Spedizione in abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovM Leto X., št. 14 (jutro" št. 83 a) LJubljana, ponedeljek 13. aprila 1942-XX Cena cent* 70 UpravmStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — TelefoD št. 31-22, 31-23 31-24 inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Teleion 31-25. 31-2t Podružnica Novo mesto: Ljubljanske cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVU za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon fit. 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A.. Milano letal uničenih Na cirenajškeiK bojišču živahno delovanje patrol In topništva — Letalo potopilo sovražno ladjo Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 12. april3 naslednja 680. vojno poročilo: Na, cirenajškem bojišču živahno delovanje patrol in topništva. Oddelki vojske so v spopadih preteklih dni uničili dve sovražni letali, tretje pa je sestreiiio protiletalsko topništvo pri Benga-ziju. Celotna posadka, sestojema iz enega oficirja in petih podoficirjev, se je rešila in je bila ujeta. Prliie P sfd ¥ Kavenm m Ravenna, 12. aprila, s. Včeraj je v prvih dopoldanskih urah dospel sem Kr Vis princ Piemontski v spremstvu povelin.ka armadnega zbora Bologne in vojaškega okrožja Ravenne ter obiskal neko častn ško šolo in rekrute nekega pehotnega poika. Pomudil se je v razgovoru s častniškimi gojenci in vojaki, nato se je v spremstvu federalnega tajnika udeležii revije bataljona Emilijanskih Skvadristov in je poveljniku izrazil svojo visoko pohvalo vedenja in duha tega oddelka. Prebivalstvo je .sprejelo princa s topimi manifestacijami. Brdogna, 12. aprila, s. Včeraj je dospel v Bologno v zasebni obliki Ki-. Vis. princ Med uspešnim silnim bombardiranjem ciljev na Malti je nemško lovsko letalstvo v sijajni borbi sestrelilo 13 angleških letal. Na jugozapadni obali Sicilije je bilo sovražno letalo prisiljeno pristati na morju. Petčlanska posadka je bila ujeta. Neko naše letalo je opazilo v vzhodnem Sredozemskem morju sovražno desettisoč-| tonsko trgovinsko ladjo, jo napadlo in poto-I pilo kljub obrambi s strani sovražnega lov-1 skega letalstva. Piemontski, ki so ga pozlravile vojaške, civilne in politične oblasti. Inspiciral je nekatere vojašnice in se osebno prepričal o sijajni izvežbanosti ter pripravljenosti raznih oddelkov. Prebivalstvo, ki je spoznalo Visokega princa, mu je prirejalo tople in vdane manifestacije.* Zapustil je mesto zvečer. šef madžarskega generalnega štaba na poti v Rim Budimpešta, 12. aprila, s. S posebnim vlakom je odpotoval v Rim načelnik Hon-vedov, armadni general Szombathely v spremstvu soproge. Z istim vlakom je odpotoval tudi general Magyaroscy, načelnik letalskega oddelka v ministrstvu narodne brambe, ki se podaja v Rim na povabilo letalskega ministrstva. Dva zi konvoja za Malto izginila Odpor na Spričo popolne blokade po japonski mornarici in pod pritiskom sistematične ofenzive so bili ameriški oddelki prisiljeni k predaji Tokio, 12. aprila d. Z nekega ne podrobneje označenega japonskega oporišča na Filipinih javljajo, da zmagovite japonske sile brez oddiha bijejo preostale ameriška oddelke na polotoku Bataanu. Medtem pa japonska vojna mornarica skupaj z letalstvom vzdržuje najstrožjo blokado vsega filipinskega ozemlja. Prav ta blokada je mnogo pripomogla k zlomu bojnega duh.i ameriških in filipinskih čet ter jih je slednjič prisilila k predaji, potem ko so previdele. da od zaveznkov ni pričakovati več nikake pomoči. Medtem, ko je japonsko vojno brodovje v popolni premoči na brodovju okrog Filipinov preprečilo dostop slehernega oskrbovalnega transporta k polotoku Bataanu in trdnjavi Corregidc pa je japonsko letalstvo v neprestanih na- LSzbona, 12. aprila s. V londonskih vo- i nišče La Vallette, so bile naknadno potop- j t^l V» IM - V .a ! i t /i .1 i Vi I/ ort rv< V» c- J-. I /\ ->.*i mIIo 1 irvM .. M > V. Un •-»-» « bilo javljeno 8. aprila, potopile 16 sovražnikovih trgovinskih ladij s skupno 104.000 tonami, so dosegle nove velike uspehe. Pred vzhodno ameriško obalo so i potopile 12 trgovinskih ladij s skupno 94.000 tonami, med njimi 4 velike petro-lejske ladje. © vojno poročilo Na polotoku Kersa zavrnjeni sovražni napadi —14 sovražnih tankov uničenih — Brezuspešni napadi na srednjem in severnem odseku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. aprila. Nemško vrhovpo poveljstvo poroča: Na polotoku Rerču so bili zavrnjeni novi sovražni napadi, ki so jih podpirali tankov-ski oddelki in letalstvo, štirinajst sovražnih tankov je bilo uničenih. Nemška bojna letala so napadla luko ob kavkaski obali in poškodovala večjo sovražno ladjo z bombami. Na srednjem in severnem odseku vzhodne fronte je ponovil sovražnik svoje brezuspešne napade. V Severnem morju so letala napadla zavarovan konvoj ter zažgala dve trgovski ladji, tretjo pa poškodovala z bombami. V Severni Afriki živahno topniško in iz-vidniško delovanje. Težja in lažja letala so v Marmariki z uspehom napadla sovražno zaledje. Nemški lovci so sestrelili 6 sovražnih letal. Pri letalskih napadih na vojne cilje na Malti je bil angleški rušilec v doku večkrat zadet z bombami. V zračnih borbah so lovska letala sestrelila 13 angleških letal. SS-Sturmschaarführer Schulz je 5. aprila sam zavzel sovražno postojanko, uničil posadko in razstrelil sovražni tank najnovejšega tipa. Finsko vojno parodilo Helsinki, 12. aprila, d. O položaju na finskem odseku vzhodnega bojišča je bilo v soboto objavljeno naslednie poročilo: Delovanje pehote in topništva je bilo na Karelijski ožini na obeh straneh sorazmerno omejeno. Finsko topništvo je po-škodovaio sovražnikove poljske utrdbe ter razpršilo neki sovražnikov pehotni bataljon. Nadalie je finska pehota zavrnila nekaj sovražnih izv,-dniških oddelkov, ki so se pojavili pred finskimi postojankami. Na nekem delu fronte na Avlusu je sovražnik s podDoro svojega topništva in metalcev min naoadel finske postojanke, v€>ndar ie bil odbit, ne da bi imeli Finci kake izgube S svoje strani je finska pehota izvršila nekai uspešnih izvidniških akcij. Neki finski izvidniški odred je za-žgal bivališča sovražnikovih čet. Na iužnem odseku boiišča je sovražnik nanadel finske postojanke s podporo top-n:?fv3 in metalcev nrn bil je pa do kratki borbi prisiljen k umiku. V včeraišnlih in predvčerajšnjih napadih ie sovražnik izgubil sto mrtvih S severnega odseka ni poročati o kakih važnih dogodkih. Protitankovske puške Berlin. 12 aprila d V včerajšnjem nem-Skem vojnem poročilu se prvikrat omenta nova protitankovska puška Kakor se Jf izvedelo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, gre za specialni tip težke puške, ki je bila posebej konstruirana za streljanje na tanke. Za njeilo poslugo sta potrebna I iva moža. S protitankovskimi puškami s^ bile opremljene formacije pehote, da se lahko branijo proti tankom. Protitankovska puška ima v prvi vrsti daljšo cev in v» čji kaliber kakor pa normalna infante rijtka puška. Slične puške so se uporab >;ale že v prvi svetovni vojni leta 191S. vendar so bile medtem izpopolnjene. Izgube angleškega letalstva pri napadih na Nemčijo Stockholm, 12. apr. d. Iz Londona javljajo, da je bilo o napadih angleškega letalstva na zapadne dele Nemčije v noči med petkom Ln soboto objavljeno posabno poročilo, v katerem britansko letalsko ministrstvo priznava izgubo nič manj kot 13 bombnikov. Nedvomno pa je, da so bile izgube britanskega letalstva še dokaj večje. Žrtve v Lübeck« Berlin, 12. aprila, s. Iz državnega propagandnega urada sporočajo, da je po dosedanjih ugotovitvah britski letalski napad v noči 29. marca na Lübeck zahteval 295 mrtvih, mnogo hudo ranjenih, o nekem številu oseb pa ni še nobenih določenih vesti. Moskovske baharije Berlin, 12. aprila, d. Izjavo načelnika sovjetskega informacijskega urada Lozov-skega, da bolo boljševiki še to leto dosegli odločilno zmago, so v soboto komentirali v nemškem zunanjem ministrstvu na Wilhelmstrasse s pripombo, da je ta izjava Lozovskega v ostrem nasprotju z govorom, ki ga je imel sovjetski veleposlanik v Washingtonu Maksim Litvinov v petek v Philadelphiji. Na Wilhelmstrasse poudarjajo, da je poslanik Litvinov v svojem govoru ponovno nujno apeliral na zaveznike za pomoč, ki se še more poslati po pravi poti, češ da ta pot ne bo več dolgo odprta. Na Wilhelmstrasse nadalje poudarjajo, da se izjavi obeh merodajnih sovjetskih osebnosti pač nenavadno ostro razlikujeta druga od druge glede na presojanje položaja, že samo to primerjanje dovolj jasno označuje izjavo Lozovskega kot navadno baharljo. Izgube ameriške mornarice Lizbona, 12. aprila d. Iz Washingtons javljajo, da so bile v ameriškem mornariškem uradu v soboto objavljene nove izgube ameriškega trgovinskega brodovja. Washingtonsko poročilo pravi, da sta bila v bližini Atlantske obale torpedirana in potopljena dva ameriška trgovinska pa mika srednjega obsega Merilo-. 10« 200 JOO <»00 $00 kilonv ..Jvfrc ' INSERIRAJTE V „JUTRU" padih drobilo sovražnikove vojaške naprave, utrdbe in njegovo živo silo, tako na polotoku, kakor tudi na otoku Corregidor, ki je postal pravcata ječa za preostale sovražnikove vojaške oddelke. Na ta način sta japonsko vojno brodovje in letalstvo z uničevanjem sovražnikovih sil ter njegovih zvez z zaledjem v veliki meri pripomogla k uspehu splošne japonske ofenzive '.i se je pričela 3. aprila in ki je dokončno zlomila poslednji sovražnikov odpor na Filipinih. Predaja ameriške posadke Bataana Tokio. 