Poštnina pragana v gotovfn! < Hamoma Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 185 Maribor, sobota 16. avgusta 1930 JUTRA« Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 ^*ija mesečne, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu „ ^ Oglate sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St, 4 Ob desetletnici UJU Tekom prihodnjih dni, od 20. do 23. trn. s*avi Udruženje jugoslovanskega učiteljstva desetletnico svojega obstoja. Ideja P° združitvi vsega jugoslovanskega učiteljstva je že mnogo starejša, ali njeno Uresničenje je mogla prinesti le svobodna Jugoslavija. Do te dobe smo imeli v ^loveniji Zvezo slovenskih učiteljskih ruštev, v kateri so bila slovenska uči-®'iska društva iz Koroške, Štajerske, ^rsnjske in vse Primorske. Ta Zveza je sila ogromno stanovsko in narodno J0svetno delo. Vse ustanove, ki jih ima gensko učiteljstvo, izvirajo iz te do-s ', Imelo je slovensko učiteljstvo jiin?° ^s^arn0> svojo hranilnico in poso-nico, svojo socijalno ustanovo »Samo-*<*«. ni pa imelo svobodne besede in 0°0dne domovine. ^a jima je s svojim somtrenim, ne-liih^m delom in žrtvami na vseh po-a In tudi na bojnem polju pomagalo do ebode tako domovini kakor besedi. In, j I® sinila svoboda, je prevzela vse uči-;JStvo ena misel: združitev! Združitev pionirjev prosvete od knježjega kamna . Gosposvetskem polju do groblja cara nfara na Kosovem polju. Od Velikovca $1 KoroSkem (danes tužni Velikovec) je v “eseda po združitvi vsega jugoslo-jl eskega učiteljstva že 1. 1919., Maribor a_Jf. dal povdarka ob svoji ustanovitvi U rila 1919., in se je razširila po Slovenist Se ie istočasno zaslišala po Hrvat-pri J11 ifi v Srbiji, zlasti v Srbiji, pa so •učit v '^vidirati pokrajinske zveze shs-Pra Va in rnrzli^no so se vršile pri-e-i v v.Za.združitev vsega jugoslovanske-icnn eIjstva. Morda premrzlično. Leta 1920, so se položili v Subotici temelji st * organizaciji l5JU. V učiteljskih vr-dela zavalovi*° novo življenje. Bilo je aSn ,In bojev in žrtev in uspehov in ne-Wik ]°V" ^ Postaje do postaje so se poučiti vrste strnjenega jugoslovanskega 8a ni’ pred očmi izboljšanje svoje-T0P'^žaja za dobrobit naroda in države, se v •x>Urn^ va'ovl življenjskega boja so gq ,r.a'l s še burnejšimi boji politične-Pri«i °Jci Sv°i‘b dni in za Beogradom je d0s 0 popije in potem Maribor, kjer je SrjjJ ? a dvojni boj vrhunec in je lani Merii greb z izmirjenjem in mu letos b||fti P® desetletnih bojih preizkušeni ju-"eini Beograd. *etlJetošn^em Beogradu bo pregled de-ske„ n®Ka dela. Prireja se'razstava šol- v {asi in. Prekovati smemo, da bo ^ripra .r.azvoju jugoslovanskega šolstva. lahko I !f.na pa so tU(H nova Pravlla I« Pravi da se bo z njimi ustvaril stanov.v ^ za nadaljnje delo tako važne razvni „_organizacije za obči prosvetni našega naroda, kakor je baš UJU. organizaciji jugoslo-*n uspehu,11- na desetletnem delu *et Še m želimo za nadaljnjih deset Ktva usn„i,enakih- s0 uspehi učitelj-in h' naro^a In države. Živeli pl-* ln borci prosvete! Beograd prestolica — sovjetske Rušile . . USODNA »ZMOTA« ŠPANSKEGA POLICIJSKEGA RAVNATELJA. MADRID, 16. avgusta. Španska policija zasleduje zadnje čase z veliko vztrajnostjo komuniste. Od ministrstva notranjih poslov je namreč prejela obvestilo, da se potika po deželi mnogo komunističnih agitatorjev, ki hujskajo ljudstvo proti obstoječemu režimu-To povelje je dobil tudi ravnatelj policije v Alicantu. Z največjo vnemo je priče! zasledovati sovjetske agente ter srečno iztaknil med tamošnjimi dijaki mladeniča s slovanskim imenom, Drago Go- spiča. Dal ga je takoj zapreti. Zastonj so bila vsa dokazovanja nesrečnega Gospi-ča, da je Jugosloven in rodom iz Beograda. Policijske direktor je modro pripomnil, da ga mladenič ne bo prevaril, češ da dobro ve, da je Beograd glavno mesto Rusije... Zato so dijaki v Alicantu objavili v madridskih novinah apel na vlado, naj pouči policijskega ravnatelja, da je Beograd za enkrat še vedno prestolica kraljevine Jugoslavije. Nesreča (Tlariborčana na seuerni steni? LJUBLJANA, 16. avgusta. Sinoči se je po Ljubljani razširila vest, da se je pripetila na Triglavu zopet težka nesreča. Sprva se je govorilo, da gre za nekega znanega vodnika, ki je baje strmoglavil s severne stene ter se ubil. Kasneje pa se je Izvedelo, da ne gre za vodnika, temveč da se je na severni steni nevarno pobil in polomil ude neki turist iz Maribora, čigar im pa še ni znano. Vest je prinesel sinoči iz Vrat v Mojstrano Torkarjev sin ter prosil za pomoč. Podružnica SPD je takoj organizirala reševalno ekspedicijo, pri kateri sodelujejo vodnik Gregor Lah, brata Čop in še več drugih odličnih turistov. Ekspedicija je še sinoči odšla na Triglav in se do danes opoldne še ni povrnila. Reševanje bo najbrž zelo težko, ker je ovira deževje oziroma nevihte, ki so divjale sinoči v triglavskem pogorju. Italijanski kralj uabi Rhmeča Zogu ATENE, 16. avgusta. Grški listi javljajo, da je italijanski kralj povabil albanskega kralja Ahmeda Zogu na obisk v Rim. Novine pripisujejo temu posetu velik pomen; menijo namreč, da je v zvezi z zaroko albanskega kralja z eno izmed italijanskih kneginj. _________ Posuetauanje gleče Kine LONDON, 16. avgusta. Ministrski pred sednik Mac Donald in ameriški poslanik v Londonu general Dawes, ki bivata trenutno na Škotskem, sta imela daljše razgovore o položaju na Kitajskem. Angleška javnost očividno še ni razčistila vprašanja, ali naj bi Anglija sama ali v zvezi z ostalimi velesilami posredovala na Kitajskem. Nekatere države so namreč doslej sploh odklanjale tako posredovanje. V političnih krogih dvomijo, da bi bila Mac Donald in Dawes storila kakšne končnoveljavne sklepe. 