176. številka.
..Eđlaoat
iz »'i enkrat » lian. razun nedelj in
pr uaikni on 4. uri ite^er.
^uro^iiina znaša:
en celo leto........24 kron
ta pol leta ......... IS „
ca oetrt let«........ 5 „
u en m^fr........ 5 krom
Varočnino e plaie*ati naprej. Na -ia-točb« ore* n»rnfnin> -e anravt a« odra.	_
Po tohakarnaii t Trnu ae prodajajo po-smerne številke po H ntotink '3 DTĆ.K tsrra Trata pa po 8 atotink (4
Telefon Str. 87t.
Trst, v soboto 3. avgusta 1901.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Tečaj XXVI
$>din os t
Offl&at
>8 računajo po vmtah v petitu. 'An večkratno naročilo a primernim popuaiom Poslana, oamrtnire in javne zahvale domaći osriaai itd. računajo po po^oiibe
T edinosti je moč!
Vsi dopini naj ae pošil jajo uredništva Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in uglane »prejema npravnl&tvo. Naročnino in oglas« j« plačevali loeo Trat.
Uredništvo In tlakama ie nahajata v ulici Carinila Siv. 12. fpraTiilStio, in aorejemanje hinerato* v ulici Moliš i iccolo 5tv. 3, II. na<i»tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godnik
Lastnik koneorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Amendamenti manjšine t deželnem zboru istrskem l zatatao načrtu za zboljšanje nčiteljslih plač na javnih ljudskih šolah.
Včeraj je deželni zlx>r istrski vsprejpl načrt zakrtoa za uravnanje pravnih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah. Nadejajmo se, da je h tem ta stari grešnik vsaj do neke mere |*>ravnal vneb*>vpijodo krivico, ta škandal. ki je Kil deželi ne le v veliko sramoto, ampak tudi neizmerno škodo, ker jo je oviral v razvoju na polju, kjer si narodi nabirajo glavno sredstvo za svoj napredek — na f>olju izobrazite. — Manjšina je stavila razne nasvete, ki so se jej zdeli primerni, za spremembo oziroma |>o|»olnjenje nekaterih do-ločeb. Ti predlogi so bili seveda odklonjeni, kakor se sploh odklanja vse, kar prihaja od strani manjšine. Ne vprašuje se, je-li dobro, je-li slabo? Niti okolnost, da vprašanje, ki je v razpravi, nima nikakega razmerja do jmli-tičnih in narodnih bojev, ne nahaja pošte-vanja. Kolika kvar izhaja iz tega za javne interese v pokrajini — tega menda ae treba razlagati. Ali stojmo — danes nismo mislili na toT da bi rekriminirali, ker so bili v vprašanju urejenja pravnih razmer ljudskih jčiteljev vsi predlogi manjšine odklonjeni. Že pride prilika, ko bomo primerjali zakon, kakor je bil v sprejet, z zakonom, kakoršen bi t.il, ako bi bili vsprejeli predloge in nasvete manjšine. Za danes naj le nacrtamo tu te nai-vete in predloge. Manjšina je predlagala in nasvetovala :
£ 11. Okrajna šolska oblast ima priobčiti duplikat te izkaznice (tal»elel krajnemu šolskemu svetu s pozivom, da jo najprej predloži menenju krajnega šolskega sveta, a za tem <h jej priobči v roku 14 dnij — j»od izogibom zgube pravice za samo ta slučaj — zakoniti predlog terne, ali, v slučaju, da ne bi bilo trojice usposobljenih prosite-Ijev. v ol>če predlog občinskega zastopa v dvostrokem eksemplaru. Čim je minul dotični rok, predloži okrajna šolska oblast deželnemu odbora v dvojnem eksemplaru izkaznico prositeljev, »-kupno z vsemi prošnjami in pri lož ki, popravki in morebitnim zakonitim predlogom, v dvojneru eksemplaru, občinskega zastopstva.
£ 12. Deželni mlbor vrši pravo prezentacije na učiteljska mesta na javnih ljudskih in meščanskih učilnicah v okvirju zakonitega predloga občinskega zastopstva.
j? 1 Z imenovanjem stalnim učiteljem ali učiteljico, previdjenima s spričevalom usposobljen ja za učitelje vanje, je združena pravica do uživanja mirovine in drugih zakonitih ugodnosti. A to imenovani ne sme biti od strani deželne šolske oblasti premeščen na drugo šolo, nego le vsled lastne prošnje ali pa predpisanim disciplinarnim potom.
£ 23. Letna plača učiteljev in učiteljic na javnih ljudskih učilnicah se določa v znesku 12»JO K, plačljivih, čim je dotičnik d<»«egel spričevalo vsposobljenja.
Učitelji in učiteljice javnih šol v Pulju ! dobivajo osebno letno doplačilo od 200 K, katere je uračunati v mirovino.
Namestni učitelji in učiteljice, previd-j jeni s spričevalom zrelosti, dobivajo letno plačo iN*) K.
^ 2"). Plača učiteljev in učiteljic meščan- \ skih šol iznaša 1*»00 K.
£ 27. Učitelji in učiteljice, previdjeni s spričevalom vsposobljenja za poučevanje, dobivajo — brez razlike, ali so imenovani definitivno, ali provizorično — doplačilo po petih letih služl>ovan ja, vrši vsega se nepre-tržno in dobrim vspehom, na javnih ljudskih šolah, v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zl>oru ! To doplačilo se bo odmerjalo za učitelje in učiteljice na javnih ljud-
skih šolah v znesku od lf>0 letnih Iv, a za učitelje in učiteljice na obstoječih, odpravljenih, in onih meščanskih šolah, ki se imajo ustanoviti v bodoče, s pet od sto na letno plačo od 1600 K.
Pod istimi pogoji pripada učiteljem in učiteljicam isto doplačilo za vsako sledečo petletnico, ali samo do vštetega tridesetega leta službovanja.
Za določanje in izplačevanje vsakega petletnega doplačila je uračunati doba od j>očetka službovanja, brez ozira, da-li je bilo kako petletno doplačilo začasno odrečeno ali zaustavljeno.
Pravica za odmerjanje doplačila pripada dež. šolski oblasti, katera ima tudi odločiti — ako bi se vspeh istega jednega petletnega dovršenega službovanja, ne imel priznati povoljnjim — da-li je in za koliko časa zaustaviti odmerjanje in izplačevanje dotičnega petletnega doplačila.
(Zvršetek pride.)
Nemški carinski načrt.
m.
