Silazna koruza zrnato vse bolj spodriva z gorenjskih polj, je iz leta v leto težje najti takole se Leto XXVIII. Številka 89 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »»v Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni tednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci sušeče koruzne storže. Posnetek je z ene od domačij v Smokuču - Foto. * . * w Kranj, petek, 21. 11. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Na pragu novega poslovnega leta Kranj — Predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine ^ranc Šifkovič je v torek, 18. novembra, sklical sestanek z vsemi direktorji^ organizacij združenega dela iz kranjske občine. Obravnavali so letošnjo ekonomsko politiko v občini, družbeno planiranje za prihodnje eto in dogovarjanje o skupni in splošni porabi. Prvi podatki za desetmesečne poslovne rezultate kažejo, da bo Kranjsko gospodarstvo v primerjavi z nekaterimi republiškimi podatki poslovno leto vseeno zaključilo sorazmerno ugodno. Proizvodnja se je namreč v zadnjih mesecih v primerjavi z lanskim letom povečala, tako a dosega 11-odstotno povečanje. Precej velike zaloge so se zmanjšale. Razveseljiv pa je tudi podatek, da so oktobra prvič zabeležili za dese-mko odstotka večji izvoz kot lani. Na začetku leta predvidenega Programa izvoza v kranjski občini sicer ne bodo dosegli, vendar , ^vembru in decembru pričakujejo, da se bo le-ta še povečal za Pl i/n °dstotek. Kar zadeva izgube so še vedno največje v TOZD ektronska industrija Iskra. Vendar se je v zadnjem času položaj . t!?18 popravil zaradi dokaj ugodnih kratkoročnih kreditov, ki jih je i7 a .^skra' oziroma ta TOZD. Seveda pa problem financiranja pro-vodnje tranzitnih telefonskih central tudi v prihodnje Iskra sama ne mogla rešiti. Potrebna bo najmanj pomoč občine in združenega P°djetja, če ne širša. Ko je tekia r,esefia 0 izvajanju ekonomske politike, je bilo tudi ciev?j 8°vora o izgledih za start v prihodnje poslovno leto. Direktorica užbe družbenega knjigovodstva Kranj Alenka Rode-Verbič je opo-'Oriia na pripravo novega zakona, po katerem naj bi prihodnje leto tt i/PetJa Prešla pri obračunavanju dohodka iz sedanje tako imenovane kturirane na plačano realizacijo oziroma prodajo. Ta prehod pa zna P vzročiti kranjskemu gospodarstvu težave. Kupci namreč sedaj dolgujejo kranjskim gospodarskim organizacijam okrog 2 milijardi di-r|ev' kar je skoraj tretjina celotnega dohodka. Prav tu pa lahko "astanejo težave, če bo tudi prihodnje leto tako. dol en raz'°S govori v prid temu, da podjetja čimprej izterjajo za ^uVe" Mimogrede povedano že letos se je zmanjšal dohodek podjetij Čet ki" milijonov dinarjev zaradi odpisa terjatev. Ker pa v za-dol U • 3 naPove^uJeJ° sPe*; tako imenovano večstransko poravnavo z &ov 'n terjatev, se lahko zgodi, tako kot se je zdaj že dvakrat 'soaiio, da bo kranjsko gospodarstvo potegnilo pri tovrstnih kompen-p aJah krajši konec, ker od dolžnikov praktično ne bo dobilo denarja, da b ^ ProD'em so v razpravi še posebej poudarili. Dogovorili so se, Por °°činska skupščina predlagala in zahtevala naj večstranska 7. avr)ava velja za vse, vključno za družbenopolitične skupnosti, zd^ -*e mer,da namreč predvideno, da bi veljala le za industrijo, avstvo in za filmsko proizvodnjo oziroma kinopodjetja. v oh*- nadaljevanju so potem opozorili, da nekatera večja podjetja o n k* K.asnijo z izdelavo planov oziroma posredovanjem podatkov izvs1 dnjem poslovnem letu in srednjeročnih programov. Predsednik 'otitit^ SVeta ^e °Poz°rd, da se je izoblikovanja teh načrtov treba in f raJ^a informacija pa je bila podana tudi o programih skupne Se sP'0.^ne porabe za prihodnje leto. Po uskladitvi prvih osnutkov, kjer Drkr ukazalo, da bi za skupno porabo prihodnje leto potrebovali Dr'sr n° odstotkov več sredstev kot jih bo zbranih letos, so zdaj v * ProRrama, po katerem bi potrebovali še vedno 25 odstotkov • Kaže pa, da tovrstno usklajevanje oziroma zmanjševanje pro-K arnov še ni končano, saj bi po nekaterih nepopolnih in nedokončnih •j°uatkib skupno porabo prihodnje leto v Sloveniji lahko povečali le za obrih 10 odstotkov v primerjavi z letošnjo. Kakor koli že, razprava oh*1 ^° ^e tek'a- Sicer pa se bo v občini na zborih delavcev in zborih Cap'v začela v začetku decembra in bo trajala 14 dni, nakar bodo fr°grame dokončno uskladili. Zadnji teden tega leta pa naj bi jih Prejele skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in občinska ■ Kiipščina. Se pred koncem tega meseca pa bodo občani dobili posebno Publikacijo o programih in devetmesečni realizaciji. A. Zalar. Na skupščini občinske organizacije Rdečega križa Kranj je predstavnik republiškega odbora RK Slovenije dr. Dušan Reja podelil dvoje visokih odlikovanj jugoslovanskega RK, ki se letos podeljujejo ob 100. obletnici ustanovitve te humanitarne organizacije: dr. Branko Stangel je prejel odlikovanje za svoj pomembni prispevek k organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in več kot 15-letno delo v organizaciji RK, Jože Čehovin pa za več kot 18-letno požrtvovalno in skrbno delo v organizaciji RK. — Foto: F. Perdan Vso pozornost dohodkovnim odnoso -----: — .-u j„u^i,„„„;k družbenega knjigovodstva), sta Na pobudo sekretarja Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvika Kejžarja se je v sredo, 19. novembra, sestal politični aktiv Gorenjske in obravnaval integracijske procese organizacij združenega dela na Gorenjskem. Pri obravnavi te problematike je sekretar Ludvik Kejžar navzoče seznanil z vsebino nedavne seje političnega aktiva SRS, ki je obravnavala problematiko združenega dela, predvsem pa takrat izrečene misli Člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvarda Kardelja. »Formalno pravno smo zadnje čase v izvrševanju določil nove ustave veliko napravili,« je dejal Ludvik Kejžar, »dejansko pa smo z ustavno organiziranostjo naših OZD šele na začetku.« Iz nadaljnjega izvajanja je sledila trditev, da so vse naše organizacije združenega dela še vedno »klasično« organizirane in nimajo duhu ustave ustrezno urejene medsebojne odnose znotraj delovnih kolektivov, posebno kar velja za združevanje dohodka. Na Gorenjskem smo že izvedli (pravno formalno) nekaj integracij, ki pa zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov nikakor ne morejo polno zaživeti. Imajo celo več problemov v medsebojnih odnosih kot pa pred združitvijo. Politični aktiv je bil enoten v oceni, da vsaka združitev (integracija) pomeni združitev dohodka, in to resnično vsega dohodka vseh TOZD v neki delovni organizaciji in ne samo nekih, pa četudi dogovorjenih »milostnih« odstotkov. Aktiv meni, da je ena izmed osnovnih nalog družbenopolitičnih organizacij v vseh gorenjskih občinah, da se ponovno in celovito analizira uveljavljanje ustave in poda politična in strokovna ocena konstituiranja OZD na ustavnih principih. Pri tem pa je treba izrecno pozornost posvetiti rešitvam v dohodkovih odnosih. Aktiv se zaveda, da je ustavna preobrazba združenega dela dolgotrajen proces, ki pa mora ostati trajna naloga vseh družbenopolitičnih sil, in ki nima svojega začetka in konca samo v delovnih organizacijah, temveč tudi v ostalih dejavnostih, kot: bankah, SDK (služba 6.stran ______ Samoupravljanje: Preveč teorije in premalo prakse J " Por*°LNJEN MOLZN1 STROJ V POLJČAH - Na kmetijskem posestvu * Bbr • dobra tri leta obratuje eno najmodernejših krožnih mohišč Ht>0, °Pi> imenovano unilaktor in izdelano no Švedskem. Poljče so obiskali ^(>Vr)"(razvoJnega centra švedskega proizvajalca in naše živinorejce ('s poudarjajo opazovalci. Ze sama napoved, da se utegne vlada un]a iz nemirne Lizbone v mirnejši Porto, drugo največje mesto dr > veliko pomeni. Glave proti demokraciji niso dvignili le naspro v domovini in plačani vojaki, ki so se vrnili iz kolonij Afrike, tem-ra tudi bivši predsednik republike Antonio Spinola, ki sicer po P »demokratični razvoj države« in trdi, da uživa med ljudmi ve a zaupanje, vendar jih svari, naj se upro vplivu komunistov in de tudi socialistov. Generalu Velosu, komandantu oboroženih sil v "o ^ očitajo pripravljanje državnega udara. Vlada zaseda v palači inogn0. rešitve. Ali bo šesta revolucionarna vlada spremenjena ali pa b° vana sedma, popolnoma nova, še ni jasno. Politične pogovore sp^ ljajo demonstracije desettisočev in desettisočev, padajo zahte a višjih mezdah in predlogi, da bi morali tega ali onega ministra ozi ^ politika odstraniti iz vlade ter ga nadomestiti z drugim. Gibanje roženih sil in voditelji v vladi sodelujočih strank ne najdejo skup' ^ jezika. Napoved, ki smo jo izrekali pred mesecem, da se na r galskem položaj jasni, v Španiji pa zapleta, torej ne drži. Kakšne so najnovejše vesti iz Portugalske? .. kega General Otelo de Carva lho, poveljnik celinskega operacija*^ poveljstva in komandant lizbonskega vojaškega okrožja se je p°.^ ^a na čelo opozicije proti vladi premiera Azevede. Poročevalci pravij » se general ni udeležil vseh sej sveta revolucije in vlade. Sodelova p na veliki delavski demonstraciji, kjer so izrekli podporo predse ^ Costa Gomesu, socialistični revoluciji ter grajali desničarje. J^P^ ozračje na Portugalskem »dopolnjujejo« še manevri rodov portuga vojske v bližini Lizbone. a Omeniti velja izjavo zunanjega ministra majorja Mela Antun ^ ki je dejal, da je treba obuditi duh 25. aprila, zmanjšati vlogo ^"Vj. jih postaviti v podrejen položaj ter začeti izvajati program, ki P videva socialistično demokracijo, grajeno v bazi. . _*j ŠPANIJA - Včeraj zjutraj so v Madridu sporočili novico o*™1 španskega diktatorja Franca, ki se je mesece boril s smrtjo. »Caudi • kot so imenovali zadnjega fašističnega diktatorja Evrope, je v Španijo 36 let. Krvavo je zadušil špansko državljansko vojno in pot^. držal tri desetletja »v šahu« Špance ter krvavo dušil vse napredne m svobodoljubnih državljanov in španskih naprednih sil. Za njego naslednika so že imenovali princa Juana Carlosa. Državnike kraljevske časti bo princ sprejel jutri. Do tega trenutka pa vodi drz tričlanski regentski svet. J- KošnjeK Potrebovali bi najmanj poldrugi milijon Tržič — V torek je bilo v Tržiču redno zasedanje občinske konference ZKS, na katerem so sklepali o predlogu za reorganizacijo nekaterih osnovnih organizacij v občini. Konferenca je sklenila v tovarni pil Triglav, Splošnem gradbenem podjetju, obratu Roga in v Tiku oblikovati osnovno organizacijo ZK. V organizacijah združenega dela so <|o slej delovali stalni aktivi ZK, ki so dobili vse pogoje za osnovne organizacije. Precejšnja sprememba je bila sprejeta tudi pri organiziranosti na osnovnih šolah tržiške občine vzgojnovarstvenem zavodu. Doslej so komunisti teh ustanov delovali v enoviti osnovni organizaciji, po novem pa bo imela vsaka osnovna šola in vzgojnovarstveni zavod svojo osnovno organizacijo. Partijsko delo na šolah bo usmerjal svet Zveze ko munistov. Organizacija ZK na Zavodu za kulturo in izobraževanje pa Im za zdaj še sodelovala z eno od organizacij na osnovnih šolah. Novost v organiziranosti ZK v tr/iški občini pomem reorganizacija v Bombažni predilnici in tkalnici. teh Z K v 115 članov združuje sedanja enovita organizacija. Ker pa se Bombažna predilnica pripravlja na oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela, mora temu procesu slediti tudi organizacija ZK. Capljanje za organiziranostjo združenega dela bi bilo napačno. Torkova občinska konferenca ZKS Tržič je.soglašala s predlogom za oblikovanje šestih osnovnih organizacij ZK in sveta Zveze komunistov. Štiri osnovne organizacije naj In delovale v načrtovanih temeljnih organizacijab združenega dela, po ena pa v enoti vzdrževanja in energetike ter v skupnih službah. jk Radovljica — Posebna strokovna komisija gradbenikov in kulturnih delavcev pri /vezi kult urnoprosvet -nih organizacij Radovljica je po nalogu kulturne skupnosti pred kratkim pregledala stanje kulturnih domov v 13 krajevnih skupnostih v občini in na osnovi ugotovitev pripravila predlog najnujnejših vzdrževalnih in obnovitvenih del za sred njeroČnO obdobje do 1980. leta. Ugotovili so, da bi potrebovali najmanj poldrug milijon dinarjev. Vendar pa bi ta znesek zadoščal le za stroške vzdrževalnih in obnovitvenih del na sedanjih domovih v občini. V Podnartu bi potrebovali 75.KM) dinarjev, v Kamni gorici, kjer je sta nje doma zelo kritično, 320.(MM) in na Lancovem 73.000 dinarjev. Nadalje bi v Mošnjah potrebovali 68.0(M) dinarjev, v Ljubnem 144.000, V Ho hinjski Bistrici za delno obnovo doma, ki je med najslabšimi v občini, 174.500, v Ribnem 31.000, V Zasipu 123.310, v Srednji vasi v Bohmju 66.OO0 in v Cešnjici 138X300 dinarjev. Na Bohinjski Beli, kjer že več let obnavljajo (lom in so tik pred zaključkom del, bi potrebovali še 140.000 dinarjev ter v Spodnjih Gorjah /a vadbene prostore domače folklore blizu 96.000 dinarjev. Na Gorjušah predvidevajo pridobitev »kupnega prostora /a družbene in kulturne organizacije v bodočem gasilskem domu. Podobne načrte pa imajo tudi v gasilskem domu na Mlinem, ia iviuuti") -» iim manjka Se prek 150.000 dinarje*-Vendar pa ta znesek ni upoštevan v predračunu komisije. Predlog združevanja sredstev ^ obnovo domov bodo po javni r*** pravi in odločitvi skupščine kulU'^-skupnosti vnesli v srednjeroet načrt. Pred tem pa bodo določili g"> prednostni red. ^ Mladinski seminar 0d 14-do 16$$5 erg«* Ra- Pokljuka bra je bil v Šport hotelu na seminar za vodstva osnovnih . nizacij ZSMS i/, krajevnih skU'j. sti, organizacij in temeljnih 0lfj'..|.(, racij združenega dela radovij - J() občine. .Na seminarju je ° °^ed-mladih, pripravilo pa ga je P*"V,' stvo občinske konference ZS ^ijjgJtO dovljiea v sodelovanju z rado delavsko univerzo. :u $o Uvodne razprave na sernlH**' ^xX. bile namenjene seznanjanj11 nl|adi pravami na SLO. Sicer V*.*8gtf$* poslušali predavanja o vlogi /y' [jih samoupravni družbi, 0 j^jčn^ družbenoekonomske in P° gfcU* ureditve SFRJ ter posebej (P ofp,-pinah) razpravljali <> i>al°tf ,ifgani- Na Glasu o 14. seji predsedstva CK ZKJ Kra nj naloga mzacij in vodstev osnovnih £ a;ev racij v OZD in TOZD ter v *r tJu nih skupnostih. Pripravili s° ,,ujjh javno tribuno o problematiki r zasnov ah ke konference ZSMS. Na M (li ih bli- iii - V torek se je sestala osnovna organizacija Zveze komunistov Časopisnega podjetja Glas m razpravljala o stališčih 14. seje pred sedstva CK ZKJ, ki je bila 15. oktobra v Karadžordževem. Sestanka se je udeležil tudi namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Kra.., Zvon,- Filipovič, Komunisti (, asa so pod,.,!, stališča predsedstva , , /KJ «« J'h sklenili Vključiti V delovni program (.snovne organiza cye ter programsko usmeritev časo pisat das. jk programskih ..onference ZSMS. Na sen1' je sodelovala tudi članica repi«" ' konference ZSMS Irena Grah.'»r- jj Med seminarjem so mladi i*j ^ poseben bilten, poklonili p* ^j,,-tudi spominu padlih borcev i- u ' 'jona Prešernove brigade P'1, , ^ ikem obeležju na PokOuJJ Ob grobišču so pO spomeniku tudi venci ožil' .JK Praznovanje dneva republike Kranj - Koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci socialistične zveze in komisija za odlikovanja pri občinski skupščini sta že izdelali dokončen program Praznovanja in prireditev ob dnevu rePublike. Osrednja svečanost v občini bo v četrtek, 27. novembra, ko o° Po položitvi vencev ob 16. uri na lr.gu revolucije, ob 16.30 slavnostna ^ia vseh zborov občinske skupščine. rakrat bodo podpisali tudi listino o Pobratenju z italijanskim mestom Rivoli. Po slavnostni seji bo v kinu Center v Kranju ob 18. uri osrednja svečanost. V programu bodo sodelovali recitatorji Prešernovega gledajoča Kranj, Akademski pevski zbor 12 Kranja in Folklorna skupina tovarne Sava. Slavnostni govornik pa J*0- predsednik občinske skupščine Ione Volčič, ki bo ob 30-letnici osvoboditve podelil odlikovanja Predsednika republike 42 občanom Kranjske občine. nih60 proslav in prireditev poveza-bo fS ?.raznovanJem dneva republike bnH V raznih krajih občine, kjer DrpH P/av tako Podelili odlikovanja ^eosedmka republike. Prvi takšni .^ecanosti bosta že danes v Cerkljah m na osnovni šoli Franceta Prešerna nem domu na svečanosti podelili odlikovanja 16 občanom ob 18. uri, v osnovni šoli Franceta Prešerna pa bodo podelili šest odlikovanj ob 19. uri. Jutri, 22. novembra, bosta podobni svečanosti v Podblici in v Vog-ljah. V Podblici bodo v gasilskem domu ob 19. uri podelili dve odlikovanji, v Vogljah pa ob istem času na svečanosti, ki bo v gasilskem domu, 5 odlikovanj. V Preddvoru bo proslava 26. novembra ob 17. uri v osnovni šoli Matije Valjavca. Odlikovanja bo dobilo 22 občanov. Po osrednji pjoslavi v Kranju, ki bo kot rečeno 27. novembra, bosta v petek, 28. novembra, še svečanosti v Besnici in v Šenčurju. V Besnici bodo v domu družbenih organizacij ob 19. uri podelili 11 odlikovanj, v Šenčurju pa v domu kulture ob 18. uri 7 odlikovanj. Koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci socialistične zveze Kranj poziva tudi vse občane in delovne organizacije, naj ob dnevu republike izobesijo zastave in okrasijo trgovske lokale. Občani, hišni sveti, delovne in druge organizacije lahko nabavijo zastave po ugodnih cenah v organizaciji združenega dela Tekstilindus, in sicer v trgovini v hotelu Creina v Kranju. A. Ž. v branju. V Cerkljah bodo v zadruž- Osrednja proslava bo v Podnartu Podnart - V torek, 11. novembra, je bila v Podnartu v radovljiški občini seja krajevne konference socialistične zveze, kjer so se dokončno dogovorili o praznovanju dneva jjpublike in krajevnega praznika. Prebivalci krajevne skupnosti Podprt namreč vsako leto konec novembra slavijo krajevni praznik v spomin na izvolitev prvih krajevnih vaških odborov v letu 1944. Letošnja svečanost se bo začela v Petek, 28. novembra, ob 18. uri, ko bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Ob 19. uri pa bo v kulturnem domu v Podnartu osrednja občinska proslava za dan republike. " programu bodo nastopili štirje Pevski zbori iz občine, recitatorji U,PD Svoboda Podnart, pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec iz osnovne Šole Ovsiše in orkester glasbene šole iz Radovljice. Slav- nostni govor pa bo imel sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič. Po proslavi bodo podelili priznanja družbenopolitičnim delavcem. Priznanja za dolgoletno družbenopolitično delo bodo dobili Jože Konc, Ivan Fister, Jela Šolar, Marija Jerala, Jože Treven, Janko Vari, Janez Pogačnik, Jože Drol in kolektiv Kemične tovarne Podnart. Krajevno priznanje pa bo prejel tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Podnart Miha Bevc. Naslednji dan, 29. novembra, ob 10. uri pa bo v Podnartu slovesna otvoritev 16 kilometrov letos asfaltiranih cest. Ob tej priliki bo avto-moto društvo organiziralo tudi propagandno vožnjo po asfaltiranih cestah v krajevni skupnosti. C. Rozman Utrjevanje SZDL sociab^f^10 ~ Občinska konferenca semir^3 °a Merskem r pripravna krajevni^3 ,predsednike in tajnike ZV**« : . konferenc socialistične e 12 kranjske občin narju "ia"j«Ke oncine. Na semi-vPrašan,a° v°bravnava,i naslednja javnika °ga subJektivnega de- nem š^t V našem družbenopolitična frnr.feiT1U 8 Posebnim poudarkom spodarsk?1 Vl°fi SZDL- Aktual"i 9°* nalogi m družbeni problemi ter vanjp ,v Pnhodnjem letu. Uresničenem« rfatske&a in skupščinskega VloBa V' Uružbena samozaščita in stivk^ r P°ložaj krajevnih skupno-Vk°rnunalnem sistemu. Seminarja sedn so žel' 10 konf J?! naLhi v prihodnje občinska Vsi n^j'"'J,u so se udeležili skoraj so *^k, OfUL iz občim in tajniki krajevnih Izrazili vila en t°av?Z vsako leto pripra Pa še v vaksc'n seminar, razen tega skih sen er,odnevnih in popoldan* rili so s tna.rJev »"ed letom. Dogovo-nega J? udi za uresničevanje dčlov-V priho j Krama krajevnih konferenc Utrim,.. nje- Vso skrb hod o posvetili na kari " S()t">;i listič ne zveze tako orovskem kot organizacijskem Množično na *°re °b^anov durr, 1§če — Priprave na reference ur .sanu>l)risPevku za asfaltira* ^npno'sr C«St in Potov v krajevni ljudi • Stražišče in seznanjanje Oftevne !laČrti so bile glavne točke iti ob,v.°Ka reda zborov delovnih ljudi pribil?11 (>v> ki 80 bili Potekli teden v Maki o8novne Sole Lucijana Se-skanVV ■ ražiSču- Tako dobro obi-ne iai iCrt«""i ",UJ""UV za pr< j ^skupnost, „i majhne Qlh zborov na desnem bregu Save nirnanP()mn,J°- To potrjuje, da za Hač anje ?borih krajanov za probleme . ino. juclje in občani so se na ^sf'ah' 8e?nan»i z idejnimi projekti fiftaJjA anja ulil'. cest in potov ter s skumw?.!!n! Potrebami. Krajevna liza,',';'^ 111 družbenopolitične orga- Pnosf gO slišale precej novih m predlogov. Omeniti kaže ceste in pota, ki jih Va ..i ' P'an asfaltiranja ne u pošte ^oniis"' k,;,iau. pa bi tO želeli. fatn_ IJa krajevne skupnosti je pri-Hovo , ,.)m,lril<> "i se lotila izmere na °bt>tu>, ''dlaganih cest, potov in ulic, ^raČnn ')a l)r'P,avl.)a spremenjen HJev DO Predložen občanom, f^n« skupnost in družbcnopoli-koil,js.()rK;'ni/,acije oziroma njihove sti^ 'udi razmišljajo o možno-asfalt vgrajen že pred "ll">i rok. -jk področju. Posebej so obravnavali občinska delovanja kot so sveti, koordinacijski odbori, komisije in pro-v blemske konference krajevnih konferenc SZDL. Ko so razpravljali o utrjevanju socialistične zveze kot frontne organizacije, so ugotovili, da čaka organizacije na tem področju v prihodnje vrsta nalog. Na podlagi tako imenovanega frontnega delovanja se je treba lotiti izdelave in obravnave srednjeročnih planov, dogovarjanja in sporazumevanja na področju skupne in splošne porabe za prihodnje leto, stabilizacijskih ukrepov in podobnih nalog. V vsaki krajevni skupnosti je treba politično oceniti vlogo in delo, posvetiti večjo skrb društvom ter organizirati oziroma ustanoviti potrošniške svete. Prav tako so del razprave posvetili organizaciji in delovanju družbene samozaščite v krajevnih skupnostih. Ko so razpravljali o organizacijskih vprašanjih, so še posebej opozorili, da delo krajevnih konferenc SZDL ne sme sloneti le na predsednikih in tajnikih, marveč na vseh članih, organov. Naloge in vloga socialistične zVeze kot frontne organizacije so v sedanjem obdobju (in bodo tudi v prihodnje) takšne, da predsedniki in tajniki krajevnih konferenc SZDL ne bodo kos delu, če ne bodo aktivno sodelovali tudi člani drugih organov. A.