12. aprila, d. Sprednji oddelki japonskih čet na polotoku Bataanu na Filipinih nezadržno prodirajo dalje v južni smeri ter so v petek popoldne, kakor javljajo z bojišča, dospeli do strategično važnega mesta Mariveles. kier so sredi bivših sovražnikovih obrambn:h črt za-sadiil zastavo vzhajajočega sonca. Mesto Mariveles leži na koncu polotoka Bataana ter je važna točka, ki brani dostop do Manilskega zaliva. MedtPm se ie izvedelo, da je prišlo do sestanka med poveljnikom nekega ne nodrobno označeneea iaoon-skega oddelka in ameriškim generalom, ki je povelieval ameriškem in filipinskim četam na Bataanu. Ameriški častnik starejšega letnika se je poveljujočemu japonskemu šefu predstavil za generala Kinga. poveljnika amsrišk:h čet Z njim je prišel v japonsko taborišče njegov po-bočnik polkovnik William, šef glavnega stana amerišk:h čet. Oba ameriška častnika sta izročila pismeno iziavo o ore-daji ameriških in filipinskih čet Japonski poveljnik si je pridržal določitev časa o japonskem odgovoru Brutalno imstttnanfe s SITpinskinii vojaki Tokio, 12. aprila, d. Filipinske čete. ki so se na ameriški strani borile na polotoku Bataanu na Filipinih, so bile s strani ameriških vojaških oblastev izpostavljene zelo brutalnemu ravnanju. Neki japonski štabni oficir član japonskega ekspedicij-skega zbora na Filipinih. ki se je včeraj vrnil z bataanskega bojišča, je '.rjavil, da je več filipinskih vojakov in častrikov poginilo od krogel ameriških nadzorstvenih oddelkov ter od gladu, kakor pa od la- ! por skega orožja Sklicuioč se na 'zjave filipinskih voinih ujetnikov je japonski častnik izjavil, da je ameriško poveljstvo na polotoku Bataanu takoj po priče*ku japonske ofenzive 3 aprila brezobd^-ni «kral-no skrčilo obroke hrane vsem filipinskim častnikom ln moštvu d asi so morali ti prenaiaM poglavitno allo Jaeon«keern pritiska v prvih bojnih črtah Veliko Število filipinskih vojakov je bilo ustreljenih zaradi tega, ker so se umaknili iz bojne čite potem, ko niso več mogli vzdržati silnega japonskega pritiska. Mnogo nadaljnjih vojakov pa je žalostno poginilo v bojni črti in še pogin ja jo brez haska, ker se boje, da bi jih na umiku postrelili lastni ameriški nadzorstveni oddelki. Washington brez poročil s Filipinov Lizbona, 12. aprila, d. Po informacijah iz Washir.gtona je bila prelcnjena sleherna zveza zadnjih na Filipinih še preostalin ameriških oddelkov z Washingtonern. Kakor je b-lo v soboto objavljeno s pr.slojne strani v Washingtonu. vrhovni poveljnik ameriških in filipinskih čet Weinwright, ki je s polotoka Bataana po porazu zbežal v otočno trdnjavo Corregidor tudi nima več nikakega stika z ameriškimi četami, v kolikor se še drže na polotoku Bataanu. V navedenih washingtonskih krogih pripominjajo. da bo najbrž preteklo več mesecev, preden bo mogoče zaznati kake podrobno- sti o usodi 33.000 mož broječe ameriške vojske, ki so jo Japonci zdrobili na Bata-anskem polotoku. Po mnenju washingtonskih krogov je večina ameriških čet padla na bojišču. Prisilna evakuacija severne Birme Tokio. 12. aprila, d. List »Asahi* objavlja informacije z bojišča v Birmi, iz katerih sledi, da so britanska oblastva odredila prisilno evakuacijo domačega prebivalstva iz severnih pokrajin Birme. Preseljevanje je že v teku. Po informacijah navedenega japonskega lista se izseljuje dnevno približno po 8000 ljudi Vsi ti begunci se proti lastni volji transpor-tirajo nekam v Indijo. Zaradi skrajno pomanjkljivih zdravstvenih pogojev, posebno zaradi pomanjkanja pitne vode. je med tokom beguncev, ki se izliva iz Birme v Tndijo. izbruhnila kolera, ki se nevarno širi. tedni ses tanek vselndskega kongresa Napovedujejo izredno važne in dalekosežne odločitve Sanghaj, 12. aprila, d. Delovni odoor vseinaske kongresne stranke je za 29. april sklical kongres v Alahavat. Ta sklep je bi) sprejet na sobotni seji delovnega odbora Seja je trajala dalje časa kakor katero koli poprejšnje zasedanje tega odbora. Nadalje se je v tej zvezi izvedelo, da namerava delovni odbor vseindske kongresno stranke objaviti neke zelo aalekes. žne odločitve. Računajo, da se bo kongresa udeležilo 8000 delegatov iz vseh indskih pokrajin. Stockholm, 12. aprila, d. Iz Londona se je izvedelo, da je angleški ministrski predsednik Winston Churchill poizkusil napraviti kolikor moči prijazen obraz k težki klofuti, ki jo je dobil z neuspehom svojega pooblaščenca Crippsa v Indiji. V zvez} s prekinitvijo pogajanj z indskimi političnimi skupinami je Churchill na sira Staffor-da Crippsa naslovil posebno poslanico, v kateri zatrjuje Crippsu. da je bilo z angle- ške strani v teh pogajanjih »storjeno vse kar je v človeških močeh«' Nato pravi Churchill, da je Cripps storil važno uslugo skupni stvari, čeprav se Crippsovi upi niso izpolnili. Rim, 12. aprila, s. Cr pps. ki je sporočil, da je indijski kongres odbil angleške predloge, odpotuje v ponedeljek na Angleško. : Izjavil je, da je britsko vlado obvestil, da bo treba predloge sedaj umakniti. Dodal j je: »Vračamo se v položaj, kakršen je Dil pred moj :rn prihodom.« Teror v Iranu Carigrad, 12. aprila, d. Iz Teherana jav-■ ljajo, da je iranska vlada, ki je pod pri-! tiskom britanskih oblastev. odredila aretacijo šestih vodilnih iranskih osebnosti, ki bodo izgnane v neko pokrajino na jugu države, kjer so jim odkazana bivališča pod J policijskim nadzorstvom Nova vlada v Bolgariji Sestavil jo je zopet Filov, Id je prevzel tudi zunanje ministrstvo — Politika Bolgarije ostane nespremenjena Sofija, 12 aprila, s. Uradno sporočilo objavlja, da je kralj sprejel predsednika ministrskega sveta Filova, ki mu je predložil ostavko vlade. Vladar je demisijo sprejel m je poveril Filova, da osnuje novo viado. O tem dogodku poročajo naslednje polrobnosti: Ministrski svet se je zbral na izredni seji. Malo pred poldnem je predsednik Filov ostavil sejo in odšel v kraljevo palačo, da bi konieiiral z vladarjem. Pogovor je trajal nekoliko minut, Filov se je nato vrnil k svojim tovarišem, ki so ga čakali. Takoj nato je bila sprejeta demisija. Ministri, ki naj se zamenjajo, bi bili štirje in sicer pravosodni, poljedelski, trgovinski in železniški minister. Sofija, 12. aprila, d. Bolgarski ministrski predsednik prof. Bogdan Filov je sinoči ob 8. zvečer predložil bolgarskemu kralju v o lobritev ministrsko listo svojega novega kabineta. Ministrski predsednik Filov je v novem kabinetu prevzel tudi mesto zunanjega ministra. Novi vojni minister je postal gene- ral Nikola Mičov, ki je bil doslej poveljnik L bolgarske armade ter sofijski mestni komandant. Notranji minister je postai Peter Gabrovski. Minister za finance Dia-gomir Božilov ter gradbeni minister Dimi-ter Vasiljev sta tudi v novem kabinetu obdržala svoji mesti. Novi minister za poljedelstvo je postal Krsto Petrov, bivši tehnični direktor državnega rudnika Pernik. Novi trgovinski minister je Nikola Sahari jev, dosedanji poslevodeči direktor bolgarskega parlamenta. Novi justični minister je Konstantin Partov, dosedanji državni pravnik na apelacijskem sodišču v Sofiji in član vrhovnega državnega sodišča. Novi prometni minister je Aleksander Ra-doslavov, dosedanji generalni direktor državnega rudnika Pernik. Prosvetno ministrstvo, ki ga je doslej upravljal ministrski predsednik Filov, je bilo poverjeno dosedanjemu generalnemu tajniku tega ministrstva prof. Borisu Jocovu. Novi kabinet se je takoj sestal k svoji prvi seji; pričakujejo izjave nove vlade o notranji in zunanji politiki. Nesoglasja med Washingtonom in Londonom Rim, P aprila. Vest. da je prispel v Anglijo prvi kanadski ekspedicijski zbor in da Se jc ctabUirat »v nekem kraju. čigar ime je zamolčano«, ki so jo ko zbrali višji častniki in načelniki uradov poveljstva, ki jim je stal na čelu Poveljnik Glavnega stana. Potem, ko se je Visoki komisar Eksc. Grazioli spomnil slavne žrtve Padlih, je povzdigoval akcijo, ki so jo izvršile oborožene sile, posebno pa Armadni zbör, katerega edinice so zasedle Ljubljano in ozemlje. Podčrtal je z besedami iskrenega tovarištva pomen te akcije in delo, ki se je izvršilo v tem letu v popolnem soglasju s politično oblastjo za normalizacijo in povzdigo province. Potem ko se je na kratko spomnil dogodkov v aprilskih dnevih preteklega leta, je Visoki komisar opozoril na visoke naloge, ki čakajo Oborožene sile v teh zemljah. Zaključil je svoj govor z mislijo na Veličanstvo Kralja in Cesarja, Duceja m vse, ki se bore na vseh frontah. Poveljnik Armadnega zbora general Mano Robotti se je živo zahvalil Visokemu komisarju za tovariško in značilno gesro, ki se je spomnila slavne žrtve Padlih ter navdušene soudeležbe vseh, ki so imeli čast sodelovati na julijski fronti, ter je hotela ta dan izraziti tovariško počast vsem Oboroženim silam. Ko je general Robotti opozoril na celotno in važno nalogo, ki jo je izvršil i:kse. Grazioli, je podčrtal popolno tovarištvo, s katerim sodelujejo politične in vojaške oblasti za dobrobit in bodočnost nove province. Tudi general Robotti je zaključil svoje besede z vzklikom Kralju in Cesarju ter Duceju. Iz poveljstva Armadnega zbora se je Visoki komisar podal na italijansko Vojaško pokopališče, kjer je ob navzočnosti Poveljnika Armadnega zbora in FeJeralnega tajnika položil lovorjev venec. Ob vhodu Pokopališča ga je pričakoval Vicekoman-dant Grenadirske divizije s skupino častnikov. Na našem Vojaškem pokopališču, kjer so pokopani mrtveci prejšnje in Padli sedanje vojne, ob straneh spomenika, ki opozar ja na žrtev in vrlino naših mrtvecev, je bil postrojen častni oddelek z zastavo 2. Grenadirskega polka z Grenadirsko godbo. Ob obeh straneh glavne ulice ob spomeniku so bili zbrani polkovniki poveljniki v Ljubljani stacioniranih polkov s številnimi častniki raznih orožij. Visoki komisar, Poveljnik Armadnega zbora, Feieralnd tajnik in Vicekomandant Divizije so stopili pred spomenik, kjer je Eksc. Grazioli položil lovorjev venec, medtem ko je godba zaigrala himno Piave ju. Potem ko so ostali nekaj časa z roko dvignjeno v rimski pozdrav, so Visoki komisar, Poveljnik Armadnega zbora in najvišje oblasti izkazali počast slavni zastavi Sardinskih grenadirjev. srednje težke zemlje. Na podlagi te tabele more vsak gospodar zaradi krajevnih poa- nebnih razlik tabelo z lastnimi izkustvi izpopolniti in jo prilagoditi pogojem