Nemčija je imela dosedaj avtonomni carinski tarif, ki je najvažnejši In tako rekoč neobhodno potreben način za trgovinske pogodbe. Trgovske pogodbe so posledice zvez in sporazumljenj s tujimi državami, radi tege pa morajo določati avtonomni tarif edino le gospodarski odnošaji in interesi lastne dežele in ne drugi faktorji. Razvidno je torej, da mora biti vsaka država poprej sama s seboj na jasnem, moia poznati svoje potrebščine in zahteve svoje dežele, predno se pripenja pogajati na vnanje z drugimi državami. Avtonomni carinski tarif mora biti tak, da i mu v sebi vse želje svojih državljanov, da ščiti njihov interes, a ob enem mora biti pa tudi sposoben za koncesije tujim državam. To se pravi, tak carinski tarif je najbolj praktičen za diplomata, ker mu nudi svobodno reko. Prijatelj, ki inu je naredil uslugo, napravi uslugo lahko tudi on; nasprotno pa onega, ki se noče meniti žnjiin za trgovske koncesije, lahko ščipa. Seveda se vedno gleda, da se v prvi vrsti koristi lastni državi na gospodarski podlagi. Kadi tega pa je potrebno, da dotični krogi, ki imajo to velevažno stvar v rokah, poznajo in pa temeljito poznajo razmere svoje lastne države, potrebščine lastnih državljanov, in pa tudi one druzih, s katerimi hočejo sklepati trgovsko pogodbo. Rekli smo že, da je Nemčija rabila razne perijode za okrepčanje in zboljšanje svojih političnih, vojaških in indu-strijalno-trgovskih stvari; sedaj pa je prišel čas tudi za poljedelce — agrarce. Nemčija, ki je tekom desetletij, ko jej je vse šlo na roko, postala močna, ne rabi več toliko ugodnih trgovskih pogodb, da bi ona sama hotela dajati sj»ecijalne koncesije; opustiti hoče avtonomni carinski tarif v pravem pomenu besede in uvesti neko zmes od tarifa, bi bo le v nekoliko avtonomen, a v glavnih potezah pa bo imel namen čuvati koristi svojih poljedelcev. Ne (»žira se na to, da-li se od prijateljev, ki bodo sklepali pogodbe, da dobiti kaka posebna koncesija, ker js ona sama (Nemčija) prav za prav tudi ne bi mogla dati. da-si so si pametni gospodje pridržali malo luknjico v besedilu, katerega si bodo lahko tolmačili v svojo slobodo in pa pot preko snovij, katere rabi industrija in katerih ne mislijo visoko obdačiti, /saj onim državam ne. s katerimi sklenejo pogodbo. (Ono besedilo, ki je omenjamo je v § 1, ki se tiče raznovrstnega žita [glavna stvar] in je glagol s o 1 1 e n mesto d u r f e n. Je sicer majhna |>ot — ali nekaj je vsaj. »N. F. P.« daje temu velik pomen.)
Vzlic temu, da je ta načrt strogo le v korist agrarcem in državui blagajni, je ven-olv enem tak, da ne škoduje nemški industriji, vsaj direktno ne; v koliko pa bo trpela trgovina oziroma izvoz, to pa bo odvisno od onih držav, ki bodo z Nemčijo sklepale pogodbe. Odvisno bo od pritiska na nemški uvoz v tuje države. Nemčija je pa tudi tukaj že preskrbela m pripravila razne §§ za slučaj carinske vojne.
Nemčija ve dobro že sedaj, da jej bo ena ali druga država stavila istotako nož na vrat in jej zapirala vrata pred nemškimi izdelki, kakor dela ona sama. Radi tega pa ima že sedaj v načrtu določila, ki z odobritvijo načrta — postanejo zakon. Točka 8. teh predpisov pravi, da se ima blago, ki je podvrženo carini in ki prihaja iz onih držav, katere z nemškimi ladijami ali pa z nemškim blagom carinski ostreje postopajo nego z blagom drugih držav, obdačiti s carinsko do-klado do dvojnega zneska carine, ali pa celo do celega zneska vrednosti ; tako blago pa, ki je carine prosto, se sme obdačiti do polovice vrednosti. To je naravnost zloba ! Države, ki se bodo upale napovedati boj nemškim izdelkom, ne bodo smele uvažati tako rekoč — nič! Kajti plačevati carino, ki bo 100°/o oziroma 50°/0 vrednosti blaga, pač ne bo mogel nihče! Tako visoko obdačeno blago pač ne more preko meje.
Nastaja važno vprašanje : katere od prizadetih držav si bodo upale Nemčiji nasproti nastopiti z enakimi rapresalijami ? Katera država bo riskirala carinsko vojno ? Nemčija se, kakor kaže njen načrt, ne boji nikogar ! Pruski trgovski minister Moller se je na neki pojedini, seveda, izrazil, da se Nemcem ni treba bati, in da nemška trgovina vsled tega carinskega tarifa ne bo trpela, ker bo lahko izkoriščala druge moderne odredbe in naprave. Namignil je, da — če tudi se kje zapro kaka vrata — se pa odprejo druga pota in ceste — v široki svet. (Nova železnica v Trst!)
Nemčija izvaža samo industrijske izdelke in je potolkla svetovno angležko konkurenco, njeno blago dobiva vhod povsod in ima vedno množečo se porabo. Lahko njej, ko ima tudi kolonije. One države pa, ki izvažajo naturne pridelke, kakor žito, živino in drugo slično blago, pa imajo grozno konkurenco v vseh delih sveta; žito n. pr. se posebno množi v južni Ameriki. Pred 15 leti sejužna Amerika niti v poštev ni jemala, pred 5—6 leti so se jeli prikazovati prvi močnejši pojavi možnosti eksporta na debelo in sedaj je že Argentinsko (La Plata) žito, ki močuo vpliva na cene. Ob normalnih razmerah je torej žita povsod dovolj — kam naj torej Ogrska izvaža svojo pšenico in moko ?! Slično \>d z živino in drugimi agrarnimi pridelki. Jako natanjčno bi trebalo poznati razmerje blaga, ki gre preko naših mej, prej, nego bi se mogli odločiti za carinski boj, katerega bi Cislajtanija, ki je industrijski del monarhije, pač lahko pričela, nikakor pa ne Ogrska. Ogrska trgovska zbornica je že imela posvetovanja v tej stvari ; oni bodo takoj i zahtevali od svoje vlade, da stori potrebne « korake, posebno še, da se gotovo strogo drži ' cesarske naredbe od dne 21/9 1899 art II., vsled česar se morati obe polovici na podlagi obojestranskih p o -Ijedeljskih in industrijalnih interesov zje d j n i t i, predno se napravi novi carinski tarif (avstro-ogrski) in potem še le se morejo sklepati trgovske pogodbe z drugimi državami. Pri nas bo moral biti torej avtonomni tarif — Ogrom na ljubo!!
In Ogrom na ljubo smo doprinesli že toliko žrtev, doprinesemo pa še to. Ukloniti nam bo tilnik in izprosjačiti pri Nemcih naj-
nižji stavek; dovoliti bomo morali za to grozne koncesije, plačevali in trpeli bomo, pa bo — mir !
J. U1 čukar.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 3. avgusta 1901
Deželni zbor istrski. V včerajšnji seji je bilo navzočih 24 poslancev. Deželni glavarje pozival galerijo, naj se vede mirno, ker bo sicer primoran izprazniti jo. Na to je naznanil, da so se odseki konstituirali in je dal citati sledeče inteipelacije: dr. Trlnaj-stića in drugov o povzdigi poljedeljskih zadrug ; dr. Bennatija in drugov o jezikovni kvalifikaciji gojzdnih čuvajev; dr. Glierse in drugov o slaviziranju rodbinskih imen; dr. Scampichia in drugov o razdelitvi državne subvencije 7000 K med kmetijske posojilnice (Reiffeisenovega zistema) ; posl. K o m p a-reta in drugov o ustanovitvi ljudske šole v Plavjah in ureditvi kongrue kapelanu v Plavjah. Nujni predlog posl. K o m p a r e ta in drugov, glede podpore občinam, ki so bile prizadete po ujmah, kateri predlog smo priobčili v včerajšnji številki našega lista, je bil soglasno sprejet, istotako predlog posl. dr. Ventrelle, s katerim se poživlja deželni odbor, naj preštudira vprašanje, kako je v bodoče pomagati občinam, ki bodo oškodovane po toči in naj v bodočem zasedanju stavi o tem konkretne predloge. Dr. Scam-pichio je interpeliral, zakaj se ni še ustanovila romunska šola v Sušnjevici ? Dr. Ben-nati je interpeliral radi istrskega grba na kolegiju sv. Jeronima v Rimu, kateri grb je združen z grbi kraljevine hrvatske, slavonske in dalmatinske.
