narodski! reci Odgovorni vrednik Janez BIeh«ei§ Veljajo začelo leto po post ., scer 3 fl., za pol leti 2fl. po posti, scer 1 fl. 30 kr Te čaj XL saboto 18. junia 1853. List 49 Kako naj si umni kmetovavec UO vsih potih pešene stepe preminjajo V rodovitne polja in lepe " JT I nnafi svojega gospodarstva gnoj množi Pretres temeljnih gnojnih stvari. R a z s i p ali (Dalje.) u ta t a r e g d o v j Gnojna moč te šute obstojí v lugastih soléh ío s f o r o k i s I e m in o ge 1 n o k i s 1 e m a p n u in amo 5 ko v ih in ta rok is li h soléh. Kolik v lovce in kolik 5 suta v sebi nih reci v sebi, in toliko boli tarej c ima toliko več ima ravno imenovanih gnoj snje uce sila \ 5 da gnoj je Gotove sku lovca v starem zidovju se sčasoma eliko gnojnih drobcov z k amoniakovih mené. Znano 5 napne 9 zlasti se v nji v solitarokisli soli spre ras Uji je 5 da k in t dobro teknejo, ker gnj ki je v njih, lahko prekuhajo in sebi t ie m a 1 o bernej g peka (cegel), ktera rada razpade in se lahko spersteni, jerazdroblj nati šuti enaka, tedaj dober gnoj opéká pa je bolj terdemu kainnju |< • • vp m kor to podobna 9 zgana in ka 9 nima A p gnoJ moci ali soldanu ta je enaka pešenemu, apnénemu se je z zraka gnojničosti lapoi napil: dosto obilo solitarokislih soli bo pa ta šuta takrat imela, ko je bila več časa z gnjilčnimi teko činami, postavim, s scavnico v dotiki, kakor je apneni omet (frajh) v hie v ih Cest p r a li 5 itd in blat vsako cestno blato enako dobro. Vrednost cestnega blata se ravná po lastnostih kamnja, s kterim cesto nasipajo. Je nasuto kamnje křemen, vreden kakor drobni pešek tud ni vec prah tolikanj veči vred vec je njemu primešanega ži ki se po cestah trosi. Že nost ima, kolik v i nsk eg a blata, oc Fu vredni ostanjki tistega kamnja, ki je lastnosti polj skega spata (kakor granit, beli kamen, porfír,ba zalt), ker to kamnje vselej obderží nekoliko luga so stih solí, apnjenika, fosforokisli itd ktere stvari ^VJI ^ 9 r Mj } IVOIVI UIVl^UUU 1 1/14 • % A Itl t dobro gnojijo, ce po dežju in zraku tako kamnj v prah pada Prah pnjenika in tako cestno blato je nar bolji, ker je ravno toliko vredno kak lapor in apno samo. * s met itd 9 pometene 5 d m e s t n i h bernu se smejo po vsi pravici ze pristevati senozeti. Blato iz grabnov, bajarjev in druzih vodotokov. Tudi vrednost tega blata ni povsod enaka, ker voda, ki ga popuša, zemlja, po kteri ta voda teče, in kraji odkodar se voda v grabne steka 9 preminjajo vrednost njegovo Voda ? ktera priteka iz rodovitnega bolj visocega polja, ali ktera teče skozi vaší ali mesta, donaša mnogo rodovitnih smetí; tako blato je kaj dober gnoj. Voda pa, ktera teče skozi gojzdne ali močirne kraje ali po nižavah in pešenih ravnínah, popuša le mal o vredno blato, kterega gnojna vrednost ni tolikšna, kakor jo ne kteri cenijo. Jez sim več sort tacega blata pre iskoval, pa sim v 100 funtih komaj 6 do 10 fun tov rodovitne spersteníne, I funt ogeljnokislega apna in k o m aj lote fosforokislega apna najdel. Nekteri da černá farba tacega blata je dobro mislijo , znamnje njegove rodovitnosti, al zlo se motijo; tista njegova cerna farba izvira večidel iz cernega žele z nega o k i s 1 j a n c a in od oglja kisle dvé řečí ste pa