl konja iu bojarinjo? Starec je omahoval, bi li povedal ali ne? Pa zdaj je naredil sledeči račun: Ko bil bi Vjazemski zdrav, ne bilo bi dobro skriti bojiirinjo pred njim, a izdati jo jako ugodno! Pa kedaj se ozdravi Vjazemski, ve sam Bog. Mo-rozov pa mi bo dobro poplačal vse usluge. Pa tudi Serebrjani jo ljubi goreče, Če je za njo pobil kneza. Mlinar mislil se je tedaj, zdaj mi ne bo nič škodoval Vjazemski, a Serebrjani iu Morozov mi bosta hvaležna, Če jo osvobodim. Ta prevdarek ga je rešil vsake dvombe. — Niti z ušesi je nesem slišal, niti z očmi je nesem videl, gospodje! — rekel je: — jaz ne vem o kakem konji in o kakej bojarinji govorite! — Ali ne lažeš, starec 1 Proklet naj bodem! Nikdar naj ne gledam nebeškega kraljestva! Strela naj me ubije, če jaz vem za konja, ali za bojarinjo! — Daj semkaj luč, poglejmo ali ni sledov na pesku ? — Kaj bomo gledali, — rekel je jeden opričnik. — Ko bi tudi bil kak sled, zateptali so ga naši konji. — Kaj bomo gledali! Odprij kočo, starec, da nesemo notri kneza. — Takoj, gospodje, takoj! Ko bi jaz ne bil tako star, tekel bi v gostiloico in prinesel prosenega piva in vina. — Ali doma nemaš nič? — Nič, milostljivi gospod! Kje bodem jemal, revež? — Nemam niti jedij in pijače za vas, niti krme za konja. Tam v gostilnici je vse. Tam je take vino, da bi ga sam car pil. Tesno bode vam pri nas, častita gospoda, in nič ni prigrizniti, pa saj Bte vojaki in lahko prestanete brez večerje! Konji vaši pulijo travo . . . samo to je budo, ker je ta trava taka, da napne konja kakor god, kadar se je naje! Jame se tresti in zvijati, potem pa poči. — Vrag te vzemi, Btari lisjak! Ti bi tedaj rad videl, da bi popokali naši konji? (Dalje prih.) f Dopisi. Iz Metlike 17. aprila [Izv. dop.] (Pravosodni minister.) Na prijavo, da Metliško sodišče kljubu izražen m želr* m občinskih zastopnikov sodnijskega okraja Metliškega večinoma nemško uradu)*' iu se slovenska uloga zopet nemško rešava, ukazal je pravosodni minister zaslišanje zastopnikov tukajšnjih občin. Kakor pripovedajo poklicani možje, bilo je zaslišanje obširno, pogluv toa vprašanja pa, da-li naš svet slovensko uradovanje zares želi, da-h je tudi res, da so za slovensko uradovame prosili, iu da-li morejo dokazati, da jim to pruvico sodišče krati. Odgovarjali 80 točno, odločno in sem ter tja prav praktično, n. pr.: Čemu trosimo toliko na. šole, kjer se naši otroci slovensko uče, sodišče nam pa nemške odloke iu ra/.sodbe pošilja, kako korist imamo mi potem od šol? Naravno je tedaj, da svet slovensko pisavo od uradov terja. Zato smd prosili, prav lepo prosili, naj bi se nam slovensko uradovalo, pa se nam je tudi prijamo obljubilo, celo v roke seglo, ali kakor lepo obljubilo, ftts lepše zlaga'o. Dokaz tukaj cel tucat nemških odlokov, razsodeb in poklicev najnovejšega časa. Kol ko dokazov se bode še le odkrilo, ako se ljubi pogledati v akte tega leta! Pravosodni minister bo zdaj rad ali nerad verjel, da terjatve naših državnih poslancev so zares terjatve naroda, katere pa He ne bodo nikdar uresničile, ako se bodo njegove naredbe tako slabo uva-zevale. Minister Audraši se je s svojimi uradniki rad babal, a kazal jim je vedno z jedno roko ovsa, z drugo bič! 19 Spodnjega Štajerskega 17. aprila. [Izv. dop.] Kakor se je pred nekaj časa poročalo, bili so zopet koncem meseca marca v premogoven! rudniku v Ostrem pn Trbovljah nemiri rudniških delavcev. Govorilo se je, da je uzrok teh nemirov odpust mnogib delavcev, ki so se zbog pomanjkanja premogove produkcije v nekaterih južnoštajerskib premogovih jamah odpustiti morali, uzrok pomanjkanja produkcije pa konkurenca