Glavar je odgovoril, da se je v tej stvari obrnil do ministra za vnanje stvari, katerega je pozval, naj posreduje, da se dotični grb odstrani.
Na predlog poročevalca dr. Ventrelle je bila soglasno sprejeta resolucija, da se dež. odbor odreka pobiranju samostojne doklade na žgane pijače. Po daljši debati, katere Be je udeležilo več poslancev večine in manjšine, sprejet je bil zakonski načrt o ureditvi pravnega razmerja učiteljstva javnih ljudskih šol v Istri in sicer neizpremenjen, kakor ga je predlagal šolski odsek; vse spremembe manjšine, katerih jeden del prinašamo danes na drugem mestu, je zbornica odklonila. O hrvatskem govoru posl. Mandića v tej razpravi dal je glavar izprazniti galerijo, ker je, kakor navadno, preveč glasno izkazovala svojo 2000-letno fakiusko kulturo: s žvižganjem, upitjem in razbijanjem na vse pretege.
Deželni glavar se kaže nekaj bolj energičnega nasproti galeriji, nego v prejšnjih zasedanjih. Seveda ni izključeno, tla je bil to od vlade stavljen pogoj za uresničenje tistih »izvestnih pogojev«, ki so jih stavili signori za povrnitev v zbornico. Meči mačko kakor hočeš, vedno ti pada na noge ; in meči istrske razmere kolikor hočeš, vsikdar ti padajo — vsaj do sedaj ni bilo nikdar drugače — tako, da račun plačujejo Slovani. Zato se nam gg. na namestništvu ne smejo čuditi, če tudi njih vedno slutimo tam, kjer se kaj kuje proti nam !
Zavod sv. Jeronima v Rima.
»Piccolo« prednjači, za njim ropočejo drugi laški listi ! Njih hreščeče glasove pa love »Neue Freie Presae« in snažna jej novinarska družba. Kakor da se je izvršil grozen rop na na lasti dalmatinskih in istrskih Italijanov, kakor da so se Strossmaver in drugi škofje na zavraten in nepošten način polastili tega zavoda! Mi smo že pojasnili v »Edinosti«, da je izključna zasluga Strossmaverjeva in drugih dobrotnikov-somišljenikov, ako ta zavod
še obstoji! O stvari je prinesel tudi »A^ra-mer Tagiiiatt« zanimiv * lanek, ki dokazuje, kako je navstal ta zavod in kdo ima pravico do njega. Ta članek hočemo posneti, čira nam bo dopuščal prostor. Za danes podajetno tu — da bodo čitatelji videli, kako brez vsake podlage in iz trte izvito je vse to kričanje laških duhovnikov po č i f u t s k i h listih — kar pišejo v »Information« iz Vatikana: \ Rimu je obstal od pradavnih časov kolegij sv. Jeronima — tako imenovani ilirski kolegij —, ki pa je prišel že blizu propada radi nerednosti v upravi. Zavod je že tako propadel, da niso mogli več vsprejemati vanj nikakih gojencev, ker je malo število korarjev po svoji volji gospodarilo z dogodki zavoda. .Škofje Dalmacije, Hrvatske in H osne seve<la niso mogli mirno triedati popolnega propada tega staroeastnega ilirskega ali hrvatskega {kolegija ter so s« trudili
—	v p o p o 1 n e m s p o r a z u m 1 j e u j u s sv. | Stolico — za povzdigo istega. Papež je > najprej imenoval a|>ostolskega vikarja, msgr. Contini Rieardi, začasnim upraviteljem. Po' \rečletnem delovanju je Rieardi spravil do- j hodke kolegija v red, je odpravil disidentne korarje in je germanskemu kolegiju začasno . naložil bogosluženje v cerkvi sv. Jeronima. Pii dovršenju svoje naloge se je Kicardi umaknil in nova uprava je nastopila novo službo. I-ita odgovarja duhti ustanoviteljev kolegija, to je, ista je ilirska - hrvatska in je radi tega tudi samo ob sebi umevno, da se v kolegiju goji s t a r o s 1 o v e n-s k a liturgija. Nova pravila odgovarjajo f>opolnoma namenu zavoda ; iz<1elana so bila od hrvatskih škofov in predložena sv. Stolici v potrjenje. Agitacija, uprizorjena proti kolegiju, izhaja deloma od odpuščeni h k o r a r j e v "po velikem delu pa od načelnih sovražnikov vsega, kar je slovansko. A ravno zato, ker so znani viri, ta nečedna agitacija gotovo ne bo imela v spe bo v.
Nemški carinski načrt. Takoj, ko je bil objavljen novi nemški carinski načrt in so se širom sveta kar zgražali nad to nemško provokacijo, tolažili so se ncmki liberalni listi tostran in onostran črno-rume-nih kolov z nado, tla ta načrt je še le načrt, katerega utegne parlament spremeniti in ublažiti. Ta nadeja se je zdela tolitco ver-jetneja, ker jo je vzbujala tudi neka enuu-crjacija v nekem odličnem oficijoznem listu v Nemčiji in jo je izreklo tudi oficijozno glasilo avstrijskega ministerstva za v nanje stvari, dunajski »Kremdenblatt«. Te nade pa so se
—	kakor kaže — |»opolnoma razkadile, če je res, kar piše klerikalna * Volkszeitung«, ki poroča, da bo centrum v nemškem državnem zl>oru g 1 a s o v p 1 za novi carinski načrt. To pa bi bilo toliko, kakor gotovost, da Ihj ta načrt vsprejet v parlamentu.
Italija. Govori se, da na mesto odeto pa j oči h ministrov tiuanc in poljedelstva vstopita v ministerstvo posl. Fulci in Baccelli.
—	Stanje l-olnetra Crispija je neizpreme-njeuo in se nahaja isti neprestano v smrtni nevarnosti.
Anglija in južna Afrika. Včeraj se je angležka zbornica bavila z vojno v južni Afriki. Minister za kolonije, Chainber-lain. je na tozadevna vprašanja Campbell Bannermanna, znanega voditelja one frakcije liberalne stranke na Angležkem, ki je odločno nasprotja tej vojni v južni Afriki, odgovarjal med drugim sledeče : Kapska kolonija ni opustošena, kakor se trosijo vesti. V južni Afriki se ne more govoriti več o vojni in niti o gverilni vojni ; sedanje stanje je le boj proti roparstvu in nasilstvu. Vsaki mesec se povraća HJ<) an^ležkih vojakov v domovino. Sodi se za gotovo, da l»o o koncu zimske vojne mogoče od{»okhcati velik del čet. Seveda, ako se spremenijo razmere, treba Imj tudi spremeniti načrt odf»ozivanja vojaštva. Mir, katerega zahteva Campbell Bannermann, mogoče l>o skleniti pozneje, kt» se dokončajo sovraštva. Medtem tr*?ba izvojevali vojno. Mirovni p-»goji, ki smo jih svoječasao predložili Buroru, a jih potem zof»et odtegnili radi svojpglavne odklonitve od strani sovražnika, smatrani so bili od veijavnejšega evropskega časopisja kakor dokaz naše velikodušnosti. Vsaki nadaljni predlog za sklepanje miru smatral bi se dokazom nlalxjsti«.