Žalar Varčevati, kjer so možnosti Tržič — V razpravah o snovanju srednjeročnega razvojnega programa tržiške občine do leta 1980 in ocenjevanju prizadevanj za družbeno stabilizacijo so v Tržiču nekajkrat omenili razen krajevnih skupnosti tudi samoupravne interesne skupnosti. Menili so, da stabilizacija in varčevanje ne bi smela škodovati redni dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Bolj varčni bi morali biti pri oblikovanju in organiziranju strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. V Tržiču namreč ugotavljajo, da skoraj vsaka interesna skupnost organizira svoj strokovni in finančni aparat, kar pa ni poceni in vzame marsikateri dinar, ki bi ga pri redni dejavnosti koristneje potrošili. Zato vodstva di užbenopolit lčuib organizacij, predvsem SZDL in ZKS, predlagajo ustanovitev iniciativnega odbora za ustanovitev skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. V ne katerih občinah so se za tako orga nizacijo že odločili in se dobro obnose -jk ■ Vi /© ljubljanska banka Podružnica Kranj nova poslovna enota nova poslovna enota v Gorenji vasi dom TVD Partizan poslovna enota Škofja Loka v Kranju Prešernova ulica 6 posluje za občane od 2. decembra 1975 dalje vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 12. ure, ob sredah pa od 6.30 do 16.30. posluje za občane od 24. novembra 1975 dalje vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 1 1. ure. Tržič in Ste Marie aux Mineš že deseto leto Jubilej bodo proslavili prihodnje leto 8. in 9. maja v francoskem mestu in 26. in 27. junija v Tržiču — Doslej je Tržič obiskalo okrog 530 Alzačanov, približno toliko Tržičanov pa je gostiteljem obisk vrnilo Prihodnje leto bo minilo deset let od sklenitve prijateljstva in podpisa listine o pobratenju med Tržičem in Ste Marie aux Minesom iz francoske Alzacije, mestoma, ki imata podobno polpreteklo zgodovino. Tržič in njegovo bližino so Nemci med drugo svetovno vojno izbrali za podružnico koncentracijskega taborišča Mauthausen, internirance pa za gradnjo ljubeljskega predora. Enakemu početju smo bili priča v Ste Marie aux Minesu. Tudi v tem alzaškem mestu blizu francosko-nemške meje je bila podružnica Mauthausna in tudi ljudje, zaprti "in ponižani v tej podružnici, med katerimi je bilo precej Jugoslovanov, so vrtali predor. Nič čudnega torej ni, če sta se mesti odločili sodelovati in prispevati k prijateljstvu in zbliževanju med narodi ter skleniti pobratenje. Proslavitev desetletnega jubileja je bila osrednja tema zadnjega pogovora med predstavniki Tržiča in Ste Marie aux Minesa. Dogovorjeno je bilo, da bodo prireditve v Obeh mestih. To je bilo načelno sklenjeno že med zadnjim obiskom župana Ste Marie aux Minesa gospoda Paula Baumana v Tržiču. Na omenjenem srečanju pa je bil program še natančneje oblikovan. Proslave v počastitev 10. obletnice sodelovanja in pobratenja se bodo začele 8. in 9. maja v Ste Marie aux Minesu. Okrog sto Tržičanov bo za to priložnost odšlo v Alzacijo. Med njimi bodo predstavniki tržiške občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, zborov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnostih. V Ste Marie aux Minesu pričakujejo tudi člane tržiške podružnice Zveze šoferjev in avtomehanikov, ki se bodo med strokovno ekskurzijo ustavili v Alzaciji, in plesalce ter ansambel v Franciji zelo znane tržiške folklorne skupine Karavanke. V Francijo bo prišla tudi skupina slovenskih interniran-cev. Ob tej priložnosti bodo v Ste Marie aux Minesu odkrili spomenik internirancem in odprli predor, ki so ga med vojno zgradili interniranci in so ga sedaj preuredili iz železniškega v cestnega. Urbanistični razvoj Šenčurja v odvisnosti od razvoja brniškega letališča Na redni tedenski seji v četrtek, 13. novembra, je izvršni svet občinske skupščine Kranj obravnaval predlog urbanističnega načrta Šenčurja, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS. Sodelavci inštituta so odgovarjali na številna vprašanja članov IS, ki so se v glavnem nanašala na varnost Šenčurjanov zaradi bližine letališča ter s tem v zvezi Svet delovne skupnosti osnovne šole Matije Valjavca Preddvor razpisuje prosto delovno mesto učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Olše-vek za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. tudi hrupa, ki ga bo s povečanim prometom vsak dan in vsako noč vedno več. Odgovori niso bili najbolj spodbudni, kajti CELOTNI STARI ŠENČUR JE V MOČNEM HRUPNEM PODROČJU pa tudi diagonala same letališke piste, če jo potegnemo po zemljevidu, teče točno preko središča Šenčurja. To pa pomeni, da bodo v bodoče sem in tja letala vzletavala in pristajala tudi v smeri Kranja — in takrat preko vasi letela še dokaj nizko. Izvršni svet se polno zaveda svoje odgovornosti, kar zadeva varnosti vaščanov Šenčurja, zato ima tehtne pomisleke na razširjanje naselja na območju središča vasi in njene najbližje okolice. In tudi glede tako imenovanih plomb, t. j. graditve stanovanjskih hiš na prostih zazidalnih parcelah v starem delu vasi. Sicer pa je »predlog urbanističnega načrta« izdelan v vsakem oziru strokovno in z velikim posluhom za komunalno ureditev tega naselja, in s te strani ni bilo nobenih pripomb. Predlog bo torej V najkrajšem času v javni razpravi, ki bo trajala do 31. decembra in v katero se mora obvezno vključiti tudi Letališče zaradi usklajevanja vseh stališč in iskanja trajnih rešitev. 1. S. Drugi del proslave bo 26. in 27. junija v Tržiču. Razen predstavnikov občine bodo prišli na Gorenjsko tudi harmonikarski zbor Aćcordino, folklorna skupina in člani telovadnega društva. V skupini bo okrog 100 ljudi. Kako velike razsežnosti je že doseglo sodelovanje med Tržičem in Ste Marie airx Minesom, pove podatek, da je bilo v tržiških delegacijah, ki so bile v Franciji, okrog 530 ljudi. Enako je tudi število Francozov, ki so bili pri nas. Zasebna prijateljstva ljudi, ki so pomemben in trajen prispevek k sodelovanju, pa v številkah še upoštevana niso! J. Košnjek Uspešno izobraževanje Kranj — Oddelek za dopolnilno izobraževanje v Šolskem' centru Iskre je v lanskem šolskem letu organiziral veliko seminarjev, ki jih je obiskovalo več kot 1800 slušateljev. Največ seminarjev so pripravili v Kranju, nekaj pa tudi v Škofji Loki in na Trebiji. Tudi letos imajo obširen program dela. Pred dnevi se je končal tečaj za voznike viličarjev, ki ga je obiskovalo 22 voznikov iz vseh temeljnih organizacij Elektromehanike." Pretekli mesec je bil 14-dnevni seminar za uporabnike telefonskih central. Udeležili so se ga predstavniki elektrogospodarstva, JZTP, PTT in drugi. Oktobra sta bila še dva seminarja. Prvega so se udeležili vzdrževalci opreme za telefonijo, radiore-lejne aparate in UKV tehniko. Drugi seminar pa je bil organiziran za republiške inšpektorje, ki delajo na področju UKV in usmerjenih zvez. Ze dalj časa pa teče tečaj za pridobitev interne kvalifikacije mehanskega kontrolorja. Tečaj obiskuje 23 delavcev iz Iskre-Elektrotehnike. Hkrati pa je v teku tudi tečaj za spajkarice iz tovarne ATC Labore in za razvijalce iz te TOZD. Tečaj obsega 60 učnih ur in se bo sklenil konec tega meseca. Konec meseca pa se je začel seminar za projektante telefonskih central. V teku so tudi priprave za tri večje izobraževalne akcije v zvezi z varstvom pri delu v Iskri-Elektromehaniki Kranj. V izobraževanje se bo vključilo več kot 500 delavcev. Druga podobna akcija bo za mojstre in urejevalce in neposredne vodje dela, ki vpeljujejo v delo novo-sprejete delavce. Seminarja se bo udeležilo okrog 200 ljudi. -lb Petek, 21. novembra 1975 Tržičani razpravljajo o srednjeročnem razvoju občine Obdržati doma ljudi in znanje! Kljub glasovom o podaljševanju roka za oblikovanje občinskih srednjeročnih razvojnih programov na spomlad vztrajajo v Tržiču na prvotno določenem 15. januarju Tržič — Vsako planiranje, posebno dolgoročnejše, se rado sprevrže v »zbir želja«, ki pogosto v planiranem obdobju sploh ni uresničljivo ali pa terja izvrševanje več let, kot je bilo predvideno. Del takšne ambicioznosti plani morajo imeti upoštevajoč postopek usklajevanja, ki mora pogosto visokoleteče želje spraviti v realne in uresničljive okvire. Veliko težje bi bilo, če programov sploh ne bi bilo. Posebno v primerih snovanja tako pomembnega dokumenta kot je srednjeročni razvojni program neke družbenopolitične skupnosti. V Tržiču so oblikovali zasnove srednjeročnega razvojnega plana občine do leta 1980. Na zasedanjih skupščinskih zborov, kjer so dobile zasnove potrditev in »zeleno luč« za sprožitev javne razprave, in na sestankih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in njegovih organov je bilo opozorjeno, da večina programov sicer še ni opremljenih s finančnimi potrebami, pa se vendarle da iz njih ugotoviti prihodnost tržiške občine. So področja, kjer je želja ne le za petletno, temveč za daljše obdobje. Po drugi strani pa bi marsikdo zaradi neresnega pristopa k planiranju lahko zaslužil grajo. Snovanje in kasnejše uresničevanje planov mora v prihodnje zaslužiti več odgovornosti, resnosti in discipline, so dejali na zadnjem razširjenem zasedanju komiteja občinske konference ZKS Tržič. Zasnova srednjeročnega razvojnega programa tržiške družbene skupnosti upošteva uresničevanje ustavnih načel, gospodarsko oziroma družbeno stabilizacijo, razvoj samoupravljanja in krepitev delegatskih odnosov, poudarja v razgovoru predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris. V gospodarstvu, ki je za tržiško občino zelo pomembno, skuša srednjeročni program uresničiti predvsem pet ciljev: zboljšati ekonomsko in tehnično strukturo. Nova stanovanja na Bakovniku Kamnik — Gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika je že pred leti začelo graditi novo stanovanjsko sesesko na Bakovniku pri Kamniku. Letos so dogradili okoli 100 stanovanj, ki jih je zvečine kupil kamniški solidarnostni sklad. Sedaj gradijo še dva bloka, ki bosta imela 98 stanovanj in bosta vseljiva prihodnje leto. Ko bo soseska dograjena, bo v njej skoraj 360 stanovanj in bo stanovalo okoli KKK) občanov. Na Bakovniku so že lani zgradili nov otroški vrtec, ki je enota kamniškega otroškega vrtca Antona Medveda. Zal tako veliko stanovanjsko naselje še nima svoje maloprodajne trgovine z osnovno preskrbo. Zato se je domače trgovsko podjetje ABC Kočna odločilo, da bo zgradilo moderno samopostrežno trgovino, v kateri bo tudi ekspozitura ljubljanske banke. Ker bo tod prebivalo tudi veliko otrok, bi bilo smotrno, da bi bližnjo osnovno šolo povečali in jo spremenili v popolno osnovno šolo. Z dograditvijo Bakovnika, kjer je tudi veliko individualnih stanovanjskih hiš, ne bo več praznega nezazidljivega zemljišča med Duplico in Kamnikom. -t Petek, 21. novembra 1975 pospešiti povezovanje gospodarstva tako znotraj kot navzven, zboljšati kadrovsko sestavo zaposlenih, povečati produktivnost in okrepiti investicijska vlaganja. Zato kaže v prevladujočo industrijo uvajati nove tehnološke in organizacijske rešitve, pospeševati razvoj gostinstva, turizma, trgovine, obrti in kmetijstva, ki je še posebej pomembno za ohranjevanje naravnega okolja in poseljenost mejnega področja, združevati v občini sredstva in znanje ter se povezovati navzven, pospeševati dopolnilno izobraževanje zaposlenih in preprečevati odhajanje kvalificiranih ljudi ter strokovnjakov iz občine in se približati vsaj gorenjskemu povprečju, dvigati produktivnost, vendar ne ob povečevanju zaposlovanja (zaposlovali naj bi le naravni prirastek), temveč z boljšim delom in tehnologijo ter oplemenititi lastna investicijska sredstva s posojili bank. Osnovna sredstva so iztroše-na. Domača sredstva za vlaganja ne zadoščajo, posebno ob upoštevanju vedno manjše akumulativnosti gospodarstva. Prostorski razvoj, kamor sodi predvsem zaščita kmetijskih zemljišč, naravni in kulturni videz pokrajine, širjenje naselij, ki bo omogočalo kvalitetno komunalno opremljanje, je pomemben del razvojnih zasnov tržiške občine. Ne gre prezreti, da je občina mejna občina in da bi bilo vsako nadaljnje razse-ljevanje škodljivo. Mesto Tržič mora ponovno »zaživeti«, za kar je izdelan revitalizacijski načrt. Samoupravna stanovanjska skupnost ima pri njem pomembne naloge. Obenem je treba pričakovati postopno selitev industrije iz mesta na novonastaja-jočo industrijsko cono. S sedanjo komunalno urejenostjo se Tržič ne more pohvaliti. Ne gre le za ureditev boljšega dostopa do mesta (cesta vpadnica), temveč tudi za izboljšavo vodovodnega omrežja, kanalizacije, čistilnih naprav, električnega omrežja, telefonskega in telegrafskega omrežja itd. Obilo dela čaka Tržičane na tem področju. Vendar bo nujno biti pri tem še posebej pozoren na ohranjevanje in čistost okolja. Predsednik občinske skupščine Milan Ogris je govoril nato o socialnih ciljih razvoja tržiške občine. Pomembna sta vzgoja in izobraževanje. Že v osnovni šoli bi kazalo upoštevati kadrovski deficit, ki ga ima občina. Mladi terjajo enake pogoje šolanja, razen tega pa uvajanje podaljšanega bivanja, celodnevne šole in oblikovanje tržiških oddelkov nekaterih srednjih in visokih šol. Cim več Tržičanov naj bi se izobraževalo doma in doma tudi ostalo. Precej dela in sredstev bo potrošilo izboljševanje otroškega varstva, predvsem predšolskega, saj je med zaposlenimi Tržičani krepka polovica žensk! Veliko pozornost namenjajo Tržičani v programu tudi kulturi in telesni kulturi, ki naj bosta široko zasnovani, obenem pa usposobljeni dati vrhunske dosežke. Precejšnjo tradicijo imajo Tržičani na tem področju in tudi ta lahko veliko prispeva k razvoju. Družbena samozaščita je posebno poglavje srednjeročnega programa. Vključiti jo kaže v samoupravno organiziranost, ji dati primerne organizacijske oblike, obogatiti z njo prizadevanja pri splošnem ljudskem odporu in seznaniti z njenimi cilji delovne ljudi in občane! Čeprav je slišati, da bo rok za oblikovanje srednjeročnih programov podaljšan, vztrajajo Tržičani na prvotno določenem 15. januarju. Do takrat bodo končane javne razprave in opravljeni usklajevalni postopki, ki bodo pripomogli k oblikovanju čim realnejših in v načrtovanem obdobju uresničljivih programov. Široko zasnovana družbenopolitična akcija veliko prispeva k temu. Nič manj pomembna pa ne bo pri sporazumevanju o prioritetnih nalogah in organiziranju pomoči občanov pri uresničevanju v programu zapisanih nalog! J. Košnjek Preoptimistično in prepočasi Radovljica — Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine so delegati vseh treh zborov razpravljali o predlogu osnutka srednjeročnega plana gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine do 1980. leta. Razprava je pomenila začetek širših razprav v občini, ki naj bi trajale tja do konca leta, saj je plan treba sprejeti najkasneje do sredine januarja prihodnje leto. Ugotovili so, da so v občini pred kratkim dobili vse osnutke srednjeročnih programov iz krajevnih skupnosti in da so praktično tudi vse samoupravne skupnosti že izdelale svoje načrte. Ravno nasprotna pa je slika v temeljnih organizacijah združenega dela. Do priprave poročila oziroma gradiva za sejo so programe dobili le iz 5 od 90 temeljnih organizacij združenega dela v občini. Takšno neresnost so na seji ostro kritizirali in zahtevali, da morajo ustrezne službe, družbenopolitične organizacije in delegati ter drugi samoupravni organi narediti vse, da bodo programi čimprej gotovi. Sicer pa primerjave prvih programov kažejo, da so marsikje precej optimistično ocenjevali razvojne možnosti v prihodnjih petih letih. Strokovnjaki in načrtovalci V posameznih službah menijo, da sicer obstajajo potrebe po hitrejšem razvoju predvsem na nekaterih področjih (npr. gostinstvo oziroma turizem), vendar so prepričani, da podjetja sama, ki že obstajajo v občini, ne bodo kos takšnim nalogam. Zato bi bilo treba za uresničitev teh programov povabiti tudi zunanje partnerje. Posebej so tudi poudarili, da bo treba program dopolniti na socialnem področju in se hkrati odločiti, katere skupne naloge bodo imele prednost in katere bi lahko odložili. Takšne odločitve in izdelava prioritetnih programov oziroma nalog bodo potrebne tudi zato, ker bo večino nalog treba uresničiti z lastnimi sredstvi. V občini namreč ni dejavnosti, ki bi bile v republiki označene kot prioritetne, ki bi jih bilo treba financirati s skupnimi sredstvi. Nazadnje so sklenili, da je treba sedanji osnutek programa temeljito preučiti v samoupravnih organih in na zborih delavcev. Vse delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in drugi pa morajo čimprej izdelati svoje dokončne programe, da jih bodo potem lahko pravočasno uskladili in izoblikovali dokončni predlog, ki naj bi ga potem, kot rečeno, najkasneje sredi januarja prihodnje leto sprejela občinska skupščina. A. Zalar Ustanovili bodo gospodarsko komisijo Radovljica — Izvršni svet občinske skupščine je na zadnji seji 14. novembra obravnaval poročilo o gibanju gospodarstva občine od januarja do konca septembra. Ugotoviti so, da so rezultati gospodar* jenja sorazmerno ugodni, predvsem na področju izvoza in uvoza. Hkrati pa so sklenili, da bodo posvetili posebno skrb vsem tistim organizacijam in temeljnim organizacijam združenega dela, ki od polletja naprej pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj niso dosegle posebnih rezultatov. V tistih delov nih orani/.acijah, kjer niso zabeležili posebnih rezultatov pri rasti proizvodnje, družbenem proizvodu, izvozu in uvozu, akumulaciji in kjer jim povzroča posebne težave nelikvidnost, se bodo pogovorili o ukrepih. Razen tega bodo za vse temeljne organizacije združenega dela, ki iniiio m>de/ podjetja zunaj občine, zahtevali podatke, koliko so morale te TOZD v devetih mesecih prispe vati dohodka za skupne službe; Posebej bodo preučili tudi problematiko oziroma izgubo Šport bolela Pokljuka, ki je temeljna organizacija združenega dela delovne organizacije Alpetour Škofja Loka. Ko so ocenjevali gospodarska gibanja, so tudi ugotovili, da v občini že dlje časa pogrešajo telo, ki bi redno in sistematično spremljalo gospodarska gibanja in bi v posameznih kritičnih primerih ali odprtih vprašanjih lahko ocenilo položaj in predlagalo rešitve. Zato so sklenili, da bodo občinski skupščini predlagali, naj se pri izvršnem svetu ustanovi gospodarska komisija, ki bo opravljala takšno delo Prav tako pa bo izvršni svet predložil v obravnavo občinski skupščini poročilo o devetmesečnih gospodarskih rezulta-t ih v občini. A. Z. Skupščina občine Kranj geodetska uprava Trg revolucije 1 OBVESTILO V skladu z zakonom o zemljiškem katastru (Uradni list SRS št. 16-142/74, člen 13.) obveščamo vse lastnike in uporabnike parcel na območju naselja Cirč (k.o. Cirčiče), da bo Geodetski zavod SRS s pooblastilom Izvršnega sveta SO Kranj št. 10-150/75 z dne 30/10-1975 izvajal mejni ugotovitveni postopek. Vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki bodo še posebej pismeno obveščeni. Izvoz večji od uvoza Radovljica — Tudi končni podatki devetmesečnega gospodarjenja v radovljiški občini so potrdili kazalce o izvozu in uvozu, o čemer smo enkrat že pisali na podlagi nepopolnih podatkov. Radovljiška podjetja so v devetih mesecih izvozila več kot uvozila, čeprav sicer niso dosegla v začetku leta začrtanega programa izvoza. Podatki kažejo, da je izvoz znašal 14,127.808 dolarjev, kar je za 23 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Od tega so za prek 10 milijonov dolarjev izvozili na konvertibilno področje ali za 18 odstotkov več kot lani. Med glavnimi izvozniki Največ za prehrano Po statističnih podatkih je jugoslovanska štiričlanska družina v letošnjem prvem polletju razpolagala v poprečju s 5333 dinarji mesečno. V vsaki tretji družini sta bila zaposlena dva člana, v drugih pa samo eden. Od skupnega denarja, s katerim je družina razpolagala, ga je 92,6 odstotka izhajalo iz dohodka članov družine, in to 87,1 odstotka iz dohodka iz rednega delovnega razmerja, 2,2 odstotka iz dohodka izven delovnega razmerja, 2 odstotka od socialnega zavarovanja in 1,3 odstotka iz drugih virov. Ostanek dohodka so družine dosegle s pomočjo kreditov, in sicer 3,9 odstotka in s pomočjo prihrankov. Za redne mesečne izdatke je štiričlanska delavska družina porabila 77,1 odstotka sredstev, to je 4.107,2 dinarja. Od tega 31,2 odstotka za prehrano, 152 dinarjev za pijačo, 104,6 dinarja za cigarete, 391 dinarjev za nakup oblačil, 144 dinarjev za obutev, 214 dinarjev za stanovanje, 196 dinarjev za ogrevanje in razsvetljavo, 154 dinarjev za pohištvo, 171 dinarjev za higieno in zdravstveno varstvo, 233 dinarjev za izobraževanje in kulturo in razvedrilo, 464 dinarjev za stroške v prometu in PTT storitve in 219 dinarjev za druge potrebe. Ostanek porabljenega denarja je šel za odplačevanje kredita, izdatke za nakup predmetov trajne vrednost i in za varčevanje. Knjigovodski servis za obrtnike Kranj — Združenje samostojnih obrtnikov je strokovna organizacija, ki bo skušala pomagati obrtnikom po strokovni plati, so med drugim poudarili na sestanku obrtnikov krati | ske občine v sredo, 12. novembra. Na tem sestanku so razpravljali o kreditiranju zasebne obrti, o čemer smo že pisali, o kolektivni pogodbi in o organizaciji knjigovodskega servisa. Knjigovodski servis nameravajo organizirati, da bi obrtnikom na ta način pomagali pri vodenju knjig oziroma pri knjigovodstvu. Razen tega bo servis analiziral problematiko obrtništva in ustreznim organom in službam posredoval problematiko ter predlagal ukrepe. Razen tega bo servil pomagal tudi pri razlagi predpisov, ki zadevajo obrtništvo, v njem bodo obrtniki lahko dobili nasvete in navodila za delo in opravljanje obrti in podobno. Škrat ka, servis bo posameznim obrtnikom pomagal pri pravilnem vodenju knjig, hkrati pa opravljal neke vrste analitično strokovno službo s področja Obrti. Rezultati tega dela pa naj bi koristili pri nadaljnem razvijanji obrt ne dejavnost i v občini. A. Z. so Tovarna verig Lesce, Plamen Kropa, Iskra Otoče, Elan Begunje in Almira Radovljica. Močno pa se je zmanjšal izvoz "v podjetju LIP Bled, ki je lani izvozil za nekaj nad 4 milijone dolarjev, letos pa za dobra 2 milijona in pol. Uvoz pa je znašal do tričetrt leta 12,693.995 dolarjev, kar je za 6 odstotkov manj kot lani ta čas. Podjetja so v glavnem uvozila investicijsko opremo s konvertibilnega področja. Takšno opremo so uvozila Tovarna verig Lesce, Plamen Kropa, Gozdno gospodarstvo Bled in Iskra Lipnica. Čemu gre v radovljiški občini pripisati dokaj ugodne izvozne rezultate in sorazmerno ugodno razmerje med izvozom in uvozom? Kot so ugotovili na zadnji seji izvršnega sveta radovljiške občinske skupščin«? v petek, 14. novembra, se je letos v Tovarni verig Lesce, Elanu, menu in Iskri Otoče še po* pla-sebno ugodno pokazala dolgoročna izvozna usmeritev in povezava z zunanjim trgom. Ta podjetja so namreč že pred leti svojo proizvodnjo PT°.' gramirala z upoštevanjem zmogJJ1' vosti zunanjega trga. Zato jih leKj* nekatera nihanja na zunanjem trgu niso mogla presenetiti. Drugače P je s podjetjem LIP Bled, kjer je bu« izvozna usmeritev tega podjetja začasna in so deloma tudi zato letos zabeležili močno zmanjšan izvoz. P° drugi strani pa je res, da so na svetovnem trgu cene lesa močno padle, na domačem trgu pa so cene te primarne surovine še precej visoke. Nazadnje velja še posebej poudariti, da je bilo v devetih mesečin poleg izvoza industrijskega blaga ustvarjenih 7,5 milijona dolarje*' deviznega priliva tudi v gostinstvu. Ce tudi ta devizna sredstva prištejemo k industrijskemu izvozu, P0' tem podatek pove, da je celotno gospodarstvo občine izvozilo za 71 °d' stotkov več kot uvozilo. A. Žalar Uspeh Save v Sarajevu V Sarajevu je bil pred nedavnim sejem plastike, gume »J umetnega usnja, na katerem J* razstavljalo okrog MM) domačih "J, 48 tujih razstavljavcev. Mi* njimi je bilo tudi 12 organi/1'''] združenega dela i/. Slovenije M? največjimi razstavljavci na sel m pa je bila kranjska tovarna Savj« ki združuje sedem temeljnih °r ganizacij združenega dela. • Ze na lanskem tovrstnem *M mu je Sava zbudila veliko Z*n' manje pri kupcih. Le-1 i so si '< krat v glavnem ogledovali nJeIjJ izdelke, na letoSnjem sejmu pa J. velikemu zanimanju sh-M tu nakup. Sicer pa Sava ni v Sarajevu, kjer ima poU'g s' predstavništva tudi 1 jega vino bosa'1' vmo, marveč na celotnem " vjfli skohercegovskem trgu. V "^„.sc«' v Sarajevu na primer vsaK .• noV zabeležijo za okrog 12 nlll^ji,olj dinarjev prometa. Kupci '''^ih segajo po Savinih avtom0! ' gumah tehn po cegovini njena MOSt< i......... umetnem usnju ,n ihničnih izdelkih iz gume- c^va V prihodnje pa nameraV* ugr- svoje zastopstvo v Bosni ^V^bO i še bolj poživiti. ' ,,,ia rOZD Kemična '^'[„di v okviru katere dela ^ ljubljanski Protektor, po n<|l /;, prvi servis v tej republik« odkup rabljenih avtornob»»J.|1 gum in za prodajo protekt 'j!1* j gum. Računajo, da bodo v « in Hercegovini na leto lahko ' kupih 16 do 20 tisoč rablje" avtomobilskih plaščev Odbor za splošne zadeve Združene lesne industrije Tržič, p.o. razpisuje prosto delovno mesto fakturista . . 8°Ji za zasedbo delovnega mesta: ekonomska srednja šola, Meto delovnih izkušenj dn Tene PriJave z dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje v 8 . °d dneva razpisa splošnemu sektorju, kjer lahko dobite tudi jse informacije. Nastop dela je možen takoj. Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto ZASTAVA 750 letnik 1973, prevoženih 35.000 kilometrov. Začetna cena 12.000 din. ^glerj vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zava-|£valn,ci Sava PE Kranj. 8nt.n-ene P°nua*be z 10 % pologom od začetne cene Prejemamo do srede, 26. novembra 1975, do 12. ure. SGP Projekt Kranj na podlagi pristojnih organov razglaša naslednja prosta delovna mesta: t pomočnika vodje nabave v komercialnem sektorju 2» 4 projektantov- gradbene tehnike za delo v projektivnem biroju P°goji: Pod i.- Pod 2. prošnj višja Šolska izobrazba gradbene ali ekonomske smeri s k-letno delovno izkušnjo gradbena tehniška šola z 2-letno delovno izkušnjo — Jahko tudi začetnik SGP'Jp Mjerna 10 dni po objavi kadrovska socialna služba dokazil™ 1 ^ranj, Nazorjeva 1. K prošnji je treba priložiti kazil ^ l° ^okovnosti in delovnih izkušnjah. Prošenj brez do-azu ^ bomo upoštevali. 8 •■■■■■i Bombažna predilnica in tkalnica " Tržič ^a podlagi 6. in 7. člena samoupravnega sporazuma o et*sebojnih razmerjih delavcev v združenem delu °°Javljamo prosto delovno mesto normirca v predilnici 1 oseba za nedoločen čas Za — srTd°^)0 ^e^a ^e'ovr,ega mesta se zahtevajo naslednji pogoji: ~- 2 i„n.Ja, tennična tekstilna šola - predilske ali tkalske smeri strok. delovnih izkušenj na zahtevnejših delovnih mestih v snDiaVlJenost kandidat,,. Prij,v drofJa Rudija dela in č* PJ-ediiJf- P^'Jite do 27. novei ed,ln*a,n tkalnica Tržič / za funkcionalno izpopolnjevanje asa mbra 1975 na naslov: Bombažna kadrovsko-družbeni sektor. Avto-moto društvo Kranj Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosto delovno mesto administrativno-tehničnega referenta v sekretariatu društva. Nast, "delovnih mestih z znanjem strojepisja. popolna SŠ in 5 let delovnih izkušenj na Slovenski koledar 1976 Pred kratkim je izšel že 23. letni zbornik Slovenske izseljenske matice v Ljubljani koledar za Slovence po svetu Slovenski koledar 1976 s stenskim koledarjem, v katerem je dvanajst barvnih reprodukcij Ljubljane. 