šlezijskega premoga. Temu nasproti se ugovarja, da je ta konkurenca Rezijskega premoga le izuajdba ruduiških direkcij, ker bi bil čudež, ko bi bil žlezijsk premog s premogom južnoštajerskib premogovih jam v Italiji v ceni konkuriral. Pravi uzrok pomanjšali ja prodaje premoga južnoštajerskih premogovih rudnikov, pravi se, je temveč ta, da se je v Trboveljskih jamah pred neki j časa cena premoga znatno povišala, da se visoke divideude dobijo in da se je zaradi tega prodaja premoga zmanjšala. Ta argumentacija se je tudi po časnikih raztrosila. Treba je tedaj, da resnica pride na dan, ter ker to javna korist terja, govoriti o posebnem ravnanji pri določevanji železniških tovorniških fantov. Pred vsem je opomuiti, da premogov rudnik v Ostrem ni lastnina Trboveljskega društva, ampak lastnina privatna, da je uzrok tamošnjih nemirov mej rudokopi v novejšem času upeljana strožja disciplina, koje rudokopi pod prejšnjim oskrbništvom neso vajeni bili, ter da v premogovih rudnikih v Trbovljah, Hrastniku ter v Zigorji dozdaj nemirov mej rudokopi ni bilo. Pač pa vlada mej delalci teh slednjih rudnikov velika skrb za obstanek, ki je navstala po odpustu več delavcev. Ta odpust jo bil zbog pomanjsanja produkcije Bicer potreben, a ta skrb mej delavci še narašča, ako dozdanje stanje pomanjšanja produkcije traja še dalje. Slednja pa ni posledica povišanja premogove cene/kajti Trboveljsko*'drdštvo je ceno'že pred nekaj leti povišalo*in čutilo se nii, da bi se zbog tega, prodaja premoga zmanjšala. Povišanje cene je morda bilo neobhodno, ker so doslej ti rudniki premog komaj za lastno ceno, skoro za lastne stroške prodajali. Povišanje cene zgodilo se je le po malem, kar ni zdatno več vrglo. To se posebno potem vidi, da Trboveljsko društvo tudi za časa povišanja cene premogove z ozi rom na konsolidiranje podjetij nobenih dividend ni izplačevalo. Pomanjšanje prodaje premoga začelo se je temveč v drugej polovici lanskega leta takrat, ko bo Slezijski rudniki v Ostravi bvoj premog v Italijo prevaževati začeli. To pa je le zaradi tega mogoče postalo, ker se je Šlezakom posrečilo, da so se njim za premogove transporte, posebno za večje v Gorico, Pulj ter Požego od severne železnice in, kakor se vidi, po uplivu slednje — tudi od južne železnice — dovolile nečuveno nizke vozne cene. Le vsled te izredno nizke vo/nine bilo je navedenim šlezijskim posestnikom premogovih jam možno, južnoštajerskemu ter kranjskemu premogu na naravnem mu trgu v Itd ji delati konkurenco. Da je ta konkurenca z ozirom na domačo rudniško obrtnijo in domače delavce obžalovati ter da je ta čudna tarifna politika in nenaravna konkurenca šlezijskega premoga narodnogospodarskim interesom nt?šib. dežel zelo Škodljiva, je jasno. Želeti je, da bi vsaj južna železnica, katera po naših deželah vozuri, koristi teh dežel spoznala in dejanjsko za povzdigo obrtnije ob svojih progah skrbela ter osobnej koristi mogočnih delničarjev šle-zijskih premogovih jam in severne železnice služiti nehala, da bi konec storila izjemno znižanim cenam za slezijski premog. S tem bi našemu ljudstvu, ki toliko delavcev v južno-štajerske ter kranjske rudnike pošilja, oziroma tem ljudem koristila, kateri bi v normalnih odnošajih imeli stalen zaslužek v teh premogokopnih jameh, kateri so pa drugače, ako nečejo brez kruha biti, primorani si istega izvan domovine iskati. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je občini Pomijanski v okraji Koperskem 200 gld. za razširjenje pokopališča in za zgradbo kapelice. — (Shod volil cev) sklicalo je več obrtnikov včeraj zvečer v gostilno v „Hotel Evropa". Sešlo se je nad 50 volilcev in davkoplačevalcev. G. Regali otvori shod, pozdravi prisotne in pravi, da gre za to, izvoliti take može, ki imajo srce za ljudstvo, so nesebični in krteri .e morajo, kakor se bode danes sklenilo, tako tudi priporočati centralnemu volilnemu odboru. Na poziv, izvoliti si predsednika, bil je g. Regali per aeelamationem predsednikom izbran Pričela se je potem jako živahna in dolgotrajna debata. Govorili so gg. Dolhar, Alojzij Jeuko, Ivaa Hribar, Fr. Železnikar, Kune, dr. Tavčar, Šturm, Peterca, Pajsar. Najboljši bili so govori gg. Hribarju, dr. Tavčarja, Kunca in Šturma, priobčili bi prav radi marsikatero zanimljivo povedano besedo, a tesni okvir tega poročila nam tega ne dopušča. Konečr.i izid debate bil je ta, da so se s početka deloma nasprotna. I mnenja popolnem uravnala in da je bil, ko je prišlo j do glasovanja po predlogu g. Hribar)a za III. raz-I red namesto odstopivšega g. Jakopiča jednoglasno g. Jakob ŠkrblikfC, čevljarski mojster in hišni posestnik, za II. razred pa namesto odstopivšega g. S. Stegnarja s precejšnjo večino glasov g. Ivan (žogala, c. kr. notar v Ljubljaui kandidatom izbran. Ta dva kandidata bosta se tedaj od strani volilnega shoda obrtuikov predlagala centralnemu volilnemu odboru iD kakor je prav dobro povedal g. Šturm, vsi obrtniki in volilci, kar jih je bilo včeraj pri shodu, bodo složno delali v to svrho, da bosta ta dva, kakor tudi vsi drugi po centralnem volilnem odboru že postavljeni kandidatje, kolikor možno jednoglasno izvoljeni. Po glasovanji bilo je še več obrtniških koristij se tikajočih govorov, po-Bebno gladko in stvarno govorila sta gg. Kune in Šturm. V obče pa smo opazovali, da so se naši gg. obrtniki že dobro privadili običajem pri shodih, da se iskreno in dosledno potezajo za svoje interese, da dobro in vestno čuvajo svoje pravice. Govor bil je tudi o kandidaturi gosp. prof. Šukljeja, a ko se je povedalo, da bi slednji kandidature niti ne vsprejel, ko bi bil tudi pri tem Bhodu kandidatom postavljen, smatrala se je ti izjava Šukljejeva kot preziranje in zaničevanje obrtnikov in tenor večine govorov bil je ta, da se elastičen kaudi-dat ne sme postaviti. Ob V»H- uri končal se je shod, katerega je g. Regali prav spretuo vodil, v popolnem soglasji in nadejhmo se, da bode za predstoječe volitve najboljšega upljiva. — (Deželna kmetska enkčta) zborovala je včeraj od polu petih popoludne do polu devetih zvečer. Danes je trajalo zborovanje od 9. ure zjutraj do 1. ure popoludne ia se nadaljuje ob 4. uri in danes tudi konča, kajti rešiti so le še razni nasveti. — (V včerajšnjem poročilu o enkSti) bil je po pomoti izpuščen gospod deželni poslanec Matej Lavrenčič iz Vipave. — (Slovensko gledališče.) Vnodeljo 2 0. t. m. ponavljal se bodo Tomićev igrokaz „BaroD Fran Trenk" na korist igralke, gospodič. Rezike Petrinske in igralca, gosp. Antona Danila. Oba beneticijanta se odlikujeta po svojej marljivosti, vzlasti podredil se je gospod Danilo vsekdar časi nasta'im neprilikam glede razdeljenja igralaih ulog in ker sodeluje že več let na slovenskem odru, torej ne dvomimo, da je to povoda dovolj, da se ta večer napolni gledališče, kar jima iz srca privoščimo. — (G. Anton Gertscher) deželne sodnije predsednik v Ljubljani je umirovljen. Izraženo mu je Najvišje priznanje. — (Iz Kamnegorice) se nam poroča, da je bil te dni tam gospod profesor Leopold vitez II a u II e z Dunajske tehnike, nadzornik metaloteh-iii eni h obrtnih šol v Avstriji, da si ogleda, bo li mogoče o Kumnigorici- Kropi in Železnikih izdela-vati tako zvano damastno železo za cevi pušek. Za poskušujo so že