5neg in dež u Franciji PARIZ, 16. avgusta. Skoro vsa Francija trpi že več tednov zaradi traj nega deževja, ki je povzročilo mnogo škode in Izpraznilo domala vsa kopališča. Poleg tega vlada povsod za to dobo nenavaden mraz. V pokrajini ju-gozapadno Hi številnemu občinstvu iz Stu-dc v iti Maribora, mnogo odobravanja. ’:o;:i a »Drave« ie neumorno sviraia ta-:\0 pri nastopu, kakor pri ljudski veselici. ki se je po javni telovadbi razvila ob številnih, okusno urejenih šotorih Himen. Poročila sta se g. dr. Pavel Guštinčič, profesor na realki, in gdč. Marija Jevško-va. Bilo srečno! V delavnicah drž. železnice se že od nekdaj prakticira tako, da prejme delavstvo že 14. oziroma predzadnjega v mesecu svoje prejemke, ako je 15. ali zadnjega kot plačilni dan praznik. Zato bi moralo tudi v tem mesecu prejeti delavstvo svoj zaslužek že v četrtek, mesto danes v soboto. Vendar temu ni bilo tako, ker denar še ni bil nakazan, rakazan pa baje zato ni bil pravočasno, ker je bil neki soupravičenec podpisov nakazil v Ljubljani — odsoten. Naravno, da delavstvu ni bilo ljubo, ko je računalo s tem, da prejme že v četrtek svoj zaslužek, a ga ni dobilo. Seveda je v svoji ogorčenosti zvračalo krivdo na tukajšnjo upravo ter zabavljalo vse vprek. Takim neljubim pojavom, ki niso ne v čast naši upravi, ne v korist dejstva, bi se pač lahko izognilo v bodoče. Čemu dajati docela po nepotrebnem povoda, da se delavstvo razburja in zabavlja radi nerednega izplačila že itak nizkih prejemkov^. Blagoslovitev nove motorne brizgalne v Studencih. Kakor smo že javili, priredi Prostovoljno gasilno društvo v Studencih jutri, dne 17. tm. ob 14. na robu studenškega gozda slovesno blagoslovitev svoje nove motorne brizgalne, ki bo nato izročena v službo požrtvovalne človekoljubnosti. Da krije društvo deloma svoje ogromne izdatke, bo po blagoslovitvi istotam gozdna veselica. Za izborno postrežbo poskrbi društvo. V slučaju slabega vremena bo preložena prireditev na prihodnjo nedeljo. Najdena utopljenka. V Hajdošah, občina Slovenjavas, srez ptujski, so potegnili te dni iz Drave neznano utopljenko, staro okrog 30 let, srednje postave, podolgovatega obraza, kostanjevih las in širokih ust brez prednjih zob. Na sebi je itnela modro krilo, bele nogavice in če^e z visokimi petami. Identitete utopljenke še niso mogli ugotoviti. Bozč Naši gozdovi so naše največje zakladnice, kjer so shranjeni ogromni zakladi, samo najti in dvigniti jih moramo. Koliko ljudi živi pri nas od gozdarstva. Denar prejemajo posestniki gozdov, delavci, ki sekajo les, vozniki, industrijalci, nadalje delavci na žagah, lesni trgovcHn obrtniki. Dolga zlata veriga, ki se prične v gozdu, se vije preko samujočih žag. ob šumečih srebrnih potočkih, skozi vasice, tja do mesta. Baš na naši letošnji šumarski in lovski razstavi na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra, bomo imeli priliko videti vsa bogastva gozda, kakor tudi način, kako se te zaklade dvigne, da ostanejo plodonosni Še v naprej. Šumarji bodo prikazali pravilno gojenje gozda. Vsak posetnik bo imel priliko videti suho seme, seme, kako vzkali, rast mladega in starega drevja, les in zopet cvet in sad. Poleg kakih 15^ vrst lesa bodo prikazane zaniir"'ve igre prirode, ki se pojavijo večkrat na drevju prav tako, kakor na drugih bitjih in imajo pri človeku žal nepregledne zle posledice. Prikazano bo, kako se les spravlja in vsi najmodernejši pripomočki, ki bodo, če bo šlo tako dalje, kmalu izpodrinili staro orodje. Iz rok šumarjev prevzemajo les industrijalci. Tudi pri teh bo po možnosti prikazan ves potek obrata. Na razstav) bodo razstavljeni tudi najrazličnejši produkti, o katerih le redkokdo ve, da so 'z lesa, da so bili zasnovani v gozdu. Nai-večja tozadevna atrakcija bodo gotovo nogavice iz svile, pridobljene iz lesa V Št. liju v Slov. goricah, v tem znanem obmejnem kraju, kjer 1* naš rod bil dolga desetletja težak boj za svoj obstanek in svojo zemljo, se bo obhajala dne 8. septembra velika narodna slovesnost kot 2Cfetnica otvoritve tam°’ šnjega »Slovenskega doma«. Ker se ijj »Slovenski dom« zgradil pred dobrimi 2® leti s skupnimi prispevki, ki so se pobirali po vsej naši ožji domovini, vabi PrJ' pravljalni odbor vse Slovence brez ra# ke in vsa narodna društva, da se ude!