IM. številka. V Ljubljani, v fonh, ZB, aftfobra 1913. XLVI. leto.
, S loven s ki Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
«c!o leto. ...... K 24'—
pol leta....... , 12'—
četrt leta    •••••• m   6*—
mb. mesec . 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto                      K 22'—
pol leta •••«•• ■   , 11*—
četrt leta *••••»•   m 5*50
na mesec   •«••••  . 1*90
Dopisi na] se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo, *9ređnUtroi Ksanora ulica it. S (v pritličja levo,) telafon it, 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje In praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin-, za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl L t. d, to je admin. itrativne stvari.
—_ Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „IVarodna tlsfearna" tela'on št. 85.
.Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko:
celo leto. pol leta četrt leta
na mesec
K 25-. 13— . 650 « 2-30
velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto ... K 30/-
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto...... K 85.—
Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, Upra-rnlatvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova nlica tt 5, talefon 41 85.
Deželni odbor y obrambo prešestva.
Lansko jesen je vojna uprava poklicala pod zastave na tisoče in tisoče reservnikov, ki so morali zapustiti dom in rodbino ter odhiteti na državne meje, da jih čuvajo za vse slučaje.
Potekli so meseci in prišla je zima; vojaki so stradali in zmrzovali, težko in mučno je bilo njihovo življenje, a vendar so voljno in vdano prenašali vse nadloge, ker so se zavedali, da je to njihova vojaška dolžnost, sveta vsakemu patrijotu.
Med temi rezervniki je bil tudi paznik v ljubljanski prisilni delavnici Bučar.
Ostavil je svojo službo, zapustil svojo mlado ženo ter šel, da na mejr kot zvest podanik in vojak zadosti svoji patrijotski dolžnosti.
Kakor vsi drugi, tako je tudi on mesto tednov prebil tam doli na me-iah mesece. Potekla je zima in prišla je pomlad. Kakor vsi drugi, tako je tudi on trpel mraz in pomanjkanje, prenašal pa je vse vdano, ker se je zavedal, da je to ukaz — domovine.
Začetkom poletja je dobil par dni dopusta in pohitel je domov k svojemu ognjišču, da po tolikem času zopet zazre in objame svojo ženo. Poln radosti je došel domu in nadejal se je, da bo v krogu svoje žene in svojcev preživel v veselju in zadovoljstvu one kratke urice, ki so mu bile določene in odmerjene za dopust.
Toda prišlo je drugače.
Z odprtimi rokami kakor rešitelja ga je sprejela žena, toda to, kar mu je pripovedovala, je bilo, kakor da bi mu kdo rezal kožo z živega telesa.
Ko je on gladoval, prenašal mraz, vročino in žejo na meji za —> domovino, je prihajal na njegov dom vaški mogotec, steber »katoliške« stranke, župan Joža Oražem, ter zapeljeval njegovo ženo, naj se izneveri svojemu možu in naj se, kakor poulična vlačuga vda njegovi pohotno-sti. A ne samo z besedami, z brutalno silo je pohotnež hotel izvesti svoj namen. Treba je bilo mnogo kreposti, mnogo odločnosti, značajnosti in žen-
skega ponosa, da se je žena ubranila grožnjam in sladkim besedam nesramnega zapeljivca.
Možu se je krčila pest, da bi skočil k zapeljivcu in ga pobil na tla. Toda skrb za vsakdanji kruh, za tisto skorjico, ki jo je imel v prisilni delavnici, je povzročila, da je omahnila v pest skrčena roka.
Spomnil se je, da je pohotnež varovanec tiste stranke, ki ima moč v deželi in ki je kot taka tudi gospodarica v njegovem zavodu. Zadušil je svoj gnev in molčal, dasi mu je kipelo v prsih, samo da bi ne izgubil tisto skromno drobtinico, ki je bila zanj vsakdanji kruhek.
Ko pa je zopet odhajal na mejo, ko je zopet zapuščal ženo brez zaščite in varstva pred zalezovanjem klerikalnega mogotca, so ga premagala čustva in potožil je svojo skrb in bolest znancu, prijatelju.
Potem je zopet odšel »služit cesarja«. Prijatelj njegov pa je spravil nečeden slučaj v javnost in pokazal s prstom na klerikalnega pohotnika Joža Oražma, ki izrablja odsotnost zakonskih mož rezervistov v to, da zalezuje in zapeljuje njihove žene.
Vsa javnost je bila ogorčena in splošno se je pričakovalo, da bo stranka, h kateri pripada poštenjak Oražem, obračunala s tem subjektom in ga vrgla tja, kamor spada — na smetišče.
Toda v morali niso bili gospodje, ki vedre in oblačijo sedaj v naši deželi, nikdar posebno veliki.
In zgodilo se je, kar ni nihče pričakoval.
Mesto da bi bil deželni odbor nastopil proti moščanskemu županu Oražmu, kar bi bilo edino pravilno in pravično, so uvedli proti Alojziju Bučarju, čim se je vrnil s straže na meji, disciplinarno preiskavo, češ, da se je pregrešil s tem, da je škandal spravil v javnost, proti svoji predpostavljeni oblasti, in ga po dovršeni preiskavi, kakor smo zabeležili že včeraj, spodili iz službe.
Klerikalna večina deželnega odbora je torej nastopila kot zagovornica pohotnega zapeljivca Oražma in kot zaščitnica nemoralnosti, ter razsodila, "da je paznik Bučar, ker je branil čast svGje poštene žene, tako silno grešil, da ga je treba pokoriti s kaznijo odpusta iz službe.
Klerikalni deželni odbor se je potemtakem postavil na stališče, da bi moral njemu podrejeni paznik prisilne delavnice mirno trpeti, da klerikalni mogotec Oražem zalezuje njegovo ženo in jo zapeljuje k prešesto-vanju. Z drugi besedami povedano. Deželni odbor je izrekel načelo: Jaz ne plačam samo delo paznika v prisilni delavnici, marveč plačam tudi telo paznikove žene, ki naj bo na razpolago pohoti, kadarkoli se bo temu ali onemu izmed klerikalnih mogoč-nikov zahotelo njene ljubezni!
Takšna je klerikalna morala in takšni klerikalni »moralisti« vodijo naše dobro ljudstvo nazaj — »h Kristusu kralju, odrešeniku sveta«, kakor zatrjuje škof Anton Bonaven-tura.
Zaščitniki javnega pohujšanja, zagovorniki nenravnosti in vlačugar-stva so dandanes stebri vere,cerkve in države!
Človek bi zaplakal, da je usoda našega ljudstva sedaj v rokah takih propalic in desperatov, ki se smejo brez odpora in kazni tako cinično igrati s čustvi, ki so bila doslej našemu narodu vsikdar sveta, ter jih teptati v blato.
Ako bi se kjerkoli drugje prigo-dilo kaj tako nečuvenega, bi se dvignil vihar upravičenega ogorčenja in v trenotku bi bila drunal, ki s tako cinično brutalnostjo mandra zakone nravnosti in poštenega življena, vržena na gnoj in smetišče. A pri nas?
Pri nas bo ubogo, zaslepljeno ljudstvo šlo v boj za te ljudi in najsvetejše bo izpostavljeno za zmago onih, ki javno nastopajo kot zagovorniki nemoralnosti, prešestovanja in vlačugarstva!
O slovenska domovina, ti si danes, kot pravi znani pisatelj, kakoi poulična vlačuga!
Poročilo dež. posi. dr. Hitaca o eMobrsncm zasedanju štaj. dež. zbora.
V Z a 1 c u . 26. oktobra.
V novi, prekrasni Roblekovi dvorani se je vršil danes dopoldne močno obiskan shod narodne stran-
ke. Poleg žalskih tržanov z g. županom Šircom na čelu so se udeležili shoda tudi mnogi kmetje iz Gotovelj, Pirešice, Petrovč in Griž. Navzočih je bilo veliko učiteljev iz celjskega okraja in pa zastopniki trgov Vransko in Braslovče. Otvoril in vodil je shod žalski podžupan g. Franjo R o b 1 e k , ki je v imenu žalskega trga kar najprisrčneiše pozdravil dež. posi. dr.-K u k o v c a ter mu dal besedo za sledeče poročilo:
»Spoštovani prijatelji! O namenu današnjega shoda krožijo razne govorice. Klerikalno časopisje se pritožuje, da sem sklical shod svojih žalskih volilcev in drugih strankinih pristašev v Savinski dolini, češ, da hočem vzeti dr. Korošcu neko pavo-vo perje, ki si ga je pridobil s sklenjeno ustanovitvijo meščanske šole v Žalcu. Pa tako nepravičen in hudoben nisem; jaz pustim z veseljem dr. Korošcu vse pavovo perje, ker vidim, da ga je še vedno premalo, da bi vzbudila ta črna mariborska sraka dopadenje pri narodnih žalskih tržanih. (Smeh in pritrjevanje.) Nimam namena krajšati klerikalcem lahko zaslužene slave na tem shodu, ampak želim se pogovoriti s svojimi volilci o nekaterih važnih točkah, ki so se razpravljale v minulem osemdnevnem zasedanju štajerskega deželnega zbora.
V dr. Koroščevi »Straži« sem bral, da sem tega zasedanja pravzaprav kriv jaz, ker sem letošnjo spomlad na več shodih odločno zahteval od klerikalnih poslancev, da se naj na ljubo našim kmetom in zlasti Še učiteljem vrnejo v deželni zbor. Priznanja iz ust političnih nasprotnikov, četudi izgovorjena kot v »Straži«, s hudobnim namenom, imaio vendar včasi neko resnično podlago in tokrat sme biti narodna stranka z menoj vred ponosna na to, da je imelo njeno triletno vojskovanje za delazmožnost deželnega zbora prav len uspeh. Klerikalci so šli preponiž-no v Gradec nazaj in sprejeli tam odkupne pogoje za obstrukcijo, kateri odgovariajo popolnoma intencijam narodne stranke in nasprotujejo težnjam nazadnjaštva. Da ti odkupni pogoji ne zadostujejo, da so slabši, ko bi lahko bili, ako bi imeli z njimi onraviti pravi narodni možje, tega pa
»liberalni general« ni kriv in zato prepušča tako pavovo perje toliko raje klerikalnim srakam.
Pravim, da odkupni pogoji za klerikalno obstrukcijo ne zadostujejo. Kako bi to bilo tudi mogoče, ker jih niso znabiti narekovali klerikalni obstrukcijonisti, temveč namestnik grof Clary po dogovoru z Nemci. Klerikalci, ki so se vsled občutnih gospodarskih posledic obstrukcijo bali novih volitev kot hudič križa, so sprejeli vladno-nemške posredovalne predloge in tako je bilo mogoče, da se je Slovence s temi predlogi osle-parilo spred in zad. Ko bodete z menoj vred te pogoje preudarili, se bodete mojemu mnenju pridružili in se čudili, kako je mogoče delati toliko trušča s tako dvomljivimi »pridobitvami«. Resna politična organizacija, ki ji ni za slepljenje ljudstva in ki si s prevelikim kričem nad malimi uspehi noče pokvariti večjih, bi za tak trušč in komedijo gotovo ne imela smisla.
Glavne točke klerikalno-nem-ške pogodbe so tvorile obenem dnevni red zadnjega deželnozborske-ga zasedanja. Dotaknem se tu najprej draginjske doklade učiteljstvu in zvišanja deželne doklade na pivo. Pri Slovencih kakor Nemcih se je /adnja leta utrdilo prepričanje, da dežela napram učiteljstvu ne stori svoje dolžnosti. Posebno živo je bilo to nrepričanje pri Slovencih, ki imajo večino svojih šol v najslabšem plačilnem razredu. Deželnozborska večina je konečno uvidela, da se mora nekaj storiti. Zato je zahtevala od slovenskih klerikalcev ob sklepanju odkupne pogodbe po namestniku Cla-rvju, da ne smejo nasprotovati pomoči, ki je učiteljstvu v omiljenju njegovega slabega gmotnega stanja nujno potrebna. Klerikalci so se v to obvezali in tudi za domenjeno dravinjsko doklado 1,200.000 K v deželnem zboru glasovali, kolikor jih je bilo navzočih.
Toda klerikalci in Nemci so poiskali za to draginjsko doklado neprimerno pokritje. Sklenili so zvišati deželno doklado na pivo od 2 na 4 K pri hI. Pravim, da so co pokritje poiskali in sklenili Nemci in klerikalci pri sklepanju pogodbe za delazmožnost    štajerskega deželnega
LISTEK.
Cerkvene miši.
Povest iz sedanjosti.
Spisal L. C. (Dalje.)
IX.
Učenec vaš sem in obetam vam,
da delal v duhu vašem bom vse dni.
Aškerc : Mučeniki.
Pri županovih je prehajalo polagoma vse v stari tir. Vdova Neža Novakova je obdržala na svojih ramenih gospodinjstvo, posle pokojnega očeta, katere je med njegovo boleznijo že opravljal sin Ivan, je pa poslednji popolnoma nase prevzel. Delo je bilo za oba pravi božji blagoslov, ker jima je lajšalo prebridko gorje in žalost po prerano zamrlem možu, oziroma očetu. Stari hišni prijatelji, v prvi vrsti župnik Matija Koren in nadučiteij Fran Kovač, so jima pa vsi stali zvesto ob strani s svojim svetom.
Tudi je prišla skoro v tek zapuščinska razprava po pokojnem Blažu Novaku, ker jo je vzel v roke sam okrajni sodnik, katerega je vezalo s pokojnikom prav iskreno pri-
jateljstvo. To je tudi naravno. Pokojnik je bil sodni cenilec in kot župan zaupna oseba, čegar beseda je veljala pri okrajnem sodišču skoro toliko, kakor pisana postava. Pokojnik kot vseskozi previden mož seveda ni pozabil potom oporoke razpolagati s svojo imovino in odrediti, kako naj bode po njegovi smrti. Oporoka je bila pa tudi živ dokaz, kako je blagi pokojnik enako ljubil svojo ženo in svoja otroka. Vesoljnim svojim dedičem je imenoval v oporoki sicer svojega sina Ivana, toda s pridržkom, da sme njegova vdova Neža, če hoče, obdržati vse gosodarstvo do svoje smrti v svojih rokah. Svoji hčerki Marjetici je določil kot dedni odpravek znesek 20.000 K in poleg tega še obvezal svojega sina Ivana kot vesoljnega dediča, da mora svoji sestrici za slučaj možitve napraviti balo v vrednosti 2000 K in oskrbeti hiši primerno svatovsko gostijo. Svoji ženi Neži je pa izgovoril in določil volilo 10.000 K in poleg popolne oskrbe pri hiši še dnevni po-boljšek 1 K.