svoje proizvodnje. Kateri predhodni in sledeči posevki so najbolj priporočljivi? Okopanine (koruza, krompir, krmna pesa) ne stavijo velikih zahtev na predhodni posevek, ker se jih lahko goji skoraj po vseh rastlinah. Vsak pameten gospodar bo tem rastlinam izdatno gnojil s hlevskim gnojem in z dodatnimi umetnimi gnojili. Za okopaninami se nikoli ne sejejo ozimna žita, ker se posevki pozno spravljajo in ni mogoče pravilno pripraviti zemlje za ozimno setev, kar naj bi naši gospodarji upoštevali. Neupoštevanje tega načela je glavna napaka v na- šem kmetijskem gospodarstvu in vzrok nizkim pridelkom ozimin. Največje zahteve na predhodni posevek stavijo žita, le ječmen je bolj skromen Najbolje rode žita na spočiti zemlji, žita potrebujejo več dušika kakor drugi posevki, vendar so najbolj občutljiva za vse napake v harmonični prehrani in jim preveč dušika povzroči veliko škodo. Ravnotežje med hranili se doseže s superfcsfa-tom. Brez njega se ne smejo žita gojiti pr rastlinah, ki bogatijo zemljo s superfosfa-tom. Važno nalogo glede ozdravljenja zemlji in preprečevanja utrujenosti zemlje imajo razne oljnate rastline in take. ki proizvajajo mnogo grenkih snovi ln čreslovine. Nl važnost tega vprašanja opozori čitatelja poseben članek. lik Eksc, Visokega oinisarja Vojaški sn SPORT Včeraj štirje, danes dva SemiSinala za italijanski pokal: Milano - Venezia in Juventus - Modena Ljubljana, 11. aprila. Včeraj pozno popoldne je Eksc. Visoki komisar odšel v Vojaško bolnico, da obišče ranjene in bolne vojake. V spremstvu načelnikov poedinih oddelkov je Visoki komisar prehodil sobane, ustavil se je ob vsaki postelji, razdelil dobrodošle darove in naslovil na vojake očetovska voščila. Obisk je dal povod za goreče manifestacije vdane hvaležnosti Ekscelenci, ki je v imenu Duceja pokazal toliko zanimanja za usodo vrlih bojevnikov. Pred odhodom je Visoki komisar izrazil Sanitetskemu zboru svoje zadovoljstvo in pohvalo za plemenito delo, ki ga opravlja pri izvr ševanju svoje človekoljubne misije. Ljubljana, 12. aprila Boia nedelja se ponekod imenuje mala Velika noč in ima zlasti med našim kmet-skim ljudstvom prav posebno veljavo. Kar je še ostalo žegna, ga pospravijo na belo nedeljo. Botri in botrice, ki niso utegnili prej. prinesó na belo nedeljo tem izdatnejše pirhe ali pisanice. Obiskujejo se sorodniki in prijatelji in je zlasti veselo po vinskih goricah, kjer prijateljske družbe pridno okušajo, kako je žlahtni sok prestal zimo in kakšno novo svežino mu je navdihnila pomlajena priroda. Vse to seveda velja v polni meri le za mirno dobo, toda v skromnem obsegu se gotovo tudi v današnjih razmerah držimo te lepe stare tradicije. V Ljubljani kakor na deželi smo zadovoljni, da imamo naposled vendar nekaj lepega vremena. Kadar posije sonce, ki tu in tam čez dan že prav prijazno uveljavlja svojo toploto, je Ljubljana vsa razg1-bana in je pravcati užitek sprehoditi se po Tivoliju ali po Gradu. Mlade mamice s čebljajočimi otroki, ki spet gradijo svoje zlate gradove na pesku, zaljubljeni pari, ki se sončijo po cele popoldneve na klopeh, ker je med smrekovimi gaji še prehladno, pa regiment predobrosrčnih krmilcev veveric in drobljancev — vse to nudi sprehajalcu dan za dnem polno mičnih prizorov. Kljub vojni se tudi letošnjo pomlad uveljavlja moda s svojimi posebnostmi, zlasti pri ženskem spolu medtem ko moški ostanemo večji del pri tistem, kar smo si pridobili v teku let. Obisk v gledališčih in kinematografih je še nadalje zadovoljiv. Noči so mirne in hladne, vendar smo vsako jutro veseli megle, ki je znaniika lepega vremena. Bels nedelja je bila precej hladna in nebo se je zjutraj precej pooblačilo. Barometer kaže na spremembo. Filmska prireditev Nemške je zbrala v soboto popoldne v kinu Matici večje število občinska. Predvajali so vrsto zarj-imivih filmov. Poseben film o proizvodnji krompirja v Nemčiji je pokazal. kako se v zadnjem obdobju povečuje od leta do leta pridelek tega važnega hraniva. Film je statistično dokazal, da Nemčija že krije z lastnim pridelkom svojo potrebo krompirja, težkoče so samo v pravočasni razdelitvi pridelka med konsumente, ker bi bilo samo zanjo treba skoraj milijon vagonov. Dva nemška zvočna tednika sta Dokazala značilne dogodke zadnjih tednov, posebej še podobe z raznih front. Posebno zanimiva je bila serija slik s Pacifika, prikazujoča najvažnejše faze in uspehe japonske ofenzive in njen današnji rezultat. Nadaljnji film je v živahni obliki pokazal artilerijske vaje in seznanil občinstvo v nazornih podobah z delovanjem topniških baterij. Film »Počitniško veselje* je delno v humoristični obliki pred-očil organizacijo dopustov, za katero sta nemški delavec in nameščenec dolžna hvalo organizaciji »Kraft durch Freude«. Filmske prireditve lektorata Nemške akademije so postale redne, prav kakor kulturna predavanja. Prihodnje predavanje bo 14. t m. Predava lektor dr. Drüner o Eichendorffu. Koncert Ljubljanskega komornega tria v radiu V ponedeljek 13. t. m. ob 17.15 bo izvajal Ljubljanski komorni trio v EIAR radiu Ljubljana Brahmsov Trio v C-duru, Op. S7, ki je nastal leta 1883. Prvi stavek — Allegro prične z ritmično in melodično določno temo za violino in violončelo, kot osnovo za ostali razvoj skladbe, ki doseže svoj višek v igranju vseh treh instrumentov skupaj. Sledi nastavek drugega stavka, ki ga izvajata izmenoma obe godali, ki ju v začetku diskretno nakaže klavir. Vsa glasba se na široko razvija s prav Brahmsu lastno značilnostjo. Glavna tema kaže svoj izraz v velikopotez-ni obliki violine in violončela, ki ju široko- grudno spremlja klavir. Na drugih mestih se vsi trije instrumenti prepletajo v poli-fonskih oblikah, ki so bogate na ritmiki in improvizirani melodiki. Splošna oblika stavka je oblika klasične sonate, naravno z večjo barvitostjo in sproščenostjo, kakor so ju imeli prejšnji tradicionalni vzori. Drugi stavek — Anrlante con moto — predstavlja vrsto variacij na začetno temo, ki ima skoraj obliko kadenčnega plesa, nato pa je izpeljan v različnih oblikah z ritmičnimi in instrumentalnimi barvitostmi. Moglo bi se reči v nekem pogledu, da so to retorična stopnjevanja — od osnovne oblike pa do zadnje, ki je najbolj na široko melodizirana, posebno pa na koncu, ko melodija postane najbolj čista; v ponavljajočih se vlogah se menjavata violina in violončelo, se prepletata in zdi-užujeta ali preideta v oktavo. Tretji Stavek — Scherzo — predstavlja hiter in čuiovit razvoj, prehajajoč iz enega načina v drugega (iz C-mola v C-dur). V Finalu v C-duru prevlaiuje energična ritmika najenostavnejših oblik in najživah-nejših gibov, ki ima skoraj neposredne značilnosti ljudskega kmetskega plesa. Po vse® Dolenjskem so pridno na delu Novo mesto, 12. aprila. Kakor hitro se je zemlja po dolgo ležečem snegu in večkratnem dežju nekoliko osušila, se je pričelo delo na polju in vrtovih. Povsod mrgoli pridnih rok, ki dovažajo gnoj na njive, ga raztrosujejo, orjejo, vlačijo in sejejo. Oves, ki so ga letos sicer malo kasno sejali, je že do malega ves v zemlji. Nekateri sejejo ponovno ozimni ječmen, ker je jesenska setev precej oognila in jarega ječmena ni bilo mogoče nikjer dobiti. Izkušeni gospodarji trdijo, da se tudi pomladna setev ozimnega ječmena izplača. Dolenjci sadijo tudi krompir prav pridno. V kolikor toplejšo zemljo pride krompir, tem bolje in hitreje kali. Najprimernejši čas za saditev krompirja je druga polovica aprila, pa če ga nekateri sade v začetku maja. ni še nič zamujenega. Z zgodnjo saditvijo krompirja je le delo opravano, ki ga je zdaj povsod mnogo, saj se je zaradi neugodnega vremena precei zavleklo. Kdor nima lastne živine, da bi obdelal zemljo — takih je dandanes tudi precej, morajo pač čakati. da pride na vrsto. Kakor vse kaže, bodo Dolenjci letos spet nasadili mnogo krompirja in koruze, saj je potrebno, da se pridela čim več tega živeža, ki spada v glavno kmečko hrano. Ko bo ves krompir v zemlji, pridejo na vrsto drugi sadeži, na vrtovih pa sade zelenjavo. 2e po sedanjem delu se vidi. da bo letos še več zemlje obdelane kakor lani. Ozimina se je jela popravljati in ne kaže več tako slabo kakor ie bilo videti, ko je izginil sne??. Na ozimmi je srcer napravil dolgo ležeči sneg nekaj fkode in fe je pognilo tudi nekaj, vendar smemo upati, da bo ozimina, če ne pridejo nove neugodnosti, dobro obrodila. Kaj fe kmetijski plMos-e-J? »Plodored« — pod tem naslovom priob čuje »Kmetovalec« v marčevi številki za-nimivo tabelo s primernim pojasnilom. O plodoredu se je v »Kmetovalcu« že mnogo pisalo in je bilo priobčenih že več preizku-šenih pravil. Pri enostavnem štiriletnem plodoredu sledi okopavinam v prvem letu ozimina, nato krmne rastline in v četrtem letu jarine. Po tem plodoredu se gnoji s hlevskim gnojem le enkrat v štirih letih toda takrat izdatno k okopanini. Naslednjim posevkom se gnoji le dodatno z umetnimi gnojili po tem, kakršno hrano posamezni posevki še potrebujejo. Tabela, ki jo prinaša »Kmetovalec« olajša izbiro posevkov mladim, neizkušenim gospodinjam, ki se ne morejo odloči*! za načrtni plodored. Tabela je ■ sestavljena na podlagi dolgoletnega izkustva in je v njej upoštevano vse, kakor si smejo rastline slediti druga za drugo ter velja za Od 8. februarja ali več kakor dva meseca že nismo nič slišali o nogometnem tekmovanju za italijanski pokal, ki je takrat napredovalo do četrtink finalov, v katere so si v precej izravnanih tekmah priborili vstop v nadaljnje tekmovanje naslednji štirje klubi: Milano. Venezia, Juventus in Modena. Dolga je bila pot, preden je bilo izločenih več kakor dva tucata kandidatov, ki so sodelovali v letošnjem tekmovnju za ta pokal in od 5. oktobra lanskega leta je še zmerom odprto vprašanje, kdo bo prevzel letos čast — nositi naslov pokalnega prvaka Italije. Izmed omenjenih štirih kandidatov spadata dva med moštva, ki so že zmagala v tej konkurenci, dva