*' žijo kolikor mogoče v velikem' številu ^ skupne narodne slavnosti. Društva naj ^ ta dan organizirajo skupne izlete članov v obmejni Št. lij. Ko so nedavno Netfc' slavili v Radgoni 10 letnico osvobodit^ Radgone, se je zbralo na tisoče in tisoče udeležencev iz cele Štajarske in celo ,z Dunaja. Pokažimo tudi Slovenci, & znamo čislati one postojanke, ki so doISa desetletja pod Avstrijo vztrajale na vročili tleh hudih narodnih bojev. Z oficijsln0 slovesnostjo je združeno tudi veliko narodno slavje z raznimi veseličnimi točka* mi, tako, da bo ustreženo ta dan v liju tudi takim, ki se hočejo prijetno razvedriti. Zveze z vlaki so v St. Ilj zelo ugodne. Pol dveh popoldne vozi osebn' vlak iz Maribora, a zvečer ob 8. vozi'2 Št. lija nazaj. Ob enem se bo naprosi'0 Mariborsko mestno autobusno podjetje-da ta dan upelje promet v Št. Ilj. Zmagoviti Perun. Ob priliki jubilejne dirke kolesarsk® družine »Sava« v Ljubljani, so nastopi tudi naši vrli Perunaši, — ki so krona]1 uspeli dneva. Dosegli so sledeče P°zl” tivne uspehe: V II. semifinale je bil znia* govalec član »Peruna« — Štefan R°z' man v času 7:25.2, drugi zopet »Peru-naš« junior Bruno Faninger. V finalu J® zmagal Bruno Faninger to pot kot P^v v času 3:21.5. — V glavni mednarodn dirki (20 krogov, 16 tekmovalcev) je z°' pet zmagal »Perunaš« Štefan Rozinah ki je prejel kot darilo novo kolo znani* »Styria«. Rozman je zmagal v čas 12.38. — S to dirko je naš Mariborčan Rozman dosegel letos svojo 12. zmaS^ Z njim seveda tudi »Perun«. — Tudi ^ damski medklubski dirki je dosegla Fe' runašica Haberl drugo mesto. Pogrešanec se je vrnil. t Ivan Lampreht iz Gajeve ulice javil policiji, da se je včeraj vrnil njeg 151etni varovanec Helmut Vrečko, r si je samo dovolil izlet v širšo °*(0 'v za nekaj dni ter prizadjal skrbniku P nepotrebne skrbi in pota. Brezplačni Singerjev tečaj ^ (krojenja in vezenja) se vrši od P0'1 . v ka, dne 18. avgusta do 30. avgusta/';^ Mariboru, Tržaška cesta 44 * tegaj» dvor). Natančnejše informacije v nem lokalu od 18. tm. naprej V M a r i b o r u, 'dne 16. VIII. 1930, Primorske vesti V Trstu je bilo ob ljudskem štetju dne 1. decembra 1921. navzočega prebivalstva 231.077, dne 30. junija letos je imel Trst navzočih 235.170 oseb. K temu številu dodaja fašistični tisk še 15.816 oseb, ki sledijo iz diference priseljencev nad izseljenci od 1922 dalje, tako da je bilo dne 30. junija t. 1. tržaškega prebivalstva 250.986. Moških je 119.170, žensk 131.816. I-cta 1922. je bilo v Trstu rojstev 5528, leta 1923 že samo 4790, število pada dalje od leta do leta in 1927. so šteli rojstev 3656, nastopno leto 3504, lani 3626. Rojstni koeficijent znaša v Italiji 24 do 25 za tisoč, v Trstu ne doseže niti 15. * Ob ulicah Ilermet in Tedeschi v Trstu Je zgradila deželna uprava krasno vojašnico za divizijo karabinjerjev. Zgradbo, ki je stala en milijon in 400 tisoč lir, je izvršil inž. Hugo Žar. Deželna uprava zida za svoje nameščence pri Sv. Ivanu pet hiš, ki bodo gotove prihodnji mesec. Treba pa bo v Trstu še dopolnitve k nastanitvi orožnikov, ki jih je vedno *več, kar bo stalo deželo zopet par milijonov lir. Orožniški vojašnici v Postojni in v Šempetru na Krasu sta stali poldrugi milijon lir. * /zdolž morske obale od Trsta do Spi-Ča živi 951.965 Jugoslovenov in samo 168.172 Italijanov. Vendar pa oni z onkraj morja govorijo neprestano o italijanski Istri in o italijanski Dalmaciji. V naši palmaciji je Italijanov (večinoma potuj-čencev) le še kakih pet tisoč. * ? seji rektorata tržaške province so ^spravljali o novem davčnem pritisku. *vadi i,i znižali davščine pa jih morajo povišati. Po novih dispozicijah se davčna kvota dviga pri zemljiščih od 60 na 85% lri Pri poslopjih od 25 na 35%. Deželna davčna naklada se je odmerjala lani po kvoti 67% za zemljišča in po kvoti 160% *a poslopja. Po novih predpisih bodo de-žfilne davščine znatno narastle. * fašistične zveza zadružnih kleti v Istri Namerava spraviti v Trst veliko zalogo in poskrbeti razpečavanje pri gostilničarjih in privatnikih. Zveza hoče da-‘j® otvoriti skladišče in vinotoč istrskega vina na Dunaju in v Pragi. Predsednik zveze Cristofoli je bil radi tega v Avstriji ln v Češkoslovaški. Pravi, da bi šlo, samo zveza nima potrebnega denarja na razpolago. Zato pa se je obrnila na poljedelsko ministrstvo za pomoč, da bi dobila v navedeno svrho posojilo na dolgo ška-denco in z nizkimi obrestmi. # zborovanju sindikatov poljedelskih delavcev v Puli je govoril poslanec Raz-tudi o istrskem vodovodu. Kakor zna-**o, ie bilo napovedano pričetno delo na °an 21. aprila t. I. V žadnji seji zadruge gradbo istrskega vodovoda še ni prefekt Leone nič vedel, kedaj se prične z Sradbo, povedal pa je, da je bilo delo že \ aprilu nemost, ker vprašanje finansiranja gradbe ie ni rešeno. Razza pa je s£daj izjavil, da se prične gradba istrskega vodovoda sigurno v letošnjem oktobru. Kmet Ivan Fatur iz Zagorja in njegov sin sta nakladala na voz hlode, ko je prihrumela nevihta. Imela sta s seboj velik dežnik, s katerim sta se postavila poleg konj. Treščilo je v bližini in strela je zadela tudi oba konja, ki sta padla na tla. Poleg ubitih konj sta ostala Fatur in njegov sin popolnoma nepoškodovana. * Dela v predoru, po katerem se izteče Čepidsko jezero v plominski zaliv, se nadaljujejo. Predor je sedaj dolg 2 kilometra in 200 metrov. Izkopati treba še 2600 metrov. Pri selu Vozilici je odprtina za vhod in izhod. * Kobilic je letos polno po vseh primorskih pokrajinah. Poljedelska škoda bo ogromna. V Furlaniji so jih uničili že nad 40 milijonov. Kobilice se selijo iz kraja v kraj in tako so prišle tudi v Trst v veliko nadlogo mestnemu prebivalstvu. Pred nekaj dnevi je navalil zvečer na Trst o-sromen oblak komarjev. Hipoma so jih bili polni