Zapuščinsko razpravo je pa okrajni sodnik razpisal kar na licu mesta v Orehovljah. Vdova Neža je takoj izjavila, da se ne bode poslužila v oporoki ji ustanovljene pravice, da sme do svoje smrti obdržati vse gospodarstvo, temveč da želi, da takoj prevzame gospodarstvo sin Ivan, ki je še mlad in čil ter že bolj izkušen v teh stvareh kot ona. ker ga je po- .
kojni oče že zgodaj začel vpeljavati v svoje obširno gospodarstvo.
Nato se je cenila cela zapuščina, ki je dokazala, da je bil blagi pokojnik dober in razumen gospodar. Cenitev je pa tudi dognala, da zapustnikova oporoka v vseh svojih delih lahko ostane v veljavi, ker ni Marjetica prikrajšana v svojem dolžnem deležu. Ko je okrajni sodnik na željo zapustnikove vdove Marjetici imenoval varuha v osobi njenega brata Ivana in ga takoj tudi zaobljubil, se je potem še isti dan ob vsestranskem sporazumu zaključila zapuščinska razprava po pokojnem orehovelj-skem županu Blažu Novaku.
Po končani zapuščinski razpravi je ostal prijazni okrajni sodnik še v županovi gostilni, kjer so mu delali družbo orehoveljski župnik Matija Koren, nadučiteij Fran Kovač in mladi Ivan Novak. Kakor to samo po sebi umevno, so se#v svojih pogovorih zbrani možje z največjo spoštljivost-jo spominjali pokojnega moža poštenjaka in tako sodnik, kakor osiveli župnik in nadučiteij so mlademu gospodarju Ivanu polagali na srce, da naj si vzame za vzgled svojega pokojnega očeta poštenjaka in da naj ga v svojem življenju vedno in povsod skuša posnemati.
Ob živahnem pritrjevanju župnika Korena in nadučitelja Kovača je sodnik še posebej rotil mladega gospodarja, da naj bode, kakor je bil vedno njegov pokojni oče, zvest sin
svojemu milemu slovenskemu narodu in da naj kot izobraženec vestno deluje in skrbi za to, da se bodete omika in prosveta zanesle med najširše plasti našega naroda.
»Izobrazba,« poudarjal je sodnik, »je ključ do izplemenitenja nižjih slojev in posebno tudi ključ do izboljšanja njihovega gmotnega stanja. Kdor resnično in ne samo na jeziku ljubi svoj narod, naj gleda, da bode odprl pot do večje izobrazbe, mu posebno obudil veselje do čitanja, ker je to edino sredstvo, da se dvigne narod na višjo stopinjo kulture in da si potem sam ustvari ugodnejše življenske pogoje. Bojni klic vsakega odkritosrčnega in pravega prijatelja našega naroda mora biti: »Več luči, več šol!« Kdor pa skuša ohraniti naš narod v nevednosti in temi, kdor mu zapira bodisi s kakoršnimikoli sredstvi pot do višje izobrazbe, oni je največji sovražnik našega naroda, najsi potem .nosi dolgo duhovniško suknjo ali pa drugačno. Ako se bode naš mali narod povzdignil na višjo stopinjo izobrazbe, znal si bode z lastnimi močmi sam pomagati doma in tudi v tujini. Doma bode zamogel naše zanemarjeno kmetijstvo povzdigniti in s tem doseči, da mu bode zemlja vračala njegov trud z obilnejšim pridelkom: poleg tega si bode pa znal pridobiti še druge vire, iz katerih bode lahko čepal doslej mu še nepoznane dohodke. Tudi na tujem potem našemu malemu   narodu ne
bode potreba več opravljati najtežjih, a najslabejše plačanih helotskih del, temveč bode lahko uspešno tekmoval s sinovi bogatejših in srečnejših narodov, ker bode na podlagi svoje višje izobrazbe mogel zahtevati in tudi dobival lažja in boljše plačana dela. Kdor torej resnično ljubi svoj narod, ima pred seboj ostro začrtano pot, po kateri mu je korakati. Oprostite mi, če sem v svoji ljubezni do našega naroda postal malo bolj obširen, toda za svojo dolžnost smatram kot sodnik, da ravno pri takih prilikah, kot je današnja, polagam prevzemnikom zapuščin na srce tudi one dolžnosti, katerih ne najdemo zapisanih v naših postavah. Vam pa, gospod Ivan Novak, ki ste si na višji poljedelski šoli pridobili potrebno strokovno znanje, da bodete lahko uspešno gospodarili na lepem posestvu, ki vam je danes pripadlo po vašem pokojnem očetu in ki ste si letam in poprej v srednji šoli priborili tudi potrebno splošno izobrazbo, polagam poprej izpregovorjene besede posebno gorko na srce in želim, da bi vam bile zvezde vodnice na vašem potu skozi življenje. Pri vsem svojem delu in nehanju se pa spominjajte svojega pokojnega očeta kot vzor-moža. Če se bodete ravnali v življenju po mojili besedah in če bodete imeli vedno pred očmi vzvišeni zgled svojega blagopokojnega očeta, potem bodete lahko neizmerno koristili svojemu narodu v obče in svo-
zbora, ker sedaj pravijo nekateri klerikalci, češ mi smo glasovali proti dokladi. Nedosledno je, ako se kdo za kulisami za novi davek dogovori, pred občinstvom pa vpije: »Jaz sem proti!« Nagnenje naših duhovnih prijateljev za zvišanje doklade na pivo je znano sicer že od 1. 1909. Ni mi ugajalo, da se je poiskalo za pokritje učiteljske doklade davek na pivo iz več razlogov. Prvič sem naziranja, da bi se morali pravi ljudski zastopniki upirati vsem konzumnim davkom, ker se z njimi, kakor pravi znani angleški politik, le koplje grob bodočim rodovom. Drugič pa sem imel vtisk, da se je doklado na pivo sklenilo samo z izgovorom na uči-teljstvo. Kajti zvišanje doklade je trajno, učiteljstvo pa dobi draginjsko doklado po dosedanjih sklepih le v 1. 1914. Iz teh dveh tehtnih razlogov bi bilo prav primerno, ako bi se bil socijalistični obstrukciji pridružil, to tembolj, ker nisem imel z nobeno pogodbo vezanih rok. Ali obstrukciji se nisem pridružil, ker sem videl, da so klerikalci in Nemci draginjsko doklado učiteljstvu že v naprej zvezali z zvišanjem davka na pivo in nisem hotel pomagati oškodovati kakorkoli učiteljstva.
No — glasovanje za to doklado in za učiteljsko draginjsko doklado sem zaspal. Vstrajal sem do 4. zjutraj v zbornici, potem pa sem šel počivat v dobri veri, da obstrukcije socijalistov še v 3—4 urah ne bo konec. Pa sem se zmotil in tako glasovanje zamudil, ker sem prišel prepozno v zbornico. Nahajam se pri tem v družbi 7 slovenskih klerikalcev in več ko 20 poslancev od drugih strank. Vedelo se je, da se je sprejetje doklade na pivo in enkratne gmotne pomoči dogovorjeno in že sklenjeno, zato si očividno marsikdo ni nič napravil iz tega, da se je oboje sklenilo brez njega. Kar se tiče dra-ginjske doklade učiteljstvu, bi se ne bil zglasil k besedi, ako bi bil tudi pri dotični kratki razpravi v zbornici. Veseli me, da je tov. dr. Korošec prevzel zagovarjanje učiteljstva. Ni to hvaležna naloga napram njegovemu volilstvu in tudi ni hvaležna naloga zagovarjati take enkratne miloščine. Če si dr. Korošec misli, da učiteljstvo vsled enkratne draginjske doklade jubilira, se moti. Ali eno upanje je: morda vstraja dr. Korošec na začeti poti in pripoznava tudi nadalje, da se slovenskega učiteljstva ne sme obravnati kot zaniče-vanega pastorka in da mora vsaka količkaj narodna stranka zagovarjati šolstvo in učiteljstvo. In sicer ne zato, da bi ji učiteljstvo delalo politično tlako kakor misli to doseči dr. Korošec —. Če so klerikalci postali učiteljstvu res tako zelo prijazni, potem bodo gotovo tudi izostali taki falotski izbruhi jarih kaplanov na učiteljstvo kakor jih je čitati v zadnjem »Slov. Gosp.« v nekem dopisu o šentjurski kmetijski šoli. Ko bode zavzemala klerikalna stranka napram šoli in učiteljstvu korektno stališče, bode dosežen tudi eden izmed velikih ciljev narodne stranke. Samo bojim se, da tega ne doživi nikdo od nas. Kajti to, kar je sedaj v klerikalnih glasilih učiteljstvu prijaznega, je le špekulacija na učiteljske duše. (Gromko pritrjevanje.)
Ako govorim o najetju novega deželnega posojila v znesku 16 milijonov kron, moram najprej poudar-
ji domači občini še posebej, sebi pa izklesali spomenik, ki bo trajnejši od rude, kakor veli latinski pesnik. Ker vas poznam doslej kot poštenega mladeniča, prepričan sem tudi, da bodete uresničili vse one nade, katere stavimo v vas!«
S solznimi očmi je mladi gospodar Ivan Novak segel po teh iskrenih besedah nemo blagemu sodniku v roke in tako tudi nemo obljubil, da se bode ravnal po sodnikovih blagih nasvetih in da bode živel po vzornem vzgledu svojega pokojnega očeta.
X.
Že vem, kako svojo uživaš mladost!
Ej, ljubiti, možke loviti pa znaš!
Vsak dan s kakim drugim se fantom igraš!
Prostorno srce ti je bojda zelo.
Po več jih obenem gre vanje lahko
ljubiteljev mladih . . .
Aškerc : Pesnitve.
Nekaj tednov po zapuščinski razpravi se je oglasil v županovi hiši Matevž Srebrot, brat županove vdove. Dobil je doma svojo sestro Nežo samo ker je mladi gospodar Ivan Novak odšel po opravkih v mesto.
Matevž Srebrot je natanjko izprašal svojo sestro, kako so napravih pri zapuščinski razpravi. Ko mu
jati, da so nemški listi smatrali to najetje za glavni uspeh sedanjega zasedanja. In to po vsej pravici; kajti malenkostni darovi Slovencem in učiteljstvu ne pridejo vpoštev vzpri-čo dejstva, da je deželni zbor sedaj vdobil vse dosedanje razsipanje denarja, ki ga je zagrešil deželni odbor brez vsakega ustavnega dovoljenja in da bo imel tudi vnaprej možnost delati dolgove kakor bo hotel. Leta 1909 je bilo še komaj 2 milijona kron nezaloženega dolga, 1. 1913 pa že 16 milijonov kron! Ta denar je šel ves na nemški Štajer, dočim smo mi Slovenci stradali. In ne samo omenjene ogromne denarje so nam Nemci od-žrli, pozabili so tudi okoli 3 milijone kron, ki bi imela ta leta priti na Sp. Štajersko v obliki brezobrestnih posojil vinogradnikom, cestnih podpor in drugih investicij. Zato sem se jaz edini upiral odobrenju takega deželnega gospodarstva, zato sem zahteval, da se naj poprej temeljito o njem razpravlja, kakor se samo tjeven-dan pokrijejo s posojilom stari dolgovi, da bode deželni odbor lahko delal nove. V ilustracijo deželnega gospodarstva naj služi samo ta primer. Za stiftingtalsko bolnišnico se je izdalo k neštetim prejšnjim milijonom zadnja leta še 6 milijonov kron. S tem denarjem bi se postavilo ne ene, temveč 12 takih bolnišnic kakor jo nameravajo postaviti usmiljeni bratje v Žalcu. Žalska bolnišnica se bo stavila s podporami naših ubož-nih občin, v Gradcu pa so sitnim profesorjem na ljubo v Stiftingtal vtaknili milijone in milijone! In če so Nemci dosegli za svoj deželni odbor tako generalno odvezo grehov in so slovenski klerikalci to odvezo ne da bi le zinili besedo, odobrili, je to gotovo velikanski uspeh za nemške na-cijonalce. Dr. Korošec ima srečo imeti volilstvo, ki se s premišljevanjem o deželnem gospodarstvu veliko ne muči, drugače bi si prihodnjič premislil Nemcem tako pomagati iz zagate.«
Na to je dr. Kukovec razpravljal o meščanski šoli v Žalcu, gospodinjski šoli v Št. Jurju m pletarski šoli pri Sv. Barbari. Njegovo tozadevno stališče je bralcem »Slov. Naroda« že znano iz priobčenih deželnozbor-skih govorov in poročil. Potem pa je nadaljeval: »Iskreno je želeti, da bi naše ljudstvo dobroto, ki se mu nudi z meščansko šolo v Žalcu tudi prav razumelo. To razumevanje pa ne bo prišlo samo od sebe, zato bo treba kaj zanj storiti. Ne bodemo smeli doživeti pri žalski meščanski šoli iste sramote ko glede šentjurske kmetijske šole, kjer se ni zglasilo letos ob pravem času niti dovolj učencev, akoravno uživajo skoraj vsi deželne in zasebne štipendije. In klerikalno časopisje skuša ta dogodek še porabiti za grdo gonjo proti šolskemu ravnatelju gosp. Belletu. (Sramota!) Če se bo od duhovščine samo slepo razdiralo, kar se je s težavo zgradilo, ne pridemo pri strokovnem šolstvu nikoli na zeleno vejo. Žalsko meščansko šolo smo zahtevali že celo desetletje in če se nam je sedaj dala, ni to zasluga samo enega klerikalnega politika, temveč celega naroda in vseh onih, ki so se za to šolo potegovali. Žalski občinski odbor je še pred koncem obstrukcije ponovno prosil za meščansko šolo in izrekel tudi pripravljenost, da postavi primerno šolsko poslopje. To je od-
je sestra vdova vse to povedala, izjavil je, da je tako prav in zaeno še pristavil, da si bo moral Ivan kmalu izbrati nevesto, ker se je sestra-vdova že dovolj mučila z gospodinjstvom in je čas, da bi prevalila te svoje skrbi in težave na mlajšo moč.
