Inovacije spreminjajo svet (3)
Koliko je vreden ugled tovarne?
Tovariš Tito je na IX. kongresu ZKJ de^ jal: »Razvoj znanosti in tehnike v današnjem svet« je pogoj za dinamično rast proizvodnje, proizvodnosti in materialnega bogastva drža-ve. Moramo se zavedati, da se gospodarski razvoj na svetu odlikuje danes z izredno hitro rastjo, kakršne spričo izjemnih revolucionar-nih dosežkov znanosti in tehnike dosedaj v zgodovini ni bilo.«
Bliskovit razvoj tehnike
Na to kaže tudi podatek, da je na leto pri-javljenih okoli 400.000 izumov, 90 °/o od teh pride na dvanajst industrijsko razvitih držav. Več kot 30 °!o kemičnih proizvodov, ki jih da-nes izdelujejo, pred 10 leti nismo niti poznali.
O velikih spremembah v tehniki zadnjih 20 let zgovorno pričajo tudi tile podatki: hi-trost gibanja se je povečala približno 50 krat, eksplozivna moč milijonkrat, zanesljivost de-lovanja elektronskih naprav desetkrat, prenos informacij  v prostoru tisočkrat.
V prihodnjih dvajsetih letih pričakujemo v tehniki nadaljnje precejšnje izboljšave si-stema obveščanja, povečanja zanesljivosti v delovanju strojev, povečanje hitrosti elektron-skih informacij, izpopolnitev avtomatiziranja ¦—vodenja. Številna delovna mesta bodo opu-ščena zaradi avtomatizacije, pa tudi delo na mestih, ki bodo ostala, se bo precej spreme-nilo.
Vlagati moramo v kadre
Glede na to, da danes nastajajo velike spremembe v obdobju ene človeške genera-cije, je nujno potrebno, da se ljudje hitro pri-lagajajo o spremembah v tehniki, da jih sprejemajo, ne pa da so konzervativni, kar zadeva napredek. Potrebe po znanstvenih raziskavah terjajo naložbe za usposabljanje kadrov, ki se bodo ukvarjali s tem delom in moramo že sedaj razmišljati o tem.
Naj bo za tokrat dovolj teorije. Odločili smo se namreč, da bomo poleg teoretičnih razglabljanj o problematiki inovacij v vsaki številki predstavili tudi enega inovatorja, člo-veka, ki se v praksi ukvarja z vprašanji iz-boljšav,   izumov,   racionalizacije.
Teorija in praksa: Franc Seliškar
Tokrat smo se obrnili na Franca Seliškarja iz Litostroja. Zaprosili smo ga, naj nam pove nekaj o svojem delu na tem področju. Takole pravi:
»Naj omenim dve izboljšavi, pri katerih sem sodeloval. Nisem bil sicer pobudnik in vodja, a vendar sem opravil večino uvajalne-ga dela. Gre za uvajanje konstrukcijskih niz-ko-legiranih Cr-Mo jeklenih litin (največ za zobnike) in nelegirane jeklene litine za te-kalna kolesa žerjavov.
Druge izboljšave sem začel in vodil sam, kar pa ne pomeni, da sem tudi sicer vse sam opravil. Če ne bi imel sodelavcev, ne bi mogel uspeti. Zato mislim, da moram, ko govorim o uspehih, govoriti v množini...
Omenil sem tekalna kolesa pri žerjavih: le-ti so postajali z leti vse večji, bolj obre-menjeni.
Zahteve projektantov je bilo moč zado-voljiti le z novimi materiali. Ne bi razlagal podrobnosti, ki bralca verjetno ne zanimajo, poudaril bi rad le dejstvo, da smo pri uporabi novih legur dosegli precejšnje uspehe.
Nagrada za izboljšavo
Podobno je bilo s turbinskimi gonilniki. Potrebno je bilo mnogo truda in poskusov, predno nam je uspelo doseči pravilno sestavo in take lastnosti, kot so jih dosegli renomirani tuji proizvajalci. Za izboljšavo na tem po-dročju (vpeljava litine prokrom 2 L) sem bil leta 1964 nagrajen.
Vrednost teh in ostalih izboljšav je velika, čeprav je ni mogoče niti približno oceniti. Prihranki niso toliko neposredni (čeprav so tudi ti veliki) kot posredni. Težko je, na pri-mer, reči, kako bi sicer rešili problem tekal-nih koles; bi jih morda uvažali? Iz česa bi sicer delali turbinske gonilnike in — ali bi jih naročniki sploh sprejeli; ali ne bi zahtevali raje uvoženih (če bi jih mi izdelovali iz ma-terialov starejše vrste)? Koliko bi imeli stroš-kov z garancijo in popravili — mi in kupci? Za koliko bi se skrčil trg, če ne bi posodobili proizvodnje? Resnično, težko je s številkami izraziti vrednost ugleda, ki ga uživa tovarna — ki stopa v korak z najsodobnejšimi tokovi tehnologije ... «