Le|>o je po-iušati tega lorda Ciiamber-laina, kako pripoveduje o koncu vojne. On meni, da koncem zimske vojne odpozovejo večino antjležkih čet iz južne Afrike, kar bi znači lo, da se takrat |>opolnoma zaključi vojna. Tej izjavi pa pristavlja zvito: ako se razmere spremene, se spremeni tudi načrt
angležke vlade! Torej z drugimi besedami : «1 a se bo vojna nadaljevala! Iz vseh njegovih zvitih besed se da izvajati premodri sklep, da se vojna konča v najkrajšem času, ako se ne bo — nadaljevala! Kdor zna, pa zna ! Interesanten je tudi oni odstavek Chainberlainovega govora, kjer govori o an-gležki velikodušnosti, ker je Anglija predložila južnoafriškima republikama mirovne pogoje. Ne smemo pa pozabiti, da so fci mirovni pogoji zahtevali tudi, da se republiki odrečeti svoji samostojnosti. Angleži smatrajo to še za velikodušen čin, ako si po kriviei prisvajajo tuje dežele! Anglija je sama izzvala južnoafri- j čansko vojno, ker je bila lakomna tujih dežel in sedaj zahteva, naj bi jo svet vrhu tega se smatral za velikodušno.
Iz Bruselja poročajo, da se bo zopet skušalo pridobiti ruskega carja in nemškega cesarja za posredovanje med Anglijo in južnoafriškima republikama. Iz južne Afrike pri-hajajajo za Bure ugodna poročila. Govori se, da se ustaja pojavlja po vsej Kapski ko- j loniji.
Tržaške vesti.
Bolezen prevzvišene^a škofu. Gospod dr. Maudić, telesni zdravnik prevzvišenega, ki je včeraj že v drugič obiskal v Rogatcu obolelega vladiko, nam je dal dobrohotno nekoliko obveščenja o stanju bolezni. Javljati moremo danes v pomirjenje prijateljev in znancev vladike, da je bolezen krenila nekoliko na bolje. Sedaj, v drugem tednu bolezni in že tretji dan sem je mrzlica padla od 39—40 na 38—38-3 stopinje. (V jutro 38-3, na večer 38°). Bolnik je popolnoma pri čisti zavesti in mu — razun revmatičnih, precej hudih bolečin v obeh ramenih — njegovo stanje ne provzroča posebnega trpljenja. Ako se bo l>olezen razvijala v sedanji smeri in ako ne nastopijo — kar Bog obvaruj ! — kake komplikacije, je gotovo, da se prevzvišeni v kratkem reši te bolezni in se skoro povrne na svoje pastirovanje.
Zaniin.va brzojavka. Sinovi Albanca .Jurija Castriota Scanderberg so v imenu Albancev, živečih v Italiji, poslali Franu C r i s p i j u sledečo brzojavko : » Vam, naj-večemu izmed modernih Albancev, pošiljajo presrčne pozdrave sinovi Jurija Castriota Scanderberg, želeči Vam popolno ozdravljenje«.
Ta brzojavka je zelo zanimiva, ker nam pojasnjuje izvor dveh italijanskih velmož, o katerih se ravno sedaj mnogo govori in piše; in sicer Rossettija, kateremu so Tržačani ravnokar postavili spomenik, in Crispija, kateri sedaj umira v Neapolju. Frana Crispija imenujejo Albanci v svoji brzojavki najvećega živečega A 1 b an ca, torej največi italijanski državnik F. Crispi ni Italijan, temveč Albanec!! Tisti Albanci pa, ki so odposlali Crispiju brzojavko, so iz rodovi ne Castriota Scanderberg. Znano pa je, da se tudi rodova ina, iz katere izhaja Domen i k Rossetti, imenuje Ros etti Scander in da se je prvotno imenovala Scanderberg. Iz tega bi se dalo torej sklepati, da Domenik Rossetti, katerega bi hotela laška camorra proglasiti fanatičnim Italijanom, slavofobom, irredentarjem in Bog ve kaj še vse : da ta Rossetti torej niti ni bii Italijan, ampak Albanec! Rossetti in Crispi torej — Albanca!
Shod soeijalistov. Sinoči sta gospoda Kristan in Kopač priredila shod v gostilni »Tivarnella«. Slučajno sem zašel tudi jaz tjakaj in sem tako v stanu, da Vam sporočim par besed o tem shodu.
Ko sem došel jaz, je ravno govoril gospod Kristan o razmerah železničarjev. In priznati moram, da je bila zlasti točka, koje svetoval in pri|»oročal delavcem, naj se ogib-ljejo alkoholizma in naj se raje izobražujejo, kar jim bo koristilo — zanimiva in na svojem mestu. Manje umestno se mi je pa zdelo, da je tako hudo slikal redarje, ki so sami ve-j liki reveži, ki si morajo krvavo služiti svoj i kruh. I>a je svoje napade adresi ral le na više oblasti, jaz bi ga bil umel, ali da se je tako znašal tudi nad revnimi, to se mi ne zdi posebn » — socijalistično. Drugače je bil njegov govor stvaren, da si ga res lahko poslušal. In res so navzoči vstrajali, dokler je govoril Kristan.
Na to bi bil imel gospod Kopač pobližje pojasniti zahtevo, da naj se mirovina, ki jo sedaj železniški delavci dobivajo nekako potom mih>sti, spremeni v obvezno. G. Kopač je imel gotovo tudi najbolje namene, da bi stvar podkrepil in navdušil poslušalce zanjo, ali izvajal je |Hjjasuila tako, d» je le ponav-
ljal, kar je že Kristan — bolje povedal. Ko-nečno je govoril nekaj o resoluciji, ki jo hoče staviti svojem izvajanjem v prilog, ali te resolucije faktično ni formuliral. Zavelo pa ga je to, da je, mesto da je ostal pri stvari, zašel na drugo polje, kjer je mogel dajati izraza svojemu nasprotstvu do narodne stvari in se znašati nad — pesmijo »Lepa naša domovina«. Tudi mi priznajemo g. Kopaču, da od same pesmi »Lepa naša domov;na» ne bo nikdo sit, in da »domovina« ne daje nikomur ničesar zastonj, marveč da mora tudi v domovini, kdor hoče živeti, pošteno delati, j Istotako pa je res, da še ni kdo socijalist le zato, ker zabavlja na domovino, kakor je lahko kdo prav pošten socijalist, ki ima tudi pravi zmisel za muke in trpljenje delavca, a je pri tem vendar pošten sin domovine in naroda ! Saj tudi oče, ko so mu sinovi odrasli, ne more več istih rediti in si morajo sami služiti kruh! Mar pa imajo ti sinovi r a ti i tega i p r a v i c o sovražiti svojega očeta?! I Ne, ne, gospod Kopač : domovina je in ostaja I naša mati, (če tudi je uboga), kateri smo vsi j dolžni ljubezen in spoštovanje!
In kaj se Vara ni nič čudno zdelo, ko I Vara je med Vašim govorom počasi izginila skoro polovica poslušalcev. E, je čutstev v človeški duši, katerih se ni smeti dotikati brez — lastne škode, tudi če je govornik — »socijalni demokrat«.
Naroden socijalist.
Iz Rojana nam pišejo : Zastonj sem pričakoval, da Vam kdo drugi sporoči, kako živo je bilo pri nas v Rojanu minole nedelje. Pa ne vznemirite se: živahnost minole nedelje ni bila — to je v sedanjih časih redka izjema — v nikaki direktni zvezi z župnikom Jurizzo.