»Oženiti bo treba Ivana, veš sestra,« končal je svoje modrovanje Matevž Srebrot.
»Jaz ga ne bodem nič silila; kadar ga bode volja, naj si pa po svojem srcu in pameti izbere pošteno nevesto in jo pripelje k hiši,« odgovarjala je mati županja. »Dokler pa se Ivan sam ne odloči, ga pa ne bodem prav nič priganjala in mu opravljala vse gospodinjstvo ravno tako, kakor sem to delala svojemu pokojnemu možu-«
»Je že vse lepo, kar mi pripoveduješ, ljuba Neža. Toda pozabiti ne smeš, da je Ivan star danes že 25 let in da kri ni voda. Fant je torej v tistih letih, ko mu kri najbolj nagaja in ti imaš pri hiši več ženskih poslov. Kaj lahko se bi pripetilo, da bi se Ivan, če bi bil malo omoten od pijače, izpozabil nad kakšno deklo in ...«
»Le pusti to, Matevž! Jaz poznam dobro svojega sina in vem, da ni takov babjek, da bi norel za vsakim ženskim predpasnikom. V tem oziru nimam prav nobenega strahu, ker le predobro poznam ponos svojega sina. Sicer pa mislim, da bi se tudi ne spodobilo misliti že sedaj na ženitev, ko je moj dobri mož še le nekaj dobrih tednov v hladnem gro-
ločilo. S stavbo poslopja je prevzel narodni trg Žalec razmeroma večje breme na se ko štajerska dežela z vzdrževanjem učiteljstva. Storil je to ne le sebi, temveč celi Savinski dolini in celemu Sp. Štajerskemu na ljubo in zato gre velik del hvale in zasluge na meščanski šoli žalskemu trgu. (Odobravanje.) Kaj koristnega in v resnici iz lastne inicijative bi pa storil dr. Korošec za to šolo, ako bi nagovoril bližnje klerikalne občine, da bi kaj za stavbo prispevale. (Res je!)
Ne vem, morda sem črnogleden, ali vtis imam, da boj za meščansko šolo v Žalcu še ni končan; vse kaže, da nam poleg drugega prinese Novo leto zopet obstrukcijo v deželnem zboru in sicer — Wastianovo! Vzgledi vlečejo. Potem se bo pokazalo, kako nesrečno je bilo vezati ustanovitev žalske meščanske šole na pogoje, ki postanejo lahko neiz-polnjivi. Tako je, če človek podpisuje vladno - nemške pogodbe in predloge !
Zadnje čase se bavi klerikalno časopisje prav veliko z mojo osebo. Povem pa tu javno, da se za napade na mojo osebo malo brigam; delujem v javnosti nikomur vkljub in nikomur na ljubo in tudi vbodoče ne bom hodil po dovoljenje h kakim mlečnozobim kaplanom za svoje politično delovanje. Zadovoljen sem, da se strinjajo z menoj drugi politični delavci narodne stranke, od klerikalcev pa ne pričakujem niti pohvale, še manj pa pravičnosti. (Odobravanje.)«
V imenu zborovalcev, ki so vzeli dr. Kukovčevo poročilo s pohvalo na znanje, se je podžupan R o b 1 e k zahvalil dež. poslancu za njegov trud v deželnem zboru in tako častno zastopanje stranke, četudi v težavnih razmerah.
Volitve v Italiji.
Izid volitev v italijanski parlament še ni znan. Toliko pa je že sedaj znano, dasiravno bo najbrže treba najmanj 100 ožjih volitev, da bo imela vlada v novi zbornici velikansko večino. Papež je za 250 okrožij preklical svojo prepoved udeležiti se volitev. Postavljenih je bilo 1266 kandidatov ter so postavili kandidate konservativni katoličani v 55, konservativni liberalci v 18, liberalci v 540, konstitucijonalni demokrati v 47, radikalci v 149, republikanci v 65, reformni socijalisti v 136 in starosocijalci v 256 krajih. Volitev se je udeležilo komaj 50% volilnih upravičencev, katerih je 8,672.249. Način volitev se je izpremenil, da so mogli voliti tudi analfabeti. Glasovalo se je z glasovnicami, na katerih je bilo natisneno kandidatovo ime in pogosto tudi njegova podoba, da vedo tudi analfabeti, koga volijo. Glasovnico morajo volilci oddati v uradni volilni kuverti. Da se ne morejo dogajati volilne sleparije, morajo volilci, predno oddajo glasovnico, stopiti v celico, kjer dado svojo glasovnico v kuvert. Voliti je bilo 508 poslancev. Do včeraj ob 4. popoldne je bilo znanih 359 volilnih rezultatov. Izvoljenih je bilo 175 kon-stitucijonalnih ministerijalcev, 14 konstitucijonalnih opozicijonistov, 38 radikalnih ministerijalcev, 19 klerikalcev, 22 oficijalnih socijalistov, 16
bu. Spominu pokojnega moža in očeta smo dolžni, da počakamo z ženit-vijo, dokler moremo in ne samo radi ljudi in njihovih jezikov, ki bi radi take hitre ženitve gotovo pošteno obrekli našo hišo.«
»Kaj ti mar ljudje in njihovi jeziki, vsaj vender veš, da ljudem nikdar ne bodeš ustregla! Naj se človek ženi, kadar hoče, vselej postane žrtev hudobnih jezikov, ki ne puste na njem niti ene dobre dlake. Več upravičenosti ima zadnji tvoj pomislek, češ da je za to počakati z ženitvijo, ker še ni dolgo, kar smo pokopali pokojnega Blaža. Pozabiti pa ne smeš, da smo mi vsi navadni kmetski ljudje, katerim se taki občutki bolj malo prilegajo. Take občutke moramo že prepuščati gospodi, ki ima več časa in tudi več denarja, da si lahko privošči take in podobne stvari. Po mojem mnenju bode najboljše, Če Ivana čim preje mogoče oženimo, a tako, da bode prišla k hiši nevesta, ki bode res imela nekaj pod palcem. Tvoja hiša je že taka, da sme in mora zahtevati, da se k hiši primoŽi dekle s tako doto, da bode devet far o tem govorilo. In ravno sedaj se nam ponuja taka prilika, katere ne smemo zamuditi.«
»Prav lepo od tebe, brat Matevž, da kažeš tako skrb za našo hišo, toda jaz ostanem pri svojih besedah, da Ivana ne bodem nikdar silila k ženitvi in da se mi vsaka ženitev zdi danes tudi še prezgodnja.«
»Že vidim, da si prišla malo ore-
reformnih socijalistov in 11 republikancev. Ožjih volitev je treba 64. V Rimu je treba ožje volitve med kandidatoma Federzoni (1810) in Cam-panozzi (1799), Medici (3058) in Cal-tani (1922), izvoljeni pa so Bissolati (5876), Baccelli (3229) in Barzilai (4928); v Fetrih je izvoljen Veroni (6757); v Furlaniji so bili izvoljeni v Vidmu Girardini (radikalec), v Ge-moni Ancona (liberalec), v Tolmezzu Gortani (liberalec), v Palmi Hier-schel (liberalec), v Čedadu Morpur-go (liberalec).
Stajerslio.
Nečuven napad deželnega šol-kega sveta štajerskega na slovensko nižjo gimnazijo v Celju. Pred leti je vlada obljubila, da bode zidala v Celju obenem z novo nemško gimnazijo tudi novo slovensko gimnazijo. Vlada je pa pozabila na svojo besedo. Dočim bo imelo par tisoč spod-nještajerskih renegatov v par dneh novo nemško gimnazijo v Celju, se o stavbi slovenske gimnazije v Celju še vedno nič ne sliši. Pač pa ima vlada očividni namen, uničiti slovensko nižjo gimnazijo v Celju. Pred par dnevi je namreč ukazal deželni šolski svet štajerski, da se ne sme v slovensko nižjo gimnazijo v Celju sprejeti več učencev- kot to dopuščajo dosedanji prostori. Ker je vstopalo letos izredno veliko število učencev v slovensko nižjo gimnazijo v Celju, ki je nastanjena v itak bornih, nepripravnih prostorih, skušajo nemškutarski renegati z gornjim sklepom preprečiti nadaljni razvoj našega zavoda. Vlada hoče siliti Slovence v nemški zavod, da bi se tam pogermanili, dočim naj bi slovenski zavod propadel. Dočim vzdržuje vlada z našim denarjem šole v Albaniji, nima za nas denarja, da bi nam dala vsaj nekaj tega, kar nam gre po zakonu; nasprotno nas hoče vlada oropati še tega, kar smo si tekom časa priborili. Za pol milijona spodnje-štajerskih Slovencev nima vlada denarja, ker ga rabi za Albance, nem-škutarje in druge. Vlada se ne ozira na to, da vlada po celi Spodnješta-jerskl radi justičnih razmer veliko razburjenje, ravno sedaj mora ona s takimi Slovencem škodljivimi sklepi razburjenje še povečati. Ali je to ravnopravnost vseh narodnostij in jezikov v Avstriji? Pol milijona spodnještajerskih Slovencev nima niti ene cele slovenske gimnazije, par tisoč renegatov ima pa tri cele gimnazije; Slovenci nimamo svojih slovenskih uradnikov in sodnikov, vlada nam vsiljuje nemškutarje-janičarje. Vlada je napravila iz Spod-nještajerske vilajet. Mi Slovenci tega zadnjega udarca seveda ne bomo mirno prenašali, branili bodemo svoje pravice do skrajnosti ter zahtevamo, da vlada gornji ukaz takoj razveljavi, predno bo treba storiti druge korake. Ako se pa to ne bo takoj zgodilo, zahtevamo od naših poslancev, občin in od našega ljudstva, da pokaže vladi, da se ne pustimo več zatirati. Vlada krši ustavo, ker ne vpošteva določbe o ravnopravnosti vseh narodnosti in jezika državnega temeljnega zakona. Mi zahtevamo, da začne vlada nemudoma s stavbo slovenske gimnazije v Celju in sicer še predno se preseli nemška gimnazija v nove prostore, drugače bodemo morali začeti
več skupaj z gospodo in da te je gospoda, kako bi rekel, nekoliko po-mehkužila. Toda kot tvoj brat in pravi stric tvojega sina Ivana imam pa po božji in človeški postavi pravico, da mislim namesto tebe, če ti ne znaš prav misliti. Govoril bodem sedaj brez ovinkov. Dobro ti je znano, da petičnih nevest ni toliko, kakor kopriv okrog naših hlevov in svinjakov. Zato ima tudi vsaka, čim postane godna za možitev, takoj neštevilo snubačev od blizu in od daleč. In nobena ne ostane dolgo samica. Zato se je pa treba, če se zve za tako nevesto, hitro obrniti, da se ne pride prepozno. Sedaj pa je ravno mogoče dobiti tako nevesto, ki bi bila kakor nalašč za vašo hišo. To je hči Urbana Raka iz Brezovice. Urbana Raka gotovo dobro poznaš, vsaj je tvojih let in je tedaj, predno si se primožila k Novaku, še za teboj postopal. Dobro tudi veš, da je Rakova hiša ena najboljših, če ne najboljša v naši župniji. Pri hiši rede leto in dan okrog 20 repov goveje živine, imajo v^dno po par konj in do 30 prešičev. Njegove njive leže vse ugodno in v bližini hiše, o travnikih niti ne govorim, ker se bodeš še spominjala iz svojih mladih let, da so že tedaj Rakovi sloveli, da spravijo več sena pod streho, kakor vsi drugi Brezovi-čani. Rak ima pa tudi najlepše gozde v naši župniji in je meni znano, da že trideset let ni pela sekira v njegovih gozdovih. Hiša je najlepša v naši vasi, gospodarska poslopja, ki so mu
s splošno obstrukcijo v državnem in deželnem zboru in tudi drugod. Mi zahtevamo takojšnjo ustanovitev popolne slovenske gimnazije v Celju!
Iz Celja. Naše Dramatično društvo je pričelo v nedeljo z rednimi predstavami. Začelo je s prav krat-kočasno, Četudi mestoma skoro robato glumo »Charleveva teta«. Režijo je vodil novi skupni mariborsko-celjki režiser g. M o 1 e k , bivši član ljubljanskega gledališča. Obenem je nastopil v vlogi dozdevne Charleve-ve tete in lorda Babberleva ter si priboril prav lep uspeh. Pri prav dobro pogođenih komičnih prizorih te glume ni občinstvo štedilo s priznanjem. Igralo se je prav gladko, dasi se je poznalo pri nekaterih vlogah prvikraten nastop na odru. Pavze je izpolnila narodna godba na lok pod vodstvom g. kapelnika Engerer-j a; svetovali bi ji pa, da bi si vbodoče take »novosti«, kot smo jih slišali v nedeljo, prihranila. Dvorana je bila prav slabo zasedena, kar ni bilo nič čudnega, ker je bilo popoldne in zvečer pol slovenskega Celja v Laškem trgu. Upamo, da bode obisk pri prihodnji predstavi boljši; našim požrtvovalnim igralkam in igralcem ne smemo vzeti veselja in poguma. Ne-katerniki so si pritoževali nad nered-nostmi pri sedežih; temu se prav lahko pride v okom s tem, da odka-zuje v dvorani sedeže sluga kot je bilo to vpeljano poprej. — F. P.
