SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., za četrt let» I fld.. za en meBec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija v „Katoliiki Tiskarni", Vodnikove ulioe št. 2. I Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne. ^»tev. 235. V Ljubljani, v potek 14. oktobra 1892. Letnik XX. Deželna vlada na Kranjskem. Mi smo že pojasnili svoje stališče nasproti spremembi v vodstvu kranjske deželne vlade. Danes torej nimamo dosti pristaviti. Le to moramo omeniti, da je ta sprememba nekaka koncesija levičarjem. Ko je bil imenovan Slovenec Abram ministerskim svetnikom v pravosodnem ministerstvu, je bil nastal v nemškem taboru silen hrup. Plener je bil začel neka pogajanja z grofom Taaffejem, kaka odškodnina naj se za to dd levici. Kaka so bila ta pogajanja, danes Še natančno ne vemo. Tedaj se je govorilo, da sta tudi kranjsko-nemška poslanca pri tem imela svojo roko vmes. Po časnikih se je kmalu jela širiti vest, da levica hoče, naj odstopi baron Winkler, ker je preveč Slovencem naklonjen. Če je vladna sprememba pri nas le posledica teh pogajanj, lahko si mislimo potem, kako nalogo naj bi imel novi predsednik na Kranjskem po mislih nemške levice. Nekaj časa po omenjenih pogajanjih je glavno glasilo nemške levice priobčilo članek, v katerem se je gosp. baron Winkler dolžil, da je po svojem zastopstvu in po uradnem značaju čisto nemško deželo poslovenil. Iz tega pač smemo sklepati, da bode po mnenju zjedinjene levice naloga dati kranjski deželi po uradih in narodnem zastopstvu zopet nemški značaj vsaj v toliko, kolikor bode to še mogoče. Pred vsem se bode pa moral novi deželni predsednik upirati vsakemu razširjenju slovenskega uradovanja. Celo baron Schwegel je v deželnem zboru priznal, da je vlada dala nekake obljube, da bode varovala sedanjo nemško posest na Kranjskem, to je, da se bode na mesto vsacega odšlega nemškega uradnika zopet imenoval Nemec in to seveda liberalen Nemec, ker po mnenju nemških liberalcev ni nikdo pravi Nemec, če ni liberalec. Kaj pa po-menja omenjena zahteva naših Nemcev, ve vsakdo, kdor pozna razmere po naših uradih in ve, kako se povsod nemštvo košati. „Neue Fr. Pr." še pri slovesu brca bivšega deželnega predsednika da je pospeševal nemštvo, da pa ni mogel preprečiti ekstremnih velikohrvatskih panslavističnih tendenc. Žal, da so slovenski liberalci sami s svojim nesmiselnim radikalizmom dajali v roke to ostudno orožje 1 Da pa Nemci vsako slovensko gibanje zmatrajo za panslavistično in ker jim že vsak izraz simpatij našim bratom Hrvatom velja za veiikohrvatska tendenca, zato si lahko mislimo, kaj da bode ta stranka vse sedaj zahtevala na Kranjskem. Seveda mi dvomimo, če bode vlada hotela ali pa tudi mogla ustreči v vsem nemškim željam. Mi si tudi misliti ne moremo, da bi se koncem 19. stoletja na Kranjskem moglo tako postopati proti večini prebivalstva. Saj tudi za Nas Slovence velja ustava. Pa ko bi se tudi hotelo, zadelo se bode na odločni upor ne le naših zastopnikov, temveč vsega slovenskega prebivalstva. Slovenci si bodemo že znali po postavnem potu braniti svoje pravice. Časi Vestenekovi se ne morejo povrniti. Ce bi se pa povrnili, bi bilo to gotovo še bolj v škodo države, nego našega naroda, ko bode vršil vedno svoje dolžnosti v tem smislu, da bi se iz nereda in iz te nejasnosti rodila vsem pravična — katoliška Avstrija. Državnozborska volitev v Bosko-viču. Volitev državnega poslanca v kmetskih občinah boskoviških na Moravskem, v dosedanjem volilnem okraju bivšega 'staročeškega ministra barona