pa sta letos prvič prišla tako daleč... Zreb je hotel, da se bosta oba izmed močnejših kandidatov sestala s slabšim na papirju, tako da je treba govoriti prav za prav o dveh tekmah z dvema favoritoma. Venezia bo gostovala v Milanu proti istoimenskemu moštvu in ima precej računa, da bo prebredla še to zadnjo oviro in se kvalificirala za prvega finalista. Juventus b0 na svojem terenu imel v gostih Modeno, zaradi česar je skoraj še bolj gotovo, da se bo on lahko prebil preko te tekme in ostal kot drugi finalist do konca v tekmovanju. Sredi dolgotrajnega prvenstvenega tekmovanja in v kratkem odmoru med dvema mednarodnima tekmama, je bila včerajšnja nedelja s semifinali v pokalnem tekmovanju za prijatelje nogometa prav dobrodošla, saj je nekako pomirjevalno vplivala na vse. ki štejejo točke v prvenstvu in čakajo po prvj mednarodni zmagi nad Hrvatsko na drugo in mnogo težjo nogometno preskušnjo s Španijo Hrvati in Bolgari v športu Hrvati in Bolgari so že svoje čase izkoriščali vsako priložnost, da bi med seboj ojačili odnošaje, kakor na drugih področjih tako tudi v športu. V novih razmerah se je to sodelovanje še mnogo bolj poživilo in razumljivo je. da sedaj Hrvati in Bolgari izrabijo vse možnosti, da bi čim bolj povezali tudi svojo mladino — predvsem v športu. V zvezi s tem so Hrvati v okviru proslave za prvo obletnico ustanovitve NDH povabili v goste tudi Bolgare, in sicer njihovo najboljšo nogometno enajstorico, ! ki je včeraj nastopila v Zagrebu. Ob tej priliki objavljajo hrvatski listi nekaj glavnih podatkov o prvih početkih in nadaljnjem razvoju sporta v Bolgariji. V polnem obsegu se je sport v Bolgariji za- čel razvijati šele po prvi svetovni vojni. Med prvimi športnimi panogami se je tamkaj udomačil nogomet, ki je tudi dandanes še zmerom najbolj priznan. Res pa je, da so v Bolgariji poznali to igro že pred vojno in so svoj prvi uspeh zabeležili že leta 1912. v Liegeu, kjer so bolgarski študenti z uspehom nastopili na tekmah proti vseučiliškim reprezentancam ostalih narodov. Po vojni se je bolgarska nogometna elita prvič pojavila na pariški olimpiadi leta 1924.. kjer je dobila za nasprotnika močno Irsko in kljub temu izgubila samo tesno z 0:1. Bolgarsko nogometno moštvo je leta 1925. že zmagalo v tekmah za prvenstvo Balkana z 2:1 nad Turčijo. Stopnja bolgarskega nogometa se je pozneje stalno dvigala in leta 1932. so Bolgari enkrat zmagali tudi v Beogradu, leta 1935. pa so v okviru sporeda balkanskih športnih iger osvojili sploh najboljše mesto med vsemi. Najbolj znana bolgarska nogometna kluba sta Slavija in Levski iz Sofije, o katerih pa letos še ni gotovo, ali bosta prišla do tolikokrat pridobljenega prvenstvenega naslova. Kakor se sliši, ima največ izgledov za največjo zmago novoustanovljeni nogometni klub »Macedoni-ja« iz Skoplja. kar bi bilo vsekakor največja senzacija. V ostalem se bolgarski sport zdaj razvija z velikim poletom, kar velja posebno za nogomet in atletiko, z namenom predvsem. da bi mogel tudi s svoje strani prispevati svoj dele? za novi športni red v Evropi. Tudi Bolgarija posveča kot napredna in sodobna članica nove Evrope veliko pozornost razvoju in razmahu sporta. Sam bolgarski vladar, kralj Boris je o priliki neke večje športne prireditve izrekel o športu tele tehtne besede: »Jaz pozdravljam športne in prijateljske sestanke, ki služijo spoznavanju in zbližanju športne mladine in vzbujajo v tej mladini čustva medsebojnega spoštovanja in prijateljstva.« Tako je športno navdušenje ... Za včerajšnjo mednarodno tekmo med Nemčijo in Španijo v Berlinu, ki je zdaj že za nami v dobri nadi, da bomo že prihodnjo nedeljo doživeli reprizo tega velikega nogometnega dogodka v Milanu, je vladalo naravnost senzacionalno zanimanje. Za vstopnice se je oglasilo nič manj kakor 200.000 ljudi, kar pomeni, da bi bil olimpijski stadion. ki ima za 90 000 gledalcev prostora, več kakor še enkrat premajhen za vso to množico. Zato so prireditelji kratko malo razdelili razpoložljiva mesta po naslednjem ključu: za poljubne interesente: 40000, za berlinska nogometna društva 22.000, za pripadnike oborožene sile 14.000, za mladinske organizacije 6000, za častne goste 5000 in za ranjene vojake 1000. Nova težišča na Balkanu Povsod v južnovzhodni Evropi se te dni spominjajo odločilnih dogodkov, ki so dali pomladi 1.1941 poseben pomen v okviru velike vojne. S pristopom Bolgarije k trojnemu paktu dne 1. marca In vkorakanjem nemških čet v državo se je začela vrsta obletnic. Sledil je pristop Jugoslavije k trojnemu paktu 25. marca, dva dni nato pa je prišlo do beograjskega prevrata, ki je dal vsemu razvoju povsem drug potek. Dne 6. aprila se je začela kratka vojna proti Jugoslaviji, sledili so padec Beograda, nastanek hrvatske države, poraz z Anglijo povezane Grčije, vkorakanje v Atene, zasedba Krete, nakar so počasneje sledila prizadevanja, da bi se razbitine bolje povezale skupaj. Tako začenja svoj opis novega položaja na evropskem jugovzhodu budimpeštanski dopisnik uglednega nemškega lista »Frankfurter Zeitung«, ki nato takole prikazuje nastanek novih težišč na Balkanu: Pred očmi je treba imeti predvsem povečano veljavo Bolgarije. Bolgarska država je s povečanjem svojega prebivalstva, z razširjenjem svojega ozemlja in s tem povezano večjo gospodarsko močjo postala neprimerno večja sila. kakor je bila doslej, zlasti še. ker ni več izpostavljena pritisku močnejših sosedov, nasproti katerim je imela sveje revizijonistične zahteve. Celo nasproti Rumuniji je ona dosegla uresničenje svojega revizijonističnrga zahtevka. s čemer so bile postavljene med obema državama osnove, kakor so poklicani v obeh državah zadnje mesece ponovno poudarili, boljšega in prijateljskega razmerja. Tudi na znotraj se je Bolgarija spričo uspeha svoje zunanje politike ojačila. Nadalje pa je treba opozoriti na povečani in neDOsrednejši vpliv Italije na tem področju Od 1 1939 dalje, odkar ima Italija Albanijo, je dobila tudi bistvene dele bivše jugoslov. adriatske obale. Povečala je obseg Albanije in je s tem postala neposredna mejaširja Bolgarije. Na novo vzrasla Črna gora pripada k njenemu najožjemu vplivnemu področju. S Hrvatsko ima najožje odnose in Grčiia. ki je zasedena po italijanskih in nemških oboroženih silah, spada kot prava sredozemska država v interesno področje Italije. Italija se je torej bclj neposredno kakor doalej uveljavili na Balkanu. Tudi to novo dejstvo je v teku dogodkov lanskega leta postalo vedno bolj očito. Ako pa je tako nastal na Balkanu nov položaj, je treba na drugi strani opozorili da ie bil s tem že odstranjen tudi položai Sovjetske zveze na tem področju. Sovjetska zveza je namreč v prvem razdobj i evropske vojne skušala podvzeti vse. da bi povečala svoj vpliv na področju južno-vzhodne Evrope, kakor je to pokazala s svojim vmešavanjem v Jugoslavijo in kasneje, pa tudi še po balkanski vojni, v Bolgarijo. Prav ta njen načrt, da bi Bolgarijo spremenila v izhodišče za komunistično delovanje v Srbiji, se ji ni posrečil. Razni procesi proti komunistom v Bolgariji so pokazali, da je bolgarska vlada z uspehom nastopila proti komunističnim nakanam Vsa sovjetska prizadevanja niso mogla Bolgarije odvrniti cd tega. da se ne bi po svojem političnem zadržanju naslonila na velesili osi Tako je danes tudi Bolgarija v skupni fronti s sosedi proti Sovjetski zvezi. Tako je treba kot bistveni dei obračuna razvoja poslednjih 12 mesecev reči, da je beograjski prevrat sicer dal priključitvi vsega področja južnovzhodne Evrope kot celote v borbi proti boljševizmu in politiki velesil osi drugačne oblike, da pa te priključitve nikakor ni mogel zadržati. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V Mariboru je umrl v visoki starosti 88 let dvorni svetnik in upokojeni predsednik sodišča Tomaž Cajnkar, v Studencih pa 361etni občinski uslužbenec Viljem Kager. V St. Ilju v Slov. goricah je iimrl v starosti 80 let upokojeni policijski nadzornik Tomaž Kolman. V Celju je umrl v starosti 51 let upokojeni pivovarniški ravnatelj Jurij Sima. Služboval je v raznih nemških pivovarnah, pred tremi leti pa se je vrnil v svoje rodno mesto ob Savinji. Zapiranje trgovin ob četrtkih. Šef civilne uprave je odredil, da morajo biti trgovine z živili ali mešanim blagom kakor tudi drogerije ob četrtkih popoldne zaprte. S tem je Spodnja Štajerska izenačena z določbami, ki veljajo na ostalem Štajerskem. nih lastnikov ali od stanovanjskega urada. Huda nesreča. V neki mariborski tekstilni tovarni se je ponesrečil čistilec Ja- Odpovedan koncert Današnji koncert Dua Dallapiccola-Materassi je bil telegrafie no odpovedan in se bo vršil majnika. J-306-N p.ez Vilčnik. Stroj mu je zdrobil levica Prepeljali so ga v bolnišnico. Otrokova smrt v kotlu. Iz Garanasa poročajo, da je padla 6 letna Marija Kinzer-ieva pri igranju v 65 cm globok, vzidan bakren kotl e, v katerem so kuhali svinjsko pičo. Dekletce je dobilo tako hude opekline, da je umrlo po nekaj urah trpljenja. 