Iz Celja. (Občinski zastop Celjske okolice) je imel v nedeljo dopoldne redno sejo, v kateri je občinski svetovalec dr. A. B o -ž i č naprej predaval in pojasnjeval proračun občine za 1. 1913. Ta izkazuje dohodov 8523 K in izdatkov 57.921 K, torej primanjkljaja 49.398 kron, ki se bode pokril s 75% doklado na direktne davke v znesku 47.644 K in s 15^ užitnino v znesku 1754 K. Med izdatki omenjamo šolsko potrebščino v znesku 16.948 K (vračunan je tu že letni donesek za stavbo nove šole v Gaberju) in donesek za ubožni zaklad v znesku 8584 K. Premoženje okoliške občine se ceni na 86.398 K 73 v, dolgov jc 52.200 K. Proti posameznim proračunskim postavkam ni nikdo ugovarjal in so bile soglasno sprejete. Vsi občinski odborniki so dobili o sedanjem previdnem in reelnem gospodarstvu občinskega vodstva kar najlepši vtisk. Med ostalimi sklepi in poročili, ki jih je istotako podal vsa dr. Božič, omenjamo: Naroči se nova občinska mapa. Odkloni se višji prispevek za Rdeči križ in višja plača konjedercu. Glede škropljenja cest se sklene, da nabavi orodje in oskrbuje škropljenje v Gaberju okoliška občina pod pogojem, da dobi vodo od mestne občine brezpogojno na razpolago (t. j. iz vodovoda). Soglasno se sklene ustanoviti tretjo pa-ralelko na okoliški deški šoli; stroške trpi izključno okoliška občina, ker noče Vel. Pirešica ničesar prispevati. (Klerikalno navdušenje za šolstvo v praksi! Op. ur.)
Iz Šmarja pri Jelšah. Pri občinskih volitvah v trgu so bili brez vsega odpora izvoljeni kandidatje narodne stranke. Klerikalci in nemšku-tarji, ki so pri zadnjih volitvah pod vodstvom nekega kaplana delali precej zgage, se tokrat volitev niti udeležili niso, ker ni bilo nobenega upa na kak uspeh. »Politična osvojitev trgov«, katero je   tako širokoustno
pred 10 leti pogorela in katera je potem na novo postavil, so pa taka, da bi se jih ne smela sramovati nobena graščina. Dobro pa tudi vem, da je Rakova hiša brez dolga, a ne samo to, temveč da je denar pri hiši in sicer veliko denarja. Znano ti je, vsaj si bila kot otrok na novi maši, da je Rakov starejši brat Janez šel v šole in potem v semenišče. Kot duhovnik je pa kmalu dobil prav mastno župnijo. Ker je, kakor vsi Rakovi, znal dobro gospodariti in vsak krajcar prav obrniti in posebno, ker je znal babam prav na srce govoriti, se mu je denar kopičil kar sam od sebe tako, da so kmalu začeli izkušeni možje govoriti, da je župnik Janez Rak zelo težak. Ti možje se tudi niso motili, kar se je pokazalo pred tremi leti, ko je zatisnil svoje oči Janez Rak. Meni je pravil neki gospod od sodišča, da je pokojni Janez Rak zapustil okrog 60.000 gld. imovine in da ste dve tretjini njegove zapuščine pripadli po oporoki Rakovi hiši, oziroma po večini baje celo Rakovi hčeri Frančiški, ki je bila kake dve leti pri pokojnem svojem stricu za nekako gospodarsko pomočnico. Kakor sem slišal od Rakovih in tudi od drugih ljudi, je pa imel pokojni gospod svojo nečakinjo posebno rad. Sedaj naj ti pa še povem, koliko bo Rak štel dote svoji hčeri Frančiški. Kakor veš, ima Rak samo tri otroke, dva fanta in hčer, ker so mu vsi drugi pomrli. Enemu izmed fantov bo izročil domačijo, drugega bode pa poskusil h
napovedalo klerikalno časopisje, ne gre torej klerikalcem nič kaj dobro izpod rok. Šmarčanom pa na tako krasnem volilnem uspehu prisrčno častitamo!
A vtomobilna zveza Maribor-Sv. Lenart v Slov. gor. S 26. oktobrom začne podjetna avtomobilna družba z rednim prometom avto-omnibusev tudi med Mariborom in doslej tako zapuščenim Sv. Lenartom. S tem korakom je pritegnjen imovit del Sp. Štajerske bližje k veliki prometni mreži, kar je v neprecenljivo korist celemu lenarčkemu okraju.
Koroško.
Premestitev vojaštva. Od 1908 V Celovcu nameščeni 6. polk huzar-iev bo premeščen baje že spomladi na Ogrsko. Na njegovo mesto pride 2. polk dragoncev, ki je že okrog 20 let dislociran v Vzhodni Galiciji.
Mlad tat. Celovška policija je aretirala mladega fanta, ki se je potikal po celovških gostilnah in plačeval velike cehe. Fant je na policiji izpovedal, da je posestnikov sin Josip Zeiner in da je ukradel svojemu stricu v Nikelsdorfu na Tirolskem 500 kron. S tem denarjem se je napotil v Celovec. Porabil je med vožnjo in v Celovcu blizo 150 kron. Ostali denar so našli pri fantu.
Rop in poskušeno posilstvo proti naravi. Iz Beljaka poročajo: V nedeljo ponoči je popival v beljaških gostilnah neki Angelo Lorenc s hu-zarjem Ludovikom Kovačem. Angelo Je plačal povsod celo ceho. Zunaj mesta je potegnil Kovač sabljo in zagrozil tovarišu, da ga na mestu raz-s'ika, če mu ne da vsega denarja, kar ga ima pri sebi. Angelo se je prestrašil in je izročil nasilnemu huzarju 28 kron. Nato ga je hotel huzar posiliti. S težavo se je Angelo izmaknil huzarju iz rok in pobegnil v mesto. Prišel je na stražnico popolnoma raztrgan. Nasilnega huzarja so drugi dan aretirali v neki nočni kavarni. Pri njem so našli še tri krone denarja. Huzar Kovač je znan kot nasilnež in posilnež in je bil že pred več leti zaprt, ker je posilil neko dekle na be-Ijaškem vojaškem vežbališču.
Primorsko.
Vlom v bolniško blagajno. Neznani tatovi so vlomili v bolniško blagajno v Tržiču. Že so skoro prevrtali železno blagajno, ko jih je policija prepodila. V blagajni je bilo 3000 K drobiža.
Železnica na Učko goro. Primorsko namestništvo je dobilo od železniškega ministrstva nalog, da naj z ozirom na prošnjo lovranske občine, ki namerava zgraditi na Učko goro ozkotirno železnico, takoj odredi komisijonalni lokalni ogled in uvede v slučaju ugodnega resulta-ta razlastitev potrebnih zemljišč.
Jugoslovansko prvenstvo 1913. Pri nedeljski kolesarski dirki za Jugoslovansko prvenstvo 1913, katero dirko je priredilo kolesarsko društvo »Balkan« je zmagal Zorko Šiško-v i ć, (Balkan). Drugi je prišel na cilj Kan to ci Milan (»Orao«, Zagreb), tretji pa Ostrovška Ivan (Balkan).
Ponesrečeni kolesarji. Na nekem ovinku pri Škofiji na cesti iz Tr-
kaki posebno dobri hiši spraviti za zeta. Ker je pa hči Frančiška stara že 22 let, bi jo rad omožil, kakor mi je to sam povedal predvčerajšnim, ko sva bila skupaj v Kranju na semnju. Ko sem ga vprašal, koliko bo štel dote svoji hčeri, mi je pa odvrnil, da ji bo dal, če se bode možila po njegovi volji in k dobri hiši, poleg bale še suhih 25.000 gld. Ko sem to slišal, mi je šinila takoj v glavo misel na tvojega sina. Ker je treba kovati železo, dokler je vroče, začel sem takoj Raka tako malo po strani izpraše-vati, če bi mu bil kot zet všeč tvoj sin, pri čemur seveda nisem pozabil povedati Urbanu Raku, koliko premore vaša hiša in da bi v devetih župnijah ne dobi zeta, ki bi toliko premogel kot tvoj sin. Videl sem takoj, da je Raku všeč moja misel, da bi njegovo hčer primožili k vaši hiši. Le po stari kmetski navadi je omenil, da mora priti prej s hčerjo na oglede, predno bodemo kaj natančnejšega govorili. Seveda sem ga jaz takoj pograbil za besedo in ga naprej mehčal. Posrečilo se mi je končno, da sva se zmenila, da se bode pripeljal s svojo hčerjo čez tri nedelje k vam na oglede in da se bodem jaz ž njim pripeljal. Skrbi torej, da bodete Raka in njegovo hčer čez tri nedelje tako sprejeli, kakor se spodobi za takega moža imenitnika in kakor se spodobi tudi za tako hišo, kot je vaša, ker take lepe prilike, da dobite k hiši bogato nevesto, ne bodete nikdar več imeli.«
(Dalje prihodnjič.)
sta v Koper so trčili štirje tržaški kolesarji v avtomobil. Eden izmed njih je obležal težko ranjen pod razbitim kolesom, ostali trije pa so dobili lahke poškodbe. Nesrečo je povzročilo nesrečno naključje, da so se srečali kolesarji z avtomobilom ravno v hudem ovinku.
K poboju v Starem mestu v Trstu poročajo, da so rane Boskoliča nevarne in da ima ranjene tudi pljuča. Vendar upajo zdravniki, da bo okreval. Radovič, ki je le lahko ranjen na stegnu, je šel sam na policijo. Bratranca Tomaž in Anton Kapovič sta umrla na rešilni postaji, ne da bi se še kaj zavedla. Rončevič je izpovedal pri zasliševanju tudi, da so pred 14 dnevi napadli njegovi štirje tovariši moža kuharice v gostilni Banjaluka. Na prošnjo kuharice je Rončevič takrat napodil napadalce s samokresom. Dalje se je zagovarjal s silobranom. Trdil je, da so ga počakali tovariši pred gostilno. Ko so ga napadli, prvi ga je udaril po obrazu, je on potegnil mornarski nož in je začel mahati po napadalcih. Ko je videl, da se je odkrižal napadalcev, je pobegnil in se zatekel nazaj v omenjeno gostilno, kjer so ga aretirali. Mudilo se mu je tako, da ni imel niti toliko časa, da bi obrisal nož. Ta njegov izgovor pa je popolnoma izmišljen. To so potrdile priče. Lahko ranjeni Radovič je izpovedal, da Rončevića preje niti na videz ni poznal. Rončevič je napad pripravil in le vsled tega je bilo mogoče, da je zadal v tako kratkem čau štirim tako težke rane. Napadeni niso pričakovali napada in pokojna Kapoviča nista imela niti toliko časa, da bi odbila vsaj prvi udarec napadalca. Ko so Rončeviču povedali, da je dva ubil, enega težko in enega lahko ranil, se je začel jokati in je prosil za usmiljenje, češ da ni mislil napraviti toliko zla.
Ponarejeni denar in sicer pet-kronski tolarji in krone, kroži že skoro 14 dni po Trstu. Preiskava je dognala, da razpečava ta denar več družb ponarejalcev, ker je ponarejeni denar različnega kova. Nekateri falsifikati so prav dobri. Sumijo, da se uvaža ta denar iz Italije.
Nadomestna deželnozborska volitev v Pazinu. —  Laški kandidat.
Eksekutivni odbor laške deželno-zborske večine in vodstvo laškega političnega društva »Unione Nationa-le« sta sklenila kandidirati na mesto umrlega poslanca dr. Eleva za nadomestno volitev, ki se vrši 16. novembra, za volilni okraj Pazin, Vodnjan in Buzet odvetnika Dom. Sbiso v Vodnjanu.
Škandalozne razmere pri mestni upravi na Reki. Pred nekaj tedni je prišlo na Reko več ministrskih uradnikov, ki so na željo reškega guvernerja grofa VVickenburga kontrolirali vodstvo in upravo mestne občine na Raki. Pred par dnevi šele je dokončala ta komisija svoje delo in je izročila guvernerju tozadevno obširno poročilo. Na podlagi tega poročila je poslal grof Wickenburg magistrat-nemu ravnatelju uradni dopis, v katerem mu naznanja, da je ta uradna komisija dognala, da se nahaja mestna uprava v največjem neredu. Guverner poziva ravnatelja, da v teku dveh mesecev reformira in uredi razmere, ki so naravnost škandalozne. Guverner poudarja v svojem dopisu, da se ni vodila do sedaj mestna uprava samo po zastarelem sistemu, marveč da je našla komisija silne pogreške, ki so jih povzročili nemarni, ne-izvežbani in brezvestni uradniki. Ta guvernerjev dopis je izval na Reki velikansko pozornost in pomeni nov silen udarec zahrbtnemu in javnemu iredentističnemu gospodarstvu avstrijskih in laških Italijanov na avstrijskem Primorju.
Dnevne vesti.
-I- Klerikalna samohvala. Volitve so pred durmi. Klerikalce pretresa strah pred volilci, saj čuti ljudstvo posledice klerikalnega gospodarstva in saj kar hrepeni po tem, da bi se razmere v deželi obrnile na bolje in bi bil konec klerikalni strahovladi. Kar je le mogoče storiti, vse store klerikalci, da bi ostali na krmilu in kaj je nuravneje, da hvalijo svoje gospodarstvo in svoje početje. Svoje grehe predstavljajo kot zasluge, svoje brezvestno gospodarstvo slikajo kot vzorno, svojo malomarnost kot požrtvovalno delo in svoje spekulacije kot epohalna dejanja. Na ves glas kriče, da bi premotili ljudstvo. V soboto so s tako urnebesno samohvalo napolnili vse strani svojega časopisa, v nedeljo pa so Šusteršič, Povše in Lampe peli slavo — sami sebi. Hvalili so — sami sebe, da so najbolj robustni klerikav-zarji omedlevali nad tako — predrznostjo. Hvalili so svoje gospodarstvo, kakor da bi bili dvignili vso deželo — pa so v resnici  zadolžili de-
želo, da je groza, zapravili ogromno denarja in občno blagostanje tako oškodovali, da hira vsa dežela, da beže ljudje kar trumoma v Ameriko, da trpi vse pomanjkanje, da ne more živeti ne kmet, ne meščan, da kolne vsa dežela klerikalno gospodarstvo in so vsi dobro misleči ljudje edini v želji: naj bi volitve za deželni zbor izpadle tako, da bi nobena stranka sama zase ne imela večine in da bi bil s tem konec brutalno pristranskemu tiranstvu klerikalne stranke.