malopridni in spersteníne; celo škodljivi rastljinju. Živa priča tega so skušnje, da polje in senožeti, ki so bile gnojene bile slaběji od poprej. Kdor hoče tako samo po sebi malovredno blato zboljšati, naj ga pomeša z žganim apnom cisto s takim frišnim blatom, so ali laporom in večkrat premetovaje naj ga pusti na zraku tako dolgo ležati, dokler kislasperstenina ne zgubi svoje kislíne in železní okisljanec (Eisenoxy dul) se ne spremení v železni okisanec (Eisenoxyd 9 rijó) 9 kar se spozná iz tega, da je celi kup ru javkaste farbe postal. Kolikorkrat kmetovavec tako blato za polje ali travnike rabi, naj ga ima le za podlago, s ktero še drug živinsk ali rastljinsk gnoj meša. Potem jo bo dobro opravil. (Dalje sledi.) Gospodarske skušnje. Olje iz grojzdnih peská. Na Laškem delajo olje iz kole: Sprešano grojzdje kuhajo ktere zmelejo v drobno štupo ; 5 peská ta peške iz njega 9 dobé šaje jo v da se nobene kepe vec ne kažejo v zmesi stupi 5 me bakrenem kotlů , prilivajo tako dolgo vode H i v t 9 potem °J Vsake baže dobra so- zgrejejo kotel. Če se tako dobíjeno testó v roki derga se najde v takém gnoju. Kakošno veliko zmucka in se pri tem izmed perstov olje cedí,ga de ceno imajo zaničevane smetí,'vejo Belgiški kmeto- nejo na konopnéni ali žimnati pajkel in tako v preso vavci nar bolje, ker oni pridno nabirajo po mestih preše se še enkrat zmelejo in še enkrat se z njimi tak iskega iičjel gnoj 9 in ga polně ladje kupujejo iz Holand- ravno tako ravna, kakor pervikrat. 5 da ga mešajo potem s cestnim blatom /Til O U A ; v i n rw if fl rar i »vi r^n » /\ Z vi I n 1/ ^ n r 9 S guano" in z druzim gnojem in tako svoje svecavo. Iz 100 fun to v frišnih peská se dobi 10", tudi 20 funtov olja za — 194 — Ozír v stare čase. I Pad Carigrada 29. majnika 1453. (Dalje.) Turki so , nadušeni po besedah svojega preroka Mahomeda, večkrat poskušali G re ko m Carigrad vzetí; enkrat so pred njegovim zidovjem eelih sedem let ležali, in okrog ležeča polja sejali in želi, da so si živež pre- skerbeli. O začetku mesca svečana leta 1453 pa spravijo iz Adriauopola sila težak top na pot proti Carigradu. Pet-deset parov volov so vpregli; na vsaki strani je slo 200 mož, da so ga prekuca varovali; spredej je bilo 50 ko-larjev in 200 pionirjev, da so pot in mostove narejali. Dva mesca je prešlo, preden so top dva dní dalječ pri-peljali. Karadšabeg, kteremu je bilo poveljstvo dano, je med tem severne in južne okolice Carigrada na bregu Ponta in Proponta v svojo oblast dobil. Mesendria, An-hialos, Bycon, tri ure od Carigrada ležeči turn sv. Stefana, grad Epibatos , vsi ti kraji so se mu udali; le Se-lymbria, zaupaje na svoje terdno ozidje, se mu ni hotla podvreči. Med tem pokončavanjem se je ljudstvo Carigrada med saboj prepiralo zavolj spoznavanja gerške inkatoljske vere. Scer so se poprejšnje leto 12. grudna na videz zjedinili, da bi od katoljških knezov pomoč zoper Turke dobili; pa ogenj cerkvenega razdvojenja je pod pepelom tlel in se pri tej priložnosti vplameuil. Tedaj ste vstale dve stranki: katoljška, ktere glava je bil cesar, in gerska pod vodstvom takrat naj mogoč-nejšega admirala Nataras-a, ki se je prederzuul rêêi, da raj v mestu turski turban kakor latinski