41 letni tekstilni delavec Franc Mihelič iz Studencev je padel na cesti, ker mu je -podrsnilo. Zlom i si je nogo in so ga prepeljali v bolnišnico. Nova živinozdravn-ška odredba. Na področju mariborskega mesta in okrožja so razveljavljene prometne omejitve glede parkljarjev. Se nadalje pa ostanejo v veljavi določbe o ogledu parkljarjev pri vto-varjanju in iztovarjanju na železnici. V Mariboru so spet dovoljeni konjski in živinski sejmi vsak drugi in četrti torek v mesecu. Prihodnji sejem bo 14. aprila. Svinjski trgi pa so še nadalje zabranjeni. O današnjem svetovnem položaju je v mariborskem kinu predaval študijski ravnatelj dr. Gotthard Ost. Predavanje bo ponovil v Ptuju, Celju in v Trbovljah. Z Gorenjskega Centralni matični urad v Kranju oejav- lja: Predlogi za izdajo rojstnih, poročnih in mrliških listov, ki se nanašajo na Sup-nišča v radovljiškem okraju, naj se poslej ne vpošljejo centralnemu matričnemu uradu v Kranju, marveč deželnemu svetniku v Radovljici. Okrašene izložbe. Trgovci in obrtntki so bili pozvani, naj za današnjo poslednjo zbirko za zimsko pomoč primerno uredijo svoje izložbe, s katerimi naj pripomorejo, da bodo ljudje čim več darovali. V Mežici so pri re .lili koncert po želji za zimsko pomoč. Nastopila sta salonski orkester industrijske godbe in moški zbor. Nabrali so 1200 mark. Na Bledu in v Kranjski gori so uredili mladinska okrevališča, kjer bo vsakokrat za dobo 4 tednov prostora za 90 otrok. V ti dve okrevališči pridejo samo gorenjski otroci, največ sinovi in hčerke industrijskega delavstva. Razgovor je nemški. Več sečivja za Celovec. Kakor čitamo v celovškem dnevniku, se bodo letos na Koroškem posebno potrudili, da pridelajo več zelenjave in sočivja kakor druga leta. Prednjač:ti pa mora Celovec. Mestna vrtnarija je na delu, da bo pridelala polovico več pridelka kakor lani. Iz Novega mesta n— Uradne ure v novomeških uradih. V vseh novomc'kih državnih in samoupravnih uradih je bilo uvedeno neprekinjeno uradovanje od 8. do 14. ure. Stranke pa se sprejemajo le od 8. do 12. ure, na kar opozarjamo prebivalstvo. n— G'banje prebivalstva V marcu je bilo rojenih v novomeški ženski pokrajinski bolnišnici 36 otrok, od tega 20 fantom fn 1 mrtvorojen ček. V primeri s februarjem je bilo v marcu rojenih 17 o>trok več. n— Živila so kradli. V idiličnih dolenjskih vinogradih so bile zidanice že od nekdaj kaj privlačna točka za tatove, saj so preko cele zime pop 'noma zapu;čene, redno pa posebno z živežem kaj dobro založene. Vlomilci v zidanice običajno niso> poklicni zflcčinci, ampak so to ljudje, ki so zašli v bedo- in jih je le skrajna stiska in pomanjkanje privedlo na zločinsko pot. V petek se je moral zagovarjati pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča 36-letni d slavec Ivan Jurca iz Javorja pri Sv. Križu, ki jc vlomil kar v dve zidanici. Jurca je oče sedmerih nedoletnih otrok in je bil vso zimo brez posla. V skrajnem pomanjkanju je 13. januarja nagovonl dva brata Mrzel a, da sta mu pomagala še iste noči vlomiti v Novinčevo zidanico v Sto-rovju in Zavrlovo zidanico v Polhovi ci. v katerih mu je bilo znano, da hranijo kmetje večje količine živeža. Iz obeh zidanic so ukradli več mernikov žita ter -*9čie količine krompirja, soli. profa in drugega živeža, kar vse je bilo najdeno pri obtožencu. Ivan je dejanje odkritosrčno in skesano priznal ter se zagovarjal, da ga je na to navedlo le skrajno pomanjkanje in velika beda v družini, ki je naravnost gladovala Radi odkritosrčnega priznanja ter velike skrbi za družino mu je senat prisodil le pet mesecev strogega zapora, pogojno za dobo treh let. Ryomski proces prekinjen Viehy, 12. aprila s. V uradnem listu vi-chyjske vlade bo objavljena 14. aprila odredba, ki prekinja ryomski proces. Odredba bo omenila potrebo, da se izvede preiskava odgovornosti za vojno. V ZADREGI — Gospodična Marica, pravijo, (Ja je poljub moža, ki nima brkov, kakor neslana juha. Je to res? — Jaz res ne vem... jaz nisem Se nikoli ... — Ampak, gospodična Maries» «e pretiravajte! — Nu, res... jaz nisem Se nikoli Jedla neslane juhe. Japonska zgodba iz Amerike »Mirno stojte in se ne ganite! Tako, in zdaj odprite blagajno! Dobro vem, da imate tam lep kupček denarja. Danes sem bil že tu in sem vse videl. V banko niste mogli odnesti denarja, ker je sobota, v sobota je banka zaprta.« Avtomatična pištola je merila na Asakija. Mali Japonec Asaki se je spomnil, da je videl danes tega nepridiprava, kako je ob-lezoval njegovo trgovino. Ravno je hotel zapreti in oditi, ko ga je razbojnik prisilil, da se vrne. Zdaj sta bila v mali pisarni zadaj za prodajalno. »Motite se, v blagajni nimam denarja,« je rekel Japonec s tujim naglasom. »Odprite blagajno!« je velel razbojnik. Asaki je zmignii z rameni, stopil k blagajni ter jo odprl. »Prepričajte se! Našli boste samo sedemnajst dolarjev. Lahko jih vzamete in odidete,« je dejal. Razbojnik je stopil, ne da bi povesil orožje, k blagajni, kjer je res našel samo sedemnajst dolarjev. »Sedemnajst kozlov!« je zagodrnjal. »Ne delajte se norca, natanko vem, da ste danes napravili dve dobri kupčiji. Torej hitro — kam ste skrili denar? Ne ljubi se mi, da bi se z vami dolgo mudil.« Njegov prst je svarilno legel na revolverjevo sprožilo. »Povedal sem — vam — po pravici — tu nimam več denarja, ne lažem,« je rekel Asaki. »Kje ga potem imate?« Mož je položil cev revolverja Japoncu na srce. Asaki je prebledel. »V svoji blagajni — doma, moja hčerka J — Junsa ga je odnesla,« je komaj izgovoril. Nastopila je kratka tišina. »Dobro, telefonirajte ji!« je dejal mož. »Takoj naj ga prinese. Izmislite si kaj — postavimo — da se vam je ponudila ugodna kupčija in govorite samo angleško, če bom slišal le eno samo japonsko besedo — bo z vami konec.« Asaki se je malo obotavljal, toda samo za trenutek. Počasi je stopil k pisalni mizi, zavrtil številko telefona — nekaj časa poslušal — in je dobil zvezo. »Halo, tu Asaki, prosim, pokličite mojo hčerko!« Preteklo je nekaj minut. »Halo, si ti, Junsa? Pri telefonu tvoj oče -— sem še v trgovini; tu čaka neki gospod, ki mu moram izplačati dva tisoč dolarjev, ki si jih odnesla domov — rad bi od njega nekaj kupil. Prinesi mi ta denar — Junsa r— takoj!« »To zadostuje — obesite slušalko!« Razbojnik se je zadovoljno namrdnil. V Japončevem pogovoru ni bilo nobene nevarne besede. Pogovor ni mogel vzbuditi prav nobenega suma. Zadovoljen je bil, da se je bil spomnil na telefon. Ta žolti možakar ni poskusil niti z besedico, da bi kaj izdal. »Koliko časa bo trajalo, preden pride?« »Morda pol ure,« je odgovoril Asaki. ZAMOTANA STVAR Na postaji sta se srečali dve prijateljici. — Na koga čakaš, Pavla? — Na Toneta. Poslovila bi se rada od njega. — Ali odpotuje? — Ne. — Torej od potuješ ti? — Tudi ne. — Zakaj torej? — Njegova žena se pripelje. Razbojnik je mirno sedel in neprestano meril na Asakija. Ta ga je mirno opazoval. Zdelo se je, da se ja sprijaznil z usodo, Kako je miren, si je mislil razbojnik, čudna pasma. Američan bi v takšni situaciji sedel ves razburjen in se tresel. Premišljal je, kaj naj stori potem, ko bo dobil denar. Zaprl ju bo v trgovino. In potem bo kar lepo izginil, avto ga čaka nekoliko hiš dalje. Preden bo Asaki mogel javiti razbojništvo policiji, kje bo že on! Najmanjše nerodnosti ne sme storiti; presneto bi bilo neprijetno, ko bi ga ujeli, to je že tretje razbojništvo, že tretjič meri na svojo žrtev z revolverjem. Tla so že precej vroča. Zdajci je postal nervozen; komaj je že čakal, da bi deklica prišla. Nekdo je stopil v trgovino. Vendar že, si je mislil. Toda namesto pričakovane deklice sta stopila v pisarno dva oborožena policista, mereča z revolverjem na razbojnika. Presenečen je ta planil kvišku in ustrelil iz strahu — strel ni pogodil, in preden je mogel v drugo ustreliti, ga je policistov strel že pogodil v zapestje. Revolver mu je padel na tla. Asaki ga je pobral, čez nekaj sekund je bil razbojnik vklenjen. »Gospod Asaki, čestitam vam, zelo premeteno ste ravnali,« je dejal eden izmed policistov.« Toda povejte mi, kako ste izdali svoji hčerki, da ste v nevarnosti? Saj ste vendar telefonirali vpričo tega moža?« Asaki se je nasmehnil. »Nekoliko hitreje sem mislil kakor on. Verjel mi je, da je moji hčerki ime Junsa. In ko mi je ukazal telefonirati, je mislil, da jo kličem po njenem imenu.« »Ali ji ni ime Junsa?« je vprašal policist. »Asaki se je skromno zasmejal. »Ne,« je rekel tiho. »Junsa se pravi v moji materinščini: Pokliči policijo!« Pot Camps Imperai ore - Elm V torek po veliki noči nas je pred osmo uro žična železnica odpeljala s sneženega raja v dolino. Bili smo veseli, da bomo kmalu zopet doma v krogu svojih dragih, obenem smo se pa tudi težko poslavlja!) odtod. Zopet smo se vozili po avtomobilski cesti, ob šumečem hudourniku speljani in po znani pokrajini, ki je bila v teh dnevih popolnoma spremenjena: pridne roke so že obdelale vsako ped zemlje, sadno drevje cvete, vse se koplje v okrilju topli»! sončnih žarkov. Okoli desete ure dopoldne smo prispe'i v Aquilo. Mesto ni veliko, toda za starinskim mestnim zidom je toliko zanimivosti da si jih človek ne more kar naenkrat ogle dati. Posebno mnogo je cerkva, večinoma zgrajenih v romanskem slogu s prekrasnimi portali. Popoldne je prispel v Aqui'o tudi inšpektor pokrajinskega Dopolavori v Ljubljani g. Liberatti, ki smo ga vese'i pozdravili v svoji sredi. Imel je nalog, da nas povede v Rim. V Aquili se s starimi spomeniki družijo tudi dela nove dobe. Na vseh krajih živahno grade nove stavbe. Tu je tudi mogočen, zidan športni stadion, kjer lahko prisostvuje najraznovrstnejšim prireditvam 12 tisoč oseb. V bližini stadiona je še zimsko kopališče, eno najlepših pokritih športnih kopališč v Italiji. Bazen je dolg 25, širok pa 16 m. Ves dan smo si ogledovali to mesto. Drugo jutro smo zgodaj vstali in nato se odpravili z velikim, modernim avtobusom na postajo. Imeli smo še precej časa do odhoda vlaka. Ves čas smo se prijetno raz-govarjali z našim Ettorijem, z onim, ki je vedno skrbel za nas in gledal, da je bilo naše prebivanje na Campu Imperatore čim prijetneje. Ko se je vlak premaknil, je naš harmonikar zopet raztegnil svoje glasbeno orodje, zopet je zaorila naša pesem. Kljub rani uri, bilo je šele nekaj čez osmo zjutraj, je bilo že precej vroče. Mimo nas hiti slikovita pokrajina, ki jo poživljajo številna abruška naselja. Vsepovsod samo cvetje. Toda vsi ti kraji so nam že znani; zato ne gledamo več tako zvedavo skozi okna. Po dveh urah vožnie smo prispeli v Terni, na progo, ki vodi \z Ancone v Rim. Tu se je vsula množica novih potnikov v vlak. Iz Ternija smo nadaljevali svojo pot z električno lokomotivo, vedno v objemu toplih sončnih žarkov. Okoli poldneva smo dospeli v Orte, ki je važno železniško križišče. Odtod -vodijo proge