Minolo nedeljo srao imeli običajno šagro. Vem, gospod urednik, da Vi niste poseben prijatelj takim javnim zabavam. Ali poslušajte me vendar, ker naša letošnja šagra je bila siraptomatična ozirom na naše narodne vihre in boje, je bila značilna za odpor, ki se oživlja v našem ljudstvu pioti Jurčevi politiki. Ta naša šagra je bila vedno v rokah nasprotnikov. Zato pa je bila tudi na isti višini, na kateri stoje nasprotniki. To je bilo italijanskega prepevanja, tuljenja znanih tržaških kosmatink, proklinjanja, pehanja. Letos pa je nisi čul niti jedne laške pesmi, nisi videl pijancev. Vse se je vedlo mirno in dostojno in še pred nočjo, pred 8. uro, so še ljudje razšli v najlepšem miru in redu. Isti redarstveni organi sami so se kar čudili taki spremembi.
Z velikega dvorišča vojašnice, kjer se je vršila šagra, je ljudstvo odšlo & godbo na čelu. Godba je svirala narodne koračnice. Potem je bil na vrtu konsumnega društva velik sestanek, pravo narodno slavje. Godba je svirala same narodne komade in pevali so pevci društva »Zarja«. Vsakemu je bilo videti na licu zadoščenje, ker je pokazal tudi ta dan, da [odporna sila našega ljudstva ni zlomljena po silnem pritisku. Glasno vsklika-nje, katero je moral čuti tudi g. Jurizza — ako ni bil v mestH na obiskih pri zjanih mu prijateljih — je govorilo možu, da je prišlo v Rojauu vendar malce drugače, nego si je domišljal on ! Da, ravno to je značilno, da se je ljudstvo začelo oprijemati vsake prilike, da kaže svoje mišljenje in da — obsoja svoje sovražnike.
Tako je bilo tudi povodom šagre v nedeljo. Zato, vidite, se mi je zdelo vredno, da sem nekoliko spregovoril o tem.
Strela je udarila včeraj v hišieo nekega Šverca na Greti blizu trdnjave Kresič. Strela je udarila skozi dimnik doli in je zažgala pod sobe nad kuhinjo. Od tu je švignila v kuhinjo. Na srečo je bila doma go-! spodinja le z 2 od 6 otročičev. Pa tudi materi in onima dvema otročičenr-i se ni nič zgodilo, razen groznega strahu, ki so ga prestali. V hiši so zgoreli stropi in podi. Sverca je bil zavarovan za hišo in premičnine, ali ostale tri rodbine, ki so bivale v hiši, so siromašne prišle ob vse. Vsprejeli so jih pod streho usmiljeni sosedje. Vredno je omeniti, da se je še potem, ko je bil ogenj pogašen, kakih 50 metrov oddaljeno kadilo iz tal.
Pretep T gostilni. Predsiuoči sta bila v gostilni »Ali* antica Pompei« na lesnem trgu dva težaka, katera sta 3e nekoliko po 7. uri začela prepirati. Jeden od njiju je udaril s čašo tako močno po mizi, da se je ista razbila. Na to je prišel krčmar in je zahteval, da se prepirajoča odstranita iz gostilne. Ker pa nista hotela oditi, je med onima dvema in med obema gospodarjema — drugi gospodar
je tudi medtem pristopil zraven — navstal pretep, najprej s pestmi, potem se stolicarai. To vidč, je neki policijski agent dal aretirati razgrajače; gosta pa sta jo popihala in redar je odpeljal jednega krčmarjev v zapor. Ko se je pa tam stvar pojasnila, izpustili so krč-marja takoj na svobodo.
C. kr. poštni« in brzojavno ravnateljstvo razglaša: Naredba od 21. decembra 1(J00. št. 3724 t. in., pokiteri so bila pisma za osebe, nahajajoče se na c. in kr. eskadri v vstočni Aziji, od poštnine oproščena, stopi glasom odloka e. kr. trgovinskega ministerstva od 15. julija t. 1. 5t. 337G6 s 1. avgustom t. 1. iz veljave.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomej i ob 7. uri zjutraj 22.2, ob 2. uri popoludne 30.— C®. — Tlakomor ob 7. uri zjutraj 754.4. — Danes plima ob 11.49 predp. in ob 11.7 pop.; oseka ob 4.50 predpoludne in ob 5.24 popoludne.
„Narodni dom" v Trstu. — Kon-sumno društvo pri Sv. Ivanu je pristopilo z I 1 deležem K 200.
' Nadaljne darove, deleže in udnino sprejema g. Josip U I č a k a r, tajnik »Tržaške posojilnice in hranilnice« v Trstu, ulica S. Francesco št. 2, kjer se dobivajo tudi kamenčki za »Narodni dom« v zvezkih s 50 lističi po 20 stotin k.
Slovenski goslarji pri sv. Jakobu.
Gospod urednik ! Rad bi Vam napisal nekaj, kar bi odgovarjalo jutršnjemu, velepomemb-nerau dnevu za naše goslarje in tudi za vse nas, ki že v duhu vidimo prihodnji veliki slovenski orkester v gledališču »Narodnega doma«. Veste, g. urednik, da sem nocoj v sanjah videl g. Srečkota, sedečega v sredini neštevilnih godcev na tistem stolu, ki se obrača na vse strani ! Oh, te gosli, goslice i gusle! Radi prevelikega veselja na jutranji dan se mi zdi, da imam v glavi tiste velike gosli, na katere g. Rože gode. Pa tudi vse drugo stopa mi v Spomin, kar sem kedaj slišal o goslih :
Stanko Vrazova »Gusle i tambura e, narodna :
»Lepe so goslice jaborove« in zadnja skladba Kamilo Mašekova :
»Gosli jemat mi nikar, Mojih gosli glasnih.«
No, kakor naši goslarji v časih, če sta zapisana pod notami »ff«, godejo na vso moč tako, da se človeku srce trese ; potem pa zopet milo, nežno, sladko, če je pisan »p«, al pa še celo »pp« : tako se je tudi v moji duši ravno sedaj pomirilo, ne da bi bila pod mojim srcem zapisana »pp«. Za to pa nekaj resnih besed slavnemu tržaškemu Slovandtvu.
Jutri je dan naših goslarjev; njih prvi nastop.
Nastop sam ne dela mi preglavice, ker sem prepričan o gotovosti naših mladih gotice v. Ali skrbi me, se li naše slavno občinstvo odzove svoji dolžnosti?! Mnogo številen obisk in udeležba jutranjega koncerta naših goslarjev iahko da prihodnjemu slovenskemu orkestru življeusko moč; slab obisk pa ga lahko z jutranjim dnevom pokoplje ! ! Mi, Sentja-kobčani imamo sicer svoje požrtvovalno ljudstvo, ki ne zamuja nikdar in nikjer, ako gre za našo narodno »tvar, ali žalostno bi bilo, ako bi bili jutri, na ta velepoinemben dan, ; sami mej sebi>j, mej tem ko vidimo Sentja-kobčane povsod na veselicah, naj se iste vrše v okolici, ali pa na tem ali onem koncu mesta. Ta opazka naj zadostuje!
Pevci pevskega društ\a »Adrija« v Barkovljah prirede jutri, v nedeljo <ine 4. t. m., ob 8. uri zvečer pevsko zabavo v gostilni g-. Jurija Martelanca. Prijatelji petja dobro došli!