klobuk gleda. Namest da bi se bili zjedinjeni Turkom v bran postavili, so Greki in Latinci (rimski katoličani) eden drugemu na-eprotovali. Tako je post minul. V petek po veliki noči, 6. aprila, pride sultan Muhamed s svojo armado pred mesto, se všotori za berdom pred vratmi Kaligaria, in mesto obda od lesenih do zla-tih vrat. Velki top je bil pred vrata Kaligaria postavljen, potem pa, ker so bila novo vterjena vrata premoćna, pred vrata sv. Romana pripeljan, od kterega so ime dobile, ki ga se dandasnji imajo. Zraven tega topa, ki je po 12 centov teške krogle (kugle) metal, sta bila še druga dva, ki sta poldrugi cent teške krogle metala in razdiranju velkega pot pripravljala. Dvé uri so potřebovali, preden so ga nabili, in čez dan so ga le se-demkrat zažgali; osmibart je že pred zorom zagromel v znamnje napada. Pa kmalo se je razpočil inje razter-gal ogerskega topničarja Or ban a, svojega stvarnika. Spet je bil popravljen, da se je rabiti mogel, in je se-demkrat na dan v zidovje teške skale metal, — pa mojstra ni bilo već, ki je z njim dobro ravnati vedil. Zdaj pride v tabor k Muhamedu poslanec Ivan Hunyady, ki je pred poldrugim letom s sultanom triletno pomirje sklenul. „Hunyady" — govori poslanec — wje deržavno oblast Ladislavu izročil; kar je obljubil, ne more več spolnovati; tedaj Muhamedu pismo pomirja nazaj posle, in tirja svoje; z ogerskim kraljem naj sultan stori, kar mu je drago". Ko ti poslanec gleda , kako nerodno topničar velki top rabi, se mu smeja, in ga poduči, kako ga naj obrača, da bo dobro napredovah Podučil ga je, da, ako hoče zid razsuti, mora enkrat pet do šest sež-njev na levo, potem pet do šest sežnjev na desno, in na zadnje še le v sredo streljati. Topničar ga vboga, in zidovje se v razvaline podera. Tako sta dva Ogra, en topničar, ki je velki top vlil, in en poslanec, ki je turškega topničarja streljati učil, k padu Carigrada svoje pripomogla. ' ^ - Zraven velkega in obéh stranskih topov je bilo še mnogo srednjih in majhnih od lesenih do zlatih vrat na-atavljenih. Serbski rudokopi iz Novoberda so pod zemljo jame kopali. Prederli so zemljo do mestnega rova , so luknje v pervi zid naredili in obležením mno^o škode napravili. Stiri turné na kolesih so Turki proti zidovja pomaknili; na njih so bili mostovi napravljeni, da bi po njih do mestnih vrat priti mogli. Cela armada Turkov je štela čez 250.000 vojakov; 100.000 konjkov je stalo za taborom, 100.000 pešcov na desnem krilu do zlatih vrat, in 50.000 na levem, v sredi sultan s 15.000 Ja- ničarov. Saganos-paša z nekoliko tisuč mož je stal na berdu za Galateo, na drugej strani Carigradu nasprot ležeče luke. Brodovje pod poveljstvom Baltaoghli-a je štelo 73 galej in čez 300 majhnih bark , z vsemi skupej 420 bark. • Tako moč in pripravo so imeli Turki. V Carigradu je bilo oboroženih Gerkov 4973. Zraven teh je bilo še 2000 tujcov in 300 ali 500 Genue- zarjev pod poveljstvom Ivana Longa, iz plemenite Giustinianske rodovine, na dveh galejah obleženim v pomoč poslanih. Cesar jim je bil hvaležen, in jih je bogato obdaroval. Izvolil je Longa za vodja tri sto mož, in mu otok Lemnos podariti zagotovil, ako bo Muhamed primoran se od mesta odtegniti. V luki je stalo