-r Lepa prijateljica Ljubljane. Naš po zasluženju čislani deželni glavar je gotovo največji cinik, kar jih je kdaj igralo v javnem življenju na Slovenskem kako vlogo. Sicer mu dela dr. Lampe precej uspešno konkurenco, a priznati se mora, da ga še ne dohiteva. Na nedeljskem shodu je dr. Šusteršič zopet pokazal svoj hladnokrvni cinizem s tem, da je proglasil klerikalno stranko za najboljšo prijateljico in pospeševateljico Ljubljane. Res, kar je klerikalna stranka mogla storiti, da bi Ljubljani škodovala, to je storila in vselej z očitnim veseljem in z neprikrito škodoželjnostjo. Koristila pa ni Ljubljani ničesar. Dr. Šusteršič je v dokaz, kako klerikalci ljubijo Ljubljano in jo pospešujejo navedel dva slučaja. Tudi s tema slučajema se je seveda samo norca delal. Prvi teh slučajev je osušenje ljubljanskega barja. Poudarjamo pred vsem, da na osušenju ljubljanskega barja nima klerikalna stranka prav nobene zasluge, kaiti vse priprave so bile že dognane, ko je ta stranka prišla na krmilo. Če pravi klerikalna stranka, da je osuševanje barja njena zasluga, je to tako, kakor če pravi Klanfar, ko je pleh na stolp pribil: to cerkev sem jaz sezidal. Sicer pa nosi Ljubljana ogromen del stroškov za osuševanje barja in jo je osušenje prisililo v druge ogromne stroške — tako da lahko reče: Ljubljana si osušenje sama plačuje. Drugi dokaz klerikalne ljubezni do Ljubljane je po dr. Šuster-šiču to, da hoče dežela — oropati mesto za vodno silo v Ljubljanici. Pojasnili smo ta nameravani rop že tolikrat, da pač ni treba teh stvari ponavljati. Ta poskus, ugrabiti Ljubljani vodno silo v Ljubljanici ima namen, da bi mogla dežela oškodovati mesto in prebivalstvo pa prikrivati velikanske izgube, ki jo čakajo pri Završnici. Res, lepi prijatelji in po-speševatelji Ljubljane so klerikalci. Če se pomisli nadalje, koliko škode so naredili klerikalci Ljubljani s cestnim zakonom, kako jo dosledno materijalno in moralično in narodno oškodujejo in kako jo po svetu obre-kujejo, potem se mora pač reči: Hujši Škodljivci Ljubljane so bili samo še turški požigalci.
+ Gospodarstvo mestne občine in gospodarstvo deželnega odbora. Klerikalci so v veliki zadregi, kako bi opravičili svoje slabo gospodarstvo v deželnem odboru. V tej silni stiski si skušajo pomagati s tem, da zvijačno primerjajo gospodarstvo mestne občine ljubljanske z gospodarstvom dež. odbora. Pa ta primera šepa. Res je: doklade v ljubljanski občini so se tekom let morale znatno zvišati, toda samo vsled tega, ker so bile naložene mestni občini težke naloge in ker je morala izvrševati različne dolžnosti in naprave. Toda mestna občina je vedno dobro, previdno in štedljivo gospodarila in če je zdaj v denarnih stiskah, je vzrok ta, da mora šteti ogromne vsote za osušenje barja in za kanalizacijo. Nasprotno pa dež. odbor ni ne dobro, ne štedljivo, ne previdno gospodaril. Zabil je na pr. stotisoče deželnega denarja v električno podjetje, o katerem so mu vsi neinteresirani strokovnjaki v naprej povedali, da ne bo nikoli nič neslo, razmetal je ogromne denarje za nepotrebne stvari, razmetal ogromne vsote za namene, ki niso bili potrebni. To ie razloček med mestnim gospodarstvom ljubljanskim in med gospodarstvom dež. odbora.
+ Izseljeniški škandal. Čim je prišlo na dan, kaj so "počenjali kanadski prijatelji naših dr. Šusteršičev in dr. Krekov, je bilo najprej čitati v nemških listih, da je — Rusija pospeševala izseljevanje avtrijskih vojakov s tem, da je izseljencem dajala ruske potne liste. Nemški listi so planili na Rusijo, kakor lačen pes na kost. Saj je mogoče, da so se kaki avstrijski vojaki izselili z ruskimi potnimi listi, kajti potni listi se navadno nič preveč težko ne dobe; lahko je tudi mogoče, da se je dal kak ruski uradnik podkupiti in izdajal kar na debelo potne lite, saj smo svoj čas doživeli, da je baron Hein nekemu nemškemu nižjemu uradniku na Dolenjskem vrat zavil, ker je prodajal na debelo potne liste. Ali da bi se bila Rusija kot država kako udeležila pospeševanja izseljenja je bilo pač v naprej izključeno. No, nemški listi so tudi hitro utihnili, čudovito hitro in zdaj molče kakor grob o Rusiji, kajti dognano in pri-
znano je sedaj, da je pospeševateljlca izseljevanja  iz Avstrije — Nemčija.
In to Nemčija kot država! V dunajskem zboru je bilo prečitano uradno pismo zastopnika hamburške družbe na trgovinsko ministrstvo. V tem pismu je suhoparno povedano, da nemška vlada neče prevzeti obveze in pažnje, da bi nemške parobrodne družbe ne smele prepeljavati takih izseljencev, ki so v Avstriji še vojaški službi podvrženi. S tem pospešuje Nemčija kot država izseljevanje iz Avstrije. To je toliko bolj značilno, ker je Nemčija vendar zaveznica Avstrije in na tem interesirana, da bi avstrijska armada ne oslabela. A morda imajo v Berolinu že čisto nove nazore o nemško-avstrijski zvezi in jim je celo ustreženo, če se avstrijska armada oslabi!
+ »Sloveska Straža«. Neki rodoljub iz Trsta nam piše: »Slovenska Straža« je imela pred kratkim svoj občni zbor na Jesenicah in »Slovenec« pripoveduje v sobotni številki na dolgo in široko o velikem uspehu »Straže« za obmejne Slovence. Ako se bi res kaj doseglo na obrambnem delu, čestitati bi bilo našim katoliškim bratom, kakor sploh vsem Slovencem. Tudi mi liberalci bi se radovali prav iz srca uspehov. Kakor se nam zdi, je pri vsem tem delu kaj malo uspeha. Nakup molitvenih knjižic, pošiljanje katoliških časopisov na mejo in podpiranje Marijinih družb ne bode pomagalo Slovencem. »Straža« ne bode rešila Slovencev iz nevarnosti potujčenja. Na občnem zboru na Jesenicah so se nekateri prav po nepotrebno obrednih naše Ciril Metodove družbe. Družbo sicer ne napadajo naši katoličani več tako ostudno, kakor prej; vendar jim je pa družba še vedno trn v peti, ki bi ga radi iztrebili. Družba podpira šolstvo na obmejnih krajih, ne gleda, kdo hodi v šolo; družba podpira Slovence, bodisi, da so otroci od liberalnih staršev, ali pa klerikalnih. Tudi na Koroškem družba še vedno podpira Velikovško šolo in kakor se nam pripoveduje, je dala družba svoje veliko poslopje brezplačno v najem šolskim sestram. Ali ni to dosti, gospod dr. Brejc? Hvalo ste izrekli pač »Slovenski Straži«, ali velikodušnosti Ciril Metodove družbe niste omenili. Mi Ciril-Metodarji ostanemo pri družbi, a vi le bodite še nadalje pri vaši »Straži«. Pustite pa nas pri miru, če ne darujete ničesar.
-f- Stavka na kočevski gimnaziji. Začela se je dne 22. t. m. Ta dan so vsi dijaki 7. razreda zapustili učilnico, ko je hotel prof. Chmet začeti s podukom. To se je ponavljalo več dni, tako da šolsko vodstvo — ustavilo pouk v 7. razredu. Dijaki pravijo, da stavkajo zato, ker jih je prof. Chinel v lanskem šolskem letu razžalil. Nemškonacijonalni listi pa pravijo, da so to dijaško stavko pro-vzročili klerikalci, ker je Chmel protestant. Chmel je v Šoli menda jako strog. To da so klerikalci porabili in so potom Marijine kongregacije na-hujskali dijake v stavko. Kočevski mestni dekan se je v nedeljo obrnil do občinskega odbora in predlagal, naj podpiše vlogo, ki so jo napravili vsi kočevski duhovniki na deželno vlado in s katero protestujejo proti postopanju prof. Chmela. Kakor se vidi, vladajo na kočevski gimnaziji prav lepe razmere. Ne vemo, ali spada ta profesor Chmel res med takozvane »davitelje mladine«, ali pa je samo strog, toda pravičen. Njegovega imena še sploh nikoli nismo slišali. Z ozirom na korak kočevske duhovščine pa je že mogoče, da gre tu za umetno hujskanje, da je ta profesorjeva strogost le pretveza, pravi nagib vsega nastopa pa je iskati v tem, da je prof. Chmel protestant. Vsekako je zanimivo videti, kak pomen in namen imajo dijaške Marijine kongregacije na srednjih šolah; to so organizacije, v katerih duhovniki hujskajo mladino in jo preparirajo v duhu nestrpnosti in sovraštva do vseh, ki niso klerikalnega mišljenja.
-j- Zgradba poslopja za državne urade v Idriji, za katero se je zavzel poslanec Gangl v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora, tudi ni po volji idrijskim klerikalcem in je po njihovem mnenju nepotrebna. To pa seveda samo zategadelj, ker se je za njo zavzel napreden poslanec Gangl. Po svoji stari navadi skušajo torej osmešiti napreden predlog. Vsak pa, ki pozna idrijske razmere, mora priznati potrebo in nujnost zgradbe poslopja za državne urade v Idriji. Res se je letos nekaj prenovilo uradne prostore okrajnega sodišča, a s tem se še nikakor ni odpravilo velikih pomanjkljivosti teh uradnih prostorov. Tudi davčni urad ima prostore, ki se ga glede nepraktičnosti teh ne more zavidati. Umevno, da bi tako uradno poslopje obsegalo tudi stanovanja za uradne predstojnike. Večjih uradniških stanovanj Idrija močno pogreša in v tem oziru zaostaja za marsikatero vasjo
na Kranjskem. Tako poslopje bi bilo torej prava dobrota za Idrijo, ne vpo-števaje še prednosti, ki bi jih nudila centralizacija uradov. Poslopje bi bilo tudi v okras idrijskemu mestu, ki pogreša javnih stavb v sredini mesta. Klerikalci so pač zakleti sovražniki idrijskega mesta, pa morajo vsako dobro misel, ki prihaja od napredne strani, v kali zatreti. Ob tej priliki so se morali zopet obregniti ob Stavbno in kreditno zadrugo ter Sokolski dom. Strašno morata biti te dve napredni društvi na potu klerikalcem, saj bi jih sicer ne ob vsaki mogoči priliki obkladali s svojimi neslanimi opazkami. Prezrli smo napade zlasti na Štabno, ker je reelnost zadruge vzvišena nad klerikalno zlobnostjo in smo hoteli prizanesti denarnim zavodom pred političnim bojem. Toda klerikalci ne poznajo takega obzira, zato bi se tudi nam ne smelo zameriti, če bi vračali milo za drago. Tako vemo, da je posodila klerikalna ljudska posojilnica v Idriji 100.000 K, ne da bi s čim zavarovala to posojilo. Znano pa nam je še toliko zanimivih primerov iz poslovanja tega zavoda, toda iz prej omenjenega razloga jih nismo hoteli pretresati v javnosti. Storimo pa to lahko, če Jbodo klerikalci otresali svoje zlobnosti nad stvarmi, ki jih nič ne brigajo.
+ Dolenjske železnice.   Te dni
se je mudila na Dunaju deputacija, v kateri so bili gospodje pl. Šuklje, prost Elbert, dr. vitez Schoppl, Scha-dinger in dr. Tavčar. Ta deputacija je posredovala pri ministrskem predsedniku, pri voditelju finančnega ministrstva in pri železniškem ministrstvu v zadevi delničarjev dolenjskih železnic. Zlasti iz obširnega razgovora, katerega sta imela pl. Šuklje in dr. Tavčar z ministrskim predsednikom se da upati, da glavniški delničarji še niso popolnoma zgubljeni, temveč, da se utegnejo vsaj deloma odškodovati.
+ Svetnica Johanca se počuti po verodostojnih poročilih prav slabo v zaporu deželnega sodišča in prisega na ves glas, da bodo zdaj njeni prečastiti kompanjoni »kri švica-li«. Že ko je bila aretirana, se je rotila, da bo še druge notri spravila in to menda tudi zdaj ponavlja in sicer še vse določnejše. No, bomo videli, kaj spravi preiskava na dan. Med ljudstvom je zavladalo vsled tega sle-parstva veliko razočaranje. Ljudje so po vsi pravici nevoljni. V cerkvi jim leto in dan utepajo vsakovrstne bajke o Čudežih, tako da nazadnje ni nič posebnega, če so res verjeli, kar so jim duhovniki kazali kot pravi čudež. Verjeli so toliko laglje, ker jc škof sam priznaval Johančin čudež, ker so to priznavali različni drugi visoki duhovniki in neki katoliški zdravniki. Naravno je, da je zdaj ljudi sram, da so postali žrtev take urnebesne sleparije in da zahtevajo zadoščenja za tako nesramno varanje pod duhovsko patronanco. Lahko se reče: vse ljudstvo zahteva temeljito in vsestransko preiskavo tega škandala. Upamo, da je zdaj ljudstvo iz tega slučaja spoznalo, kako sleparsko izkoriščajo gotovi ljudje versko vnemo in ljudsko pobožnost. Vero imajo na jeziku, gre se jim pa samo za ljudski denar.
— Sestanek prijateljev godbe. Opozarja se na sestanek, kateri se vrši jutri v sredo ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Auerju. Res je že skrajni čas, da se godba zopet ustanovi.
— Poroka. G. Fran H r e h o -r i č v Ljubljani se je poročil z gdč. Reziko Jakličevo. Bilo srečno!