Pra-žaka, ki se je vršila dn6 10. t. m., je simptoma-tičnega pomena. Nasprotna kandidata bila sta Šta-ročeh Slouka in Mladočeh dr. Touček. Izvoljen je s 292 glasovi proti 180 kandidat Mladočehov. Ta volitev kaže, da se rastoči vpliv Mladočehov pojavlja tudi že na Moravskem. Tudi moravsko kmetsko ljudstvo jelo se je vedno bolj udajati sle-pilnim frazam mladočeških demagogov — in to je žalostno, jako žalostno v prvi vrsti za češki narod sam, ki vsled rastočega radikalizma, vsled rastoče narodne razdivjanosti zgublja zaupanje merodajnih krogov iu simpatije nečeških sodržavljanov. Tudi mi Slovenci smo hudo zadeti po mlado-češki plimi. Mladočehi razbili so državnozborsko večino, ki je jednajst let odločilno vplivala na našo vlado v nam prijaznem zmislu. Mladočehi so uzrok, da se vlada vedno bolj približuje združeni levici, ker na desni strani vsled odurnega mladočeškega radikalizma večine, koje vsaka vlada v parlamentarni državi za svoj obstanek potrebuje, več najti ne more. Mladočehi s svojimi nesmiselnimi ruskimi političnimi simpatijami silijo Poljake, ki niso od nikogar na svetu toliko krivice in grozovitosti pretrpeli, nego od „slovanskih ruskih bratov", da se vedno bolj odtegujejo češkemu narodu in vedno bolj približujejo združeni levici in že se na obnebju prihodnosti kažejo konture poljsko-nemške večine. Za sedaj jo še ovira klub konservativcev in okolnost, da ima v poljskem klubu še konservativni element, ki je nasproten zvezi z nemškimi liberalci, večino. Ali kako dolgo bode to trpelo?! Mladočeški in jugoslovanski radikalizem isto tako, kakor nemški liberalizem, so na delu, da raz-bijejo konservativni klub, ki je v zadnjem trenotku za nas Slovence velevažen rešilni faktor. Jugoslovanski radikalci hočejo z Mladočehi vred osnovati strogo opozicijalno stranko. Ali taka stranka je pa za nas katoliške Slovence nemogoča. Opozicijo bodemo delali, kadar bode prišel čas za to. A nikdar se ne bodemo zvezali z Mladočehi, kajti od njih nas ločijo načelna vprašanja. Brez ozira na to, da nam njih državnopravne težnje z ozirom na naše narodne koristi ne more biti simpatične, ste dve načelni točki, ki nas ločita jedenkrat za vselej od Mladočehov, dve točki, glede katerih ne poznamo nikakih kompromisov. Prva točka je, da so Mladočehi pravi moderni liberalci, ki so ali veri naravnost sovražni, ali pa v najboljšem slučaju versko indiferentni. V enem ali drugem slučaju za nas katoličane most k Mladočehom mogoč ni. Druga točka pa je, da so Mladočehi v narodnem oziru tako ekstremni, da ne poznajo niti črnožoltih mejnikov in da so pripravljeni, iz zgolj zaslepljene ljubezni do blažene Rusije, izdati avstrijske interese na Balkanu in v nevarnost spraviti tako težko ohranjeni evropski mir. Mi katoliški Slovenci pa niti svojega katoličan-stva, niti svoje zvestobe do presvetlega cesarja za nobeno ceno ne prodamo. Zatorej za nas o zvezi z Mladočehi pod nobenim pogojem govor ne more biti in če bi se — kar Bog obvaruj! — jugoslovanskim radi- kalcem v zvezi z Mladočehi in nemškimi liberalci posrečilo, da razbijejo konservativni klub, bodo naši poslanci sigurno zaveznike našli, ki so, tako kakor mi, zvesti sv. veri in našemu cesarju! Politični pregled. V L j ub I j a ni, 14. oktobra. Notranje dežele. Kardinal Schbnborn kot priča. Židovska „N. Fr. Pr." se je jako razjezila, da je kardinal Schonborn bil naznanil sodišču, da iz eerkveno-pravnih ozirov ne more priti pred sodišče, da naj ga torej zaslišijo v njegovem stanovanju. Kardinal je namreč priča v znani Waldsteinovi