le stir— najst bark za brambo mesta; tudi strelaštvo je bilo slabo. Greki scer niso mogli tako velikega topa, kakor so ga Turki imeli, sovražniku nasproti postaviti, ker so bili še tišti, kar so jih imeli, veliko preveliki, da so zidovje stresali in Gerkom več škodvali kakor pa koristili. Iu vonder so bili Gerki tako hudo razkačeni, ker se je njih naj veči top razpočil, da so hotii topničarja, ki ga je zažigal, k smerti obsoditi, ker so ga dolžili, da ga jo bil Muhamed podkupil. Velike turne, ki so jih Turki proti mestu pomaknili, iz kterih so vojaki turu sv. Romana prekucnili, so Greki s posebnim gerškim ognjem eno noč zažgali; Muhamed je prisegel pri vsih prerokih, da bi ne bil nikoli verjel, da hudobneži v eni noči toliko storiti zamorejo. (Dalje sledi.} Življenje slavnih Slovanov. XIX. Volinar Tomaž. A. S ponosom smemo Slovenci tega slavnega, pre-učenega moža, dohtarja pravíc, c. k. dvornega sveto-vavca in dosluženega učenika cerkvenih pravic visoke šole Dunajské, med svojo šteti. Dol ina r (po domače Kura 1 tov Tomaž), od kterega so se tudi učeni drugih narodov marsičesa naučili, se je rodil v Dorfar-jah, starološke fare na Krajnskem 11. grudna (dec.") 1760. Male šole je dognal izverstno ondi in v Trebižu (Tarvis) na Koroškem; leta 1772 je pa stopil v latinske šole Ljubljanske, kjer se je potem tudi modroznan-etva in dve leti za duhovna učil — do leta 1782. Tega leta se premisli in se upoti na Dunaj, kjer 1. 1786 pra-voznanske šole tako slavno doverši, da ga že tretje leto po tem v ces. kr. šoli (akademii) jutrovib jezikov na Dunaju za učenika natornih in osebujnih, občnoderžavnih in narodovih pravíc izvolijo. Ob enem je namestoval učenika cerkvenih pravíc v visoki šoli Dunajski. Leta 1789 je zamenjal pervo službo s službo očitnega ponav-Ijavca zgodovino nemškega cesarstva in nauka najemskih in nemško-deržavnih pravíc v Terezianišču. Sedem let pozneje (1796) so ga poterdili za dohtarja pravíc, 1797 pa za pravega učenika zgodovine nemškega cesarstva, najemskih in nemškoderžavnih pravic, ktero službo je poprej le začasno opravljah Zahvalivši se (1801) za podeljeno službo učenika cerkvenih pravic v visoki šoli Pražki zavoljo bolehanja, dobi (1805) ravno tako službo na Dunaju; 1810 ga izberejo tudi za učenika pravio rimskih. - 195 Tako je povikšavala Dolínarja i siromaških sta- se lahko iz tega vidi : danes že šterti dan pride kmet rišev, prebrisana glava od častí do častí. Ime Đolinar- in terdi, da je se več kakor za 30 voz od vode nane jevo je začelo po učeuih bukvah, ki jih je modri mož ěane toče vidil. Naj več škode je toča naredila okolí pisoval, po vsem nčenem svetu sluti. Nova velika cast sv. Eme, sv, Petra na Medvedovem Seli doletí leta 1834. Iz posebnega spostovanja njegove t in Rogat 9 pri S in dalje po Hor vat s ke m. Kratko redke učenosti in mnogih zaslug v znanstvu presvetli cesar Franc I. pravega ces. kr t Pa to ni bila zadnja spel ? V se imenuje pred še nadepolni zeleni, zdaj pa suhi rujavi vinogradi ga so poderli vès up nesrečnim stanovnikom, kterim je tu d Ko mu je namreč cesar 1. 