vsi javni lokali, vozovi, stanovanja. Prebivalstvo je preživelo strašno noč. Kar je ostalo komarjev živih, so odleteli drugi dan drugam. * Iz Trsta in Julijske krajine so poslali v Lurd Štirideset bolnih oseb, ki jih domači zdravniki smatrajo za neozdravljive. Organizacija za potovanje v Lurd je v rokah beneških duhovnikov. * Za turistično uveljavljenje bivših bojišč so se začeli zadnje čase v Gorici malo bolj brigati. V načrtu imajo primerne u-redbe za Sabotin, Vrh sv. Mihaela in za goriški grad, v Oslavje bi se naneslo kosti padlih bojevnikov in tam bi se postavil impozanten koščen spomenik, na Sveto goro se izpelje vspenjača- Letos je po-setilo goriška bojna tla že večje število bivših vojakov iz Avstrije. leče u Rusiji se polnijo Te dni se je vršila v Moskvi konferenca sodnih delavcev kakor tudi zastopnikov prokurature, ki jo je vodil komisar pravde Janson. Predsedujoči jc poročal o statistiki delovanja sodnih organov v SSSR v poslednjem času. Naj-večjo pozornost je posvetil dejstvu, da je v SSSR v teku zadnjega leta naraslo število kaznencev za 50%. To povečanje obsojencev je razlagati s povečanjem razredne borbe v sovjetski vasi in v represalijah proti imovitim seljakom, Id nasprotujejo kolektivizaciji kmetijstva. Sovjetska sodišča bodo po besedah predsednika tudi v bodoče gledala na to, da si zagotovijo pravočasno socijalistične preureditve družabnega življenja, katero spremembo ovirajo kulaki in razni drugi protisovjetski elementi. Na Studencu. — To so torej norci? Pa se obnašajo kakor normalni ljudje, se čudi inšpektor ministrstva narodnega zdravja. Ali se ne bi dalo uporabiti teh ljudi za kakšno delo? — Kaj še, gospod inšpektor, taki norci pa spet niso...! 'I njegove srajčke, jopice, po" voji in pleničke, potrebujejo zanesljivo razkuževalne Persilove negel Persil napravi vse čisto in sveže, mehko in fino. Perite vse s Persilom! Vas malček se počuti gotovo dobro v p e' rilu, opranem s Persilom! Kulturne vesti Naši igralci in igralke v novi sezoni. Naš mali slovenski narod je dal v zadnjih desetletjih dolgo vrsto gledaliških umetnikov in umetnic, katerih sloves je segel daleč preko ozkih mej domovine. Ta sloves nam jih je pa tudi speljal v svet, od koder se nekateri morda nikdar več ne bodo vrnili. Tako je Rijavec izginil v Berlin, kjer bo ostal tudi prihodnje leto. Tja je te dni odpotoval tudi bivši režiser našega gledališča, Rade Pregare, ki se, kakor čujemo, namerava posvetili filmski režiji. Plesalka Lidija Wi-siakova ostane še nadalje članica in prva balerina pariške komične opere. Rut Vavpotičeva pojde znova na turnejo po zapadni Evropi, morda tudi v Ameriko-Zvonimir Rogoz se je definitivno poslovil od Ljubljane. Ostal bo v Pragi. Tenorist Marij Šimenc je napravil pogodbe z vsemi tremi našimi osrednjimi operami, tako da bo v prihodnji sezoni pel v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Tenorist M. Adrijan Moric, ki je bil lani angažiran v operi v Hamburgu, pojde jeseni na turnejo po Ameriki. Dramska igralka gdč. Nada Oberreignerjeva, dosedanja članica gledališča v Vratislavi, je angažirana v Wilhelmshafnu. Ga Vika Podgorska in Hinko Nučič ostaneta v Zagrebu Bivši ljubimec naše drame, Rakuša, je podpisal pogodbo za beograjsko dramo. Naš popularni kotnik Josip Gradiš- Daneš nam je dal menda za vedno slovo in pojde v Ljubljano. V Mariboru ga bomo gledali lahko samo še kot gosta.1 Ostali naši igralci in igralke ostanejo po večini na svojih dosedanjih mestih. Spremembe v ansamblu našega sle* dailšča. V našem gledališču ostane vj prihodnji sezoni večinoma vse pri starem. Izgubili smo le dva igralca, oba ko-( mika, Daneša in Harastoviča. Na novo dobimo pevca in operetnega ter opernega režiserja Djuko Trbuhoviča iz Beograda, bivšega člana ljubljanskega gledališča; ljubimca Tomašiča, ki se je v: Zagrebu po odhodu iz Maribora pred leti izvrstno razvil ter naposled plesalko Erno Kovačevo iz Celja, ki bo vodila na novo uvedeni balet. Režiserja v drami' ostaneta kakor doslej Joško Kovič in Vladimir Skrbinšek, dirigent Lojze Herzog. Tudi ostali člani in članice ostanejo, čeprav bi morda bilo tako v interesu gledališča kakor tudi igralcev samih, da bi se ansambl po dolgih letih zopet malo bolj osvežil in spremenil. Obnovitev opere. Uprava našega gledališča namerava v sezoni 1930—1931 zopet obnoviti opero. Na novem programu bo četvero ali petero opernih del. Ker bo brez gostov težko šlo in ker je opera riskantna stvar, se bojimo, da bo ta ponovna uvedba opere škodovala najmanj vsaj drami, ki bi v mariborskem gledališču že zaradi kulturne in narodne misije morala biti vedno prva. K. M, čapek • Cbodt Jlndri Roman. — Iz češčine prevcl dr. Fran Bradač. 39 Dr. Pavak je zamahnil z roko: »Takih patologičnih družb bi bilo! Ravno v sosedstvu Opalke so Parsi, ali Ognjišče, Prežganka na primer.« To je le kar tako mrmral, potem pa se je naglo °t*Jiil k Jindri: »In naposled sem tudi jaz sam voyeur?« »Sediš vsaj v isti peči!« se je glasil odgovor. »Zdaj pa mi je tega res že dovolj!« se je razkričal Jmdra starejši. »Ti nisi norček, ampak dovršen norec.