pravdi. Sodišče je ustreglo kardinalovi želji in zaslišal ga je v stanovanju uradnik bavarskega sodišča v Tilrk-heimu, kjer se sedaj zdravi kardinal. „N. Fr. Pr." najde, da je kardiualova zahteva bila protiustavna in nasprotuje monarhističnim načelom, katero take predpravice zagotavlja samo princem. Da stvar ni tako strašna, je pa iz tega razvidno, da je tudi italijansko sodišče letos v neki pravdi bilo dovolilo jednako izjemo dvema kardinaloma, in vendar se zaradi tega ni zrušila italijanska kraljevina. Želeli bi pa, da bi „N. Fr. Pr." v vseh slučajih tako zagovarjala ustavo, kakor v tem, potem bi bil kmalu konec narodnih prepirov v Avstriji. Taaffe. Veliko pozornost je vzbudilo to, da je nemški cesar tako odlikoval grofa Taiffeja. Prejšnja leta ga je navadno jako preziral. Časopisi so prejšnja leta pisali, da nemški cesar zaradi tega grofa Taaffeja prezira, ker njegova politika se ne strinja z interesi avstronemške zveze. To odlikovanje bi bilo znamenje, da pota, katera sedaj hodi Taaffe, bolj ugajajo nemškemu cesarju. Če pa tudi ugajajo avstrijskim narodom, je pa druga stvar. Delegacije. Kakor znano, je avstrijska delegacija izrekla željo, da bi se odložilo zborovanje delegacij, ker je kolera v Budimpešti, ali pa da bi sedaj se zborovanje odložilo v kak drugi kraj, recimo v Požun. Ogri pa s tem neso bili zadovoljni, češ, da so že jedenkrat v Budimpešti pri podobnih razmerah zborovale delegacije in da je mesto tudi vse potrebno ukrenilo v zdravstvenem oziru. Avstrijski delegatje so se udali in delegaciji sedaj delujeta dalje, da rešita budget. Onostranska državna polovica je torej zmagala tudi v tej stvari. Naša državna polovica plačuje dve tretjini skupnih državnih troškov, ali govoriti pa imajo vedno prvo besedo jedino Ogri. J?redarlsko. V Bregencu se je pripetil v cerkvi jako čuden slučaj, ki zopet kaže, kako je s sedanjo šolo v verskem oziru. V cerkvi je katehet imel božjo službo in po maši je pa še molil za nekega pokojnika. Kar zasliši neki ropot za hrbtom. Pogleda nazaj in vidi, da odhajajo otroci iz cerkve. Zakliče jim, da božja služba še ni končana. Na to mu pa odgovori okr. šolski nadzornik, da je ura osem in otroci morajo v šolo. &le»ija. Našla se je baje pot, da vlada obdrži pravo in vendar opavskim mestnim odbornikom ne bode treba odložiti mandatov. Naredbe proti koleri se bodo izdale v vseh treh deželnih jezikih, samo da troške za poljski in češki razglas plača vlada. S tem so menda zadovoljni nemški opavski mestni očetje. Sicer bi bila taka rešitev malo čudna. Drugod morajo vse take troške nositi občine, le za Opavo naj bi bila izjema. S tem se pa v slabi luči pokaže politično prepričanje opavskih mestnih odbornikov, kateri bi torej za nekaj goldinarjev, katere plača vlada namesto mestne občine, zatajili svoja dosedanja načela. Možje se menda tudi boj£ za svoje mandate. Pri zadnjih volitvah so jih podpirali nekateri Cehi in sedaj bi jih ne, in lahko bi se pripetilo, da liberalci zmagajo. Vitanje države. Kolumbove slavnosti so se začele na Španjskem in v Severni Ameriki. V Huelvi in No- vem Yorku postavili so Kolumbu spomenik». V Madridu bode pa eeta vrsta slavnostij, ki S* končajo s trgovskim kongresom dne 3. novembra. Prvi dan je bila velika narodna slovesnost. Zjutraj js 17 godb po mestu igralo budnieo. Potem j« bil velik sprevod vseučilišč, v dolgih vrstah korakali so dijaki in profesorji. V vseh cerkvah je bila slovesna služba božja z zahviinlco. Mej drugim bodete V Madrida pri tei priliki pedagogični in geegrafični kongres, dne 