1831 dovolil v pokoj in ki razun vina vecjo je do- težka ilovnata zemlja mačuha, ne pa blagodarna mati nič 9 9 mu je dodelil s preveliko pohvalo za toliko zaslug i ti tudi posebno čast pravega ces. kr. dvorneg vavca. e Vinogradov za prodajo ne pridelaj Razun t Umerl je preučeni Slovenec 15. svečana C^br.) lokdaj vidijo. Njih jélo je zato revno, in ni čuda , na ktere se tukajšni kmet naj bolj opira, ima le malo gojzdov, senožet in njiv; kruha komej za svojo hišo dovelj pridela, in veliko jih je, ki ga le mada V UIV« » J w Jil VMVV»I - ~ w ~ --- --" ~ .---------' • V* » j v-r . ^^J«" JVIV J V ' I W T UU 9 JU Ili V^UU <4 « U U, 1839 v 79. letu, zapustivši veliko svojih spisov učenim scer mladi ljudi, posebno možki, pri tako pičlem živežu na korist, sebi in narodu svojemu pa ua veliko veliko in teškem delu se naglo starijo. Revšina v nekterih krastavo. Počiva na pokopališču Maria-Encersdorfskem blizo jih se mora viđiti, da se verjame! 5 Zares redke so tako učene in razsvetljene glave kakor je bila Dolinarjeva. Ker ne dvomim, da bo učene Slovence, posebno pa pravoslovce mikalo vediti, kaj je učeni rojak pisal m 5 naj naštejem na kratko imena spisov njegovih v lz Bistriške okolice na Notrajnskem 14. junta. Kmetijska podružnica v Bistrici je 12. t. m. veselo slovesnost obhajala. Na povabilo svojega prećastitega predsednika gosp. dekana Antona Grašiča so se ti dan po večernici udje te podružnice z drugo množico izvirnem jeziku , kteri so pod išljenim ali pravim ime nom, ali pa brez imena izhajali Pod m i š lj e n i m ljudi v farovžu Ternovskem zbrali, pričakovaje, kaj da se ima zgoditi. Gospod predsednik besedo poprimejo. jih je 5 (Histor. und jurid. Abhandlungen) B in v lepi slovenšini narpopred imenitnost in korist m „Erklárung des allg teutsch. Lehenrechtes" 5 kmetijstva razlagajo Kar imenitnost kmetijstva Wien 1793 nach Putter" 9 9 w 55 Erklàrung des teutsch. Staatsrechtes „Erláaterung der teutsch. 1793 9 Reichsgesch. nach Putter ? W. 1794 9 dalje vec zgo zadene, so iz sv. pisma in starih zgodb dokazali, kako da so že pervi ljudjé kmetovali, da so pametni možjé vsaki čas kmetíjo visoko da je Bog ljudi za delo vstvaril, dovinskih spisov, presoj in spisov pravoznanskih po ličnih časnikih Pod pravem imenom 1 99 Erlâu terung zvezki, Bohemiae der teutsch Reichsgeschichte" W 1801 9 2 regis 55 u Codex epistolaris Primislai Otokai W 1803 3 „Darstellung 3 II. des čislali, in kako da si še dan današnji visoko postavljeni gospodje in clo možje iz cesarske rodovine za čast ste-jejo, se s kmetijo pečati, in marljivo za-njo se poganjati. Iz tega, so rekli gosp. govornik, vsak lahko razsodi > Rechtes geistlicher Personen", W. 1813, drugi natis Hsndbuch des in Oesterreich geltenden 1817 ? 4 r, Eherechtes" 1813 18 o. b. G. B. iiber Ehedisp rialien fur Gesetzkuruh n Erlàuterun cr des 83 kako kratke pameti so tišti, ki se svojega delavnega stanů sramujejo in se čez svoj častitljivi stan po-vzdigovaje po gosposko živeti hočejo, in ker se delu odtegujejo, ki telesu in duši krepost dajè, život mehku- V • (8 " v Pratobeverovih . zvezkov \V. 1814 Mate 1823) 55 Z1J0 in dostikrat tudi dušo pogubijo. Korist, ki ira > v kterih se še več drugih mičnih spisov Dolinarjevih haj a rEinrichtung ,.Errichtung u. Umânderung u. M lit. Seelso der Benefizieu" 9 nam zemlja daruje, so dalje rekli gosp. predsednik, je nar bolj pošten, ker pri vsaki drugi obertnii, če eden pa drugi zgi\bi, blagodarna zemlja pa se nikdar dobi > Land 9 W 1822, (polatinčil Jura II. Hauptst. b. G. B làuterung de der in den osterr » 0 • V 1824) 93 122 55 3 Er ne pritozi, ako ji kaj odvzamemo. Končavši krepki govor gosp. predsednik rečejo: V u. znamnje kako naša kmetijska družba zasluge priduih 4. Bd. des Eherechtes), W. 1835 itd. OJ 1. 