— Vrednost spovedi in Marijinih družb. Na Žabjaku št. 3 je stanoval hlapec Hočevar s svojo družino. V Marijini družbi sta mu sedaj trinajstletna hči Alojzija in menda tudi žena Mica. Mati je silno klerikalna in leta vedno po farovžih. Mož in žena sta pri vsem svojem tercijalstvu huda pijanca in je zlasti ona udana pijači. Pred tremi leti je jel oče svojo hčer spolno zlorabljati. Ubogo dekletce je silno trpelo v groznih mukah, prosil.-usmiljenja, a vse zastonj. Tudi mati je vedela, kaj počne oče z lastno in njeno hčerjo in dasi jo je otrok na kolenih prosil, naj prepreči očetovo hudodelstvo, ni nič pomagalo. Edino sredstvo zoper ta zločin je našla mati v spovedi, kjer je spovedniku povedala vso stvar. A kaj je rekel spovednik? Take stvari se ne sme spravljati v javnost, ampak se mora prikriti. Posledica je bila, da je otrok trpel še naprej in da je danes telesno in duševno docela uničen. Njegovo trpljenje bi se gotovo še nadaljevalo, če ne bi njena mati v pijanosti iz-bleknila moževega zlodejstva, na kar je prišla stvar na dan. Hočevarja so zaprli in čaka na sodbo. Zapreti bi pa morali tudi mater in dotičnega spovednika, ki sta istotako kriva, da se je hudodelski čin Hočevarjev nadaljeval in godil toliko časa. Iz tega se spozna, koliko so vredne tiste Ma-
f
rijine družbe, o katerih se govori in piše po klerikalnih listih, da so obramba za sveto čistost, vidi se pa tudi vrednost spovedi, s katero se hoče tako peklensko hudodelstvo prikriti.
—Kri vodiške sleparke Johance in klerikalni občinski odbornik. Vo-
diška sleparka Johanca, ki je zaslovela s svojimi rafiniranimi sleparijami, katere je izvrševala delj časa v vodiškem farovžu pod patronanco vodiškega župnika, po širnem svetu, in ki sedi sedaj v zaporu ljubljanskega sodišča ni premotila SHfcno več odličnih klerikalcev in klerikalk v Ljubljani, marveč tudi po deželi. Iz bližnje In daljne okolice vodiške nam poročajo, da je posetilo Johanco v Vodicah več veljavnih gospodov in gospe, ki so sveto prisegali na resničnost njenih čudežev in se trdovratno prepirali z nevernimi Tomaži. VeČ teh ljudi je kupilo, gotovo za drag denar, tudi Johančno čudodelno kri, katero je dobivala Johanca običajno od domačega mesarja in tudi iz ljubljanske klavnice. To kri so vporabljali v zdravilne namene. Nekateri so to smrdljivo kri pili pomešano s kavo, čajem ali limonado, nekateri so se z njo mazali in zopet drugi so škropili z njo grobe svojih umrlih sorodnikov, da rešijo njih duše iz vic. Tako je obiskal Johanco enkrat ali večkrat, to še ni dognano, tudi občinski svetnik in član krajne-ga šolskega sveta v Medvodah, znan klerikalni mogotec Polenc. Liki drugim je doživel tudi ta mož z razkritjem JohanČnih separij grozno blamažo in si ne upa sedaj več javno na dan. V duhu pa preklinja klerikalne voditelje, češ, da so vedeli, da je to sleparija, kljub temu pa so dopuščali to sleparstvo, in s tem spravili ob ugled tudi svoje najzvestejše pristaše, kajti pametnejši naprednjaki so se že od začetka posmehovali tem sleparijam.
— Umrla je v Ljubljani ga. Marija J e r u c. P. v m.!
— Bosanski nadškof dr. Stadler
je dospel danes v Ljubljano, da pu-seti škofa Antona Bonaventuro. Dr. Stadler, ki je postal radi znanega > spreobrnjenja« Srbkinje Pavloviče-ve, v Sarajevu nemogoč, se nahaja na potu v Rim, odkoder se najbrže več ne vrne v Sarajevo. Morda bo njegov naslednik Anton Bonaventu-ra. Iz srca bi mu to želeli, da bi se vrnil tja, odkoder je prišel!
— Smrtna nesreča na progi Južne železnice v Ljubljani. Danes dopoldne ob en četrt na 11. se je pripetila na progi Južne železnice nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Prcžni delavec Ivan M a n d i č, 42 let star, stanujoč v mali Bobenčkovi hiši na Glincah, je obrezaval ob progi pri mestnem vrtu na najožjem delu železniškega sveta, smrečje, ki se je zapletalo v brzojavne žice ob progi. Med delom je stopil mož na tla, da bi pogledal od daleč, če je dobro opravil svoje delo. Medtem ko je stal na progi, pride vlak iz Ljubljane. Man-dič je vlak zapazil pravočasno in je skočil na drugi tir. V istem hipu pa pridrvi iz nasprotne strani brzovlak proti Ljubljani. Mandič brzovlaka ni videl in se mu tudi ni mogel več umakniti. Odskočil je sicer v zadnjem trenotku tudi pred brzovlakom, toda bilo je prepozno. Cilinder brzovlaka ga je zadel v noge in mož je odletei v obzidan jarek ob progi. Zadel je t brado ob rob zidu in si zlomil tilnik. Obležal je na mestu mrtev. Mandič, ki je bil vdovec z dvema otrokoma in se je pozneje poročil z vdovo, ki je imela tudi dva otroka, je bil jako priden delavec in priljubljen Človek. Bil je rad vesel in jako družaben človek. Nesrečo je povzročil nesrečen ' slučaj, da sta ga zalotila oba vlaka ravno na križišču. Na mestu nesreče se je zbralo takoj mnogo ljudi, med njimi tudi več njegovih sorodnikov. Truplo ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico.
Himen. V nedeljo 26. t. m. se je poročil gospod Franc R a b u s e , trgovec in posestnik v Kostanjevici na Dolenjskem, z gospodično Gabrielo Čerov, učiteljico pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Vrlima novoporočen-cema iskrene čestitke!
Smrt na cesti. V nedeljo zvečer se je kolar Majntinger iz Jurkove vasi vračal iz Vavtove vasi proti domu. Kar pride za njim eden pomočnikov izdelovalca oblek in trgovca Štrumblja iz Vavte vasi vozeč se na biciklju. Majntinger ni slišal zadej vozečega kolesarja. Kolesar je zavo-zil Majntingerju od zadej in ga podrl. Majntinger je pri tem tako nesrečno padel na kamen ob cesti, da je čez nekaj minut v nezavesti umrl.
Kinematograf »Ideal«. V torek 28. do četrtka 30. oktobra. Senzacija! Germinal. (Po romanu Emila Zola. — Predvajanje traja 2 uri.) Samo zvečer od 7.-9. in 9.—11. Popoldne: Dežela smrti. (Amer. drama v 3 dejanjih.) V petek 31. oktobra specialni večer z dramo Nordiskfilm Co.
Obravnava o žepni tatici Ritter-jevi, ki je bila minuli teden, kakor smo poročali, na Sadnem trgu zasa-čena, ko je neki ženski izmaknila iz žepa denarnico s 23 K, je izpadla pač kakor je bilo pričakovati. Ženska se je branila in branila, a je kljub temu dobila 6 tednov zapora.
Popravek. V naš nedeljski Članek »Prosto pravo in Pitreichovci« vrinila se je tiskovna pomota, ki je strokovnjakom jasna. Tiskano je namreč »proti pisanemu (kvalificiranemu) pravu«. Moralo bi se seveda glasiti »kodificiranemu«. Tudi se naj bere življenje, ne življenju n. pr. v nemški hiši v Celju.
Prosveta.
Prihodnja operna predstava v gledališču bo, kakor čujemo, v ponedeljek, dne 3. novembra. Pela se bo opera »Tosca«.
Slovensko gledališče. Zopet se bodo v deželnem gledališču odprla vrata slov. drami. Gospod Borštnik je dospel v Ljubljano, da prevzame vse vodstvene posle za slovensko dramo. Gledališki referent mestnega magistrata g. Govekar ima pa v oskrbi opero in opereto zagrebškega gledališča. Gosp. Borštnik hoče zastaviti vse sile, da se omogočijo redne predstave. V petek 31. t. m. se igra drama »Tekma«, domačega avtorja g. prof. Funtka, ki je imela v Trstu, Gorici, Zagrebu najlepše uspehe. V vlogi Stane, gostuje Slovenka gdč. Bogomila Vilharjeva, članica kr. zemaljskega kazališta v Zagrebu. Igra se na novo vprizori in glavno vlogo igra g. Borštnik, Dane-ja g. Skrbinšek. Režijo vodi g. Borštnik. — V soboto 1. novembra, (na Vseh svetnikov dan) se igra znana igra »Mlinar in njegova hči«. Mlinarja igra g. Borštnik, Konrada g. Danilo, grobokopa g. Povhe. Režijo vodi g. Danilo. — Prvi čas se bo igralo po možnosti, saj je ta- sezona nekako prehodna sezona in apeliramo na gledališko občinstvo, da ima nekoliko strpljenja, dokler ne dospo nanovo angaževani člani in se uredi redno poslovanje, kajti preko noči se ne spravi v tek kolo Therpsihore.
izpred sodišča.
Važna razsodba kasacijskega dvora. Bilo je dne 19. januarja letos okoli 5. ure popoldne, ko je šel katoliški župnik Benjamin K e n e r po Ji-činskih ulicah in nesel nekemu bolniku zadnjo popotnico. Pihal je hud veter in gost snežen zamet je zapiral razgled po cestah. Pred župnikom je šel, kot je pri katoličanih pri tem opravilu običajno, mežnar in zvonil z zvončkom. Na nekem vogalu do-ideta župnik in mežnar štiri može. Trije izmed teh so na glas zvončka pokleknili in se odkrili, četrti pa se ni zmenil za sprevod in je korakal nemoteno naprej. Župnik je prve trt blagoslovil nato pa je četrtega ustavil s sledečimi besedami: »Ali ne veste, kaj imate za storiti?« Mož se je osupnen obrnil k župniku in mu mirno odgovoril: »Najsvetejšega ne poznam!« in je korakal, ne da bi odzdravil, dalje. Ta mož je bil urar Oto Boroufka, po veri protestant. Župnik ga je ovadil in vršila se je kmalu nato pri deželnem sodišču v Jičinu tozadevna obravnava. Državni pravdnik je obtožil hudodelca po § 303. Obtoženec se je zagovarjal v bistvu sledeče: Vsled hudega snežnega zameta sem imel klobuk globoko na čelu in niti videl nisem župnika. Slišal sem pač zvonček, toda mislil sem, da se peljejo za mano sani. Sicer pa tudi nisem primoran izkazovati od mene zahtevano čast župniku, odnosno hostiji, tudi če bi ga videl, ker sem protestant in ne poznam in tudi ne smem poznati boga v hostiji. Sodišče je njegov zagovor zavrnilo, češ da je obtoženec, ki je bil 19 let katolik, dobro vedel, da nese župnik zadnjo popotnico, in bi bil moral izkazati zahtevano čast vsaj na izrecen poziv župnika. In Oto Boroufka je bil obsojen po § 303. na en teden strogega zapora. Boroufka se je proti razsodbi pritožil na kasacij-ski dvor. Kasacijki dvor je pritožbi ugodil, razveljavil je obsodbo in obtoženca popolnoma oprostil. To razsodbo je utemeljil senatni predsednik dr. Berka sledeče: Pot z zadnjo popotnico k bolniku je res duhovno opravilo, manjka pa v tem slučaju za obsodbo zavednega nedostojnega dejanja, ki bi lahko vzbujalo splošno nejevoljo. Obtoženca se dolži, da ni pozdravil hostije in da je odgovoril župniku: »Najsvetejšega jaz ne pov znam.« Pri pozdravu hostije se izkaže čast neki stvari, v kateri je vtele-sen po rimsko-katoliškem verskem prepričanju Bog. Odkrivanje pred tako stvarjo ni torej nobeno normalno izkazovanje časti, marveč samo izraz verskega prepričanja, torej popolnoma navadno versko cerkveno dejanje. Po § 14. drž. temeljnega za-
kona, ki govori o splošnih pravicah državljanov, pa se ne more nikogar siliti k takim verskocerkvenim dejanjem. Nikogar, niti katolika, še manj pa nekatolika, se ne more siliti k dejanjem, ki jih predpisuje rimsko-kato-liška cerkev. V tem slučaju pa se Je to zahtevalo od protestanta, ki ne veruje, da bi bil v hostiji res vtelesen Bog, in tega tudi po svojih verskih predpisih verjeti ne sme. Ta zahteva je nepostavna. V dejanju in nastopu obtoženca ni bilo nič demonstrativnega ali provokatoričnega in obtoženec niti mislil ni, da bo vzbudil s svojim preziranjem kako javno nejevoljo, posebno ker se je sicer obnašal zelo dostojno.
Pozne stvari.
* Človekoljubna tovarna. Iz Pe-
trograda poročajo :Tovarnar Malčev, ki je pred kratkem umrl, je zapustil svojim delavcem in uradnikom en milijon rubljev.
* Železniška nesreča. Iz Londona poročajo: Vsled megle sta trčila na postaji Waterloo 2 vlaka skupaj. Dve osebi sta bili ubiti, več pa ranjenih.
* Krvav ples. Iz Kolina ob Reni poročajo: V občini Kaiserseschi je bila plesna zabava. Več fantov se je zaradi neke plesalke sprlo, naposled pa steplo. Štiri fantje so bili zaklani, eden pa težko ranjen. Morilce, med njimi očeta s tremi sinovi, so zvezali ter oddali sodišču.
* Rodbinska tragedija. Z Dunaja poročajo: Grozna tragedija se je odigrala v Brigitenau. 431etna služkinja Berta ScKvanzer ki živi ločena od svojega moža, je zastrupila svoje štiri otroke in sebe. Umor, oziroma samomor se je izvršil že 21. oktobra, vendar pa so našli trupla šele v soboto.
* Nesreča na morju. Iz Londona poročajo: V nedeljo ponoči sta trčila pri zalivu Themse parnik »Hogarth« in šolska jadrnica »Miiron«, na kateri je bilo razen moštva 13 dečkov-mornarjev. Parnik je jadrnico na dva dela prerezal in se je jadrnica v dveh minutah potopila. En del moštva in dečkov se je rešil. Mornariški učitelj in trije dečki so utonili.