285 strani obsegajoča in bogato ilustrirana knjiga je lepo in primerno darilo svojcem v tujini, prav tako pa je zanimiva za vse tiste doma, ki se zanimajo za življenje naših rojakov v tujini ter za njihovo društveno in kulturno delovanje v preteklosti in danes. Vsebina koledarja: Ivan Potrč: Še nikoli nismo bili tako enotni in strnjeni, ing. Andrej Marine: Imamo, kar marsikje nimajo — fronto politično osveščenih ljudi, Josip Broz-Tito: We must fight for a World of Peace and Cooperation, Jože Šircelj: Tujega nočemo — svojega ne damo, Bogdan Pogačnik: John Blatnik, član Kongresa ZDA — na proslavi 30-letnice osvoboditve Jugoslavije, Dušan Benko: Jugoslavija in svet, Drago Košmrlj: Leto 1975 in Slovenci v Italiji, Martin Greif-Rudi: O bojih za osvoboditev Trsta, Zvone Zorko: Slovenci na Koroškem še vedno čakajo na svoje pravice, Andrej Kokot, Celovec: Volkulja pohlepa (pesem), Florjan Lipuš, Celovec: Zgodbe o Cuših. Filip Murn dela težave, Vida Tomšič: Enakopravnost, razvoj, mir. Mednarodno leto žensk 1975, ing. Janez Barborič: Vsa naša snovanja so povezana s samoupravljanjem, Tone Poljšak: Cerkev in družba. Ob novem zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti, dr. Tone Ferenc: Okupatorjevo izganjanje Slovencev v Srbijo, Franc Šetinc: Med dnevom in nočjo, Milenko Šober: Ustavi se potnik in si vzemi čas za — prosti čas, Jože Olaj: Gospodarski dosežki v Sloveniji, Marija Makarovič: Medsebojna pomoč na vasi, Boža Aleksić: Electronic Medicine, Boža Aleksić: La electronica al servicio de la salud, Evgen Bergant: Uspešno športno leto, Fotoreportaža: Vesela mladost, Mojca Zavaišnik: Ljubljana vas vabi, Ljubljana Invites You, Ljubljana le invita, Janez Zrnec: Snežniški grad, Janez Zrnec: Taborska jama, Janez Zrnec: Ob Cerkniškem jezeru (fotoreportaža), Ivan Cankar 1876-1918: Ob stoletnici rojstva, At the Centenarv of his Birth, Al centenario de su nacimiento, Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (Odlomek), The Bailief Yerney and his Rights (A Fragment), El eriado Bartolome (Fragmen-to), Marjan Tršar: Partizanska risba in grafika Joža Zagore: Šola naša vsakdanja, Anton Ingolič: Zgodilo se je pomladi 1631, Mira Mihelič: Emona — mesto sanj, Miško Kranjec: Matija Berden na izseljenskem pikniku (Odlomek), Branka Jurca: Če bom jaz imela otroke, Andrej Triler: Nekaj predpustnih fantovskih norčij, France Cvenkel: Lovske zgodbe, Anna P. Krasna: Plot (pesem), Kdaj bilo je (pesem), Neža Maurer: Ljubezen hoče večnost (pesem), El amor querre la eternidad. Vsaka pomlad je mlada (pesem), Todas las primaveras son jovenes, Katka Zupančič: Izpod jarma (pesem), V... (pesem), Jože Šmit: Zemlja (pesem), Earth, Zlo stoletja (pesem), A Centuri's Evil, Matej Bor: The Encounter (pesem). Cene Vipotnik: Burial (pesem), Marička Žnidaršič: To je moj svet (pesem), Andrej Kokot: Pod skalo gorečo (pesem), France Filipič: Frankolovo (pesem), Frankoiovo (v angl), Izvršni odbor Slovenske izseljenske matice: Slovenska izseljenska matica. Nekaj misli iz poročila o delu v mandatnem obdobju 1971-1975, Fotoreportaža: Na obisku v Sloveniji 1975, dr. Lev Svetek: Novo na področju varstva jugoslovanskih delavcev v tujini, Franci Stare: Vračanje iz tujine, Anton Rupnik: V Essnu so donele slovenske pesmi, Mitja Ribičič: Naša srečanja, Ernest Petrin: RTV Ljubljana za rojake v tujini, Jože Olaj: Turneja »ustnega« časopisa. VVinterthur-Munchen-Dunaj, ing. Marijan Pire, Dunaj: Slovensko kulturno društvo »Ivan Cankar« na Dunaju, Tone Jakše, Stockholm: S skupnimi močmi naprej, Jože Kragelj, Landskrona: Uspele proslave v Landskroni, Odbor SD »Triglav«, Sydney: »Triglav« Sydney, Slovenci in »Planica« v VVollongongu, Leon Fister, Toronto: Kanad-sko-slovenska skupina za kulturne imenjave v Torontu, Ivan Dolenc, Toronto: Zareče nebo v Halifaxu, Miran Ogrin: V Argentini je 30.000 Slovencev, Upravni odbor SJPD »Triglav«: Združitev slovenskih društev v Buenos Airesu, Louis Kaferle, Cleveland: Ob 40-letnici Mladinskega pevskega zbora v Cleve-landu, Louis Kaferle, Cleveland: Umrl je Michael R. Kumer, Joseph Trebeč, Cleveland: Slovenski društveni dom v Euclidu, Ohio ob 55-letnici, Jože Bajec: Jack Tomšič — delavec in pesnik, Anna P. Krasna: Selby, Janko N. Rogelj: Domovina je samo ena, Jacob Zupan, Los Gatos, Kalifornija: Mt. Umunhum, Vatro Grill: Ameriški Slovenci za novo Jugoslavijo (Odlomek), Oglasi Prizor iz Kmetije (od leve proti desni): Ivan Jezernik kot Arthur. Marinka Šternova kot Jennifer, Stanislava Bonisegna kot Wendy in Judita Hahnova kot Slatteryjeva David Storey: Kmetija Čudno, mi, ki imamo priložnost v našem gledališču gledati predstave vseh slovenskih in tudi zamejsko-slovenskih skupin, kako da nas je vzburilo delo večji del neznanih gle-dališčnikov? Zaradi teksta? Ne, tekst sam je v tej predstavi sekundarnega pomena, čeprav nas je zme-del (Jezernik) Arthur, ki ni bil tisto, kar so o njem govorile besede; zato pa je zasejal dvom o gledališkem izrazu, ki s svojim žarom (lahko je tudi profesjonalizem) pušča odprtost enkratnosti gledaliških vložkov. Pomislimo na Stanislavo Bonisegnevo (Wendy), Marinko Šternovo (Jennifer) pa Olgo Gradovo (Brendo). Bile so presenetljive, toliko bolj, ker so nastopile poleg Bibiča ter Kunt-nerja, ki pa je izgubil spoštovanje občinstva v trenutku, ko je začel uporabljati dialekt. Bil je naveličan, in to zaradi vloge lahko razumemo, ne moremo pa sprejeti njegove neso-ustvarjalnosti. Polde Bibič, hkrati tudi predstavnik Akademije, in živi bič predstave, je seveda vlogo, razen dvakrat trikrat, odigral odlično. Odličen igralec je — od Dvlanovega Pod mlečnim gozdom do danes, skoraj dvajset let torej. In znanje ter prezaposlenost sta v predstavi še kako opozorili, razen dvakrat trikrat, na njegovo široko, mnogo-stransko in inventivno kreativnost. Presenečenje ali novost predstave nasploh je v interpretaciji. Marjan Bevk (režiser) je na žalost zožil svet v provincializem. Kljub končnemu rezultatu. Absolventke Akademije v tipiziranih figurah znajo biti blizke (saj ponazarjajo navsezadnje hotenje novega sveta), drugače pa je s člani MGL; navajenost (igranja) jim je recimo: kdo ve zakaj?, preprečilo biti v koraku z vitalizmom in v novatorskem(?) izviru bodočih imitatork idolov, najsibodi katerihžekoli, ki jih bo pač prinesel čas ali moda, življenje. Kmetija ni aristokratska hiša, člani niso niti napredna delavska družina, čeprav je prav v tem spoznanju ves dramaturški tako imenovani vrh, svet namreč teče še vedno in ves čas naprej. In bolj kot nas je stari Slatterv prepričeval, da nima prav, bolj smo mu in mu dajemo prav. Končno tako tudi spoznamo Arthurjev prav. V nasprotju s sestrami, pa čeprav revolucionarnimi, ljubkimi in intelektualističnimi, je končal kot vagabund. (To poanto bi lahko ali izničil ali poudaril.) Oče, stari svet, hčere novi ali današnji, Arthur pa, ki je navsezadnje lahko dober pesnik, koketira med novim in starim. Ali je torej v tem presenetljivost predstave? Verjeti hočemu Bevku, da je tako, ampak tako zelo všeč so nam diplomantke, predvsem tri sestre s Kmetije. Zaradi intenzitete igre - in pričakovanja. j pQštrak Samorastniška krajina '75 Razstava Samorastniška krajina '75, ki v mesecu novembru privablja v galerijske prostore Prešernove hiše v Kranju številne obiskovalce, je pravzaprav le del širše zasnovane prezentacije samorastniške likovne dejavnosti na Slovenskem, ki smo jo imeli priliko videti meseca maja v Velenju. Tamkajšnjo razstavo, ki je pomenila trenutni kvalitetni vrh amaterskih likovnih prizadevanj v Sloveniji, je pripravilo Združenje likovnih skupin, ki že od leta 1973 deluje pri Zvezi kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije. Izreden porast likovne dejavnosti v Sloveniji ne samo na profesionalnem področju, temveč predvsem v amaterskih vrstah, je terjal določeno organizacijsko obliko, ki naj poveže likovna prizadevanja v trdnejšo celoto in jim da v kulturnem in družbenem pogledu tisto mesto, ki ga današnji čas in današnje potrebe tudi narekujejo. Prav to hote- Pred kratkim je izšla letošnja knjižna zbirka Prešernove družbe, in sicer: Koledar 1976, Beno Zupančič: Plat zvona, Milena Mohorič: Hiša umirajočih, Fran Milčinski: Ptički brez gnezda, prof. dr. Ivan Bonač in Manja Pečnik-Vovk: Higiena in kozmetika in Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh. Cena broširani zbirki je 70, vezani pa 100 din. Naročite jo lahko v vseh knjigarnah in v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Borsetova 27. Gostovanje Glasbene matice iz Trsta PrWp.del» takoj ali po dogovoru. d-elJ nJe pošljite na Odbor za ,avcev ^«.53V/dPr, Avto-moto medsebojna društvu Kranj, razmerja Koroška V soboto, 22. novembra, bo v dvorani Glasbene šole Kranj ob 18. uri koncert učencev Glasbene matice iz Trsta. Nastopili bodo pianisti, harmonikarji, pihalci, trobilci in violinisti Aleksandra Pertot, Jagoda Kljuder in Črtomir Siškovič. Slednji je bil lani na zveznem tekmovanju glasbenih šol v Sarajevu med nagrajenci. Pridna in nadarjena je ludi harmonikarka Dorina Kante. Seveda pa (udi drugi ne zaostajajo za omenjenimi izvajalci. Na koncu pa se bo predstavil harmonikarski ansambel, ki ga vodi prof. Kliana Zajec, katero smo pred leti že slišali v Kranju s svojim velikim harmoni-karskim orkestrom »Miramar«. Še nekaj besed o ustanovitvi, (llasbena matica iz Trsta je bila ustanovljena 1909. V začetku svojega delovanja je skrbela za vzgojo mladega kadra, gojila narodno pesem in izdajala dela domačih in tujih avtorjev. V začetku je delo lepo napredovalo, toda prišla so obdobja, ko ni bilo ne pogojev za uspešno delo in ne sredstev. Po drugi svetovni vojni je dejavnost Glasbene matice ponovno zaživela. S svojo dejavnostjo je posredno prispevala k utrjevanju narodne zavesti med manjšino in krepitvi narodnega ponosa med našo mladino. Tako je z glasbenim poukom v materinščini, z gojenjem zborovskega petja in domače pesmi dopolnjevala proces narodnega osvešča-nja. Mnogi mladi glasbeni entuzijasti, ki so po vojni začeli s pedagoškim delom v skromnih razmerah, so danes steber Glasbene matice. Za svojo nesebično delo so dobili pohvale in priznanja tako doma kot v tujini. A. A. nje je vodilo do ustanovitve Združenja likovnih skupin Slovenije, ki je imelo svoj prvi občni zbor leta 1973 v Trbovljah. Združenje naj bi dalo vedno bolj številnim in razvijajočim se likovnim skupinam pri občinskih ZKPO trdnejšo organizacijsko obliko, spodbujalo, omogočalo in usmerjalo likovno dejavnost svojih članov s pedagoškim delom, likovnim mentorstvom, organizacijo razstav in kolonij, predavanj, razgovorov in seminarjev in seveda stremelo po čim tesnejši povezavi s poklicnimi umetniki in drugimi strokovnjaki. Likovna dejavnost danadanes ni več opravilo posameznikov, temveč postaja vse bolj del kulturne angažiranosti delovnih ljudi. Iz starih centrov se le-ta vse bolj seli v industrijska središča, na deželo, v predmestja in njen nosilec postaja — kot nam dokazuje struktura članstva skupin — v vedno večji meri neposredni proizvajalec. Pri tem seveda ne ostaja osamljen, saj se tudi pomembno število poklicnih likovnikov pridružuje njihovim vrstam, toda ne samo v vlogi likovnih pedagogov in mentorjev, temveč tudi kot aktivni ustvarjalci in razstavljavci. Razstava v Kranju nam iz širšega okvira amaterske likovne dejavnosti posreduje krajinsko slikarstvo, t.j. tisto zvrst slikarskega izražanja, ki je vsaj trenutno tako pri samorast-niških ustvarjalcih kot tudi pri občinstvu najbolj priljubljena in zato tudi najbolj razširjena. 42 razstavljenih del zastopa prav tolikšno število avtorjev iz vseh koncev Slovenije, ki delujejo v posameznih likovnih skupinah oz. društvih. Čeprav pogrešamo nekaj slikarjev, katerih dela so bila vključena v razstavo, ki potuje po Srbiji, je pričujoči izbor vendarle dovolj kvaliteten, da more prezentirati visoko stopnjo amaterske likovne kulture v Sloveniji, kar so potrdile tudi primerjave na raznih razstavah doma in še posebej na tujem. Tako marsikatero delo na kranjski razstavi ne zaostaja bistveno za profesionalnim nivojem, seveda v okviru prikaza realistične krajine. Prav ob tej ugotovitvi pa se nakazuje tudi bodoči program Združenja in posameznih likovnih skupin, da kar v največji možni meri skušajo dvigniti kvalitetno raven amaterskega oblikovanja, ki *ne sme ostati le domena posameznikov, temveč postati pravilo kar najširšega kroga ustvarjalcev. (jr. c. Avguštin Samoupravljanje: Preveč teorije in premalo prakse Pouk zgodovine na srednjih šolah obsega snov od pojava pra-človeka do razvoja delavskega gibanja in druge svetovne vojne in se ustavi na pragu današnjega časa. Tak pa je v znanju srednješolcev puščal dokajšnjo vrzel. Premalo ali skoraj nič niso vedeli o delovnih organizacijah, o samoupravljanju, o tem kako naj se ponašajo kot občani pri delu krajevnih skupnosti. Zato je bil lani v srednje šole uveden nov predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Poslušajo ga učenci prvih in drugih letnikov in letos izjemoma tudi dijaki, ki se pripravljajo na maturo. »Pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma skušamo dijakom približati našo ureditev in samoupravni sistem,« sta povedali profesorica Slava Obradović in diplomirana pravnica Duši Igličar — Stegnar, ki predmet samoupravljanje predavata na srednji ekonomski in upravno administrativni šoli v Kranju. »Zato pri prvih urah obdelamo zgodovinski razvoj ideje o samoupravljanju, potem skušamo razložiti temeljne* ideje teoretikov znanstvenega marksizma in socializma, na katerih sloni tudi gradnja našega samoupravnega sistema. Potem preidemo na našo ureditev. Obravnavamo krajevno skupnost, delovno organizacijo, samoupravno interesno skupnost, družbenopolitične organizacije in še druga področja, prek katerih delovni človek izvaja svojo oblast in upravljanje.« »Kako pa predavanja povezujete s prakso?« »Lani, ko smo samoupravljanje predavali samo v prvih letnikih, so učenci res v pretežni večini ur imeli le teorijo. Tak je tudi učni načrt. V drugem letniku pa je več praktičnega dela. Spoznali se bodo s statuti krajevnih skupnosti, obiskali bodo zbore občanov v KS in zbore delavcev v delovnih organizacijah, prav tako bodo sledili razpravam na sodišču. Organizirali bomo tudi več strokovnih ekskurzij v delovne organizacije. Poleg proizvodnje naj bi se dijaki seznanili tudi z delom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji. Samoupravno prakso pa spremljamo tudi s pomočjo gledanja televizijskih oddaj, ki so posvečene samoupravljanju in prek časopisov. Ogledali si bomo tudi slovensko skupščino in se pogovorili o njeni vlogi in delu. »Kako dijaki sprejemajo predmet?« »Z dokajšnjo naklonjenostjo. Zlasti jih zanimajo določila o pravicah in svoboščinah občanov, varstvu politične ureditve in pa teme, ki jih že nekoliko poznajo iz vsakdanjega življenja. To je predvsem delo krajevnih skupnosti in samoupravnih organov, kjer hitro primerjajo teorijo in prakso.« »Kako je z učbeniki?« »Za predmet samoupravljanje s temelji marksizma je na voljo veliko • priročnikov. Učbenik pa je že lani izdal zavod za šolstvo in sicer Samoupravljanje in temelji marksistične sociologije. Za temeljni pripomoček pa imamo lahko ustavno besedilo.« Janja Ličen obiskuje 4. letnik upravno administrativne šole v Kranju. O predmetu samoupravljanje je povedala naslednje misli: »Do sedaj smo imeli samo teorijo. Ker imamo samoupravljanje samo letos, obdelati pa moramo vso snov, delamo po skrajšanem programu. Predavateljica nam snov najprej razloži, potem se o novem poglavju pogovorimo in na kratko zapišemo, kar smo se učili.« »Učenke upravno administrativne šole imate obvezno prakso. Ste se mogoče kaj seznanile z delom samoupravnih organov?« Od leve: Slava Obradovič in Duši Igličar-Stegnar v pogovoru z novinarko. S skupščine OO RKS Kranj Več kot izpolnjen program dela Ivanka Polenee »Lahko bi se, a najbrž niti ene niso v delovni organizaciji, kjer je bila na praksi, povabili na sejo delavskega sveta ali sindikata. Le redke smo se lahko seznanile s statutom podjetja in z drugimi samoupravnimi akti. Čeprav je tudi to v bistvu le teorija, je vseeno bolje kot nič.« Saša Drljača je dijakinja 2. razreda kranjske gimnazije. O povezovanju predmeta samoupravljanje z življenjem in samo-upravljavsko prakso je povedala: »Predmet samoupravljanja je še vedno v glavnem le teorija. Ko bo zaživela šolska dijaška samoupravna skupnost, bodo lahko naučeno tudi uporabili. Druga takšna oblika prenašanja znanja v prakso pa bodo oddelčne konference, ki jih tudi pripravljamo. Tudi povezave z delovnimi organizacijami oziroma spoznavanja s samoupravljanjem v delovnih kolektivih je premalo. Poslušali smo sicer dve predavanji — predaval nam je član kolektiva Iskre — vendar mislim, da bi morali dijaki tudi sodelovati na kateri od sej samoupravnih organov. Seveda le kot opazovalci. Boljše pa je poznavanje dela krajevnih skupnosti. Ko smo obravnavali to samoupravno celico, smo se dijaki, vsak na svojem terenu, pogovorili s predsednikom krajevne skupnosti in napisali poročilo. Pa tudi sicer nam je delo krajevnih skupnosti bližje, ker mladi lahko sodelujemo pri njihovem delu« Janez Pšenica je dijak 2. letnika jeseniške gimnazije. Na vprašanje o povezovanju teorije s praktičnimi spoznanji o samoupravljanju je odgovoril: »Poleg predavanj o zgodovini samoupravljanja in naši ureditvi dijaki sami pripravljamo referate. Prav sedaj proučujemo Leninovo delo Država in revolucija. V načrtu pa imamo referat o samoupravljanju v krajevni skupnosti in temeljni organizaciji in referat o delegatskem sistemu. Da jih bomo lahko napisali, se bomo morali vključiti v delo tako krajevne skupnosti kot temeljne Janez Pšenica organizacije in samoupravnih interesnih skupnosti.« ' Zdenka Jeglič je dijakinja 1. letnika v Šolskem centru za blagovni promet v Kranju: »Do sedaj smo poslušali predavanja o razvoju samoupravljanja, značilnostih samoupravljanja v naši družbi, samoupravljanju v delovnih organizacijah in delegatskem sistemu. Mene veliko bolj privlači zgodovina. Lažja je.« »Se nisi s samoupravljanjem seznanila že v temeljni organizaciji, kjer se pripravljaš na poklic?« »Delala sem samo dober mesec in delovne organizacije še ne poznam dovolj. Verjetno pa bo snov o samoupravljanju zanimivejša drugo leto, ko bom že bolje seznanjena z dogajanji v podjetju.« Profesorica sociologije Ivanka Polenee predava samoupravljanje v Centru za blagovni promet v Kranju. Njeni učenci so pol leta v šoli, pol leta pa delajo v delovni, organizaciji. Ali je zato poučevanje lažje?« »Ugotavljam, da so učenci zelo slabo seznanjeni s samoupravljanjem in je treba prav tako kot na drugih šolah začeti na začetku. Prvi letnik ima nalogo, da obišče zbor delovnih ljudi v temeljni organizaciji ali KS. Svoja opazovanja vpišejo v .samoimrnvl iuvulri a~~... R8 -T--------j" 't"°y .samoupravljavski dnevnik', ki ga vodijo vse do tretjega letnika. Drugi letniki pa imajo poleg te naloge še drugo, in sicer, da se seznanijo z delovno organizacijo, v kateri se učijo za poklic. Dijaki drugih letnikov so to nalogo že izvedli. Vendar le nekateri, pri tem so se izkazali učenci, ki se uče pri trgovskem podjetju Merkur, uspešno. Večina jih je dobila na vpogled statut in so potem morali sami iz njega ugotoviti katere organe ima temeljna organizacija in kakšne so njihove naloge, nekateri pa še tega ne. Zato se dogovarjamo za sestanek s poslovodji, da bi učencem pomagali pri spoznavanju s samoupravljanjem v podjetju.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Organizacija Rdečega križa mora še naprej razvijati in utrjevati svoje krajevne organizacije, so poudarili na skupščini prvega delegatskega sklica občinske organizacije RKS Kranj, ki je bila v začetku tedna v Kranju. Ze dosedanje poglabljanje dela v krajevnih organizacijah je v zadnjih štirih letih pokazalo, da je način dela te humanitarne organizacije uspešen: zato je bil tudi program, ki si ga je občinska organizacija zadala pred štirimi leti, v celoti izpolnjen. »Celo več,« je na skupščini poudaril predsednik občinskega odbora RK dr. Branko Štan-gel, »naš program smo v tem času celo razširili z novimi akcijami, kot so zbiranje papirja, organiziranje programov prve pomoči za pripadnike teritorialnih enot in drugo.« Zasluga za vse te dobro izpeljane akcije pa gre seveda tudi krajevnim organizacijam, njihovim dolgoletnim aktivistom, tehničnemu štabu zdravnikov in medicinskih sester ter seveda izvršnemu odboru naše organizacije.« Ce le na kratko pogledamo nekaj številk o izvršenem delu v zadnjih štirih letih, potem ne moremo mimo številk o prostovoljnem krvodajalstvu; v teh letih je bilo v kranjski občini nad 12.700 odvzemov krvi, kar je za 2700 nad planom. Številka je tako velika, da je bilo potrebno to obveznost celo zmanjšati za en odstotek. Letno naj bi dalo kri v kranjski občini torej 6,0 odstotka vseh prebivalcev, vpisanih v volilnem imeniku. Posebnega pomena pa je tudi dejstvo, da se med krvodajalce vsako leto vpiše tudi do 30 odstotkov novih mlajših krvodajalcev: to je obenem zagotovilo, da bo tak odnos do krvodajalstva ostajal še naprej in i tem tudi visoko mesto v republiki. Med pomembne dejavnosti RK Kranj se v preteklem obdobju šteje socialna dejavnost. V štirih letih je bilo zbranih v štirih nabiralnih akcijah v maju več kot 25 ton oblačil, posteljnine in obutve, kar vse so občani darovali RK, da te predmete razdeli drugim potrebnejšim. V zdravilišče Debeli rtič pa je RK Kranj poslal na letovanje 340 zdravstveno in socialno ogroženih otrok Veliko je bilo v preteklem obdobju narejenega na področju organiziranih tečajev prve pomoči: 80-urne tečaje je opravilo v tem času 380 tečajnikov, 20-urne pa 1270 tečajnikov: tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil je v tem času obiskovalo več kot 5000 tečajnikov. Prav v tej dejavnosti se RK Kranj uvršča med najboljše v republiki, saj je ekipa civilne zaščite Šenturska gora re-, publiski prvak, omeniti pri tem pa kaže tudi množičnost mladih kranjskih tekmovalcev na vsakoletnem tekmovanju. Ce bi primerjali zdravstveno prosvetno dejavnost z ostalimi dejavnostmi, ne bi bili v preteklem obdoo-ju s številom predavanj in poslušalci ravno zadovoljni: če pa verno, da se pomen te dejavnosti RK z leti spreminja, posebno še, ker RK ni edm iiimja, poseono se, Ker r\rv m «---. vzgojitelj zdravega načina življenja in to tudi ne more biti, saj so to vlogo delno prevzela tudi sredstva javnega obveščanja, je 65 predavanj s • {000 obiskovalci vsekakor podatek, ki ima svojo težo. Skupščina občinske organizacije RK Kranj je izvolila tudi nov občinski odbor, ki ga sestavljajo delegati vseh 39 krajevnih organizacij RK v občini ter za njegovega predsednika ponovno izvolila dr. Štang-la, za podpredsednika Štefana Ovse narja in za sekretarja -Jožeta CehO vina ar j a — ~-Ko je skupščina sprejemala vma. rvo je SKiipscina sj-mcjc— okvirni štiriletni program dela, si )c med drugim zastavila tudi nalogo, da si bodo krajevne organiza« U(' prizadevale za povečanje šteVlft članstva, saj je trenutno v občini le dobra polovica prebivalstva, vpisanega v volilne imenike, včlanjena v RKS. Sicer pa bo, kot je iz programa razvidno, občinska organizacija HK Kranj v naslednjem obdobju razV-jala še naprej že doslej znane 'n ustaljene oblike svoje humanitarne dejavnosti, pri tem pa sodelovala f vsemi sorodnimi in drugimi organizacijami: pri tem pa se organizacij8 seveda ne bo trdo držala sprejetega programa, pač pa se bo sproti pr',a' gajala novim potrebam po tej dejavnosti ter tako ostajala, kot je tU« zaželel v svojem pozdravu skupščin' predstavnik republiškega odbora RKS dr. Dušan Reja, neprestano zdravstveno in socialno ogroženih RKS dr. Dušan Reja, neprestan« otr°k mlada organizacija. L. M- Pregledali bodo delo RK UI..J l-k - _ i .... ^ . . _„ifl Zdenka J v g, V Janja Ličen Saša Drljača Bled — Danes bo v sejni dvorani Gozdnega gospodarstva prvo zasedanje delegatov iz 1K osnovnih orga liizacij rdečega križa radovljiške občine. Razen poroči] 0 delu občinskega odbora KK bodo obravnavali in sprejeli nova pravila, programska izhodišča in osnove za srednjeročni načrt dela občinske organizacije K K ter izvolili novo vodstvo. Iz dokaj obsežnega gradiva lahko Ugotovimo, da je dosedanji 25-član-ski občinski odbor rdečega križa, ki ga je uspešno vodil predsednik -Jože Kejžar, uresničil pred dvema letoma Sastavljen delovni program. Poseh no aktiven pa je bil tudi izvršni odbor, Zato ocena na današnjem /a sedanju nedvomno ne ho težka, ISJ po drugi strani občinska organi/a cija RK Radovljica po delovnih rezultatih sodi med najuspešnejše v republiki. Izvršni odbor je vložil veliko t ni da, da organizacijo prilagodi novim Ustavnim določilom m delegatskim odnosom, Ze lam je bil ustanovljen aktiv aktivistov KK, ki povezuje zainteresirane občane, delavce i/ zdravstva, šolstva m drugih družbe nih slu/l> ter odborov SLO. V vseh osnovnih organizacijah so si priza devali, da povečajo število članov. Tako imajo zdaj evidentiranih okrog 7900 članov, od tega pa kar okrog 3300 mladih Ka/en tega imajo tudi več posameznih i" kolektivnih pod nomih članov. Še poseben uspeh so v dveletne delovnem obdobju zabeležili '. področju krvodajalstva. V občin' J namreč prek 7000 prostovoljni krvodajalcev, kar pomeni, da J(> poprečju vsak četrti občan tl krvodajalec. Prav toliko občanov W so usposobili tudi za laično nudenjp prve pomoči. Usposobili so tU* ^ kompletnih ekip prve pomoč'« delujejo v sestavi civilne zaščite TOZD in K S. j, Močno je v občini zaživela JJ, socialna dejavnost, ki se kaže v *l ranju in razdeljevanju lilhlJtlru-oblačil, posteljnine, obutve m 0 s(, materiala. Predlanskim, g«'ga zbrali okrog 3 tone, lani 4 i« j kar (i ton oblačil m drugeg« Podoben uspeh pa so zabele*'1' ■ j„ pn zbiranju starega papirja. - letos so ga zbrali v občini P'('*, ton, celotni znesek pa 80 <|;"",, rep" Društvu za boj proti raku v liki. . rjZa- Nazadnje velja še omeni" '. devanja za dejavnost RK nU>( (> n8 sko mladino. Občinski odbor '(ll{-ili primer opremil s pripomočki 111 v[)1|i za prVO pomoč kabinete na ,)Sn(- V šolah v Bohinjski Bistrici Radovljici tei delno tudi v o8initi krajih, kjer jih nameravajo ''"'".