1834 je kmetovavcov spozna, je tukaj poslala krasno sreberno dajal s Kudle rj em še dalj časopis „ kun de". na et Wagnerj svetinjo, ktero imam izrociti gosp. Jakobu Samsa-ta fur ôsterr. Rechtsgelehrsamkeit u. polit. Gesetz v častni spomin njegovih zaslug o sadjoreji. Ko so Vedno je U dělal 5 ves cas > kolikor mu leP° medaljo vsim pričijočim pokazali, sojo imenovanemu ga je ostajalo, po knjižnicah stare bukve in rokop pre pridnemu kmetovavcu izročili. tr ledovaje, iz kterih je veliko imenitneg za nemškoder N to so sledili še nekteri drugi pomenki o kmet žavno in za cerkveno, pa tudi za austriansko zgodovino in na zadnje zmer nabral. Zajemaje pa iz izvi rov, je svojim spisom po- tovske Ijubezni in sebno ceno pridobival, zavoljo cesar jih še dan daues povzdigo kmetijstva • m Vit • m « • • m mm t « mm m • fl pa dobra j v nj e bra protne pomaci vsih družbenikov za Tudi je 1811 pridno pomagal pri novem konika der za vljans keg po iako cislaj izdavanju ob kazovaje mnogoverstne napake v smislu in natis tako skerbno, da je od cesarja pismeno pohvalo dobil, brega storiti Zares je dan danasnj ka potreba: zemljo pregledovaje davsinami obilnišim pridelkom siliti, ker je tudi obložena z obilnisimi podružnica obilo do- Bog da naša zamogla ! da bi Mnogo zaslug za Bistriško oko Novičar iz slavenskih krajev V Od Sotle na Štajarskem 13 v« tlW WU/UI outil» I V« Jlinia. -U- BBUJO, MVIW jv MIIV I» Vf piiuuuvv»! «"-'ř^— ---~---- Prezgodej je svet trobil in dobro letino obetal. „Člověk koliko svetlih šestic zdaj Přemci iz Bistrice za sadje . // _ ___ . • i • » • a lico si je pridobil spoštovani gospod, ki je bil pred ne-kimi leti tukej dušni pastir, zrazen pa tudi krušni oče za sedanje čase. Kolikanj záleže družini dobro zdravo sadje, ktero je bilo po prizadetvi tega gospoda zasajeno obraća Bo o* oberne". Ni zadosta, da nas veliko deža prinesó f koliko lepih dnarcov Ternovci in že nevoljne delà, ni zadosti, da je že 18. in 26. maja zdaj prihranijo, ker namesto istrianske Bistri cam vina dobro do- huda ura nas strasila in toca pobijala, ampak še ojstreša je maco kaplico pijejo od tert, ki so jih ti gospod zasadili šiba zadela 10 nevihta, lomi drevje, hrame odki dan popoldne priruši strasna in saditi poskerbeli. Se vedno se imé tega gospoda ____^ - — M . A . mm 1 V • 1 j 1 • Jk.T__ lije kakor iz odperte toca ropoce 9 neba potoki nastaj dež de reke, i vkončaj s spostovanjem imenuje, Ti čislani mož je prečastiti ki zasluži, da ga tudi «Novice imenujejo Aleš. or » ospod Pet rejo cez ceste , senožeti in polja , in v pol uri vso upanje ubogega kmeta. Kako huda je bila ta ura, povsod zdaj korar v Terst Bog daj več tacih mož 196 Imenovanega gospođa posnemati si iskreno priza- pusa pri več besedah S3 trt / urm itd., in še več dru devajo