« To rekoč, je zaloputnil za seboj vrata, da je šipa ^ njih kar poskočila. Bila je zrahljana in sicer od tega, er dr. Pavak ni zeloputnil prvič z vrati; tako so se Praviloma končavall razgreti razgovori med obema ndroma od tiste dobe, ko je mlajši prevzel očetovsko oalogo... f oda to še ni bil navadno konec takih razgovorov, tji ‘Uc1> to pot so se odprla vrata še enkrat prav po m Jindra starejši se je zopet pojavil: tai™ i ,zarneri,<< pristopil k mlajšemu, »nisem mislil • kakor sem rekel.« Božal je sina po nekoliko osiveli glavi. »Kaj ne, da nisi hud name?« Jindra mlajši se je spustil v smeh, v svoj posebni, njemu lastni smeh. ki ga ni bilo znati na očeh niti na licih, smejal se je s trdno zaprtimi usti, smejal se je le z glasilkami, z glasom, ki se ga ne da zapisati. »Torej pa lahko noč!« je rekel oče in podal sinu roko. Tako sta si vselej želela lahko noč, kadar sta mogla, in sicer od tistih dob, ko je Jindriček prenehal poljubljati očetu usta in roko, od prvega prizora te vrste med njima. Ko je zopet osamel, je Jindra uvaževal, da je edinole očetovo neznanje pregovora o peči, v kateri sedi, zabranilo očetu, da ga ni posadil; kdo od obeh išče ondi drugega? Jindra v tem oziru ni imel popolnoma čiste vesti. Prav zdaj, prav v tem trenutku, se mu je pojavila slika Jirine, ko jo je dr. Černy pozdravil na bregu s patetičnim: »Anadyomene!« in jo je gospa Putova zagrnila v svoj plašč in jo tiho karala, da morajo imeti kopalne hlačke dvojno dno. Zaklinjal je dolgo ta prizor zaman; toda ko je prižgal žarnico v svoji sobič! in zagledal na steni sliko svoje matere, mučenice svoje ljubezni in zaščitnice svojega devištva, je bilo konec izkušnjave. Sam sebi je odpljunil, se slekel in, ko je ugašal, mu ie udarilo v oko zlatč njegovih knjig, ki so stale v knjiž- nici. Zvenelo je kakor vzklik: »Jutri na svidenje!« In res! Strmoglavil je v študij na vse zgodaj in sklenil, da se ne izgrebe iz njih, preden ne bo gotov. Katafejir potapljač vede je lahko dihal in, ker mu je bilo tffro strast, je zdržal vsak dan od teme do teme. Njegova inteligenca mu je jamčila za uspeh, vso svojo bltost je tako osredotočil, da je izgubil zmisel za vsa, kar ni bilo medicina; vse, kar. se jc sicer dogajalo v 5asu in prostoru, se ni godilo zanj. Za ta Čas ni bilo zanj niti vojne. Živel je izključno v vodnjaku zdravniške vede, kakor v sedežu najirpkejše resnice, marljivo prodirajoč na dno, in kar se je na hrupnem svetu odigravalo, je odmevalo sem doli le pritajeno... Nekoč — bilo je to, že sam ni vedel, koliko dni po njegovem nastopu z očetom — je začul v svojo sobico glasove, ki sicer niso bili hrupni, a so ga zadeli bolj nego ime Chemin des Dames, ki so ga bili polni takrat vsi listi in so ga šepetali pri mizi v restavraciji, pri kateri je obedoval z očetom, če je namreč sploh prišel. To so bili redki trenutki družabnih stikov obeli Jinder, kajti starejši je fiesto Izostajal in imel potem, kadar je zopet prišel, zelo verjetne izgovore, za katere pa ga Jindra ni nikoli vprašal in ni k njim ničesar pripomnil. (Nadaljevanje sledi.) Šport fTlaribor ali Ilirija? 'Jutri ob 17. se srečata prvak Dravske banovine SK Ilirija, Ljubljana in prvak mariborskega okrožja ISSK Maribor v tekmovanju za pokal JNS. Protivnika bosta nastopila z najmočnejšima moštvoma in se bo mariborskim športnim krogom nudila ponovno prilika prisostvovati najzanimivejšemu srečanju najmočnejših protivnikov v Sloveniji. Dobro se še spominjamo za Maribor asodne finalne tekme za prvenstvo Slovenije, ki je končala z rezultatom 4:1 za »Ilirijo«. Nihče ni mogel ugovarjati izidu, čeprav po kvaliteti igre ni bil povsem pravičen. »Ilirija« si je s svojo odločnostjo zagotovila naslov prvaka Dravske banovine. Od takrat je »Maribor« vidno napredoval. V prijateljski tekmi z graškim »Sturmom«, je zmagal v razmerju 5:3. Primorje iz Ljubljane je bilo v prvi tekmi za pokal JNS poraženo z 6:1. »Ilirija« in »Maribor« sta se letos že štirikrat srečala. Dvakrat v Ljubljani in dvakrat v Mariboru. V Ljubljani je bil ISSK Maribor obakrat poražen in sicer prvič z 4:2, drugič pa z 4:1; v Mariboru pa je »Ilirija« obakrat podlegla z rezultatom 5:3. Jutrišnja tekma bo tem bolj zanimiva, (ter pojde za to, ali bo ISSK Mariboru uspelo tudi tretjič premagati na domačih tleh prvaka LNP. Prepričani smo, da bodo domačini zastavili vse svoje dobre moči in da bo prireditev nudila prvovrsten šport. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu ob 17. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Teniško prvenstvo Dravske banovine. Včeraj so pričele na teniškem igrišču ISSK Maribora in SK Rapida tekmovanja za teniško prvenstvo Dravske banovine za leto 1930. Zbrana je vsa teniška elita Slovenije. Sodelujejo najboljši igralci Ljubljane, Celja, Ptuja, Konjic, Murske Sobote in Maribora, skupaj nad 60 tekmovalcev, ki se borijo za naslov prvaka. Tudi zanimanje občinstva je razmeroma veliko. Tekmovanje se nadaljuje danes in jutri. Dosedanji rezultati so naslednji: Gospodje posamezno: Leyrer (Rapid): Zajc Drago (Ilirija) 6:1, 6:2; Toplak (SK Celje) :Loos (ISSK Maribor) 6:4, 2:6, 6:4; Bergant (M):Halbarth F. (R) 6:2, 6:1; dr. Blanke (R):Mešiček (M) 6:3, 6:1; Gorup (Il.):Wiplinger (M) 6:3, 6:3; Fabijan (M): Hofer (R) 5:7, 6:1, 7:5; Banko (Il.):Kar-doš (SK Mura) 6:1, 1:6, 6:1; Hitzl (R): Lotz (R) 6:3, 6:2; Dame posamezno: Sernec (SK Celje: Lirzer (R) 6:8, 6:2, 6:2; Gregorec (M): Schvveighardt ml. (R) 6:4, 6:2; Ravnihar (Atena, Ljubljana) :dr. Ravnikova 8:6, 6:3; Hitzl (R):Pekulj (II.) 6:1, 6:3; Schvveighardt (R):Šaplja (II.) 6:1, 6:2. Gospodje v dvoje: Hitzl-Holzinger (R): Gorup-Zajc (II.) 6:3, 6:4; Šepec-Celesti-na (M) :Paternolli-Schreiber (R) 4:6, 7:5, 6:2; dr. Blanke-Halbarth (R):Koželj-Zajc Lado (II.) 6:0, 4:6, 6:3; Loos-Toplak (M); Hofer-Halbarth (R) 7:5, 6:2; Leyrer (R)-Gasparin (M):Novak (IL)-Babič (M) 6:3, 6:3. Mešane dvojice: Leyrer-Kraus (R):Zajc D. (Atena)-Lirzer (R) 6:2, 6:1; Hitzl-Hitzl (R) :Loos-Gregorec (M) 6:3, 6:1; Hitzl-Hitzl (R): Toplak-Sernec (SK Celje) 6:2, 6:4; Leyrer-Kraus (R) :Bergant (M)-Schweighardt (R) 6:2, 6:1. Varsco de Gama:BSK 6:1 (4:1). Naša reprezentanca je pod naslovom BSK zopet doživela hud poraz. V Rio de Janiero jo je moštvo Vasco de Gama porazilo s 6:1 (4:1). Prva štafeta v Studencih. Studenški Sokol je priredil včeraj predpoldne svoj prvi štafetni tek po Kralja Petra cesti na daljavo 4 X 200 m po švedskem sistemu. Prireditev je vzbudila pri Studenčanih mnogo zanimanja. Najboljši doseženi čas je bil 2 minuti 2.5 sekundi. Prvi zmagovalec v štafetnem teta je bil br. Zupan, drugi br. Cilenšek in tretji naraščajnik Treven. Ilirija jun.—Železničar jun. Kot predtekma Ilirija—Maribor bo ob 15.30 na igrišču Maribor juniorska tekma za prehodni pokal Ilirije med finalistom Ljubljane Ilirijo in finalistom Maribora Železničarjem. Juniorji Ilirije nastopijo v Mariboru prvič in vlada v športnih krogih tudi. za to tekmo precejšnje zanimanje. Tekma bo sigurno nudila prvovrstni športni užitek, kajti juniorji Ilirije so rutinirani igralci in tudi Železničar razpolaga z močno juniorško enajstorico. Šport v nedeljo. Ob 9. na igrišču ISSK Maribora: prijateljska tekma jomiorjev ISSK Maribor: SK Rapid. Ob 10. na igrišču Maribora: prijateljska tekma rezerve ISSK Maribor:SK Železničar. Ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora: odločilna tekma za mladinski pokal SK Ilirije: juniorji SK Ilirija, Ljubljana:SK Železničar. Ob 17. na igrišču ISSK Maribora: tekma za pokal JNS: SK Ilirija, Ljubljana: ISSK Maribor. SK Železničar, nogometni odsek. Mladina igra jutri ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora proti mladini SK Ilirije. Postava moštva je obljavljena v garderobi. Vsi igralci morajo biti točno ob 15. na igrišču ISSK Maribora. Rezerva igra jutri z rez. ISSK Maribora v sledeči postavi: Pišof, Jančič, Urbančič, Čiček, Glavič, Kohout, Antoličič, Lorber, Suri in Marčinko. Rezerva Smeh. Vsi navedeni igralci morajo biti na igrišču ISSK Maribora najkasneje ob 9.45. MOLNP, službeno. Razpored tekem v nedeljo, dne 17. avgusta: predpoldne ob 9. SK Rapid mla-dina:ISSK Maribor mladina; ob 10. SK Železničar rez.:ISSK Maribor rez.; popoldne ob 15.30 SK Ilirija jun. :SK Železničar jun.; ob 17. SK Ilirija:ISSK Maribor. Službujoči odbornik predpoldne g. Ilovar, popoldne gg. Marinič in Nerat. Vse tekme se vršijo na igrišču ISSK Maribora. Blagajno ima predpoldne g. Ilovar, popoldne ISSK Maribor. Tajnik. Sodniška sekcija, službeno. Nedeljske tekme bodo sodili: SK Rapid m!ad.:ISSK Maribor mlad. g. Bergant; ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez. g. Marinič; SK Ilirija jun.:SK Železničar jun. g. Vesnaver, SK Ilirija:ISSK Maribor g. Ochs (Celje). Belec, ki je postal Culukafer Pred sodiščem v Johannesburgu v južnoafriški Uniji je stal nedavno rojeni Anglež, Tomaž "VVebster, obtožen, da je sklenil zakon s črnko, kar je vsem Evropejcem prepovedano. Webster svoje krivde seveda ni mogel tajiti, pač pa je imel izredno olajšujoče okolnosti. Prišel je v Afriko pred več ko 10 leti, bil le kratek čas v civiliziranem kraju, nato pa se je naselil daleč od civilizacije v sredini culukaferskega okrožja. Postal je pripadnik plemena, pozabil angleščino, svoj materni jezik, in se oženil s hčerko plemenskega poglavarja, za katero je plača! 10 glav živine. Živel je srečno med svojimi culukaferskimi prijatelji, dokler ga ni nekega dne izsledil angleški uradnik i?i ga izročil sodišču. Pred sodniki se je moral sporazumevati potom tolmača. Sodniki so prišli do prepričanja, da se Web-sterja ne more več smatrati za belca, formalno pa so ga morali obsoditi — na en dan zapora, ki ga je Webster takoj odsedel. Tako je Webster prvi belec, W je postal culukafer. Kako si je pomagal angleški župnik Župnik v Corawallu v Angliji ni mogel spraviti od župljanov denarja za nove zvonove. Dolgo je premišljeval, kako naj reši problem zvonenja — stari zvonovi so popolnoma odpovedali, — pa je prišel končng na idejo, da si naroči več velikih elektrodinamičnih ojačevalcev. Izven tega je nabavil tudi nekaj gramofonskih plošč, na katerih je bilo posneto zvone-nje slovitih zvonov westminstrske Opatije. Kako so se farani začudili, ko so v nedeljo med pohodom k maši naenkrat poslušali mogočne glasove westminster-skih zvonov iz zvonika svoje cerkvice. Seveda so bili zadovoljni, ker so bili rešeni stroškov za nove zvonove, seveda če bo višja cerkvena oblast to odobrila Največji obločni most. V Sidneju v Avstraliji bodo skoro dovršili dela na gradnji ogromnega obločnega mostu preko pristanišča. Most je dolg 1670 