* Avstro - Amerikana Trst. Prihodnji odhodi iz Trsta: Parnik »Kai-ser Franz Joseph I.« dne 30. oktobra v Neapel, Barcelono, Almeiro, Las Palmas, Rio,de Janeiro in Buenos-Aires; parnik »Sofia Hohenberg« dne 13. novembra v Patras, Almiro, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Mon-tevideo in Buenos - Aires; parnik »Argentinia« dne 15. novembra v New York in parnik »Oceania« dne 13. decembra v Halifax N. S. in Port-land, Me-
Telefonsko in brzojavna popačila.
Državni zbor.
Dunaj, 28. oktobra. Zbornica nadaljuje danes razpravo o davku na šumeča vina. Začetkom seje je predlagal nemški poslanec Stolzel, da naj se debata zaključi. Predlog je bil z večino sprejet. Oba generalna govornika sta resignirala na besedo. Rusini so se za to takoj maščevali s tem, da so se skoraj vsi oglasili k stvarnim popravkom. Pričel je poslanec Leo Levickij z večurnim ob-strukcijonističnim govorom.
Dunaj, 28. oktobra. O parlamentarni situaciji se sodi, da se je poslabšala. Rusini, ki so prišli zopet s svojimi starimi radikalnimi zahtevami glede gališke volilne reforme izjavljajo, da bodo z vsemi sredstvi preprečili rešitev finančnega načrta. Med strankami večine se vrše pogajanja glede energičnejšega nastopa proti obstrukciji. Nemškinacijonalci agitirajo pod roko za to, da se o odgovoru vlade na češko interpelacijo glede upravne komisije na Češkem ne otvori debata ter se trudijo pridobiti za to tudi socijalne demokrate. Baje so se sporazumeti tudi z ministrskim predsednikom Stiirgkhom, ki jim je obljubil, da bo odgovoril na to — interpelacijo šele, kadar bo jasno, da se o odgovoru ne bo pričela debata. Vsled tega vlada na češki strani velika ozlovoljenost. Splošno se označuje ta teden kot velekri-tičen.
Dunaj, 28. oktobra. Poslanec Mandič in tovariši so vložili danes interpelacijo na trgovinskega ministra zaradi znane naredbe c. kr. pomorske vlade v Trstu, s katero se daje dovoljenje, da stopijo častniki trgovskih ladij iz Nemčije, Italije in Grške v službo avstrijske trgovske mornarice.
Dunaj, 28. oktobra. Poslanec Le-vieskij je govoril svoj stvarni popravek čitajoč iz starih časopisov in aktov skoraj tri ure. Zbornica se je med tem skoraj popolnoma izpraznila. To so porabili Rusini, da so stavili predlog na konec debate. Predsed-
ništvu se je posrečilo z ljutim zvone-njem še pravočasno zbrati poslance, da so predlog odklonili. Nato so začeli govoriti drugi poslanci stvarne popravke.
Dunaj, 28. oktobra. Istrski slovanski poslanci Mandič, Spinčič, La-ginja in tovariši so vložili danes obširno utemeljen nujni predlog za državne podpore kmečkim slovenskim in hrvaškim občinam, ki so trpele škodo vsled suše, toče, poplavov in živinske kuge. Poslanci zahtevajo, da prenehajo merodajni organi vlade z vednimi šikanami pri sestavljanju dokazilnega materijala s strani občin, ki morajo z velikim aparatom šele dokazati, da se je kaka nesreča res zgodila.
Avdijence. Dunaj, 28. oktobra. Cesar je sprejel danes dopoldne ob 9. ministrskega predsednika Sturgkha v dolgi avdijenci in ob 11. dopoldne v poslovilni avdijenci bivšega angleškega veleposlanika Cart\vrighta.
Službena pragmatiska za državne nastavljence. Dunaj, 28. oktobra.   V državni zbor je prišla danes deputacija organizacije državnih slug   ter urgirala uveljavljenje službene pragmatike. Grožnje Rusinov. Lvov, 28. oktobra. Rusini izjavljajo, da bodo začeli, Če bo poslanska zbornica nadaljevala  debato  o finančnem načrtu, s hrupno obstrukci-jo. Iz rusinskih krogov se izve, da so Rusini že razdelili med seboj instrumente. Rusinski poslanci so pripravljeni tudi na eventualno   silo večinskih strank.
Najden zvon. Budimpešta, 28. oktobra. Pri prezidavi neke cerkve so našli zvon, ki ga je dal Gjorgje Petrovič vliti za svoj rojstni kraj Topolo. Ogrsko ministrstvo, je sklenilo podariti ta zvon srbski vladi.
Na smrt obsojen vohun.
Zagreb, 28. oktobra. Pred tukajšnjim garnizijskim sodiščem se je pričela 23. t. m. kazenska razprava proti ruskemu državljanu Koop-Koeppu, ki je obtožen vohunstva, Prišel je poleti 1912 v Zagreb in kakor so dognali po direktnem ukazu ruskega generalnega štaba. Potoval je kot agent za kemične preparate in tako zbiral podatke za ruski generalni štab, s katerim je bil vedno v neposrednem stiku. Oblasti so dognale, da je član velike ruske vohunske organizacije v Avstriji, kateri je pripadal tudi vohun Bravura in s katero so imeli stike tudi razni avstrijski častniki. Koop - Koepp je bil aretiran in vojaško sodišče ga je obsodilo včeraj na smrt, er je vršil vohunstvo v času, ko je bila za vsak poskus vohunstva določena smrtna kazen. Koopp je prosil za milost, če se njegovi prošnji ne ugodi bo v začetku novembra obešen na dvorišču zagrebške sodnije.
Volitve v Italiji.
Palermo, 28. oktobra. Včeraj zvečer se je vršil tu demonstracijski obhod. Množica je nosila v sprevodu sliko bivšega ministra Nasija na oltarju podobnem stojalu.
Volitve v Italiji. — Strahovit poraz klerikalcev.
Rim, 28. oktobra. Do snoči ob 11. je bilo znanih 394 izidov volitev. Izvoljenih je 190 ministerijalnih demokratov, 43 ministerijalnih radikal-cev, 15 konstitucijonalnih opozicijo-nalcev, 20 klerikalcev, 26 oficijalnih socijalistov, 16 reformnih socijali-stov in 10 republikancev. Ožjih volitev je treba 74. V celi Italiji vlada velika zadovoljnost, da so bili klerikalci vzlic silnemu naporu in vzlic temu, da so ustanovili v zadnjem času več velikih listov, na celi črti strahovito poraženi in ne bodo dosegli v novi zbornici niti onega Števila mandatov, ki so je imeli v stari zbornici. Izprememba bavarske ustave. Monakovo, 28. oktobra. Posamezni klubi bavarske zbornice so se danes ponoči sestali in se pridružili sklepu članov prve zbornice, da se izpremeni bavarska ustava ter postavi dosedanji prineregent za kralja. Predlog vlade bo še danes v zbornici sprejet in v kratkem proglašen dosedanji prineregent kot Ludvik III. za bavarskega kralja.
Brunšviški prestol.
Berolin, 28. oktobra. Včeraj se je vršila seja nemškega zveznega sveta. Vojvoda Cumberlandski se *e odpovedal brunšviškemu prestolu. Pre-stolonasledstvo na Brunšviškem se uredi sedaj po predlogih Pruske. Izprememba režima na Španskem.
Barcelona, 28. oktobra. V mestu so izbruhnili zaradi izpremembe režima na Španskem resni nemiri. Med radikalnimi strankami in policijo je prišlo do krvavih spopadov. Tudi streljali so na obeh straneh.
Madrid, 28. oktobra. Novi ministrski predsednik Dato je izjavil, da
bo novi kabinet sledil v mednarodni politiki korakom prejšnjega kabineta.
Vstaja na Portugalskem. Pariz, 28. oktobra. Vodja proti sedanjemu režimu se borečih vsta-šev Almeida izreka pričakovanje, da bo prinesel 16. novembra smrt sedanjim mogotcem. Ta dan se vrši 37 volitev za postavodajne koiporacije. Revolucijonarji upajo na zmago na celi črti.
Lisabona, 28. oktobra. V jetniš-nici za politične ujetnike so našli skladišče orožja in municije. Policija je zopet zivršila več hišnih preiskav, večinoma pa brezuspešno.
Mehika.
BrownsvilIe (Teksas), 28. oktobra. Glasom sem dospelih bizojavk se zdi, da se je mesto Monterev včeraj opoldne udalo revolucionarjem. Prej se je vršil obupen pouličen boj-Zvezne Čete, ki so prihitele na pomoč so bile tepene.
Mehiko, 28. oktobra. V bojih za Monterev je padlo baje 1000 mož.
Mehiko, 28. oktobra. Volitve me-hikanskega predsednika se je udele-. žilo le malo volilcev. Izreka se mnenje, da majhno število oddanih glasov ne zadostuje za ustavno volitev in da bo vsled tega predsednik Huer-ta odstal še nadalje provizorični predsednik.
London, 28. oktobra. Vse evropske velesile priznavajo Huertovo predsedstvo.
Mehiko, 28. oktobra. Huerta je zvišal stanje mehikanske vojske od 85.000 na 150.000 mož.
Veracruz, 28. oktobra. Feliks Dias je brzojavno naznanil mehikan-skemu vojnemu ministrstvu, da odlaga svojo generalsko čast.
♦   * • Dogodki na Balkana.
Srbija, Crna gora In Albanija, Cetlnje, 2S. oktobra. General Vukotič je izdal na črnogorske čete ukaz, da naj se takoj umaknejo iz pokrajin, ki pripadajo avtonomni Albaniji.
Cetlnje, 28. oktobra. Srbska vlada je privolila, da imenuje Crna gora bivšega Črnogorskega ministrskega predsednika Majuškovića za svojega poslanika v Belgradu.
Orožje za srbsko vojsko.
Belgrad, 28. oktobra. »Stampa* poroča, da so dospeli v Belgrad zastopniki avstrijske orožarniške družbe, da dosežejo naroČila za srbsko pehoto. Listi zahtevajo od vlade, da naroČi vse orožje na Francoskem.
Ob srbsko - bolgarski meji.
Dunaj, 2S- oktobra. Iz Sofije poročajo, da je prišlo ob srbsko - bolgarski meji do hudih spopadov. Bolgarska vlada dolži srbsko vojaštvo in četaše, da napadajo prebivalstvo, ter je odločena, opozoriti na to velesile in protestirati v Belgradu. Kakor se nam zatrjuje s srbske strani, so te vesti po večini izmišljene in pretirane.
Bolgarska in Romunska.
Sofija, 28. oktobra. Vest nekegr> bukareškega lista, da se Bolgarska pripravlja na vojno z Romunsko in da zbira vojaštvo v Ruščuku, kjer se baje nahaja tudi general Fičev, je popolnoma neresnična. O kaki mobilizaciji na Bolgarskem ni govora in general Fičev, odkar je dospel na Bolgarsko, ni zapustil Sofije.
V zahodnji TrakJjI.
London, 28. oktobra. »Times« poročajo, da je v soboto ponoči majhen bolgarski oddelek zasedel Gu-muldžino. Domača milica je plenila po mestu, predno je je zapustila. Tudi avstro - ogrska pošta je bila ople-njena. Mesto je popolnoma porušeno. V zadnjih 18 mesecih je padlo število prebivalcev od 4700 na 400. V južni Albaniji.
Dunaj, 28. oktobra. Tu se množe vesti o težkočah, ki jih stavijo prebivalci južne Albanije mednarodni komisiji za določitev meje. Komisija naj bi bila dne 30. novembra končala svoje delo, sedaj pa je videti, da to ne bo mogoče. V dunajskih diploma-tičnih krogih se zatrjuje, da sta Avstro - Ogrska in Italija odločeni, sami rešiti mejno vprašanje, brez ozira na komisijo.
Dunaj, 28. oktobra. Avstrijska in italijanska vlada sta sklenila predložiti velesilam zbrani materijal o južni Albaniji in na tej podlagi natančno trasirano mejo ter notificirati tn tudi neposredno udeleženim balkanskim državam in zahtevati od Grške, da nemudoma odpokliče svoje čete iz Korice in Santi Kvarante. če bi Grška ne hotela ustreči tem zahtevam, sta pripravljeni Avstrija in Italija storiti najenergičnejše korake.
Rim, 28. oktobra. Zaradi proti-italijanskega bojkota v epirotskih pristaniščih ne morejo izkrcati italijanske ladje blaga zlasti v Prevezi in Santi Kvaranti. Italijanska družba »Puglia« je morala ustaviti zaradi tega svoj promet.
248. štev.
.SLOVENSKI MAKUD", ane 2o\ OKtoora iyio\
stran o.
Zahvala.
Nepričakovano sijajno se je izvršilo slavlje petdesetletnice našega društva. Prekosilo je odborove nade tako v moralnem kakor v gmotnem oziru. Zato pa čuti odbor prijetno dolžnost izreči svojo globoko hvaležnost vsem, ki so pripomogli h Krasnemu uspehu tega slavlja.
Najtoplejše se zahvaljujemo v prvi vrsti gospodu županu dr. Ivanu Tavčarju za sprejem in krasni pozdrav sokolske deputacije ob poklo-nitvi mestu Ljubljani. Prav posebno zahvalo izrekamo zastopnikom bratskih nam Sokolstev, češkega, hrvaškega in srbskega, ki se niso strašili dolgega pota, da pohite na naša slavlja, kateremu so ravno s svojo prisotnostjo dali poseben sijaj, najiskre-nejša zahvala pa zlasti hrvaškemu Sokolu v Zagrebu za po deputaciji darovani prekrasni lovorov venec.
Bratska zahvala pa tudi vsem slovenskim sokolskim društvom, ki so od blizu in daleč korporativno ali po deputacijah prihitela proslavit naš veliki dan. Enako pa tudi vsem drugim kulturnim društvom in korpora-cijam ter vsem, ki so v tako mnogo-brojnem številu počastili našo slavnostno zborovanje, zlasti bratskemu pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za izvajanje krasnega zbora.