sedanji gospod dekan v T gosp. Ant G V • v prečastiti zih prememb V. « v « • V 1 Na Dunaj je ravno sedaj iz jutrovih predsednik kmetijske podružnice dežel prišei spanjski plemenitnik Ig v Bistrici, gotovo vredni te časti ker njih poljodelstvo, je následník enega brata sv. T njih vino m djoreja je celi okolici v lep 9 izgled in stare kastilianske rodo C e p e d i Cep eda , ki ktera je bila iz V Turčíi je spodbadik vsim krnetovavcem verli gospod za solsko mladost že vert za sadjorej ti vert našim naslednikom dosti sadů rod Med drugimi so oskerbeli se vse pri starem, ker rusovski car se ni zadnje besede __ —. mm mmm • V i i t t% m m * m m Naj Od Kupe 14 dan t m smo u Metliki zjutra ob 5. uri precej močan potres cutili, za kojega se pa vremenik kar nič zmenul ni. Zibal je ropot zemljo, ka- kor ljudi ploh terdijo , od severo-izhoda proti jugo hodu, brez da bil u naši okolici kje kak kvar ucinul. lep kte Ravno ti dan smo vidili na jasnem nebu okoli soli i jako velik, sedmerobojni mavrici podoben okrog rega si čemo, ako po sploeni misii deževno vreme pre-rokuje, tem bolje u spominu obraniti, ker smo preobilne moče že davno se naveličali. Skorej se ga clovek ne vé spomniti, da bi bil, jedan mesec sčm ? kaki dan brez dežj pretekel. I pred ko ne je ta preobilna moča tudi kriva, da se semtertje po V t h nogradih h grojzdnikov neka plesnina poprijema i nerazevete ako ni to tista grojzdna bolezen, ki je mi leto po Laškem tako hudo razgrajala. Sam Bog varuj nas te neereče. sicer ne bo 9 treba na jesen od več let ečm praznih sodov nabijati. Borovčan. z Vinice na Dolenskem 14. junia. Danes se je pri nas zemlja hudo tresla; stari ljudi ne pomnijo ta čega Bo Letina pri nas prav dobro kaze; ce nam jo » obvaruje, bo vino po 6 kr. boka) Povodinj je pri nas zmiraj velika : na Kupi se ni že od vsih svetni iiov mlelo, kar je za mlinarje velika škoda. Z Bogom. ♦J. Berkopec. Iz Ljubljane. Šnepersko grajšino na No-trajnskem je te dní za 499.600 fl. sr. knez Sch ô n b u r g-Waldenburg iz Nemskega kupiL — Včeraj je bil vi-eoke časti vredni gosp. Juri Pavšek, korar in nekdanji učenik modroslovja, slovesno pokopan, ki je po dolgem bolehovanju v 70. letu svoje starosti 15. t. m, umerl. V Piemontu so skušnje poterdile, da se dá iz šote (Torf) lep papir delati. To je tudi za Lj ub 1 j a no kaj! Novičar iz mnogih krajev Po naj višjem sklepu od 15. t. m let stari k brambovcem imajo 36 ali 37 !)vcem vzeti vojaki, ki pa sedaj v regimentu služijo , berž v reservo prestavití, v kteri s< sploh noben vojak ne smé čez svoje 45. leto obderžati so cesar dovolili, da Uki, ki so bili izpei Dalje brambovcem vzetí , so pa potem v take okolj k v • • « pri ? da bi bili slv nost posloviti be v regi . k. nentu oprošteni, se imajo narav-ministerstvo je ukazalo, da na Ijudmí pridejo, ima postajah zeleznice, kadar vozovi z prihodnjič na tablah očitno zapisano stati: kdaj je voz přišel, kako dolgo bo postal, in kdaj bo spet odšel ta naprava je velike hvale vredna, da popotui saj na 9 tanjko vejo 9 kako dolg poglavar iz Mi 1 an< poglavarja v G r a d v Milano se m orej muditi g^of Strassold c, vitez dr. Burg je prestavljen pa Dezelni deželnega i G ra d ca k. ministerstvo nauka