proti Firenzi in ostalim severnim italijanskim krajem; dalje proti Anconi in Rimu. Od tu smo se vozili po nam doste] še neznani pokrajini. Iz pokrajine Umbri je smo sedaj prispeli v Lazio, pokrajino, v kateri se nahaja prestolnica. Rim. Po rodovitni pokrajini drvimo proti jugu Nedaleč od proge se vije Tibera, reka, ki te^e skozi prestolnico. Vedno bližje cilju smo. Naselja postajajo vedno pogosteja železniških tirov zmerom več. Vrste se številn; nadvozi in podvozi Tu se zrcali vsa lepota moderne tehnike: železniški tiri. mnog' mostovi, najmodernejše lokomotive na po gon z nafto, električne lokomotive, signa1 ne naprave; vse to zro naše oči. V daljavi smo že videli strehe velikih pre- IflO ! stolniških palač n v soncu je žarela kupola cerkve sv Petra Potniki že vstajajo ter pripravljajo prt. ljago, znak. da bomo vsak čas na cilju. NI trajalo dolgo časa. ko je vlak zapeljal j velikansko pestajno poslopje. Iznad rumeno pobarvanih zidov so se pa bleščale kamen;-te stene novega, modernega kolodvora št par minut vožnje in vlak se je ustavil: dospeli smo v Rim! ;i L ^isaj v vojm Šanghaj. ki je bil do 8. decembra Lanskega leta oaza miru sredi vojnega divjanja živi odtlej s svojimi štirimi milijon' prebivalcev v povsem vojnih razmeiah. Tako ugotavlja šanghajski dopisnik nemšktga lista »Kölnische Zeitung« ki piše nadalje: Tudi Šanghaj mora najti svojo pot skozi omejitve, racionalizacije itd. Na mestnih ulicah se polagoma zopet pojavljajo avtomobili na plinski pogon. V zelo omejenem UÜea Nanking Road v Sanghaju smislu pa je Šanghaj. ki je bil neko? zelo natančen, čeprav tudi zelo občutljiv gospodarski barometer vzhodne Azije, ostal še nadalje merilo napetosti za vse razvoje v vzhodni Azi;i. Politika in gospodarstvo sveta na splošno, vojna politika pa še pose-bei. prihajajo dobro do izraza v dobro po učcn.h listih. Ic izhajajo v razr.ih jezikih. Čeprav po;'ovni svet spričo pomanjkanja ladij in raznih vojnih omejitev ne more več delati prav h kupčij se ie vendar dobro znaiel v novih razmerah Stai pionirski duh Šanghaja živi napfei Cene vseh življenjsko manj važnih predmetov so seveda občutno narasle, vendar si v Šangha ju nihče ne želi omejitev v cenah ko pa je mogoče prav po tej poti mnogo zas'užiti. Ker nekateri predmeti ki se uvaža «o. dolgo ne morejo dosj>cti v roke trgovcev lahko prodajalci zahtevajo zanje \ piaks-' vsako ceno k' io je kupec pripravPen dati. Spričo nara'èanja cen pa seveda upada življenjski standard. To velja v prvi vrst za kitajske mncžice. ki se ne znajo pn'lagodi-ti gospodarskim težavam kot vojnim posle- dicam Pomlad bo za več stotisoč najrevnejših pomenila veliko olajšanje. Odhajanje na deželo je bilo zelo veliko, saj se je izselilo nad 450.000 ljudi, toda prav toliko se jih je med tem priselilo v nadi, da bi našli v mestu delo. Oskrba s hrano, zlasti z rižem. postaja polagoma resna. vendar se je na splošno obla^em posrečilo preprečiti pravo nevarnost Racionalizacija riža doslej še ni bi zelo živahne in zaloge se zde še zelo napolnjene. Seveda je Šanghaj znal vedno 12 vsakega položaja izvleči najboljše in tako se je spretno prilagodili tudi sedanjim razmeram fer živi kot trgovsko in kupčijsko mesto svoje življenje naprej, čeprav nekoliko omejeno. Beseda o fižolu Fižol je bil že od nekdaj naša priljubljena hrana. Sedaj v vojnem času pa ga nahajamo še pogosteje na mizi. Vsakdo, ki , ima svojo gredico, ga bo gotovo nasada. . Zato bodo za marsikoga poučne naslednje vrst ce, ki jih je v aprilski številki »Sadjarja in vrtnarja« napisal njegov urednik inž. Ciril Jeglič. Prvotna rastlinska oblika vseh fižolov ni bila mzka in današnji fižoli grmičarji so nastali šele z dolgotrajnim odbiranjem v vzgoji. Zato so vsi nizki fižoli več ali manj nagnjeni k temu, da spet začno poganjati vrvi. Ta pojav opazujemo zlasti na rodovitnih in vlažnih tleh. Na vrtu sadimo le stročje fižole -z mehkomesnatimi stroki. Med breznitnimi sortami (zlasti pri pre-klarjih) često spet opazif nitne fižole; vzrok je križanje z žilastimi sortami, ki so bile preblizu z breznitnimi semenskimi rastlinami. Nekateri tuji fižoli stročniki ohranijo pri nas svoje dobre lastnosti le nekaj let. Ce torej opazimo, da fižol, ki ga pridelujemo, ni več takšen, kakor bi moral biti, ga je treba zamenjati z izvirnim semenom iz krajev, kjer ta sorta dobro napreduje. Izkušnje pa uče, da fižoli, ki pri nas dobro uspevajo, dajejo večje pridelke, če sadimo seme lastne vzgoje; ta ali ona sorta se je namreč že več ali manj prilagodila našemu podnebju. Tudi žlahtni fižoli lahko postanejo odpornejši proti neugodnim podnebnim vplivom, če si seme vzgajamo sami. Toda često imamo čedalje slabše uspehe, sorta torej nazaduje. Tedaj je pa treba seme brezpogojno zamenjati. Žlahtnemu fižolu so všeč srednje težka, rahla in topla tla, ki :majo v sebi dovolj humusa, da se hitro ogrevajo. Po potrebi mu pravočasno postrezimo tudi z gnojenjem. Bolje uspeva v suhih kot v mokrih letih. Predvsem zahteva mnogo toplote, na toplih zemljah se lepo razvija še v lahni polsenci. Niso mu po volji vetrovne lege; zlasti pri preklarju se znatno okvarj mlado stročje, če obenj bije močan veter. Fižola ne smemo saditi prezgodaj. Dokler je zemlja še hladna, setev rada po-gnije. Zlasti moramo gledati na to, da setev urno vzkali. kjer je v tleh mnogo strun, k; včasj uničijo skoraj vso fižolovo setev. Fižol sadimo, ko se zemlja dovolj ogreje, tako da bodo kalice najkasneje v 10 dneh pribodle na dan. Ko preizkušamo njegovo kalivost, ga denemo kalit v prostor, kjer je najmanj 10 stopinj C toplote. Nikar torej ne sadimo fižola prezgodaj in ne pregloboko! Ce ga zalotjo še mrzle noči. zastane v rasti in začne rumeniti — in potem je od zgodnje saditve več škode kot koristi. Dobro storimo, če sadimo nizk: fižol — seveda kjer niso tla mokra — v 15 cm globoke jarke. Pri saditvi zrna samo potisneš na dno jarka, da so le nekoliko pokrta z zemljo. Ce pride nevihta, ne more semena izprati na površino, ampak ga še malo zasiplje. Hkrati so mlade kali za- varovane proti vetru in soncu. Ko pa če* tedne doraste j o rastlinice iz jarkov nekaj centimetrov preko roba, tedaj gredico po jarkih z grabljami zravnamo in ni treba rastlin še posebej osipati z nagrinjanjem zemlje krog grmičev, pri čemer se često poškodujejo korenine; fižolove rastline so tako že dovolj globoko ukoreninjene in se bodo lahko upirale suši. Nekateri domači ali že dolgo pri nas udomačeni p reki ar ji zaslužijo, da jim posvetimo čim več pažnje. Cipro ali cebrasti fižol ima zeleno, breznitno in okusno stročje, :zvrstno je pa tudi njegovo zrelo zrnje; cvete svetlovijoličasto. Sivi lišček ali »sivi dan« pa ima svetlorumeno stročje, sivka-storjavo in belo lisasto zrnje, cvete pa takisto modrikasto. Izmed breznitnih grmi-čarjev se je pri nas po dosedanjih poskusih najbolje obnesla saxa. ki daje tudi na težjih tleh dober pridelek Cvete plavkasrto in naredi zelo zgodaj nežnomesnate in krh-kolomljive stroke, ki so zeleni, okrogli m zvečine ravni. Zrelo zrno je rumenorjavo (včasi rumenkastozeleno). Sorta je odporna proti pegavostj in rodovitna. Konserva, Sachsova sorta iz 1. 1925., ki ima takisto zeleno stročje, je pa na težjih tleh slabša. Meh za smeh Voščila Starem panju, ki se vname, ko že v grobu je z nogó, naj pomlad mu ženko mlado še privošči za slovó. Če pa kakšno staro mamko še možitev veseli, naj jo župnik z lece vrže, da mladost se ponovi. Fantom naj srce zapoje, naj se mladi svet znori, saj ljubezen se v zakonu vse prehitro ohladi. Vsem dekletom nasmejanim, fantov kar ta mal' mil'jon, srečo vso, ko v dan poročni bo zazvonil farni zvon. In dijakom, nadi roda, iz vseh naših višjih šol, rèdi naj pojo veselo vedno v duru, nikdar mol. Očki, mamci v dragih časih jur mladiče naj vali, vsaj vsak mesec naj prinese štorklja tisočake tri. Urednikom, Iiteratom, Vsem. ki sučejo però, naj pomlad prav vsem prinese novcev zvrhano mošnjo. Mara J. Tavčarjeva. TUDI RAZSVETLJAVA Letoviščar: »Ali je vaš trg razsvetljen z elektriko?« Trški župan: »Je, kadar se bliska.« * USLUŽNA PRODAJALKA Gospod zahteva v prodajalnici par ženskih nogavic. Prodajalka ga pogleda, potem pa pogumno vpraša: — Dovolite, gospod, ali bodo nogavice za vašo gospo ali želite kaj boljšega? * V AFRIKI Angleška turista je ustavila majhnega zamorčka lin ga vprašala: — Povej mi, mali, kaj je pri vas najzanimivejše? Za nas zamorce turisti, za turiste pa zamorcu * NAROBE — Moj zaročenec je strašno kratkoviden. Kaj ne opazite tega na njem? — Na njem ne, ampak na vas. * »Nu,« stari mladenič, kako sedaj živiš?« »Kakor molj!« »? ? ?« Nu, pozimi živim od svoje poletne suknje, poleti pa od svoje zimske!« Josip Korban Moje prvo potovanje (Iz zbirke okroglih povesti »Moje kolavte«) dolgih nočeh brez spanca mi večkrat oži v: spomin na tista repozabna mladostna doživetja. Pet let mi je bilo že srečno odmerjenih na življenjski trnje vi poti, ko je nekega toplega poletnega dne stopila mati v otroško sobo, me ljubeznivo dvignila v naročje in rekla: »Nocoj pa le s kurami spat, bo treba jutr. ž njimi vstati! Pomisli, fant, kakšna sreča te čaka: k ribniški teti se bomo peljali!« Ni me navdušilo in ne razveselilo njeno prijazno sporočilo. »Mi bodo pa že spet natikali tiste strašne čižme,« sem pomislil. »Kakor me mučijo ž njimi sleherni praznik, sleherno nedeljo.