Najiskrenejše se zahvaljujemo dalje požrtvovalnim narodnim go-spem in gospodičnam ljubljanskim, v prvi vrsti milostljivi gospe županji Franji dr. Tavčarjevi, za krasno novo društveno zastavo, za vse druge darove, cvetice in obili trud ob veselici.
Prav toplo se zahvaljujemo na tem mestu tudi vsem onim čislanim bratom in prijateljem, ki so blagohotno prepustili odboru slike in druge predmete za sokolsko razstavo ter s tem omogočili, da je toliko lepo uspela.
Iskrena hvala dalje vsem darovalcem lepih dobitkov. Hvala vsem, ki so se našega društva ob tej priliki spomnili z denarnimi darili ter z mnogoštevilnimi pismenimi in brzojavnimi Čestitkami.
Hvala slednjič vsemu narodnemu občinstvu, ki je ob tej priliki v toliki meri izkazalo našemu društvu svojo ljubezen.
Svest si naklonjenosti vse narodno čuteče Ljubljane bode Sokol v Ljubljani v prihodnje vršil svojo veliko nalogo tem navdušenejše, Na zdar!
V Ljubljani, 25. oktobra 1913.
Odbor telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani.
Današnji list obsega 6 strani «^^——^———————————i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ali veliko sedite? Sedežne po-Iožke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno sve-t-likahje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578)
Kaj je Najbolj preizku-
šeno in od prvih avtoritet ter ti-sočev praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odrastle, ima veliko živilno vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja  prebavo in  je  v   rabi ceneno.
Izredno  učinkovito sredstvo proti zastarelim želodčnim boleznim in zagaten]n.
Hitri in zanesljivi uspehi, ki so se dosegli s Stomoxygenom so ga na daleč in široko napravili za priljubljeno domače zdravilo. Stomoxygen je popolnoma nedolžen izdelek iz kisika ter se dobiva v vsaki lekarni. Najbolje ga je vzeti vsak dan trikrat in sicer po eno do dve tableti med jedjo. Uspehi, ki se dosežejo pri želodčnih težavah, zagatenju in mnogimi boleznimi, ki so z njimi v zvezi, so naravnost sijajni. Kislina v želodcu izgine, srce ne tolče več. Bolečine v jetrih in obistih ter v hrbtu se ne pojavijo več. Živci se okrepe. Stomoxy-gen zapisujejo mnogi odlični zdravniki, ker kisik, ki ga obsega, povzročuje učinek, kakor si ga bolje misliti ne moremo. Splošno je znano, da kisik zrak zboljšuje; čisti in krepi pa tudi želodec in obisti in pomori kali, ki so pogosto vzrok hudim boleznim. Vsaka lekarna ima Stomoxygen, ako bi ga pa ne imela, ga pa lahko priskrbi. En poizkus bo vsakega prepričal o izbornosti tega izdelka. (Prosim, izrežite.)
muh lili
Specialitete
„ACHAIA", d. d. za prod. vina. PATRAS, (Grško) i kot zdravilna in namizna vina ircdosežna.
l^Zg*^. Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo. Glavna zaloga 4298 || Sigm. Winter, Dunaj, III1.
KeteorolosKna poročilo,
Višina nad morjem 306-2
Srednji zračni tlak 739 mm
oktober	Čas opazovanja	Stanje barometra f mm	Tempera- j tura v C°	Vetrovi	Nebo
27. »»	2. pop. 9. zv.	738.7 7383	18-0 145	sr. jzah. si. zah.	del. jasno ■
28.	7. zj.	737*6	13-6	brezvetr.	
^reanja včerajšnja icm^eiaiura ido . norm. 8 3°   Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Podpisani si usoja s tem javiti slavnemu občinstvu, da razpošilja dobro
lastnega pridelka.  Kdor bi rad naročil večjo ali manjšo količino (za družinsko potrebo)  naj se obrne  na podpisanega. — Zmerne cene. 3852
Matej Ventin, Kaštelir, Istra.
'nd 19 Rnhifflf: (HI £11 #mm\
ha iiM i Ljubljani,
frančiškanska ulica S
priporoča pohištvo vsaUs vrste
solidne izvršitve in po nizki ceni
1533
t
Potrtega srca javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša preljuba soproga, oziroma dobra mati, stara mati in teta, gospa
soproga c. kr. sodnega oficijaSa v p.
danes po mukepolni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 30. oktobra ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Nadvojvode Friderika cesta 1, k Sv. Križu
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Jakoba. Predrago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1913.
Josip Jeruc, c. kr. sod. ofic. v p. soprog. — Oton Jeruc, asistent «Mestne hranilnice ljubljanske«, Viktor Jeruc, c. kr. davč. asistent, Maks Jsruc, trg. poslovodja, Otmar Jeruc, sinovi — Pepi, P*vla, R!ici, Franica, hčere. Marica Jeruc roj. Poijančeva, Mira Jeruc, roj. ŠterUova, snehi. — Pepica, Janezek, Leonček, vnuki.
Prvi kranjski pogrebni zavod Ft. Doberlet
Prevzame se dobro idoča
kakor tudi gostilna v najem ali v nakup Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.<c pod šifro: „Gostilna & mesarija/3785".
Sprejme se s 1. grudnom 1913
kontorislifija
zmoŽDa strojepisja, slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali.
rodajalka
mešane  stroke  iz dežele,  z dobrimi spričevali. 3857
Trgovski vajenec
kmečkih staršev, zdrav, z dobrimi šolskimi spričevali.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
s prodajalno, gostilno in pekarijo
v Šapjanah, to je ob prvi žel. postaji od Ilirske Bistrice proti Reki,
se proda oziroma da v zakup.
Hiša obstoji iz 7 sob, kuhinje, verande, lokala za trgovino in gostilno, obokane kleti in treh skladiščnih prostorov ter velike krušne peči z dvoriščem in vrtom. Hi?a ieži ob državni cesti Reka-Trst. Ugoden položaj za trgovino na debelo. Prodajna cena 11.000 kron. Ugodni plačilni pogoji. — Lastnik :
Anton Žnideršič, Ilirska Bistrica.
3824
Posojila ~W
od 500—20.000 mark na osebni kredit«
Točno, ceno in pripravni obroki (tudi damam). Dajo se hipotekama posojila. Vprašanja pod ,,00013111" na anončno ekspedicijo Bo-nacher & Rantz, DUsseldorf. 37UO
! 500 kron l
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, ■P9 otiščancev ne odstrani v 3 dneh g? ^3 brez bolečin, Cena lončka z ga-B&djflB rancijskim pismom 1 K. Hemenv, Kaschau (Kassa) L, Postf. 12/64 Ogrsko.
Voz brek
za 8 oseb in 3343
ZS- 4 svetnike ^2
po i'/2 metra visoke, ima naprodaj
mnikn.
od 10 kg naprej   po 12 do 40 v. kg razpošilja po povzetju 3738
And. Oset, pos. Tolsti vrh p. Guštanj, Kor.
3827
HISA
pripravna za vsakega rokodelca
kakor tudi za malo špecerijsko trgovino,
se proda ali pa odda v nafem v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Posebno se opozarjajo gg. rokodelci, ker je tukaj veliko pomanjkanje rokodelcev. — Pojasnila daje Jos. Kodrič, trg. v Sv. Križu pri Kostanjevici.
37 IS
preizkušen pomoček proti vsem
dobavljajo trgovine z rudninskimi vodami, lekarne, drogerije in kopališko ravnateljstvo.
Sezija 15. maja—oktobra. Gleichenberg na Štajerskem.
ozor, matere!
Za otroke je ob pričetku odvajanja najboljše redilo
Lahka prebavnost, dober okus, velika redilnost olajšajo dobivanje zob in uspešno vplivajo na tvoritev kosti. — Velika steklenica za 3 tedne K 3*80.
Dobiva se v Ljubljani v lekarni pri Zlatem jelenu in v lekarni Piccoi.j^
..prejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
99
66
-■- -       vzaiemno zavarovalna banka v Pragi« -
Rezervni fondi K 58,461.432*56 — Izplačane odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa  pojasnila   dajei 1
S&fSSSAi i Gosnoski ulici štev. 12.
M« iBloiRtn v Ljiijuiii
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
1
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja
proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Radi na novo došlih pariških modelov, oddajam najnovejše damske plašče in kostume pod lastno ceno pod lastno ceno
Najmodernejši double-paletoje za dečke in deklice za 7 do 14 let od K 7'— do K 14-—. Največjo zalogo otroške konfekcije, vkljub temu, da jo je težko dobiti od fabrikantov, priporoča
Angleško skladišče oblek, O. Bernaiović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
83
.3N
Optik in specialist. K. J TJ R 3M[ A. IV Optik in specialist.
LJUBLJANA,       Optični zavod z električnim obratom.       Selenburgova ulica št. 4.
Aparati, poljska kukala,
Pogrešno navadno steklo^________ daljnogledi. -
K K
za očala.
2688
K X
Zs prvovrstno optiko se jamči.
"raviina lega plošč, brušenih Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. po sistemu Perpha.
Modna trgovina
v Ljubljani Stsntssnjeva ulica št- 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto
prodajal
se išče za trgovino ročnih del.
Prednost imajo one, ki so že bile v tej stroki. — Predstaviti se je
Dvorni trg 1, I. nadsir., desno.
onfekcija ::
slasne in deklice
blaze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rute, pletl.
ZIMSKO
PERILO
na Dolenjski cesti v Ljubljani pri Po-poviću in sicer 2 sobi, kuhinja, klet. drvarnica in vrt,
se odda z 7iQvemhw®ms
mesečno K 20"—. Več pove £}. Požar,
Dolenjska cesta 48, hiša Popo^ić.
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, rokavice, gamase, kožuhovinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, iilogrelce in druge pn^edmete za gospode priporoča
modna trgovina za gospoda P. MagđiĆ, Ljubljana, nasproti glavne pošle.
iiii iiiii m 11 iiiii i bi iiii^rBnrTM ■iMimiii min i mi i j"
J
za gojenko liceja z zdravo hrano za zmerno ceno se naj blagovoli javiti pismeno na upravn'štvo »Slovenskega Naroda«   pod  „Olševski, učitelj11.
3791
Okrajne
zastopnike
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi sprejme dobro vpeljana pražka tovarna, izključno za potovanje. Naznanite dosedanja zastopništva in priložite fotografijo, ki se takoj vrne* Naslov: „Ex
lex" Praga, glavna pošta, restante.
žalni BoMl ¥eano v zalogi. — Pograbila se inww in točno izvifflelo
Priporoča" medni $a'
1!  solidna tvrdka
H i danisfcih in otroških klobukov v najnovejših «2 j oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic.
lana, [
Židovske ulica štev. 8.
Pomembni profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo tudi zase našo patentirano higienično iznajdbo. Zakonski dobe natančno brošuro 20.
Verlag ffir hvgienische Literatur Dunaj !., Wollzeile 12. Kot tiskovina zastonj. Kot zaprto pismo proti 20 vin. v znamkah.
Zaloga spalnih ter je-dilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, d i-
v«
: vanov, zimnic ::
in otroških vozičkov.
C. kr. ministrstvo za domobranstvo na Dunaju. Departement XII, štev. 4880 ex i 913.
3778
ili ttaie topi
tiiili nđ za t.1 domobranstvo.
specijalist za kožne bolezni
ordinira 3844
od 8.— V2IO. dopoldae in od 3.—5. pop., ob nedeljah od 10.—12. ure dopoldne.
Spalnica v amerik. orehu
350 krora.
Obstoječa s 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
Zadnje novosti!
Priporoča se največja izbira jesenskih in zimskih kostumov, modernih :: jop in plaščev, vrhnih kril za r%
dame in deklice
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
Konfekcijska trgovina
A.Lukić
Ljubljana, Pred škofijo 19
pristno, firme
6.3ranca£Co.vilmagu
j se zaradi likvidacije Moj proda.
j Crno vino, okoli 300 hI, 9 stopinj, ; po K 33 hI, belo vino, 9 stopinj, okoli 600 hI, po K 25 hI. Posredovalci izključeni. Plačati je takoj v gotovini, posodo poslati naprej. Ponudbe najpozneje do 26. t. m. Vzorci se pošljejo zastonj in ekspresno.
6. granca S Co. Umag.
Ministrstvo za domobranstvo namerava dobavo različnih topničarskih materijalnih in opremnih vrst za leto 1914 zagotoviti potom splošne konkurence in s tem javno poživlja na pismene ponudbe, ki se morajo do najpozneje 20. novembra S913 Ob desetih dopoldne vložiti pri imenovanem ministrstvu (vložni zapisnik).
Razglas, ki se nanaša na to dobavo, in ki se iz njega razvidi način in Število predmetov, ki jih je dobaviti, modalitete, kako se vlagajo ponudbe in splošni dobavni pogoji, je bil že objavljen v polnem obsegu v Slovenskem Narodu štev. 246 od dne 25. oktobra 1913.
NA DUNAJU, oktobra 1913.
C. Kr. ministrstvo za domobranstvo.
Gospodinjite najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker „pravi : Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je naj izdatnejši kavin pri-datek.
imp 67,25.0«
Uradniško hranilno društvo v Gradcu
iirojač prve vrste
Ljubljana ,   2092J^gp
M\ii en ši. a <H
I (nasproti kavarne .Europa') »z se priporoča- :s
Zaloga angleškega iga.
sebni kredit
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. Ničpredstroškov. Več v razvidih.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
0|    od  zneskov nad mm 1    Q     od zneskov  nad       1 A i     lOOO kron ob 60- l|    .    .   2000 kron ob 90- L
*l   dnevni   odnavedi: 4      O    dnevni   odpovedi: 2
0
2000 kron ob 90-
dnevni  odpovedi:
Obresti se polletno prištevajo glavnici. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati obresti četrtletno. NiČ rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: K 5,350.000. Jamstvo zadružnih deleiev: E 6,500.000. Reaervni fondi in vrednostni papirji: S 575.000.
Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22,
::    vsak ponedeljek, sredo in petek med l/t 3. in 7*4. uro popoldne. ::
TrTW1rrrr""J-——-—-——-irirmivini m i iiiiiiimii
Y$/D
66