je f kakor za bukve v slovenskih šolah tudi za bukve nem skih soi pravop določilo 9 v kterem imajo pisane biti pravopis nemske abecednice in perve slovnice in berila ima za vodilo o tem veljati; na priliko: f; se ne bo ampak dah se mesto ba\6 t línlafě glufS pisal 9 1 dl ci imanamesto f$ pisati $ : gitijîewié, girni* itd itd,, v nekterih bese — t « ^ « . na > se ima pisati 2ttf abet gilofof f se iz govoril. Nar novejsi telegrafno Pariza pravi da je kurir iz Petro tn rusovskemu poročniku nazna nilo prinesel , da bo car, ako se Turk zadnji terjatvi po in Vlahij vda s svojo armado obsedel Mold da pa se mosvojnosti Turčij kak d takniti noće. Ker je vsim drugim velkim vladam sedaj le na tem ležeče, da se Turčija ne razrusi, ne boj zavolj tega knežii obsedej 9 ker ojske začele, če tudi Rusi omenjeni pak ste to turski deželi stojite tudi pod krilom (protektoratom) rusovskega cara. V tem miroljubnem duhu razjaenuje tudi Dunajski vladni časnik „Oeet. Corr." sedanji stan rusovsko-turške zamote*. Šege narodske po Slovenskem. Narekovanje v Liburnii (Istrii). Zapisal J. V. IV Za otcem. Ćaće moj ! nemila ja vaša sirota , ćaće moj Ah dobri moj prijatelju, čaćko moj Kega san jaz sada zhubila, r ! cace moj ! Ah ćaće nemila ja vaša sirota, ćaćko moj Ah ljubeznivi ! i prijaznivi cace moj ! V»l« Kemu ste vi vaše sirote naručili, ćaćko r Ah drobné i malahne, dobri mní? moj Nenaučene i nenavajene i caco moj ćaćko moj! Kemu ste ih vi narućili i priporoćili, Ah ke su vam ostale , dragi ćaćko moj I caco moj Kako dřevo odsečeno, ćaćo moj! Drobné i malahne, mili ćaćo moj! Kako odsečene grančice, čaćko moj! Ah velo dobro moje, ćaćo moj! Moj i ih drobnih caćko moj f Ah nemila ja vaša sirota, čaćko moj Ki bi bil to nam rekal, čaćko moj! ; ? ? cace moj f i Da cemo se mi u suzah umivati A našega dobrega otca zgubit, čaćko moj Ah velo naše dobro čaćo moj ! Ko smo mi nemile sirote zgubile, čaćko moj! Kako čemo živeti brez našega otca, čaćo moj! Aš se svake sirotice, mili čaćo moj' Med svetom poznaju, dragi ćaćko moj! Ah i vaše te se poznati; čaćo moj! Aš te nas tuja vrata po petah tuči, čaćo moj ! ćaćo moj! Ah tuja tujica, ljubeznivi Ce nas nemilostivo vadit i učit, čaćko moj' A kako dobro bi bilo, serdačni čaćo moj Od vas još nauka primati, čacko moj » i Bimo bili svagde bolje i lepše živeli, čaćko Ma smo drobné i nenaučene, čaće moj! moj y Ah nemile mi vaše sirotice, caćko moj Ah ni to vaša bivalica, čaćko moj ! t čaće moj ! Da se vi nečete na nas obazret, Ma se nečete suda na vaše sirote obazret, čaće moj Aš vam je nuja serce oklopila, čaćo moj! I sve su se vam ranice zagvile, čaćko moj A su se vašim nemilim sirotám otvorile, čaće moj' î Ah mili i dragi čaćko moj ! Nečete več na nas obazret, čaćo moj t Ni na levo, ni na desno, mili čaćko moj! Ah vas nećemo nigdar ogledati, čaće moj! Aš ce vas cerna zemljica uživat, čaćko moj! A vaše sirote te vas teško stradat, čaće moj! Teško stradat i zabivat. ćaćko moj ! Ah velo dobro mojo, dobri čaćo moj! Ko je meni nemiloj oletelo, čaćko moj! Ah nemile mi vaše sirote, čaćo moj ! Ah ljubeznivi in prijaznivi, čaćko moj ! Ah nigdar nepozabljeni in nezamerni čaćko moj! itd Natiskar in záložník Jozef Blaznik ty Ljubljani.