»Delavsko podporno društvo«. Kakor vsako leto, tako bo to naše važno in prepotreno društvo tudi letos praznovalo svojo obletnico blagoslov ljenja društvene zastave in sicer dne 11. avgusta t. 1.
Kdo se ne spominja »sijajnega plesa«, ki ga je to društvo leto za letom prirejalo v pustnem času — in to vsikdar v enem najvećem tržaškem gledišču — in ki je društvu donašal lep dohodek ? ! Sedaj pa, ko se kaj tacega ne more več prirediti, tudi dotične gmotne podpore ni več.
Toda naše vrle delavce to prav nič ne ovira v dosezanju svojega smotra. Kako vesele jih bomo gledali drugo nedeljo, ko bodo korakali, kakor čiii vojaki, za svojo društveno zastavo, katero pones<5 (z godbo na čelu) v cerkev sv. Antona novega in potem v društvene prostore nazaj.
V delavstvu je naša moč in zato toplo
priporočamo, da vsi podpiramo nase vrle delavce! Svojo ljubezen pa jim skazimo še so-sebno na dan njihove veselice dne 11. avgusta t. 1. T
Odbor rojanske narodne šasre je daroval za narodni dom 6 kron in za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti ♦> kron. Hvala.
Zahvala. Gosp. Josip S i r k je daroval za trak na zastavo društva »Kolo«, katerega so darovale Kolašice, 10 K, na čemer se mu hvaležne j>evke naj topleje zahvaljujejo.
Pevsko društvo »Slava« <«1 sv. Marije Magdalene spodnje priredi jutri v nedeljo ob 5. uri popoludne pevsko zabavo na vrtu konsumnega društva v H o e o l u (pri lovcu). Nadejamo se velike udeležbe *k1 Ftrani Komolcev in drugih, kajti kjer nastopa »Slava«, tam je vsikdar lepa in dostojna zabava.
Tombola z g<»dl>o, petjem, plesom, plezanjem za dobitke l>o jutri v Bazovici na korist tamošnji zavarovalnici za govejo živino. Veselja lx> torej dovolj, ki bo pa tem slaje, ker je spojen žnjim tudi prekoristen namen. Kdor *e hoče zabavati in koristiti dobri stvari — le na tombolo v Bazovico!
Telovadno društvo »Tržaški Sokol« poleti, kakor že objavljeno, dne 'J'), avgusta t. 1. s parni kom v slovenski Devin.
Ker l>o ta izlet našega društva prvi in mogoče tudi zadnji v letošnji sezoni, upamo, da bo tem sijajneji. Zato poživljamo brate člene, da si nabavijo do omenjenega časa društvene obleke in to kolikor mogoče več členov, ker le s polnim številom junakov v rudeči srajci zamore »Sokol« impozantno rešiti svojo nalogo.
Izlet v Devin pa nikakor ni samo ozkega društvenega, ampak tudi širjega narodnega pomena. Devin je slovensko pristanišče ob Jadranskem morju, zato ga moramo čuvati in naša sla v nos t v njem mora biti znamenit narodni praznik.
Ze vožnja |>o morji sama na sebi ob krasni naši slovenski obali bo prijetna in zanimiva; na veselici pa se bo zabavalo občinstvo ob jako bogatem in mnogovrstnem vsporedu kakor: telovadba, petje, godba, ples, umeteljni ogenj itd.
Vse drugo se obznani pravočasno pred zle tom. Na zdar !
črne kapljice 1 K 40 st. — Cenjenim gg. darovalcem izreka najprisrčnišo zahvalo
Odbor.
Nadaljne darove hvaležno sprejema g. Petko Kuret, društveni blagajnik v Riema- ; njih hšt. 74.
X V B a r b a n u so te dni izvolili župnikom dosedanjega tamošnjega žuj>e-upra-vitelja, g. Dinka Pindulica. Izvolitev ie za-
1
dovolj i la vseh. O tem priča že enoglasna izvolitev. Biskupov delegat, ki je posredoval na volitvi, je govoril — sauiO laški. Župnik je torej izvoljen po relji naroda. Ali mi živimo v Istri, s čemer je rečeno, da s tem še ni zagotovljeno, da bo tudi konečno ustreženo ; želji ljudstva. Kajti sedaj je veliko vprašanje, da-li bo izvoljenec tudi potrjen. Pod Flap-pom živimo namreč v Istri v zistemu večnih kapeianov in župeupraviteljev. Razloga temu ni težko uganiti. Laških kompetentov ni, slovenski se ne pa potrjajo. Zato se ne bomo nič čudili, če se tudi v današnjem slučaju od više cerkvene oblasti ne bo sj>oštovala volja naroda.
van od jednega prejšnjih pastorjev na onem mestu.
On je želel, naj Be kapela zgradi v obliki krste, da bodo verniki neprestano opominjani na zadnji konec. Tej želji je bilo vstreženo in kapelaje dobila ime po krsti. Pod tem imenom je znana v kraju in vleče na-se s tem pozornost vseh tujcev, ki obiskujejo čedno vas v Suffolku.
Vesti iz ostale Primorske.
X Vinogranikom okraja kope r s k e g a. C. kr. namestništvo pri občuj« nastopni razglas :
Vsled odloka c. kr. kmetijskega mini-sterstva od dne 22. januvarja t. 1., štev.
3174^/2355 in '2*. aprila t. 1., št. 11135/864
se razpisujejo za manje premožne vinogradnike v |>o trtni uši okuženih občinah političnega okraja koperskega, ki so si zasadili s cepljenimi ainerikanskimi trtami vzgleden vinograd v površini najmanje J/4 orala (400 sež. = 144*) m2», sledeče nagrade v novcih :
7 nagrad po 100 kron, 18 „ „ nO „ 24 „ „ 40 „ 48 „ „ 30 w
Prošnje za te nagrade naj se vložijo najkasneje do 26. avgusta t. 1. potom c. kr. okrainetra gliva rs v a v Kopru na c. kr. namestništvo.
V prošnjah je navesti :
1.	Kraj, kjer se nahajajo nasadi in dotične parcelne številke.
2.	Njih površina.
3.	Čas, ko se je nasad do vrši L
4.	Katera podlaga :n katera plemenita trta se je rabila in
5.	Na kateri način se je cepilo (v suho ali v zeleno).
Nagrade razdeli c. kr. namestništvo potem, ko so se nasadi pregledali po vladnem osobju.
X ^a zastavo pevskega in bralnega društva »Slavec« v Kicmanjih so nadalje darovali : g. N. N. je predplačili na veselici dne 29. juuija t. 1. 40 st., katerega se po neljubi pomoti ni priobčilo.
Dne 21. i u i i j a so darovali: g. Josip Kuret, gostilničar v Romanjih 1 K. g. Ivan Kuret upravnik 1 K, v veseli družbi unijatskih slavčkov je nabrala gospica Ivanka Bo-nano * K, gospiea Kati Kuret je darovala 2 K. matere je dobila kakor nagrado pri igri na veselici dne 29. junija, za kar se jej toplo zahvaljujem !, ter jo prij>oročamo našim igralcem v izgled.
Dne 28. julija so darovali štovani gosp. A. Trobec 1 K, N. M. 1 K, prebitek računa
Vesti iz Kranjske-
*	N o v i kolodvor v L» j u b 1 j a n i. Železniško ministerstvo je že odobrilo generalni načrt za zgradbo novega kolodvora v Ljubljani in je naročilo južni železnici, naj na tej podlagi čim prej izdela podrobne načrte.