čevljev, visok 75 čevljev ter je največji obločni most sveta. Most tehta 90.000 ton in bo stal 6 milijonov funtov. Samo jekla so uporabili pri stavbi 60.000 ton. Nov ženski letalski rekord. P° poročilih iz Los Angelesa je avija* tičarka Florenca Barnes potolkla ženski rekord v letalski brzini. Z letalom, ki ga je vodila sama, je dosegla povprečno hi* trost 196.16 milj ali 315.921 km v uri. Dosedanji rekord je branila miss Amalija Earhart. Največja brzina, ki jo je dosegla Barnes, je bila 197.26 milj ali 317.39 knJ na uro. ,Griffon‘ motorji! najpopolnejši motorji sedanjosti. Novost 175 cm’, 4 takti. Blockmo tor. Hitrost 80 km na uro. JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR XXIII Tattenbachova ul. 14. Sprejmem prodajalko oziroma poslovodkinjo za vodstvo podružnice. Predpogoj kavcija. Nastop službe takoj. Naslov pove uprava »Ve-čemika«. 2256 Čevlje izdeluje vsakovrstne po meri In ima zalogo v lastni delavnici po najnižjih cenah. Ivan Krojs, Maribor, Koroška cesta 18. 2180 Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira naj boljših gramofonov znamke »Co-lumbia« In gramofonskih plošč. 602 Časopisi |n inseratl. pri Hinko Sax. Grajski trg. 1654 Najlepše razglednice Iz Maribora dobite v papirnici Feliksa Novaka. Gosposka ul. 9. 1768 Elektrolnštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Učenca sprejme trgovina perila, pletenin la drobnarij M. Pucher, Maribor, Gosposka ulica 19. 2284 Meyer-jev leksikon, 24 zvezkov, skoraj nov, originalna vezava, prodani cenena Naslov pove uprava. 2289 Prodam trde spalnice od Din 4200 naprej, mehke spalnice Din 2.600, kuhinja od Din 1000 naprej Strossmayerjeva ulica 10, mizarstvo 2298 Hišnica brez otrok, vešča vseh hišnih del, išče mesta. Naslov v upravi lista. 2297 .Griffon* motorii! 250—350 cm*. Blockmotor 4taktni. Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje. 2186 JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR, XXIII Tattenbachova ul. 14. Sprejmem sostanovalca. Barvarska ulica 5, vra-ta 4. 2302 Prodam gramofon s ploščami. Naslov v upravi »Večer-nika«.__________________________ 2299 Prodam čisto nov paviljon za 9 družin čebel, ena je že notri. Nov stroj za vejenje medu, 17 košev in drobno orodje za Din 2.100. Betnavska cesta 1, Maribor. • 2301 Kdo kupi stare učne in slične knjige. Nizka cena. Studenci, Na obrežju 21. 2296 Suha bukova meterska drva, cepana, na dom postavljena 1 meter-klaftra Din 500, žagana na štiri kose Din 530. Bukove okroglice meterklaftra na dom postavljena Din 380, žagana Din 410. Naslov pove uprava. 2295 Stavbeni prostori od 400—500 m’ na’ prodaj. Vpraša se pri Občinskem uradu Studenci pri Mariboru. 2294 Prodam hišo z 2 sobama in kuhinjo v Gubčevi ulici 29, Pobrežje. Cena Din 35.000. Potreben kapital Din 18.000 2293 ,Griffon‘ motorii! 350 cm3 športna tipa. »Konigs-welle«, luksuzna tipa. Vse tipe na ugodna odplačila na obroke. JUGU D. za Z. — MARIBOR, XXIII Tattenbachova ul. 14- Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Prodajalko, zmožno slovenščine ia nemščine z ic-po pisavo, sprejmem. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo Večernika. 2292 ,Griffon motorii! »Peugeot« kolesa ter deset raznih vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških in franco*-skih tovarn. Ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. — MARlBORf XXIII Tattenbachova ul. 14. E IX 1711/30 10 Dražbeni oklic! Dne 6. oktobra 1930 ob 10. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena vi. št. 593. Cenilna vrednost: Din 68.421—. Najmanjši ponudek: Din 50.000-—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki Jfc nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX dne 28. julija 1930. ** ZEISS LPUNKTAL, Za vkubavanie m ' : Jugoslavemka udružena banka d. d. podružnica Maribor naznanja tužno vest, da je njen prokurist, gospod Oskar Fontana v četrtek, dne 14 avgusta 1930 po dolgem, težkem trpljenju v starosti 34 let preminul. Ravnateljstvo in uradništvo bodo ohranili svojemu umrlemu prokuristu in ljubemu tovarišu ki je vedno najvestneje in z veliko požrtvovalnostjo izpolnjeval, svojo dolžnost, trajen spomin. 2290 ueRmmsN m u 3^ otroška nahibtnlke, torbice, E®anaaoiJ aktovke in razne šolske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina na drobno in na debelo DUA<30 ROSIM A, S KfftKi tovarna ISLASESL IN GSAHOFONOV v M a r 1 B o r u, 7aelS.VllI.1939. Stanovanje, 2 do 4 sobno s pritiklinami iščem za november. Posodim večji znesek. Ponudbe na upravo pod »Stanovarfe 62«. 2232 Lepo stanovanje v mestu, obstoječe iz dveh sob in kuhinje v I. nadstropju, oddam s 1. sept. poceni tistemu, ki mi posodi Din 20.000. Ponudbe na upravo lista pod »Mala družina«. 2265 Gramofoni od Din 298'— dalje ManccHne . . 136— » Violine n , — * Gitare » » ?07'— , Trombe • » 505*— „ SS61 Ralne harmonike » » 83'— » Prodajalna: trg svobode Nova Schcrbaumova zgradba MarffeEt VE C E ff N[K Julri • STriin 5. B8BBMBBMMBB B—EaHIgHtf-TffiBai« - V}imec Messe (Dunajski velesejem) od 7. do 13. septembra 1939 (Rotunda do 14. septembra) POSEBNE PRIREDITVE: Salon kožuhovinske mode / sejem čevljev in usnja izbor pohištva / reklamni sejem / razstava ..Krščanska umetnost*1 MEDNARODNA RADIO-RAZSTAVA Železno in patentno pohištvo / pisarniška razstava / razstava za živila in hraniva / sejem za cestne in druge stavbe / tehnične novosti in iznajdbe. / Francoske, grške, indijske kolektivne razstave / Deželna in gozdnogosparska vzorčna razstava s IH. avstrijskim živalskim sejmom. Nobenega vizuma potnih listov! Z velesejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod čez avstrijsko mejo! Ogrski vizum se izstavi na meji proti predočenju sejmske legitimacije. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst, kakor tudi velesemske legitimacije (4 Din 50*—) izdaja WIENER MESSE A. G., WIEN VII. tako, kakor med trajanjem Lipskega jesenskega velesejma pri poizvedovalnici Leipzig — Oesterr Messehaus in pri naših častnih zastopstvih v Mariboru: 1. Podružnica Ljubljanske kreditne banke. 2. Prva Jugoslovenska transportna d. d. Schenker & Co. Meljska cesta 16 3. Tujsko-prometna zveza za Mariborsko oblast. Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja opetovano cenj. občinstvu Slovenije, da nimajo naši poverjeniki nobene pravice do kakšnega inkasa; v znak prijave sprejme stranka od poverjenika začasno potrdilo pristopa z podpisom poverjenika in poštno položnico. Priznavamo le plačila po naših poštnih položnicah oziroma nakaznicah in direktna plačila v naši pisarni. Vsak poverjenik se ima izkazati z našim društvenim pooblastilom. 2278 Moja skrb pa bo, da Vam z natančno in strokovno prilagoditvijo preskrbim, da bodo Vaša očala dobro sedela, da se bodo prijetno nosila in da bo gledanje udobno v Vaše popolno zadovoljstvo. I. PETELN, dipl. optik MARIBOR, GOSPOSKA UL. 5. Vaš okus določa obliko naočnikov: očala ali šči-palnik, z okvirjem ali brez njega. Vaša denam^a določa materija}: zlato, double ali nikelj, rog ali celuloid. Izbira je ogromna! Vaš razum Vam bo povedal, da je za Vaše oči le najboljše baš pravo: Zeiss-Punktal, najbolj popolno očalno steklo. sadja, jagod in zeljišč priporočam lastno pristno slivovko, vinski špirit in droženko. Obenem priporočam najboljši kis za vlaganje kumvj. GUSEL ADALBERT, Saar/jrna. Aleksandrova c. 39 MARIBOR koroška c. 18 traraosE Končna poletna prodala! Otroške oblekce od 30 Din naprej P ^ no nakupno priliko pri tvrdki C. BUdefeldt. Maribor, Gosposka ulica Veslaške majce Kratke nogavice Hlače s trikoja Nogavice | od 12 Din naprej od 5 Din naprej od 15 Din naprej | od 8 Din naprej Zaboje za sadje, vezane in zbite dobavlja takoj in poceni »Drava", Maribor. Tel. 22-56. T ^*OKi.l MAR1B O R E IX. 2353/30 Dražbeni oklic! Dne 6. oktobra 1930 ob 11. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Slemen vi. št. 10. Cenilna vrednost: Din 71.927 70. Vrednost pritikline: Din 2.630'—. Najmanjši ponudek: Din 49.716'—] V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX dna 28. julija 1930. Ekfportna hiša ,,IUNA“ lastnik A. Prigternik Aleksandrova cesta 19 MARIBOR Aleksandrova cesta 19 Bogato izbrana zaloga: Poletne majice za otroke komad od Din ll.— naprej Veslaški jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalue obleke komad od Din 35.— naprej Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne čepice komad od Din 8.— naprej Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad od Din 20.— naprej Nadalje velika zaloga čipk. vezenin, svilenih trakov, čevljev lz jadrovlne. sandal, kravat, srajc, ovratnikov, ženskih In moških nogavic Itd. XXI znamke A.J.S. s prikolico malo rabljeno se radi zdravniških nasvetovanj proda. Cena Din 15.000’— Vprašati v upravi Večernika Nov sladki jabolčnik vedno sveži, točim od danes naprej. Tudi na debelo gostilničarjem! Adalbert Gusel, Maribor Aleksandrova cesta 39 Koroška cesta »® Najnovejši model »Bela zvezda" v močnejši Izdelavi SfGURHB IIŽUJI naivefia izdržliimsi Generalni zastopniki za Jugoslavijo Brača Našimbeni Beograd Zagreb Brijanova 7 Samostanska 2 V MARIBORU dobite pri tvrdki JDS1P MORAVEC. Slovenska ul. 12 Tel. 2353 Znatni popustil Zahtevajte ponudbe1 ; Opozorilo! Iz razlogov gozdnega in lovskega varstva opozarja podpisani gozdarski urad graščine Fala vse p. n. posetnike Pohorja, da je prekoračenje graščinskih revirjev dovoljen le po od SPD zaznamovanih poteh. Nabiralci gob in jagodičja morajo imeti dovoljenje gozdarskega urada v Rušah. Dovoljenja se izstavljajo vsako soboto med 14. in 18. uro proti odškodnini 20 Din. Prestopki gornjih določb imajo za posledico tožbo radi kršenja last-niniskih pravic. 2303 Ruše, dne 14. avgusta 1930. GOZDARSKI URAD DR. A. ZABEO Troje neločljivih pojmov: Bogata ponudba Ugoden nakup Upski velesejem 1600 skupin blaga, 9600 tovarnarjev in veletrgovcev iz 24 drSav Razen tega je inozemskim kupovalcem na razpolago veliko število strokovnjaško organiziranih izvoznih domov, čijih zastopnike lahko najdete po zveznem uradu v Lipskem Poslužite se ugodnosti, ki Vam jih nudi Lfpski jesenski velesejem. ki se otvori, dne 31. avgusta 1930 T TA mednarodno razstavo, krznenih Mr in lovskih Dredmetov Obiščite istočasno tudi 00 Vsa pojasnila daje urad ^ tipskega sejma (Leipziger Messeamt) v Lip**®1® ali njegov častni zastopi k, dr. Leo Schelchenbauer, kemični laboratorij Maribor, Trg svobode 3. Tel. 21-° Izdala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETEL «r Mariboru,