« Nesrečni čevlji! Saj na oko so bili resnično lepi. Kakor zlato se je spredaj svetil zaščitni lok iz medenine, da jih nisem prehitro obrusil. Toda, čevljar Bušjak, katera hudoba te je premotila, ko si jemal mero, in ai napravil obuvalo tako obupno ozko tn tesno! Ne dosti manj ko čevljev sem se pa bal čipkastega, belo naškrobljenega ovratnika, ki mi je v pražnji obleki stiskal ubogi vrat, da sem komaj dihal. Uresničile so se moje slutnje: niti na čižme niti na »španski« ovratnik ni pozabila služkinja Marička, ko me je oblačila tn obuvala. Ko grah debele solze so mi polzele po obličju, ko so me ob jutra.ji zarji posadili na voz, v sredo med očeta in mater. Voznik Tone je potegnil vajeti, spočita rjavca sta poskočila in kočija je veselo zdrdrala po beli cesarski cesti. E>okler sem še gledal znane hiše domače yasi, vrtove in polja, ki sem jih že poznal z naših izprehodov, sem se še cmeril, vrtal s prsti po nesrečnem ovratniku in jazn:« cepetal z nogami; ko srno pa privezili vrh klanca in se je na široko odprla pokrajina pred nami, tedaj so se — kakor bi odrezal — odmeknile vse težave in bolečine: odprtih ust in oči sem se zastrmel v neznani svet pred seboj. Moja prva in najboljša prijateljica Fida-nova Marička iz češnjic, ki je takrat /. mojo blago materjo vred skrbela za mej telesni in duševni blagor, mi je bila s svojimi prelepimi pravljicami, pripovedkami in basnimi razgibala prebujno domišljijo v mladi glavi, da sem bil zdaj trdno prepričan: tu se odpira tista prečudna dežela, kjer žive Maričkina bajna bitja! Visoki, vitki zvonik s prelepo sivkasto belo streho in črno zevajočo lino, ki je poskočil izza bližnjega holma, mi je prvi razburkal dušo. »Artiža, orjaški kralj Artiža. ki je tako močan, da z enim samim zamahom preseka jezdeca in konja!« Po njegovem lepem klobučku sem ga spoznal. V onemle mračnem cimprovju. ki ima prizidane okrogle začrnele stolpiče, skriva pesjanar Artula princesko, zlatolaso Arti-ževo hčer. V očrnelih kolesih, ki so na ovinku tako pošastno zaklopotala nad šumečo vodo, sem prepoznal zmaja Metnaja, ki se je kopal v zastrupljenih penah. Ko smo se peljali mimo gozdiča, sem napeto strmel tja med visoke bukve, v pričakovanju, da bom ugledal kakega pritlikavega škrata, kako vilo, jaro kačo, ali vsaj razbojnika Ceferina. Umiril sem se šele tedaj, ko je kočija spet priropotala na odprto ravan in sem zagledal kose, ki so se bliskale v bleščečem jutrnjem soncu. Močne mišičaste roko so hitele z zdravim delom. Kar kadilo se je s pokošenih kupov — tako vneto so podirale mehki, zeleni zid visoke trave. Vedno više in više se je pomikplo sonc?. Vsa širna ravan je bila polna njegove zlate luči. Zaprl sem oči. Glava mi je klonila kakor zvončku na pretopil rebri. Ko sem se predramil, je stal voz na položnem hribu. Visoka, črno popleskana vrata so zapirala tih. obzidan prostor, kjer so številni križi že oddpleč oznanjevali zadnje človeško domovanje. Kako Sivo se mi je v dušo zarezal spomin na žalostni prizor, ko je mati poklek nila pred grob. v senco vrb*» žalujke. In sc ji svetli biseri polzeli po bledem obličju! »Tukaj počiva. . . tota Nežika. je stremela za tem, da spravi čim več de- j žele v Indiji pod svojo oblast in tako počasi, a čim bolj čvrsto zasidra angleško gospostvo v Indiji. To delo je trajalo nad 200 let ln je doseglo take uspehe, da so mogli Angleži naposled enostavno priključiti Indijo svojemu britanskemu cesarstvu. Leta 1877 je bila kraljica Viktorija proglašena za cesarico Indije. 03 trgovine do kolonije Angleži so prišli v Indijo kot trgovci, ostali pa so tam kot gospodarji. Prvo angleško tržišče je bilo ustanovljeno v Surati, severno od Bombaya leta 1615. Komaj 24 let pozneje so že pokupili del ozemlja, na katerem stoji danes Madraz. Tu so zgradili svoje mesto in ga zavarovali s trdnjavo. »Vzhodnoindijska kompanija« je bila zastopnica angleške trgovine v Indiji, obenem pa je vršila politično in osvajalno naiogo. Začela je podkupovati okoliške vladarje in tako širiti svoj vpliv in svojo oblast. Kupčija, je imenitno cvetela. Na začetku 18. stoletja so imeli Angleži že tudi svoje ozemlje pri Kalkuti. Iz trgovsko-obrambnih čet, ki jih je vzdrževala »Kompanija«, da so Ščitile njene karavane pred razbojniškimi tolpami, se je s časom razvila politično-vo-jaška moč Velike Britanije v Indiji. Postopanje Angležev, usmerjeno predvsem na izkoriščanje dežele, je kmalu rodilo odpor. Leta 1875. je Izbruhnila velika vstaja spa-hijev; to je bil prvi večji načelni odpw Indijcev proti naraščajoči angleški sili. Angleži so vstajo zatrli z nadčloveškim napo- Bivališča puščavskih samotarjev, potepuhov in verskih tatov in nalbelj zaostala dežela ev-opske citine je še raj v primeri s položajem delavstva v Indiji. To je Angležem omogočalo, da so lahko tekmovali z vsem svetom in sii tako priborili nadmoč na svetovnem trgu. Kolikšno bogastvo so črpali Ang e il iz indije najbolje dokazuje izvozna statistika. Tako so na primer pred sedanjo vojno izvozili iz Indije letno povprečno 450 milijonov metrskih stotov riža, 95 milijonov stotov žita, 31 milijonov stotov sladkorja, 8.7 mil jonov stotov bombaža, 14.5 milijona stotov jute, 19 milijonov stotov lešnikov, 1.7 milijona stotov čaja, 1.4 milijona stotov kave in okrog 300 tisoč stotov kavčuka. Glavni vir angleškega pridobivanja v Indiji pa je tekstilna industrija. Angleži imajo v Indiji 298 predilnic in tkalnic za bombaž in 97 predilnic za juto. Premoga da Indija letno 25 milijonov ton. Kulturna zaostalost Dočim so Angleži s cako politiko Orpaii v Indiji težke milijone dobička ter Kopičili bogastvo, se kulturni napredek Indij-? ne da primerjati gospodarski koristi. Indija je v glavnem skoraj še na isti kulturni stopnji kakor preo prihodom Angležev. Seveda so Angleži zgradili nekaj modernih mest ter blizu 100.000 kilometrov železnic, teda indijski narodi od tega niso imeli velikih koristi. Kulturna zaostalost je deloma posledica verskih naziranj, v glavnem pa posledica politike, ki m stremela za tem, da bi se indijski narod kulturno dvignil Angleške oblasti so stale ob strani, ker se ne marajo vtikati v spore kast in vsa ajihovo delavnost se je izčrpavala v podeljevanju časti. V pojasnitev razmer nekaj primerov: Letno umrje 3,200.000 mater in 20003 otrok Porodnico smatrajo Indijci za nečisto Česarkoli se dotakne, postane takisto nečisto in se uniči. Roditi mora na umazani;, cunjah, v prostoru, kamor ne prihaja čist zrak, ker le-ta baje povzroča vročico. Babica mora biti tudi nesnažna, zato je to umazano, smrdljivo, grdo in po navadi staro ženšče. Toda še vedno ni zadosti nečista da bi smela prerezati popkovino: to mora storiti njena služkinja, ki je nesnažna v sedmi in zadnji kategoriji (kasti). Za to opravilo uporablja koničast bambus, kos pločevinaste konzervne škatle, zarjavel že-belj ali kos stekla. Pogoste so rane, krvavenja in zastrupitve. Vsako Indijsko poko-lenje žrtvuje 3,200.000 mater, ki umro v porodnih mukah. Celo Izobraženi Indijci se ne upajo upreti tradiciji. Tudi neki indijski zdravnik, evropsko šolan človek, je poklical k svoji ženi indijsko babico in je tako zakrivil smrt matere in otroka. Vsako leto umrje najmanj 2,000.000 indijskih otrok, ki so se rodili živi. Izmed teh jih več ko 40% umrje prvi teden, ostalih 60% pa v prvem mesecu. Vzrok takemu ravnanju je tudi vera, da mora vsak moški imeti sina, ne samo hčere. Neki bogati Indijec je imel 12 otrok, med njimi 10 hčera, iti niso ostale žive. Hčerke se smatrajo za preveliko breme. Indijci sicer ne sovražijo svoji hmallh hčerk, le ne brigajo se zanje. Starši skrbe za sina, za hčerko se briga Bog. V indijskem ljudskem zakoniku ni predpisa, ki bi zahteval, naj se človek kakor koli premaguje, "lasti ga ni za spolne odnose. Ce ima povprečen Indijec dovolj sredstev za svojo zabavo, postane že s 30 leti starec. Osem od desetih moških med 25. In 30. ietom je Izčrpanlh. Krivdo za jalove zakone pripisujejo ženi, dasi je pogosto na možu. Nesrečne vdove Ce indijsko ženo zadene usoda vdovstva, je to po ljudski veri kazen za njene grehe v prejšnji inkarnaciji. Za to se mora pokoriti v sramoti, trpljenju ln samoodpovedi. Opravljati mora najtežavnejša hišna dela in ima pravico samo do enega obeda. Ostri-žejo ji lase ln ji ne dovolijo k nobenemu obredu Vdova se ne more drugič poročiti, razen če ji je to njen mož izrecno dovolil na smrtni postelji Noben veren Indijec pa i tega ne bo dovolil, marveč bo rajši dopu-1 stil. da njegova žena propade. Malo vdov se da prostovoljno aežgati in oblasti tudi ne dopuste več, da bi jih kdo k temu silil. Taki primeri so dandanes le še Izjema. Ker pa vdova nima nikakih pravic, jo često iz-ženejo iz hiše. Klati se po vasi, oblečena v cunje in z obrito glavo, preživlja pa se z miloščino ali prostitucijo. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Indiji nad 26 milijonov vdov. odstotkov nepismenih Ce bi bila pismenost merilo kulture, potem bi se lahko reklo, da je Indija nekulturna dežela. Nič manj kakor 92% prebivalcev je namreč popolnoma nepismenih. To ne velja samo za najnižje kaste, marveč je tudi med višjimi kastami pismenost bolj redka. Tako zvani »nedotakljivi« sploh nimajo dostopa do šol. To so po večini Dra-vljci črnega plemena, ki jih je 60 milijonov. Ne smejo se približati ljudem višje kaste, niti ne križati njihove poti. Zabra-njeno jim je, da bi vstopili v indijski tempelj. Izmed 8157 šol madraškega okraja jim je dostopnih le 609. a še to le po zaslugi angleške politike, ld si skuša na ta način pridobiti vsaj del te kaste ln napraviti iz njih bojevnike za Imperij. Poprej so jih smeli Indijci prosto ubijati. Izrecno jim je bilo zabranjeno, da bi se učili čitati. šele po prvi svetovni vojni so se razmere obrnile na bolje, ko se je tudi v Indiji zbudila nacionalna zavest. Gandhlfev pokret žalostno stanje je že leta 1875 dovedlo do upora. Seveda pa se goloroki Indijci niso mogii z uspehom upreti do zob oboroženim gospodarjem. Dasi je bil upor krvavo zatrt, pomeni vendarle pričetek gibanja za nacionalno osvobojenje. Leta 1885. je bil ustanovljen »Vseindijskl nacionalni kongres«, nekak narodni svet, ki zaseda vsako leto o božiču. Poleg tega je bila leta 1906 osnovana še posebna »Mosllmska liga«. Leta 1906. so se zastopniki obeh skupin zbližali in proglasili za skupni smoter indijske narodne politike »svaradž«, to je: avtonomijo. Po prvi svetovni vojni se je pojavil v indijski