*	Na trgovskem učilišču v Ljubljani (Artura Malira) je bilo mino-lega leta 119 Slovencev, 37 Hrvatov in Srbov, 35 Lahov, 31 Nemcev ter po 1 Ceh, Francoz in Grk. — Učiteljev na tej šoli je 16. _
Vesti iz Štajerske-
—	Streljanje zoper točo. Po Spod. Štajarskem se pridno postavljajo nove strelne postaje. Narodne občine in zavedni posestniki pa tudi pridno naročajo strelne topiče pri našemu izumitelju g. Iv. Rebeku v Celju, ker so njegovi to piči v istini najboljši.
—	S t i r j e j u g o s I o v a p s k i š k o fj e na Slatini. Dne 26. m. m. je doseglo število slatinskih kopališčnih gostov svoj višek. Več gostov se je moralo vrniti, ker niso dobili več stanovanj. Med gosti so tudi štirje jugoslovanski škofje, in sicer Stross-maver, tržaški škof A. M. Sterk ter še dva druga.
—	Na viši realki v G r a d c u je bilo v minolem šolskem letu 448 učencev, in sicer 421 Nemcev, 2 Slovenca, 14 Italijanov, 5 Mažarov, 2 Angleža, 2 Ceha in l Spanjolec. K temu pripominja celjska »Domovina« : »V našem deželnem mestu smo tedaj Slovenci v strokovnem šolstvu jednako zastopani, kakor Angleži, d oči m nas Mažari in Italijani nadkriljujejo. Dosedaj nas le — Španjolci še niso prekosili.«
Brzojavna poročila.
Nemško brodovje na Španjskem.
CADIX 2. (B.) Admiral Gessler in poveljniki iz Kitaja vračajoč i b se nemških ladij, so se podali tlo princa Henrika, da ga pozdravijo. Princ Henrik se svoje strani je pozdravil eskadro v imenu cesarja Viljelma. Obe brodovji ostaniti tu 4 ali 5 dnij.
Vojna v južni Rfrikl.
PARIZ 3. (B.) »Figaro« objavlja pogovor s predsednikom Kiugerjem. Le-ta je izjavil, da ni storil nobenega koraka, da bi dosegel kako posredovanje. To mora priti samo po sebi. Tudi predloga za časten mir, kakor ga je že storil enkrat on, ne pon »vi. Buri polože svoje orožje le tedaj, ako jim zagotove neodvisnost. Oni nočejo nikakega protektorata in se pripravljeni za vse žrtve v denarju.
Ruska eskadra na Bolgarskem.
SREDEC 2. (B.) Kakor se govori, pri-spč v Varno ruska eskadra pod poljstvom podadmirala Hildebranda. Ministri pojdejo v Varno pozdravit eskadro.
Trgovina z izsrot ovijen i ini oblekami.
^alorini Ponte della F a b b r a 5t. 2, vogal Odldllm. ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare 5tev. 1, drujra podružnica _Alla cittk di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove 3 <Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sieer: obleke za moške od gl »i.50 do 24, za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, snkuene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.n0 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 d« od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do o. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Konninu od gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak l^lT^
Vetturmi ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V ia|ogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime edzln atno, razne tapecarije itd. l>aje tudi na obrok
„Mladenič",
ki je vešč slovenskega in nemškega jezika popolnoma v govoru in pisavi ter italijanskega malo v govoru in slovenske in nemške stenograllje, išče s 1. sept. primerne službe. Ponudbe upravništvu „Edinosti** pod šifro H. L. Z. St. 1.
■	krasna viseča svetilnica (lampa) znamka
tiO|JclJ7Bril!ant Meteor-Brenner^ tvrdke Dittmar na Dunaju se po ceni proda. Naslov v naši tiskarni.
Razne vesti.
Lep zdravnik ! v Meranu so zaprli zdravnika dra. Alojzija Huberja radi zločinov proti nravnosti na škodo lastnih bolnikov ženskega sjMjla. Lep zdravnik to.
Znamenje časa. Nemško in avstrijsko družtvo železniških uradnikov prirejuje svoj sestanek v -- Sarajevem.
Dve znameniti slavnosti. Biskup di. Ante
Maurović v Senju je minolo sredo slavil 25-letuico svojega mašn'štva.
l>ne 27. t. m. pa bo nadškof v Zagrebu, dr. Juraj Posilovic slavil petindvajsetletnico ; odkar je bil posvečen v škofa dijeceze senjsko-mod ruške.
Znorel od vročine. V Košicah na Ogr- j skem vlada neznosijiva vročina, posebno v gornjih delih pokrajine. Tu je te dui neki mladi gospod na ulici znorel od vročine. Hodil je po ulici, ustavljal se h k ratu, snemal klobuk, zrl proti solncu in se smejal. Ko so ga liu ije vprašali, kaj deia, odgovarjal jim je, da mu je soluce izsušilo mozeg, da je suh mozeg jako dober itd. Odveli so ga v bol-1 nišnico, kjer so konstatirali, da je ta sicer jako nervozni človek od vročine znorel.
Cerkev v obliki krste. Kapela baptistov v Fressingfiieldu. Suffolku, spada najbrže med najmameuiteje božje hiše, kolikor jih je! Nje obris je sličen obliki krste. To pa ni morda plod slučajne »muhe« zgradite-Ija ; ta način zgradbe je bil izrecno) namero-
Za li val a.
Odbor rojanske narodne šagre se Srčno zahvaljuje gosp. poslancu F. Dolencu in gosp. J. T r e v e n u za njiju trud zaradi prostora.
Za odbor:
F r a n B o 1 e,	F r a n K r a p e š,
Ivan B r a n d o 1 i n.
Javna zahvala.
Znani slovenski mecen, blagorodni gospod Kornelij Gorup v Trstu, blagovolil je za napravo nove cerkvene strehe v Lokvi nakazati podpisanemu županstvu svoto od 300 K.
Za ta velikodušni dar izreka podpisano županstvo v imenu vseh obci-narjev blagemu dobrotniku svojo dolžno u dano zahvalo. Bog čuvaj plemenitega dobrotnika in vso Gorupovo hišo!
ŽUPANSTVO V LOKVI,
2. avgusta 1901.
XKXKXXXXXXXXXXXX
8 MIZARSKA ZADRUGA V BORICI S
^	z omejenim jamstvom
^^ naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^	je prevzela
*	Drvo slov. zaloo poMštva *
8 iz odlikovanih in svetovnoznanih to- Jg y	vara v Solkanu in Gorici	jg
*	Antona Černigoj-a *
katera se nahaja JJ v Trstu, Via Piazza vecchia JJ X	(Rosario) št. 1.
^ (na <lesui "trani cerkve sv. Petra). ^ J* Konkurenca nemogoča, ker Je blago ^ S	lz prve roke.
XXXXKXKXKXHXMKXy
Krčmarja
išče >Rojansko posojilno in konsumno društvo« v Rojanu pri Tr*tu. Isti mora biti vešč v tej stroki, uljuđen in mora znati slovensko in italjansko govoriti. Gospodinja mora biti dobra kuharica. Kavcije se zahteva 600 K. Krčmar bode vdobival toliko od litra in bode imel stanovanje prosto. Natančne pogoje daje društvo. Nastop zlužbe 1. septembra 1901. Ponudbe pošiljati je do 15. avgusta pod šifro: »Krčmar« na upravo »Edinosti« v Trstu, ul. Molin piccolo 3. II.
Dražtai uilas.