20. t. ha. otvori kraljica Kolumbovo zgodovinsko razstavo, pozneje se otvori razstava lepih umetnosti], 25. pride portugalski kralj v Madrid in bode tem povodom velika vojaška parada, 28. t. m. priredi mesto zgodovinski slavnostni sprevod. Izvirni dopisi. Iz Planine, 11. oktobra. (Srebrna poroka.) Komaj so minuli slavnostni dnevi, ko smo imeli v sredi svoji ljubljenega nadpastirja, že zopet veselje v Planini. V nedeljo sta obhajala svetli knez Hugon Windisch - Graetz in njegova svetla kneginja Matilda, rojena princesinja Radziwill-ova, vgraduHaas-berg svojo srebrno poroko. Kneginja Matilda je druga žena svetlega kneza, — prva je bila iz voj-vodske rodbine Mecklenburške. Akoravno se je dalje časa poprej govorilo o tej slavnosti v knežji rodbini, vendar se ni moglo nič zanesljivega izvedeti o tem, zlasti ker sta bila obedva jubilanta na tujem: knez na Ogerskem, kneginja na Češkem. Se le v soboto zvečer sta se pripeljala na svoj grad in ž njim malo ne vsi člani rodbine: bratje in otroci jubilantov. V nedeljo go vsi prejeli svete zakramente v grajski, krasno okinčani kapeli in bili pri dveh svetih mašah. Prvo je služil poseben prijatelj rodbine, slavnoznani dunajski pridigar jezuit P. Kolb in mej sveto mašo svetla slavljenca blizu tako-le nagovoril: „In Gospod je stopil v čolnič ter se je pripeljal v sveto mesto." (Mat. 9, 1.) Te besede, ki so pri-četek današnjega sv. evangelija, kako dobro se prilegajo spominskemu dnevu, ki ga danes tu praznujemo ! Te besede obračajo pozornost našo na vožnjo 25 let, katero sta Vi dva, svetla srebrno-poročenca pod božjim varstvom in blagoslovom srečno dovršila na viharnem, nevarnosti polnem morju življenja. Dolga je doba 25 let, zakaj četrt stoletja je povprečno število človeškega življenja. Ni vsacemu zakonskemu paru dano, obhajati slavnost srebrne poroke; le prerado se zgodi, da grenka smrt raztrga tesno združene roke, predno se 25krat ponovi obletnica poroke, pustivši za sabo edino to tolažbo, na dan 251etnice na grobu klečati in v britkosti spominjati se prezgodaj umrlega zakonskega tovariša. Iu ako danes, svetla jubilanta, premislita to dolgo morsko vožnjo od leta 1867—1892, morata pač hvaležno spoznati: srečna je bila ta vožnja, — srečna, ker ni bila storjena tje v en dan, ampak obrnjena proti pravemu cilju ; — srečna, ker jo je vodila sveta krščanska vera, spremljevalo krščansko upanje, ker so jo vseskozi obdajala dela krščanske ljubezni; — srečna, ker se je vršila pod krmilom sv. križa, pjd jadri pobožnih molitev. In ko se je bilo dvakrat mej to vožnjo potemnilo in sta videla globoko užaljenih src dve svetli podobi nedolžnosti in ljubeznjivosti ugasniti pred svojimi očmi, dve mladi hčerki svoji, sta Vama v isti noči vzšle na nebu dve veličastni zvezdi, kateri sedaj z nebes gledate na Vaju. Kaj nam je po vsem tem danes storiti? Iskreno hvaliti Boga za vse od Njegove blagodarne roke prejete dobrote ter zaupljivo prositi Ga, da Vaju še mnogo let ohrani v zvesti vzajemni ljubeznji, dokler Vaju po srečno končani vožnji življenja ne sprejme varno pristanišče nebeškega kraljestva." Po tej osnovi je učeni gospod svoj nagovor tako spretno in ganljivo sukal in obračal, da je vse strmelo in se čudilo tolikemu mojstru v besedi. Pater Kolb je lep mož v najboljših letih, inteligentnega obličja ter ima na razpolago silno simpatičen, milodoneč glas. Ni čuda, da ga Dunajčani na toliko raznih krajev vabijo na lečo in govorniški oder po cerkvah in društvih, da more komaj vstrezati. Drugo sveto mašo je opravil vojaški duhovnik v pokoju, J. Carman, ki vsako jesen pride v Haas-berg, da knežji rodbini v grajski kapeli mašuje. Opoludne sta knez in kneginja sprejemala voščila, tudi deputacija duhovščine se jima je poklonila, brzojavnih voščil je došlo blizu 60 od vseh stranij Avstrije in inozemstva. litčer okoli osme ure je notranjski Stawer, urar Petrič it Postojine, pred gradom »paičal t zrak rakete in prižigal umetalnf Ogenj, posebno dobro je pogodil ognjeni črki „H-tt* (Hugon, Matilda), is Planine pa se je čulo ubrano zvoajenje na čast knezu, patronu planinske župnije, i griča Svetega Duha je gromelo mogočno streljanje daleč po okolici in dolga vrsta hiš Spodnje Plaaioe je zabli-ščela v nebrojnib laiih in lučicah. Tako je Planina napravila zasluženo ovacijo posvečencema, ki sto v vsakem oziru velikodušna dobrotnika tukajšnjega ljudstva, ki vsako leto mnogo darujeta za šolsko mladino, za uboge itd., ki sta pa tudi gledi spolnjevanja verskih dolžnostij sijajen vzgled vsem faranom. Da bi imeli več tacih graščakov, ne le po rodu, ampak tudi po vsem svojem mišljenju in vedenju ter po svojih dobrih delih plemenitih! Bog živi in ohrani blagi duši še mnogo let sebi na čast, rodbini na veselje, Planini in okolici na pomoč — ter pokliči ju enkrat k večni ženitnini Božjega Jagnjeta! Iz Kranja, 12. oktobr%. Mesto Kranj ui del* velo še takih slavnostij, kskor zadnje dni. V teku jednega tedna so prihiteli mil. g. knezoškof dvakrat k nam, da posvete naši na novo prenovljeni mestni cerkvi. Že dne 1. oktobra se je vse mesto praznično obleklo. Iz vseh hiš mesta so vihrale zastave, cesta od farne do rožnivenške cerkve se je spremenila v pravi drevored. Ob treh popoldne se je sešla obila množica pobožnega ljudstva v farni cerkvi, kjer so domaČi duhovniki opravili običajne molitve pred svetinjami. Okoli polu 6. ure naznani ubrano potrkavanje zvonov, da se knezoškof bližajo mestu. Pred farno cerkvijo jih prisrčno pozdravi g. dekan, g. župan s starešinstvom, gg. zastopnika glavarstva in sodnije in na stotine ljudij. Ne bom opisoval obredov, ki so se vršili dni 2. oktobra pri posvečevanju rožnivenške cerkve in trajali od 8. do polu 12. ure; tudi ne slovesnosti, h kateri je prihitelo dvanajst gg. duhovnikov iz dekauije, rečem le, prvi in drugi dan sta bila za Kranj res lepa, vesela, slavna dneva. Ako je bila rožnivenška nedelja res slaven dan za naše mesto, je bil še slavnejši dan 9. oktobia in predvečer. Ta dan so posvetili knezoškof našo vso prenovljeno farno cerkev in delili zakrament sv. birme našim malim. V vednem spominu mora ostati ta dan našemu prečast. g. dekanu, saj je videl dokončano in novo posvečeno svetišče, katerega popravi in olepšavi je posvetil vse svoje moči. V vednem spominu našim meščanom, ker s ponosom lahko rečejo : „Naša farna cerkev, kt se je ta dan posvetila, je in ostane najlepša gotska cerkev, da, najlepša, najkrasnejša farna cerkev vse ljubljanske škofije." V trajnem spominu ostane ta dan, in posebno predvečer, tudi gotovo našemu mil. g. knezoškofu. Prepričali so se gotovo, kako čisla, ljubi vse kranjsko mesto svojega res apostolskega višjega pastirja. Krasna razsvetljava vsega mesta je bila dejanjska udanostna izjava prevzvišenemu za načela, katera zastopa kot katoliški škof. Saj je mesto že ves teden kar tekmovalo, kako bi dostojno vredilo sprejem. „Ne samo zastave naj vihrajo iz hiš, tudi ozaljšati jih hočemo in razsvet-ljiti," tako so govorili in sklenili. Ta misel se je rodila brez vsakega najmanjšega prigovarjanja in spodbujanja, da, brez vsake „dresure". — Zal, da tudi tu ni miroval nasprotnik. Ne bomo raziskavali, kdo je bila ta trojica ali četvoriea, ki je hotela s protiagitacijo preprečiti krasno razsvetljavo kot manifestacijo srčnih, udanih čutil kranjskih meščanov, a toliko dobro vimo, da niso bili ni za verske, ni za narodne naše svetinje boreči že osiveli možje, da, niti ljudje, kateri so si sploh pridobili kako zaslugo za razvoj našega mesta. Hvala Bogu, nikdo razumen jih ni poslušal, in čutili in prepričali so se, kako osameli da so. Okoli petih popoldne v soboto, dni 8. t. m., sešli so se vsi dostojanstveniki našega mesta, šolsko osobje deške in dekliške šole z deco in mnogo ljudstva pred župnim dvorom, da dostojno pozdravijo svojega vladiko. Sprejem je bil res prisrčen. Mestni g. župan je v izbornih besedah poudarjal udanost, spoštovanje in neomahijivo zvestobo vsega kranjskega starodavnega mesta višjemu pastirju svo- t. To zvestobo, spoštovanj« in «danost hočem groba ohraniti in j« tadi svoji *eei vcepiti. Ofc polu šestih 8% bile litanije v roiaiveuški cerkvi, kjer so bile tudi Svetinje shranjeno. V veliko nais veselje je preskrbel čast. g. tajnik J. Šiška svetinja farnih patronov naših «t. Kocijana in so-mučeuikov za veliki oltar v farni cerkvi. Od 6. do 8. ure je bila razsvetljava mesta, katero so tudi mil. g. knezoškof, spremljani od duhovnikov in stotero ljudij, ogledati si blagovolili. Ob polu osmih je napravil naš pevski zbor pod trfdtttom g. učitelja in organista Pezdiča podoknieo. Tudi tu, kakor drugi dan v cerkvi, so pokazali naši pevci in pevke, kaj premore naš Kranj, zato pa tudi prejeli od prevzvišenega zasluženo pohvalo. Dni 9. oktobra so se že ob 7. uri pričeli prekrasni obredi posvečevanja farne cerkve. Posveče-vanje s sv. mašo vred je trajalo do 11. ure. Ravno med povzdigovanjem posijalo je milo solnce izza oblakov na veliki oltar; nebo se je vzradovalo nad krasnim dovršenim delom, nad velikimi žrtvami požrtvovalnih dobrotnikov, nad posvečenim božjim hramom, ter dalo zagotovil", da hoče rado slušafi pobožne prošnje verniko«, ki se bodo zbirali na tem svetem kraju. Po sv. maši preneslo se je sv. Rešnje Te|o iz rožnivenške podružnice v farno cerkev in potem je bilo birmanih nad 700 otrok iz mestne in bližnjih far. Okoli ene popoldne je bila končana lepa slovesnost, katero si hočemo ohraniti v trajnem spominu. Naj omenim še zahvale, katero je izrekel čast. g. dekan prevzvišenemu knezu za obili trud dvakratnega posvečevanja cerkev v Kranju. In kaj so odgovorili? „Mal, neznaten je moj trud v primeri z Vašim trudom in delom, katerega ste imeli pri vsem prenovljenju. Spominjam se, — tako blizu so rekli, — ko sem pred nekaj leti prvikrat obiskal farno cerkev v Kranju. Kak razloček! — Kaka je bila takrat, kaka je sedaj! Da, res, vsa je, rekel bi, prerojena in okusno prenovljena. Hvala Vam, gosp. dekan, zato preiskrena, zadostno povrne in poplača naj Vam mili Bog ves Vaš obili trud in žrtve!" Gosp. župan Šavnik zahvalil se je s prav prisrčnimi besedami za dolgotrajno, vestno pastirovanje prečast. g. dekanu v imenu vsega mesta. „Ne malo je 37 let, a vsa ta leta, odkar delujete v vinogradu Gospodovem, posvečena so mestu kranjskemu. Prenovljene naše mestne cerkve, posebno pa mestna farna cerkev, kazale bodo poznim rodovom, da je dekanoval pri nas mož železnega značaja, mož jeklene volje, mož, katerega visoko čislamo in cenimo. Da, mogočen spomenik ste si postavili, spomenik „aere perennius". Dal Bog, da bi še dolgo gledali po svojem trudu tolikanj ozaljšan in prenovljen hram Gospodov!" Okrajni glavar gosp. Gstettenhofer naglašal je lepo, složno delovanje duhovnikov in uradov v kranjskem glavarstvu. S takim delovanjem najlepše izpolnujem Njih Veličanstva rek: „Viribus unitis!" Hitro je potekel čas, prišel je tudi ločitve čas. Razšli smo se z voščilom, da bi prečast. g. dekan kmalu dovršil in srečno dokončal vse še nameravane potrebe in olepšave naše farne cerkve, namreč orgije, katere napravljata brata Zupan, in nov „Križev pot", kateri je naročen na Tirolskem. Želeti bi bilo v Kranj moža-strokovnjaka, ki bi d os t o j no opisal in ocenil našo vso prenovljeno in^okrašeno farno cerkev. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. oktobra. (Pričetek zakonodajalnih zborov.) Časniki poročajo, da se državni zbor prične v dobi med 28. oktobrom in 3. novembrom. — Deželni zbori ae po tem ugibanju skličejo dne 11. januvarija prihodnjega leta. j (Same laži!) Dni 11. oktobra t. 1. piše „Slov. Narod" v listnici uredništva g. X.: „Vi želite, da bi se energično odzvali ponovljenemu natolcevanju v sobotni številki „Slovenca" in vprašate nas, kako je s tistima okrožnicama, kateri smo omenili v 220. številki z dne 27. septembra t. 1. Na zadoje vprašanje odgovarjamo Vam, da ostanemo pri tem v stvari, kar smo pisali v svoji „iziavi" in da naša pobožna gospflda v redakciji „Slovenčevi" dobro vi, da laže, ako očita nam laž. Da bi se pa spuščali zopet v polemiko, čemu ? Saj veste, da Vas človek, ki se poniža pod gotov moralni nivo, ne more raz-žaliti, ako bi tudi hotel. Vidite, tega načela se držimo mi. Sicer pa je dotičnikom le do tega, da b - izvohali naš vir in tega veselja jim ne privoščimo. Pozdravljeni!" — Tndi po banketu, koder se je sicer nazdravilo katoliškemu djakovskemu škofu, koder se pa z nobeno besedo pi spomnil kak slovenski višji pastir in sicer niti mil. knezonadškof goriški dr. Zorn, niti mil. knez in Škof dr. Mihael Napotnik, da o domačem škofu niti ne govorimo, tudi po tem banketu se tedaj še vzdržuje lažnjivo obrekovanje domačega škofa. Vir vaš izvohati nas ni želja. Pokažite nam okrožnice in sicer vse, katere sta omenjali, in katerih še niste preklicali, to zahtevamo in sicer po pravici, saj se gre za to, da se na časti žaljenemu škofu vrne dobro ime! Pokažite okrožnici, omenjeni pod naslovom „Und alles ist Dressur" v „Slov. Narodu" z dne 22. sept. št. 216, pokažite nadalje okrožnici, omenjene v „SI. Narodu" z dne 24. sept. pod naslovom „Dva škofovska cirkulara", na kateri se sklicuje „Narod" v 220, št. z dne 4J7. s^pt. pod qaslovom „frjava"; pokali te tedaj te pristne štiri okrožnice in pred celim razsodim svetom bomo tedaj mi — laž-n i k i, kar ostanete vi, dokler ne dokažete, ali ne prekličete. Sicer pa; kdor nam p p J{ a&-e g or i omenjene štiri ok.rožnice, katere je p r e v z v i 8 e n i k n e z i if š k o f ljubljanski, kakor „Narod" trdi, izdal na kranjsko dabov||i no i p do k a ž e n jih o v o pristnost. dobi p r i u r e d n-i š t v u n ašega lista 1000 gld. «-in t i s t i m din e m na* lia.t neha i z h a j a tjiM ;>q j (Kolumbova slavnost.) V smislu okrožnice Leona XIII. o Kolumbu vršila se bo v ljubljanski škofiji prihodujo nedeljo cerkvena zahvalna slov^spost. Škofijski ligt ,omenja se ventfkf ob tejj priliki zlasti tudi spominjajo mnozih rojakov, biVajočih na novem svetu proseč Boga, naj bi ti rojaki iskajoč daleč od svoje domovine časne sreče, ne zgrešili, kar je poglavitno, večne sreče. V smislu papeževe okrožnice naj se vernikom Dojasni spomin Kolumbove slavnosti. Opozarjamo v tem oziru svoje čitatelje na spis, objavljen kot poolistek v „Slovencu". Tudi biskup Strossmayr je izdal lepo okrožnico o Kolumbovi slavnoati. - (Griža.) Iz Mirne j^eči se nam poroča: Od srede avgusta pri nas neprenehoma „griža" razsaja. Ljudij je umrlo do zdaj 89, mej temi največ otrok, a nekaj je tudi odraslih v najboljših letih. Zato je letos število mrličev pri nas naraslo že precej nad sto, kar se ni že dplgo zgodilo. Bolnih je še veliko po fari. Prizadete so najbolj one hiše in vaši, kjer imajo po dvoriščih smradljive luže in drugo nesnago. Da bi se pač tam, kje je količkaj mogoče to odpravilo, in skrbelo bolj za snažnost, gotovo bi se mnogo ljudij ubranilo sitni bolezni, marsikdo tudi neizprosni smrti. (Osebna vest.) Okrajni komisar Egon baron Winkler je poklican v službovanje pri notranjem ministerstvu na DujM»j, (Bolezen.) S Pivke se nam poroča: Povedal je „Slovenec", da imamo v Kočah vročinsko bolezen, a ni posebno huda in nevarna; umrli ste bili v pričetku dve ženski, katerih eni se je pritaknila huda pljučnica. Več jih je pomrlo v tukajšnjem obližju za grižo. Pripisovali so pričetek vročinske bolezni sprideni vodi v občinskem vodnjaku, v katero je menda časih res pritekala nesnaga iz bližnjih gomil; a voda je sedaj čista. Več je morda pripomogla druga nesnaga, katera je želeti, da se odstrani po vaseh. (Spominska plošča v Krškem — Valvazorjn na čast.) Občinski odbor je sklenil, prihodnje leto napraviti spominsko ploščo slavnemu kranjskemu zgo-dovinopiscu Valvazorjn, ki je leta 1693, torej pred 200 leti, septembra meseca umrl v lastni hiši v Krškem. — Ob enem je sklenil ondotni srenjski olepševalni odsek, pokojnemu Martinu Hočevarju postaviti spomenik. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Cast. g. Jos. Jurčič, župnik pri Sv. Lenartu, je postal dekan ; čast. g. A. Z d o I š e k , kapelau v Šmartiuu na Paki, pa župnik pri Sv. Štefanu tik ¡Žusma. Cast. g. Jak. Marinič gre z Marenberga ¡kot provizor v Muto; čast. g. Al. Vojsk je ime-rnovan pruvjzorje« pri Sv. Barbari v Halozah. — PrestaWiem so it. gg. kapelani: Jan. Pa j tier iz iSMinj v Lmtomer; Pr. Kocbek o r z a. Dne 14. oktobra. Papirna renta 5 16% davka . . . 8rebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta b%. davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London. 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100........ 96 gld. 80 kr. 96 115 100 989 313 1)9 9 5 58 60 30 40 90 55 51 68 72' Dn6 13. oktobra. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr.osr. zem. kred. banke Zastavna pisma n „ „ „ „ 41/, % Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke. 40 gld....... 112 gld. 60 kr. 100 140 151. 186 96 100 190 63 35 50 75 25 30 50 Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — Salinove srečke, 40 gld........62 Windischgraezove srečke, 20 gld.....58 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2795 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 98 Papirni rubelj....................1 Laških lir 100..........- kr, 25 „ 40 20 IERCUR imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev: 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. •V Razna naročila izvrSé se najtočneje. Za nalaganje kapitaloo priporočamo : 4% bolzansko-meranske prioritete. 41;, % gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma. 4 % duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete. Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno. izdajatelj in odgovorni vredoik : Dr. Ivan isnsiift. Tisk fKatoliške Tukarc«" v l,i»nn»m