politiki Karam Chandra G a n d h L vodja indijskega gibanja za neodvisnost. Zato je dobil vzdevek Mahatma, študiral je v Londonu in je bil najprvo advokat Spočetka je bil Gandhi vse do maja 1920 za sodelovanje z Anglijo. Ko pa je Anglija leta 1919 Izvedla v Indiji reforme, ki naj bi pomenile uvedbo nekake omejene avtonomije, je Gandhi izgubil prejšnje zaupanje v Anglijo ter postal najbolj vnet borec za popolno neodvisnost Indije. Na zborovanju Vseindijskega kongresa leta 1920 je proglasil tako zvani pasivni upor. Kongres je sprejel vse njegove predloge: 1. da se Indijci odpovedo vsem častnim službam; 2. da se ne udeležujejo državnih posvetovanj in odložijo vse funkcije v državni upravi; 3. da ne pošiljajo otrok v šole, ki jih podpira ali nadzira vlacla ln da snujejo nacionalne šole; 4. da bojkotirajo britanska sodišča in poravnajo svoje spore pred domačimi pravniki; 5. da ne delajo nikakih uslug armadi; 6. da ne volijo ne pasivno ne aktivno v zbore, ki jih je ustanovila vlada; 7. da bojkotirajo tuje blago ln rabijo samo domače izdelke. Z bojkotom tujega blaga je hotel povzdigniti domačo obrt. Najnižje kaste je skušal pridobiti tako, da je skrbel za njihovo socialno povzdlgo, kar mu je odtujilo del ortodoksnlh Indijcev. Ko ni bilo pričakovanega učinka, je Gandhi privolil v revolucijo, čeprav ne nasilno. Indijec naj povsod postopa tako, kakor da sploh ne bi bilo vlade. Gandhija in mnoge pristaše je vlada zaradi tega zaprla. Čeravno Gandhijevo gibanje ni rodilo zaželenega uspeha, je vendarle pripomoglo k narodnemu prebujenju Indije Dvignila se je zavest narodne skupnosti, ki je Indija dosihmai ni poznala. bi >o opraviS Skrlpps? kazalo da no indijski nacionalizem vendarle zmagal toda Angleži so si vselej znali pomagati Spretno 30 znali izkoristiti verske in pokrajinske razlike ter jih obrniti v svoj prid. To, kar imenujemo Indija še vedno ui eno telo Z ene strani je tako zvana britska Indija s svojimi pokrajinskimi zakonodajnimi zbori, z osrednjim parlamentom v Del ni ju, z druge strani pa je 561 držav s kaj različno samoupravo in vladarskimi pravicami. Te indijske dižave obsegajo približno eno t re t j no vsep/a prebivalstva celotne Indije. Britska lada je znala te raznolika državice Izigravati z raznimi taktičnimi potezami, pred vsem pa z raznimi koncesijami radžam (domačim vladarjem). V britski Indiji zahteva prebivalstvo samostojnost, v indijskih državah pa se utrjuje oblastvo domačih vladarjev. Na eni strani je konservativna, nedostopna Indija s svojo orientalska duševnostjo sa-movšeCna nasprotnica vsake spremembe in slehernih stikov sUijci — z druge strani pa se uveljavlja tip modernega Indijca ki se zaveda svoje nacionalne samobitnosti ln zahteva popolno neodvisnost. Prebujenje vzhcdnt Ai";je naravno ni ostalo brez vpliva in odmeva v Indiji. Nacionalni nokret ?.p r*ig'c širi in to je napo sled prišlo Angleže skušnjo rešiti, ka» se rešiti da S tem namenom ie bil poslal; v Indijo angleški rrinistet sir Stafforü Cripps ki mu pomaga pn njegovem poslanstvu poseben Roosaveltov odposlanec O. S. LJUBEZNIV ZET Tašča: »Ali je že bil pri tebi tisti mladi človek, ki m; je včeraj rešil življenje?« Zet: »Je bil. se mi je že opravičil.« LEP VZROK — Naš prijatelj Janez pa ne bo po svoji avtomobilski nesreči tako hitro zapustil zdravilišča. — Mar si govoril z zdravnikom? — Ne, ampak videl sem tisto lepo usml-ljenko, ki ma streže. Zaupna posvetovalnica »Pohorski«. Medicina zahteva, bolj ko kateri koli drug poklic, človeka v pravem pomenu besede, študij ie dolgotrajen ln težaven. Zahteva mnogo vztrajnosti trdne volje ln odpovedi. Poleg dobrih, svetovno znanih zdravnikov poznamo ludi mnogo prav tako slavnih profesorjev raznih ved inženirjev, spretnih odvetnikov in drugih Ali ne? Ko boste dokončali .srednjo šolo si izberite poklic, ki se vam bo zdel najbolj privlačen — medicino pa pustite ori miru. Značaj? Čustven človek ste. razum ie pri vas podrejen nagonu Imate precejšnjo mero sebičnosti ln ste Impulzlvni. Tudi ujezite se kmalu Vendar pa vaš značaj še ni izoblikovan in boste doživeli še vidne spremembe. Ni se vam treba bati življenja Optimist — SO. škoda, da so ljudje vašega kova redki. V dobro voljo ste me spravili, da nikoli tega! Vaše pismo preveva zdrav humor, ki zgovorno dokazuje, da niti od daleč niste taki. kakor se vam zdi. Ne delajte a skrbi. Odločite se za srednjo. Pesimist — A. B. C. Ce boste nadaljevali dosedanje življenje, je najbolje, da si nabavite vozni listek za poslednje potovanje. AH ne vidite, da sejete okrog sebe samo nezadovoljstvo ln da s svojim neurejenim življenjem škodite svoji okolici? če hočete, da vas bodo razumeli tisti, ki so vam dragi, se morate spreobrniti, kakor svetopisemski grešnik! Ne odlašajte niti en dan drugače utegne biti prepozno in posledice boste občutili sami! študentka — 23. čeravno ste Se zelo mladi, imate v veliki meri že Izoblikovan značaj, ki ga krasi io mirnost, discipliniranost. stalnost ln prirojena Inteligenca. Nesebični ste ln imate mnogo smisla za stvarno življenje. Na svet gledate še idealno, kar je pri vas povsem razumliivo. vendar pa tudi pozneje ne boste mnogo snremenlll svojega mlšlienja. V kakšnem poklicu boste uspeli? V vsakem, ker vam ne primanjkuje poeruma! Pred vsem oa boste dobra žena ln dobra mati Studii nadaliuite. Vsaj do velike mature Lažje se boste uveljavili ln dosegli svoje cilie Predvsem pa pogum trdno voljo, vztrajnost! Oglasite se še kdaj! Hrepenenje. Bogato zbirko rokopisov ste nam poslali množico nairazličneiših značajev, pisem, ki so deževala na vaš naslov od vseh strani in hočete analizo vseh! Najboljšega med najboljšimi? Jaz se ne bi odločil za nobenega iz te množice. Kaj naj vam svetujem? Ce ste strastna zbirateljica rokopisov (moških), zbirajte jih še nadalje. Za v muze niso. ker niso znane oseb- nosti. _ . Zapuščena — 27. Pred vsem bi moral malo bolie poznat? mo*a Potem bi vam lahko svetoval kako naj se v tem primeru vedete. Včasih ie potreben tako zvani pasivni odnor včasih obratno. Zdi se mi da bo v vašem primeru prvo na mestu. ker vaš mož očividno išče »utehe« drugod. ker se čuti doma menda »preveč« vezanega? , . . Nezadovoljen — 25. Mislim da tudi vi veste, da je Diogenes živel v navadnem sodu. Ko je spoznal, da ie mogoče vodo piti kar na studencu ie odvrgel žepni kozarec Pri belem dnevu ie s svetilko iskal človeka. Aleksandru Velikemu oa je zaklical: »Pojdi ml s sonca!« še kaj? Astronom z dežele. Nekateri učemakl so mnenja, da 1e Zemlja stara eno milijardo 752 milionov do ene milijarde 820 milijonov let. Do teh števik so prišli s proučevanjem starosti skal in rud z ozirom na količino radioaktivnih snovi ki jo vsebujejo. Mesec je od Zemlie oddalien 384 .-,6o km Okrog našeara planeta na kroži kakor mačka okrog vrele kaše To se oravi da nam kaže zmerom same »lice« Niegove druo-e ali »zadnje« strani ne poznamo. Nesrotova. Silijo vv v zakon s človekom ki ga ne ljubite Branite se. včasih oa se vam zazdi, da je morda le res da »ljubezen pride pozneje« Včasih se to res zgodi toda res samo včasih Ogromna večina takiV) zakonov pa je prava muka za oba zakonca. Pra/ zaradi takih nepremišljenih ali korl-stolovsko premišlien'h nrenaelienib in nasilnih zvez ie v žlvljeniu toliko žalosti, trplienja in nesreč Osfanite pri svojem. Sai se vam ne mudi Poznam žene zna-čaine žene tridese+ih in net in tridesetih let ki se prav zaradi tesra niso noročile m se na tak način tudi ne nameravajo! Medicina — 1950 Zdravnik bi hoteli biti in zato želite točen oois vašega značaja, obenem pa hočete zapeljati mlado ženo svojega naihol^šega oriia.telja ln se vam zdi to v redu "> Nikdar ne bos*e doher zdravnik ker nimate ne sposobnosti ne značaja! Jesen — 1340. Zakaj bi ne bila med vama mogoča zveza? Res je. da je on nekoliko površen, neodločne narave, vi pa 'mate prav tisto, kar njemu primanjkuje. Drugače ni =lab človek Kaj oa. če je kaj drugega vmes, kar onemogočuje »zvezo«? j. S. — .Teeen'ce. Z veseljem smo brali v nedeljskem »Tutru«. da ste obnovili posvetovalnico Rada bi zvedela za značaj gospoda, ki sem ga predlanskim spoznala, a že dalje časa se ni oglasil Ali naj mu pišem? — Je neodločen šibak značaj, ki rad zapade tujim vplivom Piš:te mu le. če ,s*e mu odgovor dolžni Uooš^evajte pa. ia se mu je "mordo kaj pripetilo, ali pa. da vas ne mara več B. A. P Obroči m ?e na vas s pro?njo. ki menda ne spada v »Zaupno oosveto-valnicor Imnm zbirko znamk, a ne vem. kje bi jo nrodal in ko-iko je vredna Nikogar ne poznam kdor bi m; zbirko ocenil. Ali mi morele dati dober svet? — Morda ima vaša zbirka veliko vrednost. Filatelisti imajo sestanke: vsako sredo ob 18. v Operni kleti, vsako nedelio v »T.Tni-onu« ob 10 !n pri Sestici od 10 ure dalie Bodite previdni in ne pokažite stiske, da vas n«3 bo kdo izkoristil Svoie znamke dajte mirno oceniti in ukrenite po lastni preudarnosti! Prijatelj živali. Prav imate. Navada rezati psom repe in ušesa je ena najbolj krutih človeških razvad, vse obsodbe vredna. Kdo jo je »Izumil«, ni znano. Tako mučenje živali bi moralo biti kaznivo, j Strta 22. Ze nad leto dni sem bila zaro-: čena, pred nedavnim pa me je zapustil. ! Ali je še vredno živeti? — Bolj. ko kdaj ; orej! Mladi ste. inteligentni, dobri in čustveni. Vse lastnosti imate, ki vam bodo dale moči. da boste preboleli udarec. Spom'nrica. Stara sem 20 let. Pred petimi leti sem spoznala mladega gospoda, ki mi je takoj ugajal, toda oba sva bila prebeječa Zdaj zaradi razmer že leto dni ničer.ar ne vem o njem Lahko bi pričela z drugim pa mi vest očita da mu nisem zvesta, čeravno si nisva ničesar obljubila. Kaj naj storim? — Mladi ste. zelo mladi, pa imate kljub temu prav V vašem primeru ste moralno v resnici vezani, čeravno nista »uradno« dogovorjena. Zato še malo počakajte, poizkusite zvedeti, kaj misli on. Ce ugotovite, da vas je porabil, si izberite enega izmed se