Dne 10. tega meseca ob 10. uri predpoldne se bode prodala 11a dražbi pri okrajnem sodišču v Sežani hiša št. 186. v Sežani (sedanja gostilna Smrdel), cenjena na K 16.939.
Najmanjši dovoljeni pouudek Iv 11.293.
Mladenča,
ki zna voziti tricikelj za raznašanje tiskovin, se takoj sprejme. Ponudci naj se osebno predstavijo pri upravi »Edinosti« v ul. Molin piecolo št. H. II.
Mizarski delavec
se takoj vsprej me v ul. Griulia št. 32. J. Rože.
Ugodna prilika.
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV
v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 novč. više.
jtaocniki so zdravniško predpisani.
Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogiedi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za mrzlico, barometri in poveksevalne leče po ugodnih cenah.
W Sprejemajo se poprave.
Hiša
se 7 stanovanji 11a 3. nadstropja jt* na prodaj v zagati della Corte št. 2. Naslov daja uprava »Edinosti.«
Msaniler Levi Minzi
Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst
-T R S T J«
TOVARNA: i ZALOGE: Via Tesa, 1 Piazza Rosario št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea j in Via Riborgo št. 21 -MOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
1LDSTK0VAH1 CEHI ZASTONJ II FRAIKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Pisarna: < or»« 41
Telefon št. 141
Zak>'.r;i: al. Mitiito
Telofon št. 145
Sprejemajo se pogrebi v veliki g»li in L, II.. III. IV. razreda : prevc zi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvr-uje pogrebe v popolno črni. v zlato-
črni. srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najltogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje ; lesenih krst: l>elo in <-rno lakiraLih : vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na del>elo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov _ zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po- ffr grebnih predmetov.
Pozor!
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
O P Č I N A
=z Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zz=
Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled
W Izvrstna kuhinja	jj Plzensko in Kulmbaško pivo.
dobro per.<krbljena vsaki ras. || Specijaliteta: Kraški teran.
KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
- _ —| Telefon štr. 657. |zz " -
Ob nedeljah tn uazniiili v lepem mmm vozne zveze od restavracije „Central Pllsen" na Opčino.
Kaj zmernejše cene.	Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelj a osebno.
Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
„Jfova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Torrente 10)
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
Častim si naznajati slav. oočinstvu, da je moja prodajal niea vedno preskrhjena munifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne 1 k.) j i iti nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V na dej i, da me 1h> slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobanschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
Se jrovori Slovenski !
Vela n\m krojnega Mi
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče bla^o ter jamči za pošteno in solidno po-strežln*.
Cene stalne brez podajanja.
Os. kr. pri v. tvornica strojev, brizgaliiic, čelad, cevy, pasov In prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
R. A, 1MEKAL-A amm
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, h patentom proti
zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučim lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po Ili krou. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. Uzorci iu ceniki brezplačno.
— Ugodni plačilni pogoji —
Spoštovanjem
A. S M E K A L v Zagrebu.
Obuvala.
Podpisani priporoča, slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Kiborgo št. 25 in v Skednju (Šeedna) št. 388 (naglavni eesti). Sprejema naročbe po meri in za poprave.
Bo«; i narod !
o
Peter Rehar,
_čevljarski mojster.
Razsežno jamsto
Ludovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Boro vije (Feiiach) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puško vseh zistemo in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške z iibre, risanlce, lovske kratke pnfike in dvo cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanj e vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejŠem delu
e o e o o o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne.
Tržaška posojilnica in hranilnica
iegisirovaaa »droga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloce se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°,„ Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5Ia'"0, na menjico po ti0, na zastave po 5,,®c.
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in o<?
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od S—t pc-
poludne.
Postno hranilnični račun 816.004.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
-—
Hranil n e vlo^e sprejemajo se <><1 vsaeega^ če tudi ni član clruštva in se obrestujejo po 41/s°/o> ne bi se odbijal rentni davek.
Posojilu dajejo se samo članom in sicer na ineujice po 6 % in na vknjižbe po 51/2°/0
Uradllje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoL in od 2. tlo »i. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. y1oi leta 1900, Krou 1,263.563 Poštno-lran. račun štv. 837.315.
M. Rundbakin — zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj.
' Ceniki gratis in franko-
Svoj k svojim!
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo.
Sprejemam tn«li naroebe po meri. Za mnogobrojne naročbe se toplo pri-p< »roča
L o vren c \ od opivec.
izdelovatelj zdravniških pa-sov in ortopedi&nih aparatov.
Trst. — Via del Torrente st. 858-3. — Trst.
4Nasproti ^Isola Cliiozza.")
Kirurgični instrumenti, ortoped ični aparati modrci, umetne roke in no«re, berplje, erna-nieni pasovi, elastični pasovi in nogovice suspenzori, elektroterapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Sloveči profetoiji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno 4. tinkturo
lekarnarja jMccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec krepčnjoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno Odprtje {M.spe^ujoče sredstvo, posebno onim. ki trpe na navadnem telesnem zaprtju
lupošilja se proti poTzeijn t ftatljM po 12 in ?eC steilenifiic.
Crodaja sn v lekarn ah v Trstu. Primorskem. Istri in Dalmaciji po 30 stot. stekleničioa.
Zaloga
predmetov z kirurgična zdravljenja, aogležki predmeti o 1 gumija iu nepremocljivih snovij.
Podpisana priporoča svojo novo (Ustanovljeno postavno koncesij oni-j rano
posredovalnico za službe.
Posredovalnica se nahaja na Lip- j skem trgu (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh j vrst.
Priporoča se udana
Josipina Jančič.
Prodaj alnica jest vin.
Via Chiozza 12. — Trst.
Prodaja vsakovrstne jestvine kakor : kavo sladkor, nž, testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, vino v buteljkah. Vsak dan svež kruh, i Poštne pošilja t ve od 5 kir naprej po zmernih cenah. Za obilen ol»isk se toplo priporoča Jožef Stare, trgovec.
Restaurant SILBEREGG
Via Ghega št. 9 A.
■n najugodnejša gostilna wm
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
po 24 nove. liter.
Namizna vina !n v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina : opollo, istrsko črno in belo.
Tim-oMia reostrovana zafl nu
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška nI. 5t. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, !iu-vadne po 4l/2°/o vloge na Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzib zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga, sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 800 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3G6.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Svoji k svojim!
IVAN REBEK
ključarski mojster
Celje. - poljska ulica št. 14.
—
Priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše in najboljše aparate za streljanje proti toči.
PODJETJE ZIM0L0 - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Julij Redersen
Velika zaloga
l/nloC	najnižjih
IIUIGO cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron 75.— vi$e, vže rstbljene
----kolesa od krou vSe.
Pneumatiki, dobre vrste K 9.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni.
ir K 18. ^m
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko _The j uvel" šiva vsako snov, i debelo uli tenko in tudi najmoč- , nejše sukno in platno. Celsi sestava je od železu in jekla, fino j poliran, s pre menjav o na zobno kolo, šivan- j kami, posodico, ključem in potegovalcem vija-hov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.—	j
Miiuopio nnuncf ( Ilustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
naJVcLJd. IlUVUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk. 2 registra, 'iO dvojnih glasov, 1 pridržavale*, "2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. moćen. širok, krasen glas. 35 cm velik krasen inštrument, jamćeno brez napake. 75 najboljših okev, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Najnovejše, velika novost • kojim zumore napraviti vsak brez prej-
šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X-r> Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj /. objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje naročbe se zaračuna zaboj 35 novč.