izdelali take cevi, ki so se prav dobro obnesle, tako da ni dvojiti, da se u pelje ta industrija, ki bode dala gorenjskim kovačem trajni zaslužek. Spremljala sta gospod Hauffe-a cesarski svetnik g. Mmnik in predsednik industrijalne družbe g. Karol L u e iv m a n n. GoBpod pl. Hauffe je isti, ki je bil odposlan pred letom v Bnovije, ko se je tam uvela puškarija. Sploh pa se gorenjskim kovačem zdaj naročil ne manjka nad 1000 jih sedaj dela, a izdelavauje pušek donušalo bode še več zaslužka, nego dosedanji proizvodi. — (Izredna ve s tu os t.) Naše upravništvo dobilo je včeraj naslednjo nakaznico: „S spoštovanjem podpisani je bil pred kakimi sedmimi leti vojak in je bil naročen na „Slov. Narod". Ker pa kot vojak ni mogel si toliko prihraniti, da bi bil omenjeni list redno plačeval in je toraj za kake 4 mesece na dolgu ostal, oziroma uredništvo mu ga je še na dalje pošiljalo, čeravno je bil zaporedoma mesečno plačo opustil, toraj pa zdaj po preteklih 7 letih pošlje omenjeni denar z obresti vred. Za 4 mesece 4 gld., obresti 50 kr., vkupe 4 gld. 50 kr." — — (Volitve za okolico CelJBko) so razpisane. V I. razredu upisanih je 46, v II. 100, v III. 485 volilcev. Zopet mnogo dela za tamošnje n,i rod n jake in voditelje — (Ptujsko učiteljsko društvo) napravi v 1. dan maja izlet v VVurmberg, kjer bode zborovalo. Ob 10. uri bode maša, potem zborovanje, ogledovauje grada, petje, skupni obed. — (Novo ime) dobi dosedanja železnična postaja Maria vVSrth (Mati božja na Otoku) pri Celovci. Počeuši od 1. maja t. I. se bode ta postaja zvla „Pbrtsehaeh a m See". Slovenski bi se pa reklo: Poreče pri Jezeru, ko bi se ne bilo bati, da kak koroški nemškutar zaradi teh besed zblazni. — (Hrvatski narodni muzej) v Zagrebu dobil je na ornitologičnej razitavi na Dunaji srebrno državno k^Njno. — (Cesarjevič Rudolfovo sadjerej-sko društvo za dolenji Štajer v Šent Juriji) ima že 342 članov. Presadilo je že 18.000 sadik, veliko jih požlahtnilo, osnovalo semensko šolo, razdelilo 11.000 divjakov itd. članom in nečlanom ter bode bodoče leto 20.000 drevesec imelo za laz-delitev. — (Konjerejsko društvo štajersko) podelilo je častue diplome naslednjim izvrstnim kon-jerejcem: Alojziju Ferencn v Staronovej vesi, Andreju Muhiču v Cvetkovcih, Martinu Staniču na Hardeku, Lovru Cijukarju v Savcih. — (Trojčeke) porodila je neka žena „kod Carahu v županiji Spinčići pri Kastvu. Mati iu novorojenci so, kakor poroča „Naša Sloga", zdravi. — (V Mariboru) je neznan slepar na ime „Dollar" v hranilnico uložil 50 kr. potem pa f'i znesek ponaredil na 1500 gld., in pri brodarjevi vdovi pri sv. Petru hotel bukvice zastaviti za 10 gld. A vdova šla je župana za svet vprašat, mej tem pa je slepar pobegnil. — (V O pa t« j o) vozil bode z Reke parobrod vsaki dan tja in nazaj. Južna železnica da v ta namen 4000 gld. letne podpore. Hotel Quarnero opravljen in urejen je v slogu najlepših hotelov v velikih mestih, vse je jako okusno iu elegantno. Tuj-cov je toliko v Opatiji, da so vse sobe hotela oddane in celo zasebna stanovanje polna goitov. — (DuhovBke Bpremembe v Ljubljanski škofiji) g. J. Krese je postal župnik in «*e-kan Kočevski, in g. J. Razboršek dekan v Gradu. Prestavljeni so gg.: Podboj v Slavino; Novak v Mošnje; Koblar v Mengiš; dr. Doleuec v Staro Loko; Lotric v škocijan; Vari na Rako; Alijančič v Šmarije; Laznik na Dobrovo; Janežič v Grad; Kalan v Predvor; Kotnik v Voglje za benef. — (Popravek.) Prošeni amo popraviti, da Reza PodkrajSkova, katera se je bila vrgla na železniški tir, ni žena železniškega kondukterja, kakor smo poročali, temveč žena železniškega magazinskega delalcs. Telegrami „Slovenskomu Narodu": HarkOV 18. aprila. Zaradi nerednega pošiljanja suharja (,zwiebacka) v rusko-turško vojni bil general Buschen obsojen, da se službe odpusti, a priporoča se, da se kazen premeni v službeni ukor. Polkovnik Sabo obsojen je v zapor. Reval 18. aprila. Silna snežena vihra. Vse ceste zametene. Sneg po nekod do streh dvenadstropnih hiš. Žele .nični promet ustavljen. Da se odkida železni čni tir, odposlali so se vojaki. Požar po noči uničil več hiš, veliko živine. Carigrad 17. aprila. Na peronu Yil-d'zkioska vsprejeli so veliki vezir in kamorniki cesarjeviča Rudolfa in Štefanijo in spremili ju v prestolno dvorano. Sultan prišel je visokima gostoma nasproti, ponudil cesaijevičinji roko, pozdravil goste in povprašal po zdrav ji cesarja in cesarice. Potem predstavljalo se je obestran-sko spremstvo. Po V* ure trajajočem Davljenji poslovila se je visoka dvojica. Sultan je zopet ceL«rjevičinji ponudil roko ter spremil goste na peron, kjer so se bavili nekoliko minut. Pozneje vrnil je sultan gostoma obisk. Cesar-jevič in Štefanija obiskala sta popoludne Carigradske mošeje. T7"eb"bilo. Vsled odpovedi dveh izvoljenih kandidatov bode drugi shod volilcev II. in III. volilnega razreda. V nedeljo dne SO. t. m. ob 11. uri dopoludne v Citalniški dvorani. V mnogobrojno udeležitev vabi p. n. gospode volilce II. in III. razreda narodni volilni odbor. (Posebnih vabil se ne bode razposlalo) Razne vesti. * (Za zidanje cerkve Aleksandra Nevskega)v Sofiji v spomin pokojnega carja, nabral je že dotični komitet 500.000 frankov, kakor poročajo „Times*1, * (Spomenik pokojnemu carju A1 e k-■ andru II) bodo postavili 24. t. m. v Kišenevu. Na lici imel bode spominek napis: „ Carju Osvoboditelju. 1855—1881", — na zadnjej strani bode izrezan ves manifest, s katerim se je objavila rusko-turšku vojna, na desnej Blraai: „12 aprila 1884 leta" in na l.«vej: ,.11 — 19 aprila 1877 leta." (Čas bivanja pokojnega Chrja v KiAenevu ) Znano je, nad normalom. 3D"CLX3.aJsl5:a, "bor-.- - dnć 18 aprila t. 1. (Izvirno tolegrafićno poročil Hrehrna renta 5°,0 marčna renta......... Akcije narodne banke ..... K..oditne akcijo...... . London . ..... NHpoi. . . ,........ C. kr. cekini . ...... . . Nmnske mark** ... 4»/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata reDta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 50/0 • • 100 gld. Zeinlj. obč. avstr. 4Vi*/« z'11*' zast- M8t' • Prior, oolig. Elizabetiue zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. timlolfove srečke .... 10 „ Akrije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drust. vel j. 170 gld. a. v. 79 gld. 85 80 , 95 100 . 60 40 — ■ 321 , 30 21 „ 40 63 • 73 i *9 ., 40 n 123 , 7h 171 „ 25 100 . 70 122 . 10 91 .. 65 88 „ 50 104 „ 50 114 n 50 121 „ 25 108 „ 30 106 fl 75 176 , 75 19 , 75 120 „ 50 214 , 60 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze dobrodejnpga sočut-stva mej boleznijo in oh smrti presrčno ljubljenega sina, oziroma soproga, očeta in tasta, gospoda Mihaela Lepšina mi., meščanu, trgovca iti posestnika v Brežicah, dovoljujemo si vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so našega predragega pokojnika počastili z mnogimi venci in mnogoštevilnim spremstvom k poslednjemu počitku, izreči najprisrčnejšo zahvalo. V Brežicah, dnč 16. aprila 1884. (258) Žalujoči ostali. Zalivala. Za mnogobrojne dokaze ginljivega pomilovanja — odkritosrčna znamenja pravega sočuvstva za našo globoko britkost — pri smrti naše nepo-zabljive soproge, oziroma matere, hčere, sestre in svakinje, gospe EME ELSBACHER, roj. pl. Rainhofen, dolžni smo izreči najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsem ljubim prijateljem in znancem, kateri so se udeležili blagoslovljenja. predrage v Gradci, kakor tudi onim, ki so prišli k pogrebu v Laško; zahvaljujemo se za mnogo brojno spremstvo sedaj v Bogu počivajoče predrage k njenoj gomili, za mnogoštevilne prekrasne Venoft, kakor tudi moškemu pevskemu zboru Celjske Čitalnice za njega ganljivo petje, — z jedno besedo, vsem se zahvaljujemo iz vsega srca, kateri so s tolažbami nam nekoliko lajšali grenko britkost. (259) Žalujoči ostali. (ploščnato glisto) prežene dr. IBlocra. na XD-u.ri.aji, Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90—6) V najem (249—3) se daje ali se pa prod« iz proste roke stara, renomirana ftostilnlra pri Plavžu" v Cerknici pod jako ugodnimi pogoji. — Nitančnt-ji pngi.ji livado* se pri lastniku Juriji Klmičitr-li, gostiluičarji v Caorenjeni l.ogatel. Gostilnico v Bledu m ali brei poseatva, m špecerijsko prodajalnico, odda se v najem. Posebno pripravno za mesarje. Več se izve v Novih ulicah št. 5 v partemad-stropji na levi. (245—3) Naznanilo. Podpisani s tem p. n. občinstvu udano naznanja, 4 da je prevzel v najem J gostilno pri Savskem mostu ^ iu prosi za obilno obiskovanje. ^ Za dobre jedi, izvrstna vina in dobro ^ pivo je preskrbljeno. ^ Z velespoštovanjem 4 (244—3) Primož Tra/vn. Čudovite kapljice Sv. Antona Paduvaiisliojfa. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dcjna pomoč in ni treba mnogih besedi;, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše žolodoeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jotrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One no preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; Za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni CriMo-lolclli v Gori«*!. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkocey, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—22) Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dooičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi neniajo nobene moči in vrednosti. 'Ma\ bližajočo mo m in vojaJikc obleke, ti \ reje, cerkve, biljar«le in vozove. Nukua za požarne Htraze, o'lci'anska in atrelMka društva iu druge korporaclje I*riMtni aiiKleškl polni plaidi, :i metre 50 cui. dolgi in 1 meter «« cm. široki, po gl. JI.50, 4.75, 5.ti5 do gl. 1«. — . Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša nad gl. IO.—, pošiljajo se franko. Gospodje k rop,»ki niojHtri dobe na zahtevan je vzglednc kujižice z lntiugoštev iluiini uzorci franko. (149—6) Tiijci: dne 16. aprila. Pri Klonu : Koch z Dunaja. — Schulz iz Ku-dolfovega. — Kaufmann z Dunaja. — Vitez plem. Schrott in Tržiča. — Pitschman z Dunaja. — Vičič iz Ilirske Bistrice. — Burgor iz Kočevja. — Dr. Na-morŠ iz Jesenic. Pri .Malici : Weiuer z Dunaja — Hermanu iz Gradca. — Raumann z Dunaja. — Dr. Gratzv in Volk iz Gradca. Pri juzueui kolodvoru lless iz Maribora Nussa iz Trsta. C !He g IIlTflf priporoča po najnižjej ceni „NAR0DM TISKARNA RBUDIMSKA AKĆCZY katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Slblzel v Monakovum, profesor dr. Hardy v Parizu In profesor dr. Tichhorne v Londonu, priporočajo profesor r uporablja 'pri trdovratnih boleznih prebavil nill organov in zapretji vodo ter se pred vsemi znani mi grenčicami posebno i/.i"(lno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah iu prodaialnJCttb mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi 86, da se zahteva Izrecno Budimska Rakoozv. i240—3) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želoznikar. Laat.nina in tisk rNarodne Tiskamo**.