„nii se letos Kazen tega pa je V «' ' zaživela tudi prosvetno vz&*ojnta vjlo ja\nost, saj se je povečalo Ste predavanj m prireditev s P" Vo' njem poučnih filmov. Tatjana Krč — prvi Glas jeseni Dvomesečna pevska karavana zabavno-glasbene prireditve Glas jeseni se je v soboto, 15. novembra, končala s finalno prireditvijo v Šenčurju. Največ glasov občinstva je v desetih krajih (Šenčur, Adergas, Cerklje, Jezersko, Duplje, Naklo, Laze v Tuhinjski dolini, Komenda, Besnica, Železniki) dobila pevka Tatjana Krč s Primskovega pri Kranju. Prisodili so ji 174 glasov, zapela pa je skupaj z Vidom Kristancem, solokitaristom skupine Dar, angleško protestno pesem Tu Bobv. Tatjana Krč si je priborila prvo mesto tudi po ocenah strokovne žirije. Tatjana je letos končala gimnazijo, poleg petja pa je njen najljubši hjfbi šivanje. Na drugo mesto se je po ocenah žirije občinstva uvrstil Franci Mežnar. Dobil je 123 glasov in je bil to njegov prvi aplavz, zapel pa je Novkovičevo skladbo Vratia se barba iz Amerike. Franci je doma iz Zvirč pri Tržiču in že od rane mladosti igra harmoniko, rad pa tudi zapoje. Slavica Celjer je prejela 104 glasove in se tako uvrstila na tretje mesto. Zapela je staro popevko Rozamunda. Slavica je prejela tudi nagrado strokovne žirije, ki jo je uvrstila na drugo mesto. Doma je iz Šenčurja in je že pela na internih zabavah, prireditvah Pokaži, kaj znaš in Mladini 73. Slavica Celjer je zelo aktivna in sodeluje v številnih društvih in organizacijah v Šenčurju. Končala je srednjo ekonomsko šolo in je zaposlena pri Gorenjskem sejmu. Na tretje mesto strokovne žirije pa se je uvrstila pevka Jelka Draksler iz Šen- čurja, ki je zapela popevko Nježne strune mandoline. Jelka obiskuje Šolski center za blagovni promet, njen najljubši hobi pa je petje in ima za seboj že nekaj manjših nastopov. Prvi trije pevci, ki so si po ocenah žirije občinstva priborili največ glasov, in prvi trije po ocenah strokovne žirije, so v soboto prejeli diplome in kristalne vaze. Vsi nastopajoči, ki sodelujejo v pevski karavani Glas jeseni, pa so prejeli tudi priznanja. Tekmovalna zabavno-glasbena prireditev Glas jeseni, ki sta jo organizirala 00 ZSMS iz Šenčurja in DPD Svoboda Šenčur, se je tako končala. Vse nastopajoče pevce je spremljala skupina Dar iz Šenčurja, ki se je odpovedala vsakemu honorarju. Organizatorji zagotavljajo, da bo prireditev postala tradicionalna in se bo naslednje leto razširila na območje cele Gorenjske. F. Erzin i LOKA KAVA okus in aroma vaših želja Nekaj več kot poldrugo desetletje mora hotel »Dom pod Planino« v Trebiji v Poljanski dolini kljubovati raznim »viharjem«. Hotel je v preteklih letih večkrat prehajal iz roke v roko. Prav tako so se menjavali tudi upravniki in osebje. Nekaj zadnjih let je sprejel dom, v katerem so trgovina, le-to ima v najemu trgovsko podjetje ABC — Veletrgovina Loka, restavracija in turistične sobe, pod svoje okrilje škofjeloški Transturist, sedaj pa spada v organizacijo združenega dela Alpetour. Zaradi velikih izgub, ki so nastajale v hotelu, se je pred nekaj več kot dvema letoma Transturist odločil, da dom zapre. Hotel, le-ta je D kategorije, je bil zaprt do začetka maja preteklega leta. Po številnih sestankih s predstavniki krajevne skupnosti, skupščine občine Škofja Loka in z drugimi organi so se potem namreč v Škofji Loki ponovno odločili, da trebijski hotel ponovno odprejo za goste. Tabla po dobrem poldrugem letu je hotel v Trebiji v Poljanski dolini ponovno na »črni listi«. Njegova usoda je dokaj negotova. Na razširjenem političnem aktivu kraja, ki je bil minulo sredo v Trebiji, udeležili pa so se ga tudi predstavniki škofjeloške občinske skupščine, še vedno ni padla dokončna odločitev o usodi hotela, hotela, kije ob otvoritvi in še nekaj let po njej v Trebijo privabljal številne turiste. Prav tako pa je bilo o usodi trebijskega turističnega objekta veliko govora tudi na nedeljskem rednem občnem zboru trebijskega turističnega društva. Turistični delavci iz Trebije in okoliških krajev so bili enotnega mnenja, da se je potrebno čimprej odločiti za dokončno rešitev tega vprašanja. Le tako bo namreč omogočeno tudi krajevnim turističnim delavcem še boljše delo. (-jg) — Foto: F. Perdan Ste si že ogledali novembrski mednarodni artistični program V Park baru na Bledu' Ne bo vam žal, če se boste odločili za obisk. Ob prijetni glasbi poljskega kvarteta Dominanti se boste lahko zabaval/ od 21. do 2. ure ponoči. Tudi zaplesali boste lahko. Program pa se začne vsak večer ob 23. uri. Zabavali se boste ob modernem gago plesu in stripu. Svojevrstna in privlačna je točka dua Irian, ki se imenuje antipot. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji popularnih pesmi Latinske Amerike. Na svidenje torej tudi ta mesce r Park baru na Bledu. poročili so se V KRANJU Prosen Franc in Skapin Dana, Zupane Anton in Škobič Marija. Sitar Vladimir in Pucelj Mojca, Ko-murka Branko in Tomažin L ijana, Jerman Dušan in Kristane Kristina umrli so V KRANJU J are Franc, roj. 1900, Zeželj Franjo, roj. 19.32, Jeko-vec Lovrenc, roj. 1900. Plevnik Slavka, roj. 1897, Čufar Marija, roj. 1909, Bajželj Valentin, roj. 1901, Zorman Alojzija Ivana, roj. 1946, Mraz Julijana, roj. 1921, Bizo-vičar Ivana, roj. 1898 V TRŽIČU Bitenc Janez, roj. 1893, Ropret Ivan, roj. 1966, Pavlin Peter, roj. 189.3 tržni pregled JESENICE Solata 8,.r>0 do 9 din, cvetača 9.70 in 7 din, korenček 5 do 6 din, česen 20,50 din, čelni la 11,40 din, fižol 14,50 do 18,50 din, pesa 5 din, suhe slive 21,70 din, jabolka 7,50 do 8,20 din, hruške 11,50 din, grozdje 15 din, mandarine 1.3,30 do 17,60 din, limone 13 din, ajdova moka 19,19 din, koruzna moka 5,72 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,60 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 6 din, klobase 61,20 din, orehi 78,20 din, jajčka 1,75 do 2 din. krompir 3,25 din TRŽIČ Solata 10 din, špinača 5 din, cvetača 13 din, korenček 10 din, česen 20 din, čebula 10 din, fižol 15 do 17 din, pesa 7 do 8 din, paradižnik 16 din, jabolka 7 do 9 din, hruške 12 din, grozdje 14 din, banane 10 din, mandarine 14 din, limone 13 din, ajdova moka 16 din. kaša 15 din. surovo maslo 14 din, smetana 6 din, skuta 4 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 10 din, orehi 80 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 4 din, ananas 15 din nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 5 6 i 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 ■ 17 18 19 ■ 20 ■ 22 23 25 ■ 26 27 28 ■29 30 31 32 33 34 35 ■ |36 37 38 39 ■ 40 41 42 43 ■ 44 1 ■ 46 47 ■ 48 ■ 50 51 52 53 54 55 ReSitev nagradne križanke z dne 14. novembra: 1. korona, 7. Amadis, 13. amarena, 15. Isadora, 16. PA, 17. operacija, 19. AN, 20. Aro, 22. otomana, 2.3. Ant, 24. Rakek, 26. Nana, 27. Krka, 28. otok, 30. tartana, .32. plejade. 34. Aedi, .35. Ilir, .36. Nerv, .38. rikša, 41. raš, 42. Valkira, 44. AEG, 45. VT, 46. postavica, 48. SN. 49. antanta, 51. Amerika, 5.3. Sofija, 54. Ararat Izžrebani reSevalci: prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi MICI PLANINC, 64290 Tržič, Pristava 80; 2. nagrado (40 din) NELI KLEČ, 64000 Kranj, C. Talcev 71; 3. nagrado (30) BOŠTJAN TRILER, 64000 Kranj, C. 1. maja 61. Nagrade bomo poslali po poŠti. ŠAHOVSKI KROŽEK Šahovska mladost Mladost je norost, pravi pregovor. Samo, tako govorijo tisti, ki gledajo na mladost z viSje starostne stopnice. Vsekakor je mladost značilna po iskrivosti in neposrednosti, včasih tudi po vratolomnosti. Kakorkoli že, v Šahu velja prav isto kot v vsakdanjem življenju. Tako je tudi dolgoletni svetovni Šahovski prvak M. Botvinik, znan po globokoumni strategiji in veliki premiSljenosti v pozicijski igri, odigral v mlajših Šahovskih letih vihrave partije. Za primer si oglejmo pozicijo iz partije Botvinik - Čehover (Moskva 1935), po 23. potezi črnega. <0 mm # 1 m A Tj m mm i 1_ ■ ■ m m mm ■ rt ■ #1 7. Dh3xe6+ Kg8-h8 8. De6-h3+ Kh8-g8 Pozicija se je ponovila, vendar je tokrat črna obramba oslabljena za enega skakača. Odstranitev ali eliminacija težiSčnih obrambnih figur eden od temeljnih zakonov v napadu! To velja tudi za naslednjo potezo. 9. Tfl x f6!! Le7 x f6 10. Dh3 -h7 + Kg8 -f8 11. Tal -el! Črni kralj je v zadregi; umik preko e-li-nije mu je onemogočen in preti mat. Poskusi se reSiti z žrtvijo lovca, toda beli igra dosledno in po najkrajši poti matira črnega kralja. 11. ...Lf»-e5 12. Dh7-h8+ Kf8-e7 13. Dh8 x g7 + Ke7 -d6 14. Dg7xe5+ Kd6-d7 15. De5 -f5 + ! Črni kljub materialni prednosti nima rešitve. Sledilo je Se Kd7-c6 16. d4-d5 + Kc6-c5 17. Lb2-a3 + Kc5 x c4 18. Df5-e4+ Kc4-c3 19. La3-b4+ Kc3-b2 20. De4 - bi mat. Za igro v tej partiji je prejel Botvinik prvo nagrado za lepoto. dr. S. Bavdek Botvinik je odigral otvoritev zelo amni-ciozno. Iz pozicije tudi lahko ugotovimo, da je žrtvoval skakača na g5-poIju, kar je sicer v podobnih pozicijah razmeroma pogost primer. Črni ponuja povratno žrtev, ki pa je beli ni sprejel, temveč presenetljivo nadaljeval z novo žrtvijo. 1. Se5 x f7!f Kg8 x f7 2. g5-g6+'. Kf7 — g8 3. De2xe6- Kg8 - h8 4. De« - h.3 + Kh8-g8 5. Ld3-f5! Igra belega se tekoče odvija in črni kralj je stalno na udaru. 5. ...Sd7-f8 6. Lf5 -e6 + Sffl x e6 Vidim, da resno misliš z ločitvijo! Vodoravno: 1. muslimanska verska knjiga, 6. kamen v raznih latinskih označbah v medicini in kozmetiki, 11. bližnja sorodnica, 12. perzijski polosel, 14. dvorana, 15. del poti v tekmovanju, 17. omlačen snop žita, 19. ime jugoslovanske pevke popevk Štefok, 20. edinost, 22. nekdanji turški veleposestnik in dostojanstvenik, 2.3. avtomobilska oznaka za Ljubljana, 24. grahova slama, 26. kratica za ulico, 27. odprto ognjišče v sobi, dimnik. 29. ljubkovalno ime Aristotela, 30. letopis, kronika, 32. oborožen tat, 34. ljudski izraz za druščino, 35. kratica za Izvršni svet, 36. snemalka, 40. kratica za circa, približno, okoli, 42. kratica za stran, 44. globinske črte, ki vežejo na zemljevidu vse točke z enako morsko ipd. globino, 45. sukanec, 46. vrsta žita, krma za konje, 48. eden izmed Jonskih otokov, Odisejeva domovina, 49. brezpravno ljudstvo, 50. pristanišče starega Rima ob izlivu Tibere, 52. obokano stebrišče ali hodnik, 54. kolo, kotalka, valič, 55. krilo, jopa. Navpično: 1. zidarska žlica, 2. nadležna, čebeli podobna žuželka, 3. skrajni konec polotoka, 4. borišče, torišče, 5. ime TV napovedovalke Dolenčeve, 6. capini, malopridneži, 7. denarni drobiž v Hindustanu (množina), 8. avtomobilska oznaka za Pančevo, 9. ime slovenskega pesnika Grudna, tudi jarem, 10. ime TV scenografinje Mušičeve, 11. sanjaštvo, 13. uravnavanje, urejanje, 14. ameriški mikrobiolog, znan po cepivu proti otroški paralizi, 16. anglosaška ploščinska mera, 18. jezik indijskega srednjega veka in budističnih spisov, 20. manj uprizarjana Verdijeva opera, 21. tnalica, 24. ma^fcc, sadra, 25. otok otočja Tuamotu v Polineziji, 28. avtomobilska oznaka za Mostar, 31. kratica za Avtonomna pokrajina, 33. dolina v Beneški Sloveniji, ob Rezijanskem potoku, pritok Bele, 34. glasbilo na strune, s ploščatim trupom. 35. ime sremskega književnika Velikanoviča, 37. motalec, motalo, .38. grobo domače orientalsko platno, ,39. služabnik, strežaj v uniformi, livreji. 41. oče, 43. glas pri trganju, prelomitvi, 45. ime operne pevke Vidmar-jeve, 47. število z dvema ničlama, 49. vodna žival s kleščami, 51. Ivan Tavčar, 5,3. avtomobilska oznaka za Krapino. Rešitve pošljite do torka, 25-novembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Opozorilo vernikom Na vratih cerkve v angleškem mestu Bern-mandsay visi opozorilo, ki se glasi: »Naprošamo vernike, ki imajo navado, da v cerkvene puščice mečejo gumbe namesto kovancev, da v božjo hišo prinašajo navadne gumbe in ne supermo-dernih, da jih bodo lahko uporabili za svojo obleko tudi uslužbenci naše cerkve.« Novo pod zemljo Člani skopskega speleološkega društva so v minulih štirinajstih letih odkrili in raziskali 169 votlin v najrazličnejših krajih Makedonije. Večina teh jam poprej javnosti sploh ni bila poznana, so pa bogate s kapniki, podzemnimi jezeri in drugimi naravnimi lepotami. Polžje prvenstvo Štiri tisoč navijačev je hrupno bodrilo vrtne polže, ki so tekmovali v »hitrosti«. Svetovno prvenstvo je bilo v Bundarooju v Avstraliji. Zmagal je polž pod št. 806, njegov lastnik pa je bil osemletni deček. Razdaljo 182 cm je zmogel v »pičlih« dvajsetih minutah. Lastnik prvaka je dobil za nagrado plačane počitnice v letovišču. Pozimi brez soli Zahodnonemški senat je odločil, da pozimi ne bodo več posipali ulic s soljo. To niso storili zaradi tega, ker sol razjeda avtomobilsko pločevino, marveč zato, ker so raziskave, ki so jih opravili mestni biologi pokazale, da sol močno škoduje mestnemu zelenju. Samo v zadnjih letih je sol resno načela 14.000 dreves. Vpliva pa tudi na kakovost talnih voda. Umrl Scottov tovariš 88 let je bil star britanski polarni raziskovalec in ' vremenoslovec sir Charles Seymour Wright, ko je umrl v Britanski Kolumbiji. Wright se je udeležil znane Scottove odprave na južni tečaj, pri kateri je vodja izgubil življenje. Sodobna čarovnica , Italijanski filmski režiser Piere Capri je izjavil, da je Jacqueline Onassls sprejela vlogo sodobne čarovnice v njegovem filmu. To je majhna vloga in nekdanja prva dama Amerike vsaj za sedaj še ne namerava življenja posvetiti filmu. Igrala bo menda zastonj. Glavno vlogo v filmu imata Anglež Terence Stamp in. Američanka J""" ^"bprp s šolskih klopi Kostanj Sedela sem ob oknu in opazovala naravo, na katero je legel nočni mir. Sonce se je počasi, kakor da si po trudnem dnevu želi počitka, pomikalo za najbližji hrib, ki je žarel v prekrasnih barvah. Naučiti bi se morala še nepravilne angleške glagole, a se mi ni ljubilo. Niti knjiga za obvezno domače branje me ni pritegnila. Naenkrat se spomnim, da je v shrambi še nekaj kostanja. Kako ga bi bilo zanimivo peči, me prešine. Kuhanega sem se letos že prenajedla, pečenega pa niti pokusila nisem. Sklenila sem, da se to mora takoj zgoditi, saj sem v takem primeru zelo neučakana. Mlajši brat, ki je imel pouk popoldne, se je vrnil domov. Takoj je bil za to, da greva »nad kostanj«. Za hišo sva nanosila kup polen in dračja. Brat je na vsak način hotel, da drva postaviva v piramido, ker po njegovem mnenju drugače sploh ne bo gorelo. Ne meneč se za njegove taborniške veščine, sem zakurila. Ognjeni plameni so obliznili papir in suhe vejice, da je zapras-ketalo. Kar prestrašila sva se ob spoznanju da sva zakurila preblizu kozolca, saj bi lahko majhna iskrica zanetila požar. Ko so drva pogorela, sva na vročo žerjavico postavila posodo in vanjo stresla narezan kostanj. Brat jih.je nekaj zagrebel v žerjavico. Kmalu jih je s paličico izbezal ven. Kostanji so bili zunaj ožgani, znotraj pa na pol surovi, a za Ivana odlična poslastica. Kostanj v posodi se je bolje spekel, zato sva ga z užitkom pojedla. Ko sva pogasila ogenj, so se na nebu začele prižigati prve zvezde, med katerimi je v modrem pajčolanu kraljeval mesec. Od juga je zavela mrzla sapa in naznanila noč. Majda Trobec, 8. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Smreka Odmor Manjka deset minut do osmih. Vse hiti v šolo. Tudi jaz prihitim v garderobo še vsa zaspana. »Kje smo sedajle?« vprašam Ireno. »V podaljšanem,« mi odgovori in že hitiva proti razredu. Seveda se že od daleč sliši, kje je 7. c. V razredu je vse živo. Le nekaj jih prepisuje nalogo in s strahom pogleduje proti vratom, kjer naj bi vstopila tovariši-ca. Ta se uči. Mrzlično lista po knjigi in gleda, česa še ne zna. »Se kdo javi pri fiziki?« zavpije nekdo. Gruča sošolk sedi na zadnjih klopeh in se nekaj pogovarja. Ta ali oni se lovi, riše na tablo. Usedem se. »Greva ven?« me vpraša Majda. »Ciiin,« se zasliši zvonec in naznani začetek ure. Nekaj jih priteče v razred. »Tovarišica gre,« zadoni. Tisti, ki prepisujejo, hitro pospravijo zvezke, vendar se izkaže, da tovarišice ni. Še zadnji prihitijo zadihani v razred. Nekdo se naglas uči fiziko, saj se vsak boji, da bo vprašan. Magda zavzeto pripoveduje sošolki, kaj se ji je sanjalo. Polovica razreda, ki je bila zunaj, se vsuje v razred, to je znamenje, da zdaj res prihaja. Nekateri hitro pospravijo zvezke. Redki, ki ne verjamejo, da se bo začela ura, pogledajo skozi vrata, da bi se prepričali. Vendar vsak hitro vrata zapre. Končno skozi vrata vstopi tovarišica, ki ima v rokah dnevnik in oh, našo veliko sovražnico, redovalnico. Leno se vzdignemo. Tovarišica vpiše odsotne in pouk se začne. Cilka Demšar, 7. c r. osn. šole Železniki r Stala je v gozdu, ponosna in košata. Zraven nje je kot majhen palček rastla brhka breza in strahoma gledala nanjo. Smreka je raztezala svoje veje in silila vedno više. Nikoli ni pomislila na druga drevesa okoli sebe. Toda ta so precej razmišljala o njej. Vedno več prostora je zavzemala in izpodrivala ostale. Stari hrast na hribu je to vedel že takrat, ko je kmet prinesel majhno, nemočno smrečico in jo posadil pod hrib, da je hrast imel imeniten pogled nanjo. Lahko je spremljal njene rast in občudoval njeno lepoto. Smrečica je rastla in zrastla. Ptički so se spreletavali okrog njenega. vrha in neka gospa vrana si je dovolila splesti gnezdo na njej. Tako je naša smreka postala gostiteljica. Držala se je še bolj pokonci in ponižujoče gledala na druge okoli sebe. Kljubovala je vetru in dežju ter se ob lahnih sapicah elegantno zibala sem ter tja. Ponosna je bila na svojo temno zeleno obleko in ko se je pozimi ogrnila z belim »kožuhom«, je bila Še lepša. Ko se je neke zime spet odela vanj, jo je nekaj pož-gečkalo po deblu. »Oho, kdo si pa to dovoli?« je vzkliknila in se nevarno zazibala. Smreka je vztrepetala. Vedno bolj se je nagibala in nazadnje padla. Ona, ki je mislila, da ji nihče nič ne more, ona je bila premagana. Človek, ki je kakor mravlja proti njej, jo je z majhno napravico uničil. Smreka je ležala na tleh, okrog nje pa se je širil vonj po smoli. Kaj bodo sedaj naredili z njo, le kaj? L Irena Levak, 8. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Naša muca Sončne nedelje smo se igrali na skednju. Igro nam je prekinilo mucino mijavkanje. Glas se nam je zdel šibkejši kot ponavadi. »Kaj pa, če bi bila mladička,« smo vpraševali drug drugega. Pa se nismo motili. Res je bila. Dolgo smo jo iskali, a ves trud zaman. Muca je že poskrbela zanjo. Skrivaje jo je odvedla v drugo skrivališče. V mesecu dni je že tako odrasla, da se je prišla sončit za drva. Takrat smo jo vsi brez iskanja videli. Bila je bele in črne barve. Igrali smo se z njo. Sedela mi je na kolenih in božala sem jo po bleščečem kožuščku. V skodelici smo ji prinesli mleka. Igre z njo je enkrat moralo biti konec. Takrat nas je žalostno pogledala in nas povabila: »Mijav.« Pozimi je naglo zbolela. Njeno bolezen sem prva opazila. S skodelico mleka in kruha sem s težavo gazila po snegu do mačjega doma. Takoj se mi je zdelo sumljivo. Vsakič poprej mi je pritekla naproti, kakor hitro sem se ji približala. Tistega jutra ni bilo o njej sledu. Kaj se je z njo zgodilo? Kje je? Nemogoče! Na tisoče vprašanj se je pojavljalo v mojih mislih. Odgovora nisem našla. Le to sem vedela, da jo moram čim hitreje poiskati. Po dolgem prestavljanju vsake najmanjše reči, sem se vrnila žalostna. Tedaj pa sem jo zagledala. Bolnica je ležala ob posodi. Glave ni mogla dvigniti, žalosten pogled je upirala vame. Kljub trudu je nisem pripravila, da bi kaj poskusila. Opoldne pa je mrtva ležala ob vratih. V grmovju smo jo pokopali. Milena Košir, 7. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Jezno računanje Oh, kako je to hudo, če račun ne gre v glavo! Mama hoče, da modrujem, jaz pa jezno obupujem. Meni več kot jeza vsa bonbonov polna pest velja. A bonbonov ne dobim, ker doma se ne učim. Andrej Nastran, 6. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Naše mlade misli Lepo je biti mlad. Zdi se mi, da mladi gledamo svet z drugačnimi očmi. Včasih, ko gledam odrasle, kako hitijo za posli in včasih store kaj tudi napačno, pa si zaželim, da bi vsaj nekaj časa, mogoče samo en dan, veljalo na svetu samo tisto, kar bi sklenili mladi. Zjutraj bi starši odšli v šolo, mi pa bi odšli v tovarno. Potem bi tudi odrasli vedeli, kako hudo je, če si v šoli vprašan tisto, česar se nisi učil. Seveda bi dobili tudi nalogo. Če pa bi dobili slabo oceno, bi se morali doma učiti. Ko bi se vrnili domov, bi morali odrasli pomiti posodo, mi pa bi se zleknili v fotelj in brali dnevni časopis. Zvečer bi odšli na konferenco, kjer bi se dogovorili o vsem tistem, kar delajo odrasli napak. Vsem ljudem bi dali dovolj denarja, da si kupijo dovolj hrane, poslali bi veliko kruha vsem tustim, ki so lačni, končali bi vse brezsmiselne vojne, vsem ljudem bi dali svobodo in pravico, da sami odločijo, kaj želijo. Pomagali bi nerazvitim deželam, da si zgrade svojo industrijo, vse bolne bi poslali v bolnišnice. Uničili bi vse jedrsko in klasično orožje, nepismene bi poslali v šole. Spremenili bi svet in dokazali odraslim, da tudi mladi lahko storimo kaj dobrega in pametnega ter da smo plemenitejši od njih. Odraslim bi pokazali, da včasih ravnajo napačno in zahtevajo preveč od nas. Vsi mladi si želimo kaj podobnega. Radi bi, da bi nas odrasli razumeli. Radi bi živeli z vsemi v prijateljstvu in v svetu, kjer bi ne bilo nikjer brezpotrebnega nasilja. In mogoče nam bo to nekoč uspelo! Milena Fornazarič, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Sosedov fantek ISosedov fantek žlampek se vode je napil. Potem je klokotalo in klokotalo: klob-bunk v želodčku je dejalo. Še malo bi pil pa rega kvak-kvak bi zavpil. Erika Luskovec, 2. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur radio 22 _ 4.30 8.10 9.05 9.35 9.50 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 sobota Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Čudežni svet računalnika Hupreta Minute z ansamblom Jožeta Privška Lahko noč, otroci Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden program Sobota na valu 202 Vedri ritmi Vodomet melodij Odrasli tako. kako pa mi Glasbeni drobiž od tu in tam Slovenska ročk selekcija Portret orkestra Miles Daviš z orkestrom Gil Evans Naš podlistek Zvočni kaleidoskop S popevkami po Jugoslaviji Svet in mi Deset minut z ansamblom Silva Stingla Vročih sto kilovatov Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Richard VVagner: Mojstri pevci nurnberški. opera v treh dejanjih 23.55 Iz slovenske poezije 23 6.00 8.07 8.47 9.05 9.55 10.05 11.10 11.30 14.04 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Drugi 8.05 9.35 10.05 10.35 10.50 11.33 13.17 14.00 nedelja Dobro jutro Radijska igra za otroke — B. Dolinar: Pepelka 71 Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Glasbena medigia Prvi aplavz Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — H. Pinter: Pokrajina Glasbene razglednice Lahko noč. otroci V nedeljo zvečer Skupni program J RT - studio Beograd Literarni nokturno V lučeh semaforjev program Zvoki za nedeljsko jutro Mladina sebi in vam ■S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti Naši kraji in ljudje Cocktail melodij Melodije po pošti Film. opereta, musical Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na vaiu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes oh 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz ansambelske glasbe srbskih skladateljev 23.55 Iz slovenske poezije 24 ponedeljek 4.30 8.10 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 23.05 23.15 Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Mali vokalni ansambli in solisti Kdaj, kam, kako in po čem Dopoldanski komorni koncert Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika Ob lahki glasbi Minute z ansamblom bratov Avsenik Lahko noč, otroci Ce bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru Norrie Paramor 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po zborovski literaturi 19.30 Dvajset vedrih minut ob Mendellsohnu 19.50 Literarni večer 20.35 Joseph Havdn: Godalni kvartet v Es-duru. op. 75. št. 6 21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 25 torek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Popevke brez besed 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 Po domače Priporočajo vam Iz dela glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Družba in čas Slovenski koncertni umetniki V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Atija Sossa Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Od premiere do premiere Zvočne kaskade V utripu kola Literarni nokturno Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Borci nam pripovedujejo 14.20 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta 14.33 Znana imena, znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 16.40 3000 sekund radia Študent 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevko Terezo Kesovijo 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Predstavljamo vam opero Lukreeija Borgia Gaetana Donizettija 20.35 Sazlburški festival 1975 22.25 Pesnitve za godala 23.05 Razmišljujoči svet tonov 23.55 Iz slovenske poezije sreda 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti — Švedska 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto vrtiljak 16.45 Naš podlistek 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana 18.05 Po poteh odločanja 18.35 Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Zvoki in melodije za vas. 20.45 Kulturni globus 21.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Ročk jazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu sambe 18.00 Progresivna glasba 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Skupni koncert Budimpešta — Ljubljana 21.00 Sodobni literarni portret 21.15 Giacomo Puccini: odlomki iz opere La Boheme 22.15 Teden češkoslovaške kulture v radiu Praga 1975 23.10 Glasbene duhovitosti Erika Satieja 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Zborovska glasba iz dobe čitalnic 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Predstavljamo vam 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 S pihalnimi godbami 13.30 Priporočajo vam 14.10 Iz glasbenih šol 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Jezikovni pogovori 17.00 November 75 17.30 Iz domačegaa opernega arhiva 18.05 Naš gost 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 18.35 Vedre melodije 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Prenos prireditve jugoslovanskih radijskih postaj v počastitev dneva republike iz Jajca 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.35 15.40 in plesnih ritmov program Četrtek navalu 202 Od melodije do melodije Zvoki orkestra Paul Mauriat Samoupravljanje s temelji marksizma Otroci med seboj in med nami Mozaik glasov in instrumentov Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non-stopples z orkestrom Jo Ment 281 petek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.30 Jugoslovanska narodna glasba 10.05 V središču odločanja 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Šopek novih domačih melodij 13.30 Priporočajo vam 14.10 Mladina poje 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Glasbena medigra 16.50 Človek in zdravje 17.05 Stane Skrabar: Mladost in AVNOJ 17.25 Popularnost in množičnost v slovenski glasbi zadnjih 30 let 18.05 Ogledalo našega časa 18.20 Zvočni signali 19.40 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Stop-pops 20 21.15 Oddaja za naše izseljence 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Litererni nokturno 23.15 Na predvečer praznika Drugi program 9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo-jazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretj 19.05 20.00 20.15 22.00 23.30 23.55 i program Radijska šola — B. Smačoski: Veliko pristanišče Bach in čembalo Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Iz starejše slovenske operne literature Iz slovenske poezije gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 21. novembra, ob 19.30 za red PETEK -D. Storev: KMETIJA; gostuje AGRFTV in MGL iz Ljubljane; ob 17. in 20. uri - F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH; gostovanje v Tržiču; SOBOTA, 22. novembra, ob 19.30 za red SOBOTA -D. Storev: KMETIJA; gostuje AGRFTV in MGL iz Ljubljane. TONE ČUFAR JESENICE PETEK, 21. novembra, ob 16. uri - T. Cufar: POLOM; za Šolski center Radovljica; SOBOTA. 22. novembra, ob 19.30 - T. Fornezzi-Tof: SATIRIČNI KABARET METLA; vstopnice dve uri pred predstavo pri blagajni ali rezervacije na telefon 21-260. kino Kranj CENTER 21. novembra amer. barv. akcij. KUNG FU — ZELENI OBAD ob 16. in 20. uri, amer. barv. DIPLOMI-RANEC ob 18. uri za Filmsko gledališče 22. novembra amer. barv. akcij. KUNG FU — ZELENI OBAD ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. AKCIJA ZA ATENTAT ob 22. uri 23. novembra amer. barv. risani VESELE ZGODBE ob 10. uri, amer. barv. akcij. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 21. uri 24. novembra amer. barv. AKCIJA ZA ATENTAT ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 21. novembra franc. barv. ŠTIRI DNI V PEKLU ob 16., 18. in 20. uri 22. novembra jug. barv. HITLER IZ NAŠE ULICE ob 16. in 18. uri, amer. barv. krim. LOV ob 20. uri 23. novembra amer. barv. krim. LOV ob 14. in 18. uri, premiera jug. barv. voj. SOL ob 20. uri 24. novembra amer. barv. akcij. KUNG FU — ZELENI OBAD ob 16., 18. in 20. uri Tržič 22. novembra amer. barv. krim. SERPICO ob 18. in 20. uri 23. novembra amer. barv. krim. SERPICO ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 22. novembra amer.-ital. barv. akcij. . . . SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16., 18. in 20. uri 23. novembra ital.-amer. barv. akcij. ... SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 17. in 19. uri 24. novembra amer. barv. vestem PONNY EX-PRESS ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 2.3. novembra ital.-angl. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 16. uri Skorja Loka SORA 21. novembra amer. barv. komed. VELIKA PARADA KOMEDIJE ob 18. in 20 uri 22. novembra amer. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. in 20. uri 23. novembra amer. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 21. novembra amer. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 20. uri 22. novembra amer. barv. komed. VELIKA PARADA KOMEDIJE ob 20. uri 23. novembra amer. barv. akcij. TEXAS EXPRESS ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 21. novembra jug. barv. voj. komed. BOMBAŠI 22. novembra amer. barv. pust. DAKTARI — ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU, amer.-angl. barv. drama VELIKI GATSBY 23. novembra amer.-angl. barv. drama VELIKI GATSBY 24. NOVEMBRA amer. barv. vestem NEPOZNANI ZAŠČITNIK Jesenice PLAVŽ 21. novembra ital. barv. CS krim. ŽIVELA AMERIKA 22. novembra amer. barv. vestem NEPOZNANI ZAŠČITNIK 23. novembra amer. barv. pust. DAKTARI — ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU, amer. barv. vestem N K POZNANI ZAŠČITNIK 24. novembra angl.-amer. barv. drama VELIKI GATSBY Kranjska gora 22. novembra ital.-franc.-nem. barv. CS vojni OD PEKLA DO ARDENOV 23. novembra jug. barv. voj. komed. BOMBAŠI Dovje Mojstrana 22. novembra amer. barv. krim. SUPER FLY 23. novembra ital.-franc.-nem. barv. CS vojni OD PEKLA DO ARDENOV Radovljica 21. novembra angl. barv. ŠAKAL ob 20. uri 22. novembra ital. barv. SMRT V RIMU ob 18. uri, amer. barv. vestem ROPARJI VLAKA ob20. uri 23. novembra jug. zabavni PAJA IN KOZLIČEK ob 10. uri, amer. barv. vestem ROPARJI VLAKA ob 16. uri, ital barv. OBRAČUN MAFIJE ob 18. uri. ital. barv. SMRT V RIMU ob 20. uri 24. novembra amer. barv. pust. TRADER HORN ob 20. uri Bled 21. novembra ital. barv. SMRT V RIMU ob 20: uri 22. novembra ital. barv. OBRAČUN MAFIJE ob 18. uri. angl. barv. ŠAKA L ob 20. uri 23. novembra jug. zabavni PAJA IN KOZLIČEK ob 14. uri, amer. barv. pust. TRADER HORN ob 16. uri, angl. barv. ŠAKAL ob 18. in 20. uri 24. novembra amer. barv. vojni TOPOVI NAVARO-NA ob 20. uri televizija. 22 sobota 9.30 TV v šoli: Družba in izobraževanje. Risanka, Izobraževalna oddaja (Bg) 10.35 TVvšoli: Vzgojna posvetovalnica. Pravopis. Vzpon človeka(Zg) 12.00 TVvšoli: Književnost BiH. TV leksikon (Sa) 14.10 625 - ponovitev 14.30 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — prenos 15.55 Nogomet Borac : Vojvodina — prenos (Sa I 17.50 Obzornik 18.05 Kako se je kalilo jeklo — sovjetska nadaljevanjka. B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Življenje je lepo — oddaja TV Beograd. B 20.30 Zagreb 75 — prenos festivala zabavnih melodij (Zg) 21.45 Moda za vas, H 21.50 TV dnevnik 22.10 Koiak - serijski film, B 23.10 Boks Parlov : Frankham — posnetek UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 14.30 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — prenos 18.05 Vaterpolo Mladost : OSC 18.55 Vaterpolo Partizan : Napoli 20.00 Človek v tundri — dok. film 20.50 Sužnja — predstava HNK Split 22.05 Boks Parlov : Frankham Oddaj 14.30 15.55 18.00 18.15 19.30 20.00 20.30 21.45 22.05 nik Sljeme Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — prenos Nogomet Borac : Vojvodina Kronika Otroška oddaja TV dnevnik Življenje je lepo Zagreb 75 — prenos festivala TV dnevnik Nagrajeni filmi Simpatična Milena Dra vič je tudi kot Jana 1 beograjski seriji Življenje je lepo odlična. — Foto: A. U. 23 nedelja 9.00 Poročila 9.05 R. Bratnv: Kolumbovci — TV nadaljevanka 10.10 11.15 12.00 14.05 15.05 15.40 16.25 16.40 16.50 17.00 18.20 19.10 19.30 19.50 20.05 21.05 21.40 22.15 Otroška matineja: Klovn Ferdinand in nogomet. Znameniti živalski vrtovi Kmetijska oddaja , Bg ter vitamin C. Mleko je izredno primerno v prehrani, kjer potrebujemo manj kalorij. Z mlekom izpolnimo praznino med zajtrkom in kosilom. Razen tega pa mleko zmanjšuje apetit. Prav tako je mleko primerno za popoldansko malico, ali pa z njim zaključimo kosilo ali večerjo. Tudi sicer lahko s hladnim mlekom postrežemo namesto kave ali alkoholne pijače, posebno če mu Takale pa je njegova športna garderoba za hladne dni: hlače iz žameta, daljši jopič čez srajco in brezrokavnik ter seveda obvezen šal in čepica. dodamo sadni sirup, čokolado, kavo ali vanilijo ali kapljico ruma. Le redki ljudje so na mleko alergični in ga zato ne smejo uživati. Prav tako je mleko črtano iz diet za jetrne bolnike. Seveda pa lahko vsi, ki ne smejo piti mleka, uživajo mlečne izdelke kot so skuta, jogurt in razni siri. Mleko priporočajo tudi vsem, ki se veliko potijo, in tako izgubljajo mnogo soli. Ce govorimo o mleku, ne moremo mimo jogurta. Med zadnjimi odkritji omenimo še to, da očitno jogurt vsebuje snovi, ki znižujejo količino hole-sterina v krvi. Te snovi sicer še niso odkrite, je pa res,«da ostajata tako mleko kot jogurt še naprej velika prijatelja želodca in prebave in posredno tudi našega videza. Kako zaposliti malega nagajivca, da ne bo pb slabem vremenu med štirimi stenami prodajal dolgčas? Iz navadnih lesenih kljukic za obešanje perila si lahko sam, če je že tako spreten v prstih, zlepi pravo pravcato ladjevje. Kljukicam odstranimo žico, oba dela zlepimo po gladkih straneh, na vrhu pa lahko iz tankih paličic, morda kar od vžigalic, in malih okroglih rdeče pobarvanih zamaškov nazidamo z lepilom podobo ladjice. Maj ar on Majaron je znana dišavnica iz sredozemskih dežel, kjer raste divje. Gojeni majaron, ki ga poznamo pri nas, je enoletna, lahko pa tudi večletna rastlina. V kuhinji uporabljamo sveže zelene listke majarona, lahko pa tudi posušene. Aroma te dišavnice je močna, okus pa malo grenak, zato ga uporabljamo v majhnih količinah. Majaron dajemo v krvavice, jetrne klobase, v godljo, v vse jedi iz stročnic, v enolončnice iz repe. zelja in rumene kolerabe, v obare, v jetrne cmoke in v jedi iz ledvic. Z majaronom in timijanom odišavimo zmleto meso za mesne štruce in polpete. Tudi v omake ga dajemo, v juhe in jedi z dušenim mesom. Zeleni majaron se drobno sesekljan poda tudi k namazu iz sira za mazanje in črnega kruha. Potrebujemo: pol kg krompirja, surovo maslo ali margarino, 2 žlici majaronovih listkov, 4 mlade čebule ali šalotke, bele drobtine, sol, poper. Krompirjeva pita Krompir operemo, olupimo, spet operemo in narežemo na tanke listke. Posodo namastimo s surovim maslom ali margarino ter vanjo nalagamo plasti krompirja. Vsako plast potresemo s sesekljanimi majaronovimi listki, sesekljano čebulo, drobtinami ter soljo in poprom. Med plasti krompirja natresemo tudi nekaj kosmov maščobe, lahko je maslo ali margarina, sicer pa vsako plast vedno zaključimo z drobtinami. Preden potisnemo v pečico, potresemo krompir tudi po vrhu s kosmi masla ali margarine. V srednje vroči pečici pečemo eno uro in ponudimo z zeleno solato. Nega mastnih las (1) Na naše lase vplivajo zunanji vzroki, od notranjih pa seveda prehrana in pa splošno zdravstveno počutje. Največ preglavic povzročajo mastni lasje, saj umažejo posteljno perilo, našo obleko, razen tega pa jih težko začesemo v prikladno pričesko, pa tudi nič kaj lepi niso na pogled. Zdravljenje premastnega lasišča naj se začne s spremembo v prehrani. Crtajte iz jedilnika mastno meso, sir, sladkorčke, močnate jedi in izbirajte le nemasten sir, pusto meso, jogurt, kvas, sadje in zelenjavo. Seveda pa naj taksna prehrana traja vsaj nekaj časa, v dveh dneh kake spremembe seveda ne more biti. Pričeska kot smo že rekli pri mastnih laseh ne sme biti preveč komplicirana: najbolje je, če se dokaj kratko postrižemo. Dolgi lasje postanejo tudi hitreje mastni, ker se bolj oprijemajo glave. Prav tako ni priporočljivo nositi lasulj in lasnih vložkov, stanje pa prav tako poslabšujejo prevroč fen ali havba in premočno drgnenje lasiSča. Seveda ni, da bi hodili okoli z mastnimi lepljivimi lasmi, zato si jih umivajte pogosto, tako kot se vam zdi, da je potrebno. Treba je le izbrati primeren šampon in lase ie enkrat šamponirati. Drgnjenju lasišča se raje odpovejmo. Med sredstvi, ki zmanjšujejo izločanje lojnic na lasišču, je tudi obsevanje s kremenčevo svetilko. Poleti ob morju gotovo opazite, da sonce in morska voda uredita izločanje na mastnem lasišču. Pozimi pa to poskušamo z obsevanjem. Sedemo kak meter od svetilke in prvikrat obsevamo le dve minuti, kasneje pa čas podaljšujemo do 20 minut. Lase medtem večkrat razče-šemo, roke pa imejmo zavarovane z rokavicami, da se ne opečemo. marta odgovarja Metka z Jesenic — Prosim vas za nasvet: kaj naj oblečem za novoletno praznovanje. Najraje nosim krilo midi dolžine. Stara sem 18 let, tem lasa in temnook visoka 163 c tehtam pa 60 Svetujte mi t\ prosim, kom cijo barv in teriala, pa š ko besedic obutvi in n Marta — v krilu midi do zine in bluzi najbolje počutite, je seveda prav, da se tako oble čete tudi na novoletno praznovanje. Krilo naj bo iz temno modrega gladkega žameta in tudi životek bluze je iz žameta. Izrez je večji, rokava, ki so precej široka, pa so iz vzorca-stega tankega diolena (za moške srajce). Tudi životek ob izrezu in zaključek rokavov obroblja trak iz vzorčastega blaga. K taki obleki nosite salonarje, nakit pa ni nujen. Tanka verižica tik ob vratu bo čisto dovolj. V OBS/WSK\H NJ&SEH Če bi on rad gladko pleten pulover, ki ima šive le rahlo nakazane, stopite v ALMI-RINO prodajalno v Radovljici, kjer jih imajo v sivi, drap, rjavi, zeleni in rjasti barvi in v velikostih od 44 do 52. Cena: 280 din Našemu dojenčku zima ne bo mogla do živega, ce ga bomo vtaknili v takole vrečo. V rdeči, modri in rjavi barvi jih prodajajo v prenovljeni ZARJINI otroški prodajalni na Jesenicah (pri carinarnici). Cena: 210 din Zelo ugodno pa lahko te dni kupite na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU kratek usnjen jopic iz nape. V velikostih od 46 do 52 jih imajo in v črni in rjavi barvi. Cena: 675 din Se vam je zahotelo zajčka? Ce ga imate radi, naj vam povemo, da imajo v Centra-lovi DELIKATESI v Kranju konzervirano zajčje meso v paradižnikovi omaki. Uvoz s Kitajske. Cena: 7,66 din 1 (8. zapis) Ker nameravam prihodnji zapis v celoti posvetiti prelepemu osrednjemu spomeniku NOB v Mavčičah, delu žal prezgodaj umrlega arhitekta Nandeta Jocifa. bo danes na vrsti dvoje kramljanj iz mavške preteklosti. KUŽNO ZNAMENJE Neprijetno zveni tak naslov — saj vemo. da so ta znamenja, postavljena kje daleč zunaj vasi, pravzaprav nekaki nagrobniki na grobiščih kužnih žrtev nekega kraja. Seveda jih je bilo treba pokopati posebej, kje daleč, ne na vaškem pokopališču — okuženih so se bali celo mrtvi... Te misli me obidejo, ko vidim na svojih pešpoteh kamnite križe, stebrasta znamenja, okrogle ali oglate stebriče, včasih s podobami »kužnih svetnikov« (sv. Roka. Boštjana. Rozalije, Barbare idr.). Ponekod je postavljen na vrhu znamenja že križ sv. Benedikta z dvema prečnima tramovoma, kakršne so nosili okuženi ljudje okrog vratu. — Na večini znamenj je tudi vdolbena letnica, ko je divjala strašna kuga. No naše »kužno znamenje« na polju (pol kilometra od vasi) pa je tako: štirioglat spomenik, zidan v obliki stebra; v zgornjem delu ima štiri vdolbine, v katerih so bile nekdaj podobe »kužnih svetnikov«. Streha je piramidasta (štiri-kapna), kot je v navadi tudi pri drugih poljskih znamenjih. Je pač proti vetrovom najbolj odporna oblika. Seveda za ta kužna znamenja (razen Spomeniškega varstva) nihče ne skrbi, vsaj tako ne kot za druga sakralna znamenja. Plevel in osat sta »okrasni« rastlini naših kužnih, žalostnih znamenj .. . HUDI KLJUKEC Kot marsikje na Gorenjskem, so imele tudi naše obsavske vasi svojega ro-kovnjača. Kot Besnica Dimeža ali kot Kamnik Velikega Grogo-Nandeta. tako je tudi v eni od votlin v skalovju desnega savskega brega nekje med Jamo in Mavčičami imel svoje skrivališče Hudi Kljukec. Zgodovinar dr. Josip Gruden (po mojem najzaslužnejši slovenski zgodovinar — kot imam za najzaslužnejšega potopisca Josipa Lavtižarja, rojaka iz Kranjske gore) je v svoji Zgodovini slovenskega naroda, ki je začela izhajati leta 1910, zapisal o »Hudem Kljukcu« naslednje: Na Gorenjskem se je proslavil ob koncu 17. stoletja z drznimi čini in napadi glasoviti Hudi Kljukec. Njegovo pravo ime je bilo Janez Košir. Izgubil je starše že v zgodnjih detinskih letih, zato je vzrastel brez vzgoje in nadzorstva. Nekaj let je služil pri nekem krčmarju in se šel potem učit k nekemu padarju zdravilstva. Tu je ostal tri leta in si v tem času pridobil veliko spretnost v ranocelništvu. Pa tudi ta obrt ga ni osvojila. Zato jo je potegnil k ciganom, ki so se tedaj v številnih tropih potikali po Gorenjskem. In naš Košir je pri ciganih obveljal celo kot vodja drhali. Zbral je okrog sebe same drzne može, roparsko tolpo, sestavljene zvečine iz ciganov pa tudi iz izprijenih dijakov in drugih delo-mrznežev. S to svojo družino je ropal, kradel in goljufal po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. — O njegovi drznosti in zvijačnosti so med ljudstvom nastale cele pravljice. Saj se kmetje razen Turkov niso nikogar bolj bali kot Hudega Kljukca. Oblasti so ga zaman zasledovale, vednc jim je znal uiti. Slednjič se je spri s svojimi pajdaši in je dva od njih. nekega cigana in nekega študenta, ustrelil. — Zdaj je obljubil oblastem, da se hoče poboljšati, ako mu zagotove popolno odpuščanje. — Dovolili so mu, da se je vrnil v domače kraje in ostal brez kazni. Naselil se je v Jami za Savo, kjer je odprl krčmo in začel tudi ljudi zdraviti. Leta 1680 se je oženil z neko kme-tiško hčerjo iz Smlednika. Kot ranocelnik si je Hudi Kljukec zdaj pridobil še večji sloves, kot onega, ki ga je imel zaradi svojih hudodelstev. Še dandanes živi med ljudmi v obsavskih vaseh spomin na Hudega Kljukca. KAZEN ZA IZDAJO Načitani in v zgodovinskih rečeh izvedeni prijatelj Janez Polajnar iz Cerkelj pa mi je pred dnevi še izpopolnil podobo o Hudem Kljukcu. Polajnarjev oče je v zimskih večerih pripovedoval ob topli kmečki peči. da je neka ženska-domačinka ovadila Kljukca kranjskim biričem. Povedala jim je. da sedi možak v gostilni na Gaštejskem klancu sam pri mizi, že malo okajen in brez tovarišev. — Pohiteli so biriči — štirje so bili — in navalili na nič hudega slutečega Kljukca. Pobrali so mu pištole in nože, ga krepko zvezali in podrli v kot na tla. Potem so biriči sedli za mizo. naročili pijače in se veselili nagrade za to »zmago« (na Kljukca, živega ali mrtvega je bila razpisana visoka nagrada). — Zviti birt jim je donašal vina, več kot so ga zmogli — hvalil jih je, ker so tako junaško prijeli velikega rokomavha. Pijani biriči niso opazili, da je birt pomignil hlapcu, ki je brž razumel: porezal je Kljukcu vezi in mu s tem omogočil beg v gozd. To je treba razumeti tako. ker so bili birtje skrivni pristaši ali vsaj zavezniki rokovnjačev — kaj ne'bi. saj so dali Kljuk-čevi in njemu podobni vedno dosti izkupička krčmarjem. Tudi Kljukec je imel pristaše vsepovsod, največ okrog Stražišča in v obsavskih vaseh. In od teh je kmalu zvedel, kdo ga je ovadil biričem. Poiskal je ono žensko-izda-jalko in jo odvlekel v gozd za Šmarjetno goro. Tam je jezen zarjovel nanjo, zakaj ga je šla ovadit. Ženska pa se je, vsa tresoča od strehu prestrašena izgovarjala, da Hudega Kljukca sploh ne pozna in da tudi še nikoli ni slišala o njem. To pa je možakarja tako raztogotilo, da je vrgel babnico ob tla, ji sedel na hrbet — potem pa ji je nakoval zadnjico s kovanimi žbicami za kvedrovce. Seveda se je ženska drla na. vse pretege. pa ji ni nič pomagalo. Z vpitjem je priklicala le še dva Kljukčeva pajdaša, ki sta jo še pomagala držati, ko jo je Kljukec koval. No, ko je bilo kazni dovolj, je Kljukec babnico vzdignil in jo vprašal, če zdaj pozna Hudega Kljukca. O, ja, sedaj ga pa dobro poznam, mu je s težavo izjecljala in jo kar najhitreje — s podkovano zadnjico seveda — ubrala proti domu. (Se bo nadaljevalo) Izšla je knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1975 Še sedaj ne razumem, kako sem mogel to narediti svoji ljubljeni materi. Kot rečeno je bila pri meni in sem vseeno neki dan hotel umreti. Zaužil sem okoli 80 tablet za živce in spanje. Mene so reševali v bolnici na Jesenicah in pozneje zdravili v Begunjah, a mojo mater bi tedaj kmalu zadela srčna kap in je odšla od mene. Zelo mi je zamerila. Mislim, da človek marsikaj prenese, četudi je obupan in zgubi voljo do vsega. Pri tem je pomembna vsaka malenkost. Da sem se takrat dvignil, je bilo zame pomembno to, da so me v bolnici obiskali vsi peki in mi zaželeli skorajšnjega okrevanja in vrnitve na delo. Tudi to je bilo zelo pomembno zame, ker so prišli moji bratje in sestre in me vsi tolažili. Tudi oče, ki je bil zaradi alkoholizma že nekaj let invalidsko upokojen, je za nekaj časa pustil pijačo in prišel k meni. Imel me je močno rad. Ves čas je pri meni jokal, zakaj sva ravno midva tako nesrečna in se ne znava rešiti pijače. Oče je takrat uvidel, da sem bil tudi jaz že odvisen od alkohola. Nihče pa me ni grajal, ker sem razžalil našo že zelo slabo in dobro mater. To mi je toliko pomenilo, da sem po vrnitvi z zdravljenja v Begunjah zopet pustil močnejša opijanja. Vpisal sem se zopet v drugi letnik ESŠ in ga tudi dokončal že malo lažje kot prvega. Svoje delo v pekarni sem zopet bolj v redu opravljal in sem zato notranje bil bolj zadovoljen sam s seboj. Medtem sem spoznal neko žensko. Z njo pa se žal nisva mogla nikoli razumeti. Trdila je, da se ne bi smel šolati naprej in naj bom zadovoljen s poklicem peka, jaz pa sem nasprotno hotel svojo izobrazbo izboljšati in pozneje poklic celo pustiti, saj mi je nočno delo vse bolj škodilo. Tako sva se kmalu razšla, jaz pa sem se zaradi tega nekajkrat zopet močno napil. Tisto pitje pa mi je že tako škodilo, da sem skoraj ponorel. To sicer nisem, pač pa sem moral zopet v bolniško. Pozneje po tem dogodku sem imel vse manj moči za šolanje, tudi pri delu sem postajal zopet nezanesljiv, saj sem moral kadarkoli v stalež. To pa je motilo nadrejene in sodelavce, saj so hoteli delavca peka, ne pa študenta in bolnika ter večno zagrenjenega človeka kot sem bil tedaj jaz. Prišlo je ponovno do sporov že v tem podjetju. No in jaz sem potem začel znova piti namesto, da bi stisnil zobe, malo potrpel in mogoče začasno tudi šolanje tretjega letnika opustil. Tega nisem storil in zato sem kaj kmalu zopet zbolel. Ob neki priliki pa sem se med delom ponoči, ko sploh nisem bil vinjen, stepel s sodelavcem, tako da sem ga poškodoval po roki. Na sodišču so me spet kaznovali, sicer samo pogojno, vendar me je to močno žrlo, saj sem bil, ko sem bil trezen, še kar dostojen in tudi prijazen z ljudmi. Ob koncu 1963. leta je k meni prišla zopet moja mati, ki mi je že oprostila za prej povzročeno gorje. Takrat me je mati nagovorila, naj se spet poročim. Svojo mater sem ubogal in tega mi še danes ni žal. V enajstih letih drugega zakona sem spoznal, da me druga žena bolj ljubi in da je boljše imeti preprosto žensko kot pa preveč razvajeno in visokoletečo. Taka je bila namreč moja prva žena. Nasprotno pa sem svoji drugi ženi povzročil dosti težav s svojim alkoholizmom. Nikoli me ni zapustila. Vedno je namreč upala, da se bo to že nekoč končalo. Ko sem že pri svoji drugi ženi, moram povedati, da je le-ta imela nezakonskega otroka, ki je bil ob najini poroki star dve leti in pol. Posvojil sem ga kot mi je predlagala pokojna mati, saj sem zvedel, da je bil njegov oče pokvarjen in ni spoštoval ne njega in ne ženske, s katero je imel otroka. Pozneje, ko sem se vdal v še večji alkoholizem, mi je za to posvojitev bilo žal, saj je po poroki vedno zmanjkovalo denarja. Žena se ni takoj zaposlila. Samo moja plača je bila premalo za tri ljudi in alimentacijo za mojega otroka iz prvega zakona pa še za stroške dodatnega šolanja v ESŠ. Zeno so njeni starši zaradi nezakonskega otroka zelo zapostavljali in sovražili pa tudi sosedje in znanci, saj je med ljudmi na podeželju še vedno zakoreninjena misel, da je biti mati nezakonskega otroka nekaj proti morali in da je to grdo. Tega mišljenja pri meni ni bilo, saj smo v naši družini imeli sestro in brata, ki jih je mati že imela pred poroko z našim očetom. Tudi naš oče doma ni slabše ravnal z njima. Ko je bil pijan, je z vsemi grdo ravnal, ko je bil pa trezen, je bil zelo dober z vsemi in prijazen. Tudi mene alkohol še ni toliko pokvaril, da bi sovražil otroka za tisto, česar ni sam kriv. Moja bivša žena, njena mati, ter brat pa so mi branili normalne stike z mojim prvim sinom. Le to so zahtevali, da bi v redu pošiljal alimentacijo. Vendar pa mi le-ta ni bila prisojena na sodišču ob ugotavljanju krivde za ločitev, ker le-ta ni bila moja. Pa tudi ženin brat me je poškodoval. Še nekaj let po ločitvi sem plačeval za posojilo, najeto za popravilo ženine hiše. V srcu sem čutil, da moj otrok ne more živeti samo od hiše, pa sem kmalu po ločitvi začel pošiljati določene zneske. Sedaj pošiljam po 200 din, čeprav ima moja bivša žena višje dohodke, ker ima pač višjo izobrazbo od mene, saj je verzirana računovodkinja. Pač pa nima nobenih dohodkov moja bivša tašča, ker je bil njen mož privatni kovač in je sploh bil še večji alkoholik kot naš oče. Tako me je torej vest pekla, da ne bi nič prispeval za svojega otroka iz prvega zakona. S posvojitvijo otroka sem dobil nekakšno nadomestilo, ker so mi branili stike z mojim otrokom. Tako je bilo vsaj eno leto po drugi poroki pri mojem drugem zakonu še nekako znosno, saj nisem dosti popival. Toda žal to ni dolgo trajalo, saj sem potem spet začel piti, ko nisem mogel dokončati tretjega letnika ESŠ. Imel sem torej dosti dela in skrbi, ni mi bilo nikoli več dolgčas, pa sem vseeno spet segel po pijači, ki mi je uničevala zdravje, sposobnost dela in mišljenja. Še bolj pa je le-ta uničevala družinsko sožitje, saj je moja sedanja žena že v svoji družini doživela alkoholizem. Prav tako so bile potrebe po sredstvih drugo leto trajanja mojega sedanjega zakona še večje, ker je bilo treba plačati varstvo otroka pa tudi moja žena je imela težave z zanositvijo. En splav na delovnem mestu, dalje eno izven-maternično zanositev in potem se je rodila najina hči Zdenka, ki je sedaj stara že sedem let in pol. Po rojstvu mojega drugega otroka pa kot bi se kaj sprožilo v meni; začel sem spet hudo piti. S posvojenim otrokom sem zelo grdo ravnal, ko sem ga moral varovati, če je bila žena v bolnici ali na delu. Po navadi sem prišel z nočnega dela ves živčen, zaspan in utrujen, pa sem moral prevzeti skrb za otroka. To je bilo zame prenaporno, če pomislim, da sem tudi pil prek mere in sem bil suženj alkohola. Tako sem otroka pač tepel, če se je drl. Tudi mojo ženo sem že začel tepsti, če me je opozarjala, da preveč pijem ali da ni sredstev za to in ono. Zena je tedaj vedno hodila delat zjutraj, ko sem jaz prišel z nočnega dela. Peki so takrat prihajali z dela vsi zjutraj in tudi jaz. Po navadi sem dalje pil, se drl in tepel otroka, ko pa je prišla žena, me je karala in spor je bil še večji. Šel sem v gostilno namesto spat. Tudi pitje v službi in prinašanje pijače na delo se je ponovno začelo. Med mojim popivanjem in vsem hudim, ki je povzročila pijača pri meni, me je včasih začela močno peči vest. Posegel sem po tabletah tolikšne količine, da je morala žena klicati zdravnika. Reševali so me v bolnici in pozneje zdravili v Begunjah. Torej, povrh pogostih opitij, neredni prehrani, zapravljanju denarja za pijačo drugim sem povzročal še velik strah moji ubogi ženi. Š poskusom samomora, saj je potem moja žena že poleg svojih porodnih težav — po rojstvu hčerke je potem imela še eno izvenmaternično zanositev in pozneje še TBC na rodilih in je bila prestala v letu 1969 operacijo — morala sama skrbeti za dva otroka, ker sem jaz po navadi bil kakšen mesec v bolnici. S tem jemanjem tablet, sicer ne redno, pač pa vsaj enkrat na leto, sem poskusil narediti konec s seboj, sem delal ženi in otrokoma še večje težave. Zena je postala živčna, razočarana in je to verjetno tudi vplivalo na poslabšanje njene bolezni, kar je privedlo do operacije na jajčnikih in maternici. Na delu je živela v večnem strahu, da ji doma ne bom poškodoval otroka, doma pa je morala biti tiho, če sem spal, ker sem ponoči delal. Će pa nisem, pa sem tako bil vinjen. Potem smo se prepirali in sem jo po njenih opozorilih, da preveč pijem, po navadi tudi pretepel. Ko pa sem to naredil, je jokala in po navadi tudi odšla z otrokoma h kaki prijateljici, jaz pa sem potem svoje početje in grdo ravnanje po navadi objokoval in se še bolj napil. Vse to je bilo že tako hudo, da ni bilo več poti iz tega labirinta. Zlasti je bilo hudo, ker ni bilo upanja na boljše. Tako je to moje zelo burno popivanje, popivanje ni sicer bilo nikoli veliko, ker sem vedno imel zelo nizko toleranco, toda že po samem pitju žganih pijač, celo malih količin, sem po navadi zgubil razsodnost, dobil velike napade besa in potem sem vsakogar, ki me je opozarjal ali mi karkoli svetoval, hotel pretepsti, če ga že nisem močno ozmerjal. ( Ljudje so se me začeli izogibati, zgubil sem vse svoje prijatelje, tako v službi kot tudi doma in soseščini. Ker sem kljub vsemu na delu bil do neke mere v redu delavec, saj sem naredil več tečajev za razna peciva in kruh v Mariboru in Zagrebu, sem bil strokovno dokaj naprej od svojih sodelavcev. Tako so me torej vseeno prenašali, čeravno bi me po mojih prihodih na delo v pijanem stanju lahko že odpustili. Vendar je bilo na delovnem mestu precej napeto. Nasilna dejanja, kot je pretep žene in otroka, ter pretep s sodelavcem ali pa v gostilni pa je moj alkoholizem še bolj stopnjeval, ne sicer samo ta, pač pa posledice za njim. Te razmere so se iz leta v leto zaostrovale, pa je bilo treba nekaj storiti. Sam nisem storil nič. Pač pa me je žena prosila in tudi sodelavci ter socialna služba občine, da sem v letu 1969 vseeno pristal na zdravljenje alkoholizma v bolnici Begunje. Tam so me držali le 14 dni in po nasvetu primarija sem se potem zdravil s tetidisom ambulantno ali doma, ker je le-ta dejal, da še nisem tako^jasužnjen, da se ne bi mogel sam zdraviti. To pa je bila velika in očitna zmota. 1 (Se bo nadaljevalo) Zdravljeni alkoholik Zverini sta se izmuznili Medveda sta 40 ovac - na Jezerskem pokončala okrog Počasnost pri dovoljevanju odstrela — Ali ovce ali medvedje? iuia»^fz.ers^° ^ Je medved zadnjič medvedjega obiska še očitnejše. Okrog 40 raztrganih živali so našteli, tem, ko so se ovce umaknile, sta vy tre JC IIICUVCU C Priklatil leta 1972. Zverina, ki jo zaledi redkosti, koristnosti za lovstvo ln gozdarstvo in omejene krvoločnosti ter nevarnosti za ljudi v vsakem trenutku ni mogoče odstreliti, Pa med obiskom Jezerskega in bližnje Kokre le ni bila tako nedolžna. Pokončala je nekaj ovac, ki zadnja »eta postajajo gospodarsko pomembne za Kokro in Jezersko in utegnejo Postati pomembna prehrambena osnova tudi za primer splošnega hudskega odpora. Prvega julija je oilo medvedjega potepanja konec. Medved je padel pod streli domačega lovca Petra Zaplotnika. Zaradi različnih mnenj o upravičenosti JJplena "medveda je jezerski primer ovignil precej prahu. Lovcu je bila odvzeta trofeja, doletele pa so ga ^di kazenske sankcije, vez opravljanje lovske dejavnosti. Konec julija ali v začetku avgusta So glasovi o medvedjem obisku spet vznemirii Kokro in Jezersko. Domačni in lovci so značilne sledi in 5° za zve domnevali so, da sta medveda dva vezane na našli za medveda raztrgane ovce, ki zverino dokaj lahek plen — vali — J ahcelotrij Konec avgusta je neki kmet iskal °Yce. Naletel je na ostanke ene od njih. Še bolj je bil presenečen, ko sta ga dobrih 50 metrov stran opazovala Vecji in manjši medved! Najverjetneje je šlo za samico in lanskega, že °draščenega mladiča. Druščina se je »ečno razšla. Kmet-lovec s puško Pfek rame je šel po svoje, medveda Pa tudi. Konec septembra, ko kmetje začno iskati ovce, da bi jih odgnali domov v dolino, so bile posledice S ubrala svojo pot tudi kosmatinca Vzroke, zakaj lovci niso ostreje ukrepali proti medvedom, je najti predvsem v zakonodaji. Medved je po sklepu Lovske zveze Slovenije med 1. majem in 30. septembrom zaščiten v celi Sloveniji, čeprav lovski zakon pravi drugače. Medveda sicer ščiti v točno določenem področju, v katerega pa Kokra in Jezersko oziroma Gorenjska sploh vključeni niso. V tem primeru gre torej za prednost sklepa pred zakonom. Slednji pa obenem tudi pravi, da mora Lovska družina plačati škodo zaradi divjadi. Tega pa sklep Lovske zveze Slovenije nikjer ne omenja. Kdo bo torej plačal Jezerjanom in Kokrja-nom škodo zaradi pobitih ovac? Jezerjani nameravajo sprožiti spor, obenem pa na to vrzel opozoriti kranjsko delegatsko občinsko skupščino! Jezerjani so se v primeru zadnjega obiska medveda držali predpisov. Kranjsko občinsko skupščino so prosili za odstrel medveda v nelovni dobi. Ker je potrebno še dovoljenje republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, se je stvar zavlekla. Do 1. oktobra soglasja še ni bilo. Medveda sta odšla, ker so ovce kmetje umaknili. Lovcem torej naknadna vključitev odstrela medveda v gospodarski plan praktično nič ne pomeni, ker je vprašljiva njuna vrnitev. Enako pa za zdaj lahko trdimo tudi za izplačilo odškodnine prizadetim kmetom. Ni majhna. Eden od njih je ostal brez 20 živali. Škoda je Trofeja medveda, ki so ga zadnjega ustrelili na Jezerskem, je sedaj prijetna popestritev lovske sobe Hotela Kazina na Jezerskem — Foto: F. Perdan ocenjena na poldrug milijon starih dinarjev. Stroški vzreditve nove črede pa še upoštevani niso. Kako v takih primerih ukrepati v prihodnje? Predlog novega lovskega zakona tudi predvideva lovno in nelovno dobo za medveda. Za odstrel v nelovni dobi (med koncem aprila in začetkom oktobra) bo potrebno posebno dovoljenje. Le-tega bi kazalo izdati v dveh ali treh dneh, ne pa šele po enem mesecu ali kasneje. Le tako bomo lahko uspešni pri preprečevanju medvedje škode. Ce ne bo tako, Jezerjani in Kokrjani sprašujejo, ali se bomo odločili za nadaljnjo rejo ovac ali pa za gojitev medvedov ... J. Košnjek Pural Stanovanjsko strešno okno PODSTREŠNO STANOVANJE NAJ BO SVETLO IN ZRAČNO • nerjaveči materiali • dvojno izolacijsko steklo • neoporečno težnje • preprosto čiščenje • prilagojeno streham vseh vrst OKORISTITE PODSTREŠNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJSKO POVRŠINO Okna pural lahko kupite v vseh prodajalnah z gradbenim materialom, Možnost nakupa s stanovanjskimi krediti Izdeluje: RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ^7 VELENJE neomejena subsidiarna odgovornost JUGOSLAVIJA 63320 Velenje, Prežihova 3, tel. 850-422 ne fl?.°V,-'ica - Komisija za Sport-0rgan V. l>n ZV(>zi telesnokulturnih oboj,, i'" 11 m Športna komisija pri ftadovr 8vetu 7Veze sim,'k;,,,,v 0rKa, ■ J.lca l,(>sta v prihodnjih dneh kkrno • V,'('' ain("kalnih športnih rH:*TanJ Z;| Člane sindikata i/ ra Sindikalne športne igre SU in i P.Ja v Sahu, namiznem teni- sindikalno šahovsko organizira šahovsko s<- ho gačelo /r jutri, Drv, ,SK(> * 2o vo Lesce, - OVlj jat. " ' •">"■ niiminain n. i a- Nkrnovf^ .e> Na ProRramu l)<)(,() °^n,sko von> n(Mli'")v,'"il)ia, „1, n;. uri v družb« nJe, k"|ltru v Le8can- Za tekmova-sist', 1 Potekalo no Bergerjevem •h1(,,Ju ln pravilih Šahovske zveze &Ur»8k 'IM'-' s' lanko prijavijo štiri-cij SjI)(*' ('ki|><' i/, osnovnih organiza- fi;Ui1jl/Uls'u> sindikalno prvenstvo v ci<-lj() 1)>,',n tenisu se bo začelo v ne ' novembra, ob h. uri v kul- '»ii d oniu v Podnartu. Tekmo vanje bo organiziral TVD Partizan Podnart, prijavijo pa se lahko člani in članice osnovnih organizacij sindikata. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju pa se ho začelo 2. decem-bra na kegljišču v Robinju V Supermarketu v Ribčevem lazu. Organizator tega tekmovanja, ki bo trajalo do 7. decembra, je kegl jaški klub osnovne organizacije sindikata Alpetour Bohinj. Pravico za to tekmovanje imajo (lani sindikata iz radovljiške občine, tekmovanje pa ho pOftamezhb in ekipno v moški in ženski konkurenci. Moško ekipo ho sestavljalo pet t ekmovalrev. žensko pa t n tekmovalke. Na vseh tekmovanjih bodo najboljši posamezniki in ekipe dobili spominska edličj i in diplome. Prijave /a občinsko sindikalno prvenstvo V šahu in namiznem (enisii spreje- majo na občinskem svetu zveze sin- dikatov Radovljica še danes do 14. ure. Za prvenstvo v kegljanju pa sprejemajo prijave do 25. novembra do 14. ure. Pred vsemi omenjenimi občinski* mi sindikalnimi prvenstvi se je v petek, 14. novembra, v Radovljici sestala tudi športna komisija občinskega sveta zveze sindikatov. Na seji sf> se dogovorili, da bodo najbrž že prihodnji mesec v občini pripravili zaključno prireditev letošnjih sindikalnih športnih iger. Takrat bodo najboljšim tekmovalcem oziroma sindikalnim Organizacijam podelili odličja, proglasili pa bodo tudi zmagovalca vseh letošnjih sindikalnih Športnih iger v občini. Tekmovalca bodo izbrali na podlagi množičnosti in kvalitete na tekmovanph. ki so jih dosegle posamezne ekipe oziroma sindikalne organizacije na letošnjih tekmovati jih v občini. V Zala. elita kranj elita kranj elita kranj elita kranj elita Hiša vaših nakupov je Kranj Poslovalnica SALON na Titovem trgu 7 ima najbolj bogate zaloge in ne bo vam težko izbirati: za VSAKO POSTAVO, za vsak okus, za vsak žep moške obleke, moške plašče] dolge in 3/4 športna oblačila, moške hlače in klobuke, usnjena oblačila Na voljo so vam moderni in klasični modeli. Kupljena oblačila popravimo brezplačno. elita kranj elita kranj elita kranj elita kranj elita V prostorih knjigarne Mladinska knjiga v Kranju je bila ta teden odprta razstava otroških slikanic, knjig in vzgojnih igrač. V sredo popoldne pa so pripravili še srečanje ustvarjalcev slikanic in knjig za otroke. Otrokom sta se predstavila oblikovalec zbirke Zlata slikanica akad. slikar Julijan Miklavčič in pa pisatelj Jože Snoj. V kasnejšem razgovoru z odraslimi pa je tekla beseda o kvalitetni slikanici in knjigi za najmljaše. Ob tej priložnosti so razstavili svoje izdelke tudi otroci vftca Tugo Vidmar. — Foto: F. Perdan Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Češnjevek in Stražišče vam nudijo po najugodnejših cenah zidne in stropne opečne zidake. Izkoristite vse prednosti, ki jih ima opeka pred ostalimi materiali in zidajte z najbolj preizkušenim materialom, to je opeko. Informacije in naročila sprejemamo v komerciali Kranj, Na skali 5, telefon 22-764 in 22-763. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Po želji kupca dobavimo opeko z našim prevozom.. Sindikalni avtorally radovljiške občine V organizaciji AMD Podnart, športne komisije pri občinskem svetu zveze sindikatov in komisije za športne igre pri zvezi telesnokulturnih organizacij Radovljica je bil v nedeljo, lf>. novembra, v radovljiški občini prvi sindikalni avtorallv, na katerem so kljub slabemu vremenu člani sindikalnih organizacij preskusili vozniške sposobnosti in opravili še nekatere druge naloge. Od prvotno 50 prijavljenih se je na startu, ki je bil .pri kopališču v Radovljici, zbralo 28 tekmovalnih dvojic. Proga je potekala mimo Podvina, Črnivca, Posavca čez Savo v Podnart, nato po cesti skozi Kamno gorico, Lancovo na Bodešče, okoli Blejskega jezera, na Lesce, v Krpin in do cilja, ki je bil pred tovarno Klan v Begunjah. Udeleženci so na poti opravili preskus spretnostne vožnje, se pomerili v streljanju in kegljanju ter z vseh obeležij NOB. mimo katerih je potekala proga, prepisali posvetna oziroma podatke. Nazadnje pa so v Krpinu morali premagat i še t rim ovire. Najuspešnejša, ki sta zbrala najmanj kazenskih točk, sta bila Drago Rozman in sovoznik Vlado Matjašič iz osnovne organizacije sindikata občinskih družbenopolitičnih organizacij. Drugo mesto sta osvojila Zdravko Kelih in Franc Gros iz osnovne organizacije sindikata Iskra TIO Lesce, tretje pa Štefan Dežman in P'rane Jakopič iz osnovne organizacije sindikata Vezenine Bled. Pri ženskih dvojicah sta zmagali Darinka Bohinc in Anica Finžgar iz Iskre Lipnica pred Mileno Kersnik in Mirni Rakovec iz Šolskega centra Radovljica. Ekipni zmagovalci pa so bili vozniki osnovne organizacije sindikata Vezenine Bled. Tri najbolje uvrščene dvojice in zmagovalna ekipa so dobili odličja in diplome občinskega sveta zveze sindikatov in občinske zveze telesnokulturnih organizacij Radovljica. JR Zdravstveno predavanje Krajevna organizacija RK Vodovodni stolp Kranj vabi vse občane na svojem območju in druge na zdravstveno predavanje Akutne in kronične spremembe na sluznici zgornjih dihal. Predavanje bo spremljano z diafilmnm. Predaval bo dr. Vekoslav Krumpester, zdravnik otološkega oddelka Bolnice Jesenice. Predavanje bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 17. uri v Domu JLA, Nazor jeva 2. Asramranje cest v Zasipu in Podhomu V Zasipu pri Bledu so letos asfaltirali več cestnih odsekov v krajevni skupnosti. Pred kratkim pa so položili asfalt tudi na odcepih, ki vodijo do stanovanjskih hiš. Denar za asfalt so prispevali prebivalci. Asfaltirali pa so tudi del ceste, ki pelje z Bleda prek Blatov v Podhom in dalje v Vintgar. Sicer pa se bodo o dokončnem asfaltiranju te ceste dogovorile krajevne skupnosti Bled, Zasip in Gorje. Radovljiška občinska skupščina pa je že poleti financirala dela pri poglabljanju ceste pod železniškim nadvozom v Podhomu. Pred dnevi so položili tudi prve metre asfalta na odseku proti železniški postaji do Špana in do bivše sirarne. Prav tako so na teh odsekih uredili kanalizacijo, z deli pa nameravajo nadaljevati spomladi. Za to akcijo se je zavzela tudi krajevna skupnost Gorje, ki je zagotovila potrebni gradbeni material za novo kanalizacijo. Sicer pa je v Podhomu vsaka hiša oziroma družina Konec sezone vEti Kamnik - Te dni delavci ETE Živilske industrije iz Kamnika zaključujejo letošnjo sezono vlaganja vrtnin, saj so očistili še zadnjo papriko, korenje in zelje. Letošnja sezona je bila za ta skoraj 300-članski kolektiv kar uspešna, saj so predelali 1500 ton kumaric, več kot 2000 ton paprike, prav toliko rdeče pese in drugih vrtnin, ki jih vlagajo v steklene kozarce in pločevinke. Zal so jim letošnje višje cene vrtnin in embalaže skopo odmerile zaslužek, saj cen svojih izdelkov niso nič spremenili. Novembra se v ETI začne tudi sezona prodaje vrtnin, ki so vložene namenjene predvsem kupcem v Sloveniji. Za nakup ozimniških paketov, v katerih je po 12 ali 24 kozarcev vloženih vrtnin, se je tudi letos odločilo veliko sindikalnih organizacij in prav sedaj pospešeno pakirajo in razvažajo ozimnico. Pri tovarni imajo tudi svojo tovarniško maloprodajno trgovino, kamor hodijo nakupovat potrošniki iz bližnje in daljne okolice. Ker so številni potrošniki zainteresirani za nakup, so se odločili, da je trgovina odprta od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. V njej odkupujejo tudi steklene kozarce, ki se prav hitro naberejo doma in jih drugače ni mogoče uporabiti. -t prispevala po tri sto dinarjev, na osebni avtomobil po sto in na traktor po dve sto dinarjev. Posebej pa pri prispevkih velja omeniti Španove, ki so prispevali 3800 dinarjev, Zimčeve (2500), stanovalci v hotelu Hom so zbrali 1000 dinarjev, Kodra-sovi so prispevali 2000, Cundričevi 1200, Zemvovi 2000 in Zupanovi prav tako 2000 dinarjev. Turistično društvo Gorje pa je prispevalo 10.000 dinarjev. J. Ambrožič Obrat družbene prehrane Tržič — Ali so v Tržiču potrebe in možnosti za ureditev obrata družbene prehrane in če je le-ta načrtovan v programu srednjeročnega razvoja občine, je na zadnji seji občinske skupščine spraševala delegacija Bombažne predilnice in tkalnice. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič je odgovoril, da skupščina ni pristojna za reševanje tega problema. Zato bo vprašanje predložila v obravnavo občinskemu sindikalnemu svetu. Predsednik le-tega je vedel povedati, da namerava Gostinsko podjetje Zelenica urediti takšen obrat. Večjih potreb in zahtev za zdaj še ni, vendar bo občinski sindikalni svet proučil problematiko družbene prehrane v občini. -jk Voda na Brezjah Kamnik — Te dni so dokončno dogradili vodovod do vasi Brezje nad Kamnikom, kjer so domačini do sedaj imeli le kapnice. To je bilo za tukajšnje kmetije vedno večji problem, saj so nekateri kmetje preusmerili svoja gospodarstva v intenzivno pitanje govedi. Vaščani so prispevali po 10.000 do 6.000 dinarjev za vodovodni material, vsaka kmetija pa je prispevala še po 300 prostovoljnih delovnih ur. Seveda tudi pomoč občinske skupščine in krajevne skupnosti Godič ni izostala. Pri gradnji vodovoda so pomagali tudi brigadirji kamniških mladinskih organizacij, za kar so jim domačini zelo hvaležni. V delovni akciji je sodelovalo več kot 300 mladincev, ki so pomagali pri izkopu 2 in pol kilometra vodovodnega jarka, ki ga ni bilo mogoče strojno kopati. Vas Brezje je predzadnja vas v kamniški občini, ki je dobila svoj vodovod. -t r Iva Mateveber-Abe: Potica od božiča do kresa Sama sem navdušena nad zamrzovalno skrinjo in z mnogimi sem že govorila, ki so dajali priznanja temu odličnemu dosežku gospodinjske bele tehnike, toda takega navdušenja, kot ga žanje zamrzovalna skrinja pri Abetovih v Kranju, še nisem srečala. Ze to, da so le štirje člani v družini in da imajo že dve skrinji, eno 380-litr-sko in eno 300-litrsko in da iščejo prostor v hiši še za tretjo, pove zadosti. »Naša družina je majhna, ampak skrinji sta pravo zlato v hiši,« poudarja gospodinja Iva. »Jaz sem šivilja in ogromno imam dela, pa zelo malo časa za gospodinjstvo. K sreči je tu mama, ki se ukvarja s kuho. 81 let ji je in skrinja ji je pri tem v veliko pomoč. Tudi za zamrzovanje pripravlja ona. Jaz le bolj nasvete delim. Ko me pa ta čas tako priganja. Saj veste, strank tudi ne smeš vleči... Toda, ko bom le malo popustila pri šivanju, se bom bolj posvetila zamrzovanju živil. Koliko je to vredno! Poglejte, tri diete so pri hiši in nobenega problema ni več niti za teletino, niti za jagnetino ali govedino. Ko se ene vrste meso dobi, ga toliko več vzamemo, pa je za nekaj časa mir. Nič manj pa ni vredna skrinja za zelenjavo; sedaj si jo res lahko ohraniš celo leto. In koliko to pomeni za diabetike in starejše ljudi!« Jeseni dvainsedemdesetega so pri Murki kupili prvo, 380-litrsko skrinjo. Naj bo največja, če se že kupuje, so rekli. V decembru, ko so kupili prvo večjo količino mesa, so jo priklopili in celo pomlad je izgledalo, da nikoli ne bo polna. Jeseni pa ni bilo že nikjer več prostora. Glavni shranki so tedej bili meso in nekaj zelenjave. Potem so poskusili s prvimi gotovimi jedili. BRUXELLE5 1974 AMSTERDAM 15)75 POZNATE OKUS PIVA MED PIVI ? H P TALIŠ Kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter, traktorje TOMO VINKOVIĆ - PASQUALI 15 in 18 KM s priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila z 20 % udeležbo "v Za plačilo v gotovini popusti za nekatere stroje »Nekoč sem brala, da Švedinje porabijo le tri dni na mesec za kuho in v tem času pripravijo toliko, da ves mesec vsak dan menjajo jedilnik. Takrat se mi je zdelo kar malo neverjetno, danes pa se mi ne zdi prav nič več čudno. Ce se že enkrat spraviš h kuhi jedi, ki vzame več časa, kot je na primer golaž, sarma, boranija, se-gedin, polnjene paprike itd., je res vseeno, če pripraviš jed za petkrat, ostanek zamrzneš in ko se drugič odločiš, da bo ta dan to za kosilo ali večerjo, je jed ena dve pripravljena.« Včasih so tudi pri Abetovih veliko vlagali v patentne kozarce. Danes sadje le še zamrzujejo: marelice, breskve, rabarbaro, borovnice, češnje, ribez, maline, rdeče jagode itd. »Bolje je, da sadja pred uporabo ne odtalju-jemo,« svetuje Iva. »Kar zamrznjenega je treba dati v vodo in imeli boste kompot, kot bi bil skuhan iz pravkar obranega sadja. Tudi cmoke polnite kar z zamrznjenimi češpljami.« Da so naredili križ čez klasično vlaganje kompotov, pričajo tudi skoraj prazne police v kleti, kjer so se včasih lesketali kozarci polni sladkih dobrot. Zdaj so kozarci delali le še navlako in pred kratkim je kakih 150 kozarcev romalo od hiše ... »Ce samo pomislim, koliko je prihranjenega časa ob skrinji. popražimo na maslu, ohladimo in brez vseh dodatkov zamrznemo. Ce si zaželimo jabolčne sladice, vzamemo vrečko ven, odtalimo in potresemo po testu. Seveda pa lahko zamrzujemo že gotove jabolčne zavitke. Pri nas zamrzujemo tudi vseh vrst testa, tako listnato, paljeno, vlečeno. Pa žli-krofe smo že tudi delale na zalogo.« Pri Abetovih imajo sicer malo vrta; a raje goje rože kot zelenjavo. Le malo peteršilja, korenja, špinače, rdečih jagod in drob-njaka zraste doma. V skrinji pa ne manjka prav nobene zelenjave. Nekaj dobe pri prijateljih, drugo pa kupijo, ko je najceneje. Izredno radi imajo solato iz pečenih paprik. Pozimi je ta poslastica še posebno odlična. Zaupali so mi tudi recept. Cele paprike položijo na pla-denj in pustijo v vroči pečici tako dolgo, da se kožica napne. To omajijo, odstranijo pecelj in pečke, paprike ohladijo in dajo v vrečke ter zamrznejo. Ko jih želijo pripraviti, jih stresejo v skledo za solato, polijejo z oljem, dodajo česna in zrezanega zelenega peteršilja in ko se odtope, je tu okusna solata, bogata z vitamini. Pa še en res praktičen nasvet sem ta dan slišala pri Abetovih: za paradižnikovo mezgo. Kupujejo jo v velikih pločevinkah in Zamrzovalne skrinje prijateljice gospodinjstva tth Z našega konca mesta se skoraj ne izplača voziti na trg z avtom, peš je pa spet daleč. Pa tudi odtrgati od dela se človek ne more vsak čas. Pa preoblačiti se je treba, ko si v samih teh nitkah, če je šla pa mama v trgovino, me je tudi vedno skrbelo zanjo ob tem prometu. Sedaj, ko sta pa skrinji pri hiši, parkrat na leto opraviš večje nakupe mesa, sadja in zelenjave, pa le skrinjo odpreš in imaš. Kako zoprna so bila tista nakupovanja ob koncu tedna. Ze vnaprej sem se bala tistih neskončnih vrst pri mesarju, pa v delikatesi, pri peku itd. No poglejte, na primer kruh. Mi imamo radi tržiški kruh. Naenkrat ga vzamem 12 do 14 kg v hlebcih po 2 kg. Vsak hlebec potem, ko je dodobra ohlajen, razpolovim, dam v vrečko in zamrznem. Pa nismo nikoli v zadregi zanj in tudi prav nič ni proč vrženega. Prav tako žemlje. Sveže zamrznemo, jih ob uporabi porinemo za par minut v pečico in so hrustljave kot sveže, pa ni treba nikamor hoditi ponje navsezgodaj zjutraj. In potica! Ob božiču smo jo spekli in smo ob kresu zadnjo pojedli. Pa tako je bila sveža, ko smo zadnjo jedli, da so gostje vprašali, če smo včeraj pekli. Kupujem takrat, ko dobim res dobro blago. Danes sem na primer izvedela, da imajo v naši samopostrežni zelo dobro kislo repo, pa je bom vzela 5 kg skupaj. Isto velja za kislo zelje. No, ko sem že pri zelju. Sladko se zelo težko vskladišči in ima sploh kratko dobo. Jaz ga pa na-režem na rezance, blanširam, ohladim in spravim v vrečke, pa ga imam vsak trenutek pri roki /a zelenjavne juhe, dušeno ali slad ko zelje itd. Ali pa jabolka, če gnijejo. Kno-stavno jih naribamo na rihežen, ker se vse ne porabi, jo porazdele po jogurtovih kozarčkih, z.a' mrznejo in potem počasi rabijo. Tudi zelenjavo za džuveč so pripravili in jo zdaj s pridom uporabljajo tudi za makaronovo meso, kot dodatek zrezkom, kot samostojno jed z jajcem itd. »Včasih smo se, če je bila nuja, posluževali pločevink, za katere pa nikoli nisi vedel, kaj je v njej-Tu pa je drugače.« »Kaj pa menite o pomislekih, ki jih imajo ljudje še vedno okrog zamrzovanja živil?« »Vedno se najdejo ljudje, ki s° proti novostim. Jaz pa pravim, da se človek uči do smrti in neumno se mi zdi, da se nekateri starega načina drže kot pijani plota. Zagotovo tudi vsaka nova stvar prinese nekaj dobrega. Joj, da ne pozabim! Pohvaliti moram odlično servisno službo Laških tovarn hladilnikov. Ko mi je pregorela kontrolna lučka in sem to javila, je bil tovariš iz servisa skoraj v trenutku pri nas. In še celo to je rekel, da če bi se kaj zgodilo na nedeljo, naj ga kličemo kar domov. No, zdaj pa ob tem primerjajte poslovanje servisa firme Candv. Devet mesecev sem čakala, da so mi popravili pomivalni stroj . . . S skrinjo smo pa res več kot zadovoljni. Lani smo še eno kupili in zdaj sta obe polni. Rada hi imela še eno, in zagotovo jo bom vzela, čim pripravim prostor zanjo. Potem ho v eni samo meso. v drugi samo zelenjava in v tretji samo gotove jedi« Drage bralke, vem da ni*""1 napisala vsega, kar sem korU^j nega slišala tega dne pri Ah*'*"' vih, zato se bo za kakšen drobeO nasvet gospodinje Ive v prihodnJJ našel prostorček na naši žensk1 strani lista. SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI - zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdroo. Cene so konkurenčne, skladišče Je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. mali oglasi • mali oglasi prodam . Prodam KORENJE, enofazni SROTAR, JERMENICO za traktor (Pasquali) in PRIMOŽ. Sp. Brnik 37, Cerklje 6253 Ugodno prodam suha bukova DRVA. Ogled: Gasilska 16, Straži-šče. 6298 Prodam MACESNOVE PLOHE. Olševek 3 6309 Prodam OMARO za dnevno sobo g. kombiniran ŠTEDILNIK. Golob Vida, Gubčeva 7, Planina, Kranj 6311 Prodam PRAŠIČA za zakol. Startova 8, Cirčiče, Kranj 6186 Poceni prodam kompletno KMEČKO PEC in KAMIN, vse v razdrtem stanju, dobro ohranjeno in kompletno dvodelno OKNO ter več drugih stvari. Zupan, Cesta na Brdo 1% Kokrica 6329 , Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 23-764, dopoldan ali popoldan: Maistrov trg 5, Kranj 6330 Prodam nov kasetni TRANZISTOR AIVVA TPR 220 ali menjam za zastavo 750. Sp. Brnik 36 6331 Ugodno prodam PEC ZRENJA-NIN za centralno kurjavo s priključki. Smledniška 58, Cirčiče 6332 Prodam kombinirano in kuppers-busch PEC ter kupim novejši tip VW. Mlaka 54, Kranj 6333 Prodam PANCERJE št. 39 in polavtomatsko OKOVJE za smuči znamke MARKER. Britof 330 6334 Prodam mlado KRAVO v začetku °rejosti. Vodnik Alojz, Trboje 80 6335 > Prodam KONJA. Pipanova 18, Šenčur 6336 Prodam KOBILO ali zamenjam za KRAVO. Jezerska 43 6337 Prodam dva OSLA in dva TELIČKA ter ŠKOLJKO za fiat 750, letnik J967. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 6338 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. <5Trvi?dam sedem tednov stare PRA-tir nt' hrastove PLOHE - 50 mm S- t, SKE za °Paž - 20 mm. Gro-**k Podgorje 39, Kamnik 6339 {Vodarn kombinirano PEC za ko-KS0' °'Jno ter .plinsko PEC in £Al)IAT0R sk()kova 9 stražišče, *ranj 6340 A-ko* težka PRAŠIČA prodam. Silvo, Žirovnica 57 6341 Ty[0ijam SMUČARSKE VEZI s. 1;C"LIS (glava in peta), smučarje pnul;.______,, • v. .i • _____x: Revije z vezalkami št. 41 in smuči ^JAR METALKOgris, Trojarje-va3Stražišče, Kranj 6342 v prodam SMUCl in PANCARJE in 500 kosov kikinda STRESAL OPKKE. Culik, Preddvor 70 6343 VfXr0(iam MODULE, primerne za ,yC]» kamin ali kmečko peč. Britof °w, Roblek Franc 6344 pfRČ na nI je EMO 8, električni J^DIATOR (i/ uvoza) - 9 členov, radiatorja za centralno - klasič-Ja> l><) 18 členov 60/22, ugodno pro-K?: p°nudbe pod »Peči« ali na tel. a ^"Odarn več mesnatih PRAŠI ^V-Vogl)e88 $346 n Prodam rabljeno SPALNICO. Mi vsak dan od 18. do 20. ure. "JOhor Zo,;,, Kranj, Gosposvetska st-]7 6347 .Prodam 3 OKNA, dimenzije ^5*180 - nova in rabljen GRAD S^Nl LES, po /.do ugodni ceni lr°jan, Domžale, Kolodvorska 4 6348 (J> 50763 600 1778.1 800 60603 8(H) 53913 1.000 026643 5.000 84 50 310044 5.060 'i T D Z »<* %t "Z -t- c %\ "O i* cs s c o ■r. * i -V 133284 10.000 407174 150.060 5 10 11715 600 97655 800 706 80 14286 600 61836 186426 321446 17 57 47 887 507 04617 37397 54777 99497 98 348 08068 22578 97478 190768 359358 582798 89 4419 7959 11339 81809 l .000 5.008 10.000 Prodam VW 1200, letnik 1963 ter motor in menjalnik od fiata 750. Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 6375 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1970. Sodja Franc, Koritenska 9, Bled 6376 Prodam STROJ za NSU 110 pred generalno, lahko po delih, zaganjač, dinamo, izpušno cev, menjalnik z diferencialom, dve zimski gumi, odbijač in stekla za zastavo 750, prednjo in zadnjo »haubo«, menjalnik in vodno črpalko. Ješetova 10, Kranj 6377 Prodam FORD TAUNUS 17 M, registriran, do oktobra 1976, lahko nekaj s čekom in denarjem. Bistrica 19, Tržič 6378 Prodam ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1974. Lipej, Planina 58, Kranj 6379 Prodam ali zamenjam dobro ohranjen SPAČEK, letnik 1975 za MINI 1000 ali 850. Miščevič Jaro, Reševa 2 a, Kranj 6380 Nujno prodam R 8, letnik 1965. Kovor 78, Tržič 6381 Prodam dve ZIMSKI GUMI za zastavo 1300. Gasilska 35, Šenčur 6382 Ugodno prodam VW, karamboli-ran. Srednja vas 62, Šenčur 6383 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Maček Igor, Sv. Duh 89, Škofja Loka 6384 Prodam enoosno 3-tonsko KIPER PRIKOLICO UNIVERZAL, še malo rabljeno, primerno za bolj hribovit teren, VITLO za izvlačenje lesa, ki jo je možno montirati na vsak traktor in 3-tonsko DIATONlCNO LUBAS HARMONIKO. Učakar Ivan, Špitalič 23, 61221 Motnik pri Kamniku 6385 Prodam avto NSU 1000 C po delih. Tušek, Rovt 10, 64227 Selca 6386 Prodam KOMBI VW, v voznem stanju. Partizanska c. 43 a, Kranj 6439 Kupim MENJALNIK za DKW36. Meterc, Zgoša 57, Begunje 6440 Prodam MOPED na pet prestav. Virmaše 42, Škofja Loka 6441 Prodam FORD CORTINA, letnik 1964. Černivec 18, Brezje 6442 Prodam FIAT 1300, letnik 1967 in tip 1965 po delih. Radosavljevič, Staneta Rozmana 7, Kranj 6443 CROS 50 JUNIOR skoraj nov, prodam po ugodni ceni. Ogled vsak dan popoldne. Drago Dončič, Delavska 19, Kranj 6444 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972 in MOPED na dve prestavi. Zalog 62, Cerklje 6445 Kupim ZASTAVO 750, letnik 1973-74. Rogelj, Apno 9, Cerklje 6446 Vse nadomestne dele za ŠKODO 1000 MB, streho, stekla, vrata, menjalnik, dele motorja itd., poceni prodam, tudi dele za zastavo 750. Sali Grabič, Suha 3, Škofja Loka 6447 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Osterman Ivan, Britof 120 6448 Ugodno prodam avto NSU 1200 C, letnik 1972. Srednje Bitnje 101, Zabnica 6449 delavnici ali na kmetiji. Ponudbe pod »Nujno« 6390 Zakonski par išče manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Miren« 6391 Oddam neopremljeno SOBO ženski in DELAVNICO za mirno obrt. Okršlar, Zg. Bitnje 206 6392 Jesenice — Ljubljana — Kranj — zamenjava 3-sobnega STANOVANJA (najemniškega), zamenjam tudi za manjše. Ponudbe pod »Zamenjava« 6393 Sprejmem na STANOVANJE dve dekleti ali zakonski par. Smledniška 35, Kranj 6455 Za STANOVANJE grem po službi pomagat na kmetijo ali k obrtniku. Naslov v oglasnem oddelku. 6456 Sprejmem tri moške na STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 6457 zaposlitve Za štiri ure potrebujem VARSTVO za 9-mesečnega fantka. Račič Brane, Kranj, Vrečkova 3, Planina Sprejmem žensko za IX tedensko čiščenje poslovnih prostorov. Kličite na tel. 23-519 6395 INSTRUIRAM osnovnošolsko, srednješolsko in višješolsko MATEMATIKO. Ul. mladinskih brigad 5, Kranj 6369 INSTRUIRAM MATEMATIKO za srednjo šolo. Zupan Stane, Pan-geršica 3, Golnik 6397 posesti Zamenjam večjo HIŠO na lepem kraju pri Novi Gorici za pol hiše ali manjšo hišico na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. 6291 Prodam novo, skoraj vseljivo HIŠO. Muhar Janez, Podnart 17 6322 Iščem GARAŽO v okolici Ulice Staneta Žagarja v Radovljici. Ponudbe pod »Nujno — garaža« 6394 obvestila NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ v Delavskem domu Kranj se začne v soboto, 22. novembra, ob 18.30. Nov plesni tečaj za ZAČETNIKE ob sredah in petkih se začne 28. novembra ob 18.30. Vabljeni! 6461 TAPISOM, ITISON in PREPROGE strojno, kvalitetno, kemično očistim na domu. Svoj naslov sporočite po telefonu št. 21-939 5808 najdeno Našla se je ŽENSKA TORBICA na ime Gajšek Marija, Naslov v oglasnem oddelku. 6462 prireditve 20 20 40 80 KM) 600 800 800 800 20 60 600 600 1.000 5:ooo 5.000 5.000 30 300 300 1.000 LOOfi stanovanja STANOVANJE - dvosobno komfortno, iščeta dva starejša solidna zakonca od Kranja do Jesenic, vseljivo do spomladi. Predplačilo za 5 let. Naslov v oglasnem oddelku. 6287 Študentka Pedagoške Akademije nujno išče zase in 7-let nega sinka ogrevano SOBICO za 5—8 mesecev na Bledu, Radovljici ali vmes. Za uslugo instruiram mlajšega osemlet-karja. Javite se mi čimprej. Naslov v oglasnem oddelku. 6320 Iščem STANOVANJE in HRANO v Kranju ali okolici. Pomagam v V DOMU JLA vsak petek in soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK! 6458 V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. VABLJENI! 6459 Osnovna organizacija ZSMS CERKLJE prireja vsako soboto, ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel DAR. Vabljeni! 6460 , OO ZSMS BESNICA priredi v soboto, 22. 11. 1975, ob 19. uri, PLES v domu družbenih organizacij. Igral bo ansambel HOLIP. Vabljeni 6398 9* 13 Petek, 21. novembra 1975 L zvezna hokejska liga Obiščite našo trgovino v Škofji Loki, Titov trg4/b (pasaža hotela Transturist), v kateri vam nudimo po znižanih cenah: — metrsko blago — in žensko perilo — moško zavese — pletenine — moške srajce Se priporočamo TP Manufaktura Ljubljana, poslovalnica Škofja Loka nesreče Zadel kolesarko V ponedeljek, 17. novembra, ob 8.30 se je na regionalni cesti Škofja Loka — Jeprca v bližini križišča na Lipici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zdrav-ko Tomše (roj. 1953) iz Krškega je peljal proti Ljubljani. Ko je že peljal skozi križišče, ga je na delno zasneženi cesti začelo zanašati, avtomobil je obrnilo, pri tem pa je zadel kolesarko Pavlo Kavčič (roj. 1929) iz Godešiča. Kavčičevo so huje ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Neprimerna hitrost V ponedeljek, 17. novembra, ob 8.35 se je na magistralni cesti med Jeprco in Mejo pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Tomaž Pregelj (roj. 1945) iz Ljubljane je peljal proti Kranju. V blagem levem ovinku ga je na delno zasneženi cesti zasukalo in zaneslo v levo v tovornjak, ki ga je iz nasprotne smeri pripreljal Janez Markelj (roj. 1929) iz Ševelj, nato pa je avtomobil še zaneslo s ceste. Voznik Pregelj je bil v trčenju huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, na vozilih pa je za 12.000 din škode. Zaviral na plundri V ponedeljek, 17. novembra, ob 13.15 se je v Bistrici pri Naklem pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Kari Menart (roj. 1929) iz Zvirč je peljal po magistralni cesti proti Kranju. V Bistrici je iz neznanega vzroka zaviral, pri tem pa ga je na snežni plundri zaneslo in je padel. Huje ranjen se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Cikcak vožnja V ponedeljek, 17. novembra, ob 15.10 se je na' regionalni cesti med Škofjo Loko in Zirmi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Adamič (roj. 1929) iz Ljubljane je peljal proti Gorenji vasi. V Zmincu mu je na ravnem delu ceste pripeljal nasproti v cikcak vožnji voznik kombibusa Darko Potočnik (roj. 1951) iz Stirpnika. Voznika Potočnika je zaneslo v Adamičev avtomobil, čeprav je le-ta zapeljal prav na rob ceste in ustavil. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 70.000 din. Neprevidno na prednostno cesto V torek, 18. novembra, ob 9 uri dopoldne se je v križišču Oldhamske in Ceste kokrškega odreda v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Leopold Maž-gon (roj. 1932) iz Praš je pripeljal po Cesti kokrškega odreda in ne da bi se prepričal, če je prednostna cesta prosta, zapeljal nanjo in zavijal levo. Vtem je z njegove leve strani pripeljal osebni avtomobil, vozil ga je Janez Ravnikar (roj. 1941) iz Šenčurja in trčil vanj. Avtomobil Leopolda Mažgona je nato odbilo še v jeep A MS, ki ga je vozil Lukanc Vili iz Radovljice, nato pa ga je še enkrat zaneslo v Ravnikarjev avtomobil. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 26.000 din. Stopil pred avtomobil V torek, 18. novembra, ob 19.20 se je na regionalni cesti med Trebijo in Zirmi v Stari vasi pripetila promet na nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Arzen (roj. 1963) iz Sela je peljal proti Zirem. V Stari vasi rnu je nenadoma stopil pred avtomobil Pavel Zaje (roj. 1904) iz Stare vasi. Voznik ni mogel prave časno ustaviti in je Zajca zadel. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Sindikalna vaterpolska ekipa Gorenjskega tiska. Od leve proti desni stoje: Zalokar, Novak, Štromajer, Peranovič, Sajovic, Topolovšek, čepe pa Lukež, Fende, Zamida, Majce in Dodič je po petih kolih občinskega sindikalnega vaterpolskega prvenstva Kranja še brez točke. Čeprav še niso okusili zlasti zmage, pa že dobro poznajo skrivnosti vaterpolske igre. Le-ta jim v nadaljevanju daje veliko upanje, da bodo premagali le katerega od nasprotnikov. Ce jim to ne uspe, pa so glavni namen že dosegli, saj je njihovo geslo: Glavno je sodelovati! (-h) Foto: M. Živulovič Lep uspeh kranjskih strelcev ob zaključku tekmovalne sezone Poveljstvo ljubljanskega armad-nega območja je pripravilo v počastitev dneva republike VI. odprto prvenstvo v streljanju s polavtomatsko puško, pištolo in brzostrelko. Letos so poleg slovenskih ekip nastopile tudi ekipe iz ostalih republik, tako da je tekmovalo skupaj blizu 400 strelcev. Občinska strelska zveza iz Kranja je poslala na prvenstvo ekipo 6 tekmovalcev, od katerih sta po dva nastopila v vsaki disciplini. Največji uspeh je vsekakor dosegel Franc Cerne, ki je pri-streljal najboljši rezultat s puško, odličen pa je bil tudi Jože Sitar, ki se je uvrstil na "2. mesto v streljanju z brzostrelko. Ta dva tekmovalca sta s svojima dosežkoma prispevala tudi k odlični uvrstitvi celotne ekipe, ki je v skupni razvrstitvi zasedla. 1. mesto in prejela pokal v trajno last. Rezultati — polavtomatska puška; posamezno: 1. Cerne (SD Kranj) 164; ekipno: L SD Kranj 297, 2. SD Rajko Skapin 297, 3. SD Panonija 273; brzostrelka: posamezno: 1. Anastasov (SDK Ljubljana) 154, 2. Sitar (SD Kranj) 141; ekipno: 1. SDK Ljubljana 267, 2. SD Kranj 264, 3. TO Slov. Konjice 246; pištola: posamezno: L Boro-zan (VP Split) 171; ekipno: 1. VP Beograd 336; skupni vrstni red ekip: 1. SD Kranj 866, 2. SD 22. december Novi Sad 800, 3. SD Olimpi-ja Ljubljana 782. B. Malovrh ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, tašče in stare mame Valentine Lotrič Markonove mame iz Dražgoš se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje; vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in sočustovali z nami. Posebno pa se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, dr. Možganu in dr. Rešku za dolgotrajno zdravljenje in gospodu kaplanu za tako lep pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala Žalujoči: hčerki z družinama. Dražgoše, 17. novembra 1975 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu starosti zapustil naš mož in oče Alojz Markelj gostilničar v pokoju Pogreb pokojnika bo v petek, 21. 11. 1975, ob 15.45 na pokopa lišču v Podbrezjah. Žalujoči: žena in hčerke z družinami. Podbrezje, 20. novembra 1975 Zmaga Kranjske gore ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nepozabnega očeta Franca Kleindiensta po domače Gribnovega ata z Brezij se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi sadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, vsem sorodnikom, gasilcem, duhovnikom in prijateljem za lepo opravljeni obred. Lepa hvala tudi tovarišema za pošlo vilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat vsem prisrčna zahvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi Franc, Jože in Ciril z družinami Brezje, 19. novembra 1975 Prvi del tekmovanja v prvi zvezni hokejski ligi skupina A je končan. Prva polovica prvenstva nam je prinesla nekaj nepričakovanih rezultatov in pa tudi malo boljši hokej kot lansko leto. Čeprav v igri sami ni opaziti bistvenih sprememb, pa so spremembe zelo opazne v sestavi ekip. Tako Olimpija kot Jesenice so svoje vrste precej pomladili. Največje spremembe so v letošnji sezoni doživeli Jeseničani, ki so letos v svoje vrste sprejeli precej mladih in nadarjenih igralcev Kranjske gore, saj so se starejši igralci prenehali aktivno ukvarjati s hokejem ali pa so odšli v tujino. Tudi na derbijih med Jesenicami in Olimpijo se je precej spremenilo. Letos igralci več skrbi posvečajo igri, zato je igra borbena, fair, brez pretepov in pogostih izključitev, kar je bilo značilno za prejšnje sezone. To pa v letošnji sezoni pomeni veliko, saj jugoslovanske hokejiste letošnjo sezono čakata še dve veliki mednarodni preizkušnji. Najprej bodo morali dokazati svoje kvalitete na olimpijskih igrah, potem pa še na svetovnem prvenstvu skupine B. Kranjska gora vodi V petem kolu državnega prvenstva za mladince skupina A je bilo odigrano samo eno srečanje, in sicer med Olimpijo in Medveščakom. Medveščak se je v Ljubljani zelo dobro upiral Olimpiji, na koncu pa je bil poražen s 7:4. Igralci Kranjske gore so brez borbe dobili tekmo proti Slaviji. Ti rezultati pa so ustrezali mladincem Jesenic, ki so se sedaj povzpeli na tretje mesto. V vodstvu pa so še vedno mladinci Kranjske gore z dvema točkama prednosti pred Olimpijo. Lestvica: Kranjska gora Olimpija Jesenice Medveščak Slavija 5 5 0 0 49:15 10 5 4 0 1 40:24 8 4 112 18:30 3 5 113 17:30 3 5 0 0 5 0:25 0 Tudi v B skupini državnega prvenstva za mladince je bilo odigrano peto kolo. Kranjski Triglav je v tem kolu izgubil že svojo tretjo tekmo zapored. Tokrat je v Ljubljani izgubil proti INI s 4:7. Tekma je bila vseskozi enakovredna, na koncu pa je prišla do izraza boljša fizična pripravljenost gostov, čeprav so skoraj celo tekmo igrali samo z enim napadom. Povedati pa je treba, da so v Sisku že dobili led, medtem ko Triglav v preobremenjeni tivolski dvorani trenira zelo malo. V drugi tekmi je Tivoli brez borbe premagal zagrebško Mladost in obdržal vodstvo na lestvici. V naslednjem kolu bo Triglav igral z Mladostjo, INA s Celjem, Tivoli pa bo prost. Lestvica: Tivoli 5 5 0 0 44:17 10 Celje 4 3 0 1 23:16 6 INA B 2 0 3 27:30 4 'Triglav 5 2 0 3 22:28 4 Mladost 5 0 0 5 0:25 0 F. P. Planinski posvet Danes popoldan bo v koči ob žičnici na Kravavcu že 49. redni posvet meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske, na katerem bodo razpravljali o gradivu za sejo upravnega odbora planinske zveze Slovenije, o organizacijskih vprašanjih, o srednjeročnem programu in sistemu financiranja planinske dejavnosti na Gorenjskem in v Sloveniji. Na dnevnem redu pa bo tudi (telo mladinskih planinskih odsekov in organiziranje planinskih šol. Zato se bodo posveta udeležili tudi načelniki vseh mladinskih odsekov pri planinskih društvih na Gorenjskem. Na dnevnem redu pa bo tudi še več drugih organ iza cijskih vprašanj, med drugim tudi o podelitvi častnih znakov planinske organizacije Slovenije in Jugoslavije, -an Nova planinska domova V škofjeloški občini bosta, vsaj tako kaže, že prihodnje leto začela »rasti« dva nova planinska domova Planinsko postojanko na Blcgošu nameravajo postaviti člani škofje loškega planinskega društva, /a gradnjo planinskega zavetišča na Ermanovcu pa so se odločili člani planinskega društva SoVOdenj v Poljanski dolini skupno s turističnim društvom v kraju. Idejni osnutek /a dom pod 1026 metrov visokim Knna-novcem je le izdelan. Osnutek je delo inž Petra Pokorna iz Škofje Prvenstvo pa se je brez odmora nadaljevalo. Ljubljanski Olimpiji se je šele v devetem kolu prvič uspelo prebiti na prvo mesto. Olimpija sedaj vodi s točko prednosti pred Jesenicami, ki pa ima tekmo manj. Kranjska gora pa se je z zmago proti Slaviji z zadnjega mesta premaknila na četrto. KRANJSKA GORA : SLAVIJA 8:4 Kranjska gora: Pretnar, C. njak, Medved, Berlisk, Razing Brun, Šuvak, Maučec, Šivic, Horvat, Fartek, Šlibar, Terseglav, Klinar, Golja, Lah, Ščap, Kunšič, Medja, Jug. Slavija: D. Lomovšek, Vergles, Drečnik, Gruden, B. Lomovšek, F. Kvartuh, Lešnjak, S. Kvartuh. Grmovšek, Smolej, Kovač, Bricelj, Erjavec, Japelj, Mirnik. MEDVEŠČAK : OLIMPIJA 0:4 Igralci Olimpije, čeprav oslabljeni; so v Zagrebu premagali domači Medveščak s 4:0. S to zmago so Ljubljančani prevzeli vodstvo na lestvici, vendar imajo eno več odigrano tekmo kot Jeseničani. Lestvica: 1. Olimpija 9 7 1 1 66:21 15 2. Jesenice 8 7 0 1 55:19 H 3. Medveščak 9 2 2 5 27:47 6 4. Kranjska gora 9 2 1 6 29:60 5 5. Slavija 9 1 2 6 26:56 A F. P. Alpinistične novice OBISKOVALCEM ZIMSKIH GOBA Zimske gore za tistega, ki ve nekaj o snegu in o plazovih, že zdavnaj niso več tabu-Nasprotno - divjost in nepokvarjenos s snegom pokritih skalnih vršacev nudi p«"<^ vim gornikom prav toliko, če ne celo vet užitka kot poleti. V letošnjem letu je zima radodarne.)-3 kot pa prejšnja leta. Ze takoj v začetku je predvsem smučarje razveselila z 1, poneko celo 2 m debelo snežno odejo. ' Večina planinskih postojank je v zim skem času zaprtih. Nekaj jih odpro ob sobotah in nedeljah, ponekod pa so odprte le zimske sobe. Tisti, ki redno zahajajo v gore so z možnostmi prenočevanja že seznanjeni, sicer pa je informacije možno dobiti na planinski zvezi. V letošnjem letu je nastala sprememba v Tamarju, kjer ni več zimske sobe, dom pa je odprt le ob sobotah H> nedeljah. Obiskovalce Triglava pa bo g°-lovo zanimalo, da je stara lovska k°ča V Gornji Krmi letos zaprta. Prenočiti je mogoče v pastirski koči, ki pa je brez odej DEJAVNOST V »MKTVI SEZONI« Ker sneg se ni toliko uležan, da bi v gorah nudil dobre pogoje za zimsko alpinistiko — uradni začetek zimske sezone je 21. oe-cembra - ta čas alpinistični odseki izkoristijo za druStveno dejavnost. Naredijo pregled dela minule sezone, ter organizirajo zaključke plezalne sezone, kjer najpriza-devnejši dobijo priznanja, tisti, ki so opravili posebne pogoje, ki jih določa alpinistični pravilnik, pa so »sprejeti med alpiniste« — dobijo naziv alpinist. Tudi komisija za alpinizem pri PZS vsako leto v tem času organizira zbor alpinistov. Letos bo to srečanje 13, decembra v ato-štorih hotela Park v Novi Gorici. Iz Li""-Ijane bo ob tej priliki peljal posebni avtobus. Prijaviti se je mogoče na PZS ali skupinsko preko alpinističnih odsekov. Cena ob prijavi je .r>0 din, vendar pa bo za Gorenjce verjetno ugodnejša pot z vlakom preko Jesenic. Poleg običajnih točk bodo v drugem delu prikazali tudi največje' uspehe V letošnjem letu je bila dejavnost slovenskih alpinistov zelo razgibana. Uspeh v južni steni Makaluja - eni najtežjih himalajskih sten - je zbudil pozornost celotne svetovne javnosti. Poleg nekaterih kvalitetnih individualnih vzponov velja omeniti se dve odpravi. Prva je bila v organizaciji Ki.in j - Kavkaz 7.5: Druga - s tragičnim koncem pa je bila odprava A PD iz L(JW Ijane v Ande. Ta čas pa alpinistični odseki, izkoristijo tudi za izpopolnitev strokovnega znanja. Organizirajo razne tečaje in predavanja. AO Kranj bo v soboto, 22. in nedeljo-2.'!. novembra, organiziral tečaj zimske pj*" žalne tehnike. Tečaj bo v zavetišču gorske reševalne službe na Krvavcu. F. Ster i Loki J K # Novi planinsk1 sekciji Kranj - Pretekli teden BO Pj] Planinskem društvu Kranj l,sti!uij. vili (Ive novi planinski sekciji- \ vll kovanje sekcij pri matičnem dru*y je po sodbi planinskih delavcev o(1^ kovitejše in organizacijsko ter ^ nančno realnejše kot pa ustafl* ' 1 janje novih samostojnih drU»t*j TO je dosedanja praksa v kranj" občini že pot rdila. Novi sekciji so ustanovili V r^nljn tijsko živilskem kombinatu Kranj v Zdravstvenem domu Kranj f^1" 40 ljubiteljev gora iz kranj«*^ Kmetijsko živilskega kombinata je preteklo soboto zbralo na |j Le-1 i 80 v preteklosti že organi*1''• nekaj i/letov, večinoma pod ,,k'iV [jem sindikalne organizacije, '"''P'i':,, planinske sekcije Se ni bilo. Za v<>. :t> sekcije so izvolili 'Toneta Jenka, kU obenem tudi delegat upravnega 0 bora Planinskega društva k''"^, Nova sekcija v Zdravstvenem d°"L pa je prav tako številna. Vod) J Helena Sitar Kako izboljšati kvaliteto gorenjskega nogometa 0 tem so se pogovarjali nogometni delavci za »okroglo mizo« v našem uredništvu Nogometna sezona je na Gorenj SKem končana. Oh krmni tpkmnvan ana. Ob koncu tekmovanj v raznih ligah smo želeli napraviti bilanco nogometa na Gorenjskem. Predvsem smo želeli ugotoviti stanje te priljubljene igre z žogo, to je število registriranih klubov, igralcev, strokovnega kadra, igrišč itd. Nedvomno je nogomet najbolj množičen organizirani šport med igrami z žogo na Gorenjskem. Hkrati pa tudi ugotavljamo, da je po kvaliteti na nizkem nivoju v primerjavi s slovenskim oz. jugoslovanskim nogometom. Samo dve ekipi z Gorenjske nastopata v ZCNL - zahod s poprečno dobrimi rezultati. Po končanem jesenskem delu prvenstva je na lestvici najbolje uvrščena ekipa Korotama iz Kranja, nekoliko slabši pa je škofjeloški LTH. V minulem prvenstvu so kar tri gorenjske ekipe izpadle iz ZCNL (Triglav, Sava in Tržič). DUŠAN FELDIN (Naklo): »Porast nogometnih klubov na Gorenjskem je izreden. Kvaliteta nogometa v obeh pionirskih in mladinskih ligah je celo boljša kot v prvem članskem razredu. Tudi disciplina je zelo dobra, kar ne moremo trditi za članske ekipe. Letos je bilo veliko prestopov igralcev, kar poslabšuje kvaliteto in povečuje stroške osnovnih organizacij. Na koncu pa ni pravih rezultatov, ker le redko kdo izmed »ptic selivk« zaigra z zavestjo v novem okolju. Kvaliteta trpi zaradi ozkih klubaških odnosov, predvsem v mestnih kranjskih klubih. Tako npr. Triglav že nekaj let ne najde pravega sodelovanja s podeželskimi klubi, kjer bi prav lahko našel primerne igralce.« RAJKO KOŽAR (Sava): »Načrt o združevanju posameznih klubov ne pride v poštev. Komi- ^0 sestanek za okroglo mizo je prišlo skoraj 50 odstotkov več udeležencev kot sm° M povabili. Zaradi tega smo organizirali v našem uredništvu »okroglo nogometno mizo«. To vse z namenom, da bi sku-Paj z nogometnimi delavci skušali PaJti pot ali vsaj nakazati smer za Kvalitetni dvig gorenjskega nogometa. Na posvet so prišli predstav-plki naslednjih organizacij: TNZ ^orenjska, Korotan, Triglav, Sava, A[žtf, LTH, Lesce, Bohinj, Jesenice, »led m Naklo. Naše uredništvo so ^stopali Igor SI avec (glavni ured-mk) Jože Javornik (športni (ured-nik). Dušan Humer (sodelavec športne redakcije) in Helena Jelov- OkZapisnikar)- Dbisk iz nogometnih organizacij "a okrogli mizi o gorenjskem nogo-!Jetu je bil presenetljivo velik (okoli udeležencev), kar kaže, da je bilo •"ed nogometnimi delavci na Gorskem izredno veliko zanimanje a to temo. In kai so povedali posamezniki? JANEZ KRAJNIK (LTH): »Na gorenjskem klubi vidijo samo PTVo ekipo, pozabljamo pa na Pionirje in mladince. Kot dolgo-trrr1 noK°metni delavec lahko e..m» da nima več kot polovica ,?,P trenerjev za pionirje in mladce. Tako hodijo na tekme ^»če pionirske ekipe brez pri-|^ernega vodstva ali pa nastopa-sn pionirJi brez kakršnegakoli Premljevalca. V klubih je pre-"ato načrtnega dela, pravo pot ^Očinske TKS žal nimajo dovolj Posluha za nogomet, kar je raz-ta n.° i* sorazmerno majhnih do-naciJ in udeležbe predstavnikov 0a raznih sestankih, ki jih > K&nizirajo nogometne organi- sija za nogomet pri TKS Kranj je sicer o tem problemu že enkrat razpravljala, vendar je bilo tedaj govora le o združitvi Korotana in Triglava. Komisija je dobro zastavila delo, zlasti pri vzgoji mladih nogometašev.« VLADO TORKAR (Triglav): »Predlagam, da bi ustanovili centralno gorenjsko nogometno šolo za mladince.« TOMO HRIBERNIK (Sava): »Pomembni so predvsem pionirji. Na to se navezuje problem trenerjev. Ta problem je pripeljal gorenjski nogomet na zadnje mesto v Sloveniji. Danes ne bomo ob enakem delu z enakimi talenti kot pred dvajsetimi leti nič napravili kvalitetnega. Treba je dobiti šolane trenerje, ki naj začno svoje delo pri pionirjih. Apelirati je treba na TKS po občinah, da bi se šolanje visoko kvalificiranih trenerjev poživilo.« EDO GRUDEN (Korotan): Tudi vlaganje v člane ni stran vržen denar. Kdo bi rešil probleme? TKS ni zainteresirana. Temeljiti moramo na množičnosti, ne pa na združevanju, edino pomembna je koncentracija kvalitete.« MIRKO ŠTER (Tržič): »Nogomet je se vedno v podrejenem položaju. Več bomo morali vplivati na tiste, ki odločajo o usodi tega športa. Klubi dobro plačujejo predvsem članskega trenerja, da bi dosegli določen uspeh v 3 do 5 letih. Če hočemo doseči kvaliteto, moramo biti enotni. Sedaj moramo pomagati Korotanu, da se čim bolje uvrsti v ZCNL. Če bo nogomet organiziran in če se Občina £esenic»ja Loka ljJUbljana-Šiška GORENJSKI NOGOMET V ŠTEVILKAH klubi igralci trenerji sodniki 1 4 13 l 73 211 672 69 265 92 4 7 22 2 S 2 7 18 36 1 8 o upaj 26 L376 42 70 Obči,,;, ŠTEVILO EKIP NA GORENJSKEM člani mladinci pionirji skupaj Jesenice Radovljica SRH* 'rž.ic ?Wja Loka ''.)"hl)ana Šrška Skupaj 1 4 13 1 6 2 i 3 10 i 4 1 3 10 31 3 12 4 26 20 17 63 Mirko Šter, Tržič: »Za dosego kvalitete je nujno potrebno sodelovanje med klubi.« bodo igralci trudili, bo tudi pri odgovornih in pri gledalcih več je zanimanje.« MILAN BUDJA (Jesenice): »Menim, da TKS dajejo dovolj sredstev za nogomet. Po mojem bi morali za kvaliteten dvig napraviti naslednje: 1. ustvariti objektivne pogoje, to je predpisana nogometna igrišča z garderobami, 2. ugotoviti, kje so meje amaterizma, 3. pridobiti strokovni kader.« CVETO ELJON (Triglav): »Mislim, da se je kvaliteta gorenjskega nogometa precej dvignila, kar pa ne morem trditi za kranjsko občino. Če bi klubi obdržali vse nogometaše, ki so jih vzgojili v svojih vrstah, bi bili nekateri klubi v precej kvalitetnejših ligah kot so sedaj. V kranjski občini so nogometni klubi letos le sprejeli 80 starih milijonov dinarjev, kar pa po mojem ni veliko, če hkrati vemo, da je kranjska TKS letos porabila samo za osebne dohodke zaposlenih skoraj enak znesek.« PAVLE NOVAK (NZG): »Na Gorenjskem je velika množičnost, saj imamo kar 1376 registriranih igralcev, 42 trenerjev in 70 sodnikov. Prav bi bilo, da bi se v občinah nekdo ukvarjal s strokovno sposobnostjo pionirjev in mladincev. Nogometaši gredo iz kluba v klub ne toliko zaradi denarja, pač pa, ker se ne strinjajo s sredino, v kateri so bili.« JANEZ BERCE (LTH): »Učitelji telesne vzgoje po osnovnih šolah nimajo pravega razumevanja za nogomet. Spremeniti bi morali tudi sistem tekmovanj za pionirje. Organizirati bo treba v 2. klubi posvečajo naraščaju premalo pozornosti, 3. primanjkuje strokovnega kadra, predvsem trenerjev za pionirske ekipe, 4. v klubih je premalo načrtnega dela, 5. ni pravega sodelovanja med klubi, vse preveč je klubaštva, 6. vse občinske TKS na Gorenjskem nimajo pravega razumevanja za nogomet, zato tudi ta šport ni pravilno vrednoten, 7. prestopi iz kluba v klub so vse prepogosti in včasih močno neracionalni in nesmiselni, 8. predavatelji telesne vzgoje na osnovnih šolah nimajo pravega posluha za nogomet, 9. večina klubov nima ustreznih šolanih kadrov, 10. primanjkuje ustreznih športnih objektov. Kaj torej storiti, da bi napravili premik v kvaliteti gorenjskega nogometa? Nogometni delavci so nakazali nekaj smernic. V odkritem in dokaj sproščenem pogovoru so dali nekaj koristnih predlogov. Predvsem pa bodo morali odstraniti v prvi vrsti negativne pojave v svojih vrstah. Ni bil naš cilj, da bi na tem pogovoru našli neki koncept za kvalitetni dvig gorenjskega nogometa. Sprožili smo le javno razpravo, da bi se na tem področju v prihodnje le nekaj premaknilo na bolje. Mislimo, da bi morali vsi odgovorni za razvoj in kvaliteten napredek nogometa na Gorenjskem v prihodnje več napraviti na tem področju. Pri tem mislimo predvsem na naslednje: 1. posvetiti največjo pozornost naraščaju, predvsem pionirjem, Razpravljavci so bili dokaj konkretni in so dali mnogo dobrih napotkov za kvaliteten dvig gorenjskega nogometa. prihodnje več šolskih tekmovanj po občinah.« BOŽO JEMC (Bled): »Mislim, da bi morali na tej .okrogli mizi' sodelovati tudi predstavniki občinskih TKS. Po mojem mnenju bo prišlo težko do združevanja posameznih klubov zaradi ozkih klubaških interesov.« JANEZ KOŠNIK (Tržič): »Odnosi v klubih, v ožji okolici ali sodelovanje med nogometnim forumom Gorenjske ter klubi, niso najboljši. Nekateri nogometni delavci so se že preživeli in hočejo še kar naprej ,vladati' nad terenom.« STANE JEČNIK (Triglav): »Nogomet v Kranju bo verjetno tudi v prihodnje zadržal svojo tradicijo. Kakšno naj bo razvrščanje športov in nagrajevanje po tem rangu, pa je posebno vprašanje. Določiti bo treba mejo, kaj je rekreacija in kaj tekmovalni šport. Rekreacija pobere precej denarja. V nogometu se žal zapiramo preveč v lastne kroge, potrebno bi bilo več sodelovanja. Prepušteni smo do NZS, ki včasih ne dela v duhu športne morale. Tudi sodniška organizacija bi morala biti aktivnejša in bi se morali sodniki ha sestankih več pogovarjati o enotnih kriterijih sojenja. Mislim, da tudi sodniki lahko precej vplivajo za izboljšanje kvalitete.« Iz vsega tega bi lahko izluščili nasledil |c ugotovitve: 1. množičnost v nogometu na Gorenjskem je velika, kvaliteta pa slaba, 2. potrebno bo več strpnosti, medsebojnega sporazumevanja ter dogovarjanja med klubi, 3. povečati število strokovnega kadra, ki bi morali po končanem šolanju delati najprej s pionirji, 4. pri vseh TKS Gorenjske ustanoviti komisije za nogomet, 5. najti primerno obliko v združevanju moči predvsem v mestih, kjer bi morali v prihodnosti izoblikovati vsaj en kvalitetni klub, 6. klubom ustvariti objektivne pogoje dela, 7. ugotoviti mejo amaterizma ne samo pri igralcih, pač pa tudi na ostalih področjih, 8. spremeniti (racionalizirati) sistem tekmovanj predvsem za pionirje in najtesneje sodelovati z osnovnimi šolami, kjer bi morali ustanoviti občinske pionirske osnovnošolske lige, 9. klubi bi si morali pomagati drug drugemu na pošteni športni bazi, 10. dati bo treba večjo pozornost popularizaciji mladinskega in pionirskega nogometa. Menimo, da je lahko kvalitetni nogomet logičen naslednik množičnosti, odraz idejne usmerjenosti našega telesnokulturnega gibanja, rezultat strokovnosti in vitalnosti naših mladih generacij, torej sekundarni pojav in cilj v naši telesni kult uri. Pripravil: Jože Javornik Foto: F. Perdan Športna vzgoja] je domovinska vzgoja Domovina — skupnost skladnega sožitja ljudi je več kot posameznik, je kakor velika družina, ki se je izoblikovala in razvila v zgodovinskih dneh osvobodilne in domovinske vojne. Patriotizem, prežet z moralno močjo in borbeno pripravljenostjo, je odločilen tedaj, kadar je domovina ogrožena, a gojiti bi ga morali trajno, tako da bi utrjevali narodni ponos, občutek pripadnosti narodu in narodno zavest — vendar ne tako, da bi netili šovinizem, nacionalizem ali celo predsodke do drugih narodov in skupnosti v naši socialistični domovini. Domovinska vzgoja je smoter mnogih šolskih predmetov. Domovinski čut se oblikuje pri literaturi, zgodovini in pri vseh humanističnih predmetih. Učinek domovinske vzgoje je med ostalimi dejavniki tudi odvisen od samih predavateljev, od njihove domovinske zavednosti, njihove idejne, politične in filozofske usmerjenosti. Generacija, ki je vojno doživela bolj avtentično, pristno in prizadeto iz svojih izkušenj posreduje domovinske vrednote. Po sodbi mladih je več domovinske vzgoje v osnovni kot v srednji šoli, ko bolj priložnostno ali na proslavah prebujamo domovinska čustva. Vendar prodor tako imenovane industrijske kulture mladega človeka vodeni in mu hromi področje domovinskih vrednot. Vsekakor ima prav športna vzgoja, ki se bolj uresničuje v dejanjih in manj v besedah, velik pomen pri domovinski vzgoji mladih. Na pohodih, tekmovanjih, pri oblikovanju moralnopolitičnih in športno-tehničnih kakovosti krepimo obrambno moč in domovinsko zavest mladine. Športniki — smučarji, atleti, planinci in strelci — so izurjeni v premagovanju razdalj, ovir in bolj uspešno kljubujejo naporu in drugim težavam. Takoj po vojni je bilo v domovinske in narodno obrambne namene organizirano tekmovanje »za republiko naprej — ZREN«. Danes ga skušamo nadomestili s trimom, ki pa je v primerjavi z nekdanjim Zre-nom manj učinkovita oblika športne vzgoje. Šport dviga ugled narodov. Ne glede na vrsto in pomembnost tekmovanj radi sodoživ-' ljamo uspehe naših, radi poslušamo himno in smo ganjeni. Narodna čustva pa ne bi smeli doživljati le ob opazovanju drugih, temveč bi se morali sami krepiti, utrjevati, da bi bili dovolj trenirani. Kleni posamezniki sestavljajo trdoživost naroda. Moč naroda je v njegovi zmogljivosti in v njegovi nacionalni kondiciji. Če bodo veliki narodi, ki imajo večje zaledje in več prebivalstva, v bodoče vse bolj osvajali prva mesta na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, jim bodo manjši narodi še vedno lahko sledili ali celo prekašali v splošni zmogljivosti. Rekordi so sicer merilo razvoja športa posameznih narodov, vendar to merilo ni popolno, saj nam danes statistika še ne more povedati, kakšne so športne zmogljivosti prebivalstva posameznih narodov. Lepo bi bilo, da bi postali narod atletov, smučarjev, planincev in aktivni privrženci drugih športov, saj je športna vzgoja hkrati domovinska vzgoja. Jože Ažman Primskovo brez poraza V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva gorenjske članske nogometne lige, I. razred, so bili doseženi naslednji rezultati: Jezero : Primskovo 3:5, Grintavec : Plamen 1:1, Kondor : Reteče 1:2, Preddvor : Trboje 4:1, Britof : Kokrica 3:3, Fil-marji : Podbrezje 1:0. P. Novak Jm J^m 1 v Petek, 21. novembra 197 i V programih dela mladinskih organizacij zavzema izobraževanje važno mesto. Škofjeloški gimnazijci so se odločili, da izobraževanja ne bodo strnili v nekaj predavanj oziroma seminarjev za vodstvo mladinske organizacije in člane marksističnega krožka. Sklenili so organizirati celoletno mladinsko politično šolo. O njeni izvedbi in namenu smo se pogovarjali s tremi učenci. upravnega sistema. Poleg tega smo v program vključili še eno predavanje in to zaradi izrednega zanimanja dijakov, in sicer o poskusih samoupravljanja drugod v svetu.« Bojan Brank, učenec 2. letnika in predsednik mladine na gimnaziji: »Mladinska politična šola je dopolnilo k predmetu samoupravljanje s temelji marksizma. Vanjo so se vključili dijaki, ki jih program šole zanima, člani marksističnega krožka in vodstva mladinske organizacije, tako da ima šola 56 rednih slušateljev. Poleg teh pa se lahko predavanj udeležijo tudi drugi učenci. Le-ti potem v razredu pri predmetu samoupravljanje poročajo, kaj so se naučili. V politični šoli bomo obdelali 8 tem, na koncu leta pa bomo znanje preskusili in dobili tudi spričevala oziroma potrdila o uspehu. Krna Hafner, učenka 4. letnika in vodja marksističnega krožka: »V politični šoli se bomo pogovorili o politiki in gospodarstvu naše občine; ustvarjanju dohodka in proračuna občinske skupščine, vlogi in sestavi krajevnih skupnosti, vlogi in pomenu samoupravnih interesnih skupnosti in gospodarstvu. Drugi sklop predavanj obsega vse o temeljnih organizacijah združenega dela, tretji pa strukturo jugoslovanske družbe in bistvo našega samo- Vojka Melihen, učenka 1. razreda gimnazije: »Politično šolo je organizirala mladinska organizacija na šoli s pomočjo mentorja, ravnatelja šole Lojzeta Malovrha. Predavatelje pa je priskrbela delavska univerza v Škofji Loki. Prvo predavanje in razpravo smo imeli pred štirinajstimi dnevi. Govorili smo o jugoslovanski družbi in vlogi naše države v svetu. Najbolj nas je zanimalo, kako poteka študij na univerzi, kakšne so možnosti za vpis, koliko deklet in fantov študira. Te podatke smo primerjali s podatki o možnostih za študij v državah, ki so nam najbližje. Precej vprašanj je bilo tudi s področja socialne politike in kulture. Mene je najbolj zanimalo, kako je s samoupravljanjem v drugih državah.« L. Bogataj Načrt dela za prihodnje Škofja Loka — Pred dnevi so se na poziv komiteja občinske konte renče ZK Škofja Loka v Škofji Loki zbrali na sestanku člani aktiva ZK delavcev neposrednih proizvajalcev. Na seji so najprej spregovorili 0 delu v zadnjih dveh letih. Med tem časom so, tako je bilo UgotovTjeno, za svoje člane pripravili dva seminarja. Na prvem je bilo govora o sa moupravni delavski kontroli, na drugem pa 0 splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti v de- lovnih organizacijah. Obenem pa je bil sprejet tudi načrt dela za prihodnje leto. Člani aktiva so menili, da bo v prihodnje potrebno posvetiti največ pozornosti naslednjim vprašanjem: stabilizaciji gospodarstva, kadrovski politiki, uresničevanju delegatskega sistema, vlogi aktiva ZK delavcev neposrednih proizva jalcev pri oblikovanju predlogov in stališč za občinsko konferenco ZK ter izobraževanju delegatov aktiva -jg Ugoden nakup izdelkov Almira, Radovljica po znižanil cenah: Novi republiški zakon o varnosti cestnega prometa V sredo, 19. novembra, je začel veljati republiški zakon o varnosti cestnega prometa, ki ga je 8. oktobra letos sprejela skupščina SR Slovenije; s tem se tudi vsa ostala področja varnosti cestnega prometa, ki jih je zvezni zakon sprejel 1. oktobra lani, ureja le načelno, zaobsežena v republiškem zakonu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije je pripravil izvleček iz določil republiškega zakona. PROMETNA PRAVILA Zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa je na področju prometnih pravil najbolj izčrpen, vendar pa republiški zakon prinaša nekatera nova pravila, ki se nanašajo predvsem na vožnjo in ravnanje voznikov v strnjenih naseljih. 1. Polkrožno obračanje v križišču Mišljena je prepoved obračanja v semaforiziranih križiščih oziroma v križiščih, kjer ureja promet pooblaščena uradna oseba (drugi odstavek 9. člena.) Namen tega predpisa je prav gotovo, da bi bila prepustnost vozil na takih križiščih večja. Praksa je pokazala, da voznik s takim manevrom znatno zadržuje vozila za seboj, če zavijajo polkrožno, hkrati pa ustvarja nevarnost za vozila, ki vozijo naravnost po nasprotni strani ceste. Vozniki bodo morali biti na to novost še posebej pozorni, dokler ne bodo na ustreznih križiščih postavljeni posebni znaki; prepoved obračanja pa velja že od dneva veljavnost i zakona. 2. Vožnja v koloni pred prehodom za pešce Predpis (13. člen) predvsem omogoča pešcem, da lahko tudi ob pro- metnih konicah prečkajo vozišče na označenih prehodih, izven posebej urejenih križišč. Zdaj se je često dogajalo, da pešec enostavno ni mogel čez cesto, ker je bil zaznamovan prehod za pešce zaseden zaradi povsem stisnjene kolone vozil. Tega se bodo morali vozniki zavedati, saj za to ne bo posebnih znakov, razen seveda označenega prehoda za pešce. 3. Ustavljanje in parkiranje Zakon prepoveduje ustavljanje in parkiranje na pločnikih s celim vozilom ali le delno povsod tam, kjer to ne bo izrecno dovoljeno s prometnim znakom. Doslej so se vozniki ravnali tako, da je pač dopustno, kar ni izrecno prepovedano. Novi zakon pa razen tega, da je za tako kršitev predvidena denarna kazen, predvideva tudi odstranitev nepravilno ustavljenega ali parkiranega vozila, ki predstavlja oviro in nevarnost za promet. Na mestih, kjer je parkiranje in ustavljanje omejeno na določen čas, javnih parkirnih ur pa ni, bodo morali vozniki namestiti svojo parkirno uro v vozilu. Posebnost pri tem pa so določene olajšave za zdravstveno osebje pri opravljanju dolžnosti in za invalidne voznike. Pripravljajo informacijsko-dokumentacijski center Radovljica - V torek, 18. novembra, se je sestal iniciativni odbor za informiranje v delegatskem sistemu. Na seji so razpravljali o aktualnih vprašanjih obveščanja v delegatskem sistemu in o možnostih za ustanovitev informacijsko-doku-mentacijskega centra. Na seji so za predsednika odbora imenovali Jošta Rolca, sprejeli pa so tudi smernice za ustanovitev in bodoče delo infor-macijsko-dokumentacijskega centra. Med drugim je na primer predvideno, da bi novoustanovljeni center izdajal tudi občinski informator. A. Z. Nova osnovna organizacija mladine Trebija - Tudi mladi iz krajevne skupnosti Trebija v Poljanski dolini so se odločili, da v kraju ustanovijo osnovno organizacijo ZSMS. y osnovni organizaciji mladine bodo povezani mladi iz Trebije, Stare Oselice, Podgore, K ladja, Fužin m dela Hobovš. V mladinsko organizacijo se bo po predvidevanjih vključilo prek šestdeset mladih s tega področja. Trebijski mladinci bodo imeli ustanovno konferenco to nedeljo dopoldne. Na njej bodo izvoli | upravni in nadzorni odbor, sprejeli pravila o svojem delovanju ter načrt dela za prihodnje leto. -J£ piccadilly—piccadilly—piccadilly — picćadillv — piccadilly — piccadilly\ Tovarna klobukov Šešir - Škofja priporoča svoje izdelke Loka Um piccadilly —piccadilly—piccuailly — piccadilly —piccadilly — piccadilbj Šofer Valentin z Gorenjske je napisal poučno moderno zgodbico: »Neko podjetje iz Ljubljane je na Jesenicah na ročilo 60 ton pločevine. Jese ruško podjetje je naročeno količino naložilo na tri tovornjake, ki 80 material prepeljali v Ljubljano. Vendar pa je to podjetje poprosilo prevoznike, naj ves material prepeljejo do njihovega kooperanta v Kamniku. Do sem vse normalno, od tu naprej pa nastopajo vrli kamniški kerlci. Prevozniki so tovor prepeljali do tovarne v Kammku ob l L uri dopoldne, ampak V podjetju so rekli kategorični jok, pločevina že ne gre dol. Drugi kooperant, neki privatni obrtnik, ni namreč poravnal svojega dolga tovarni, zato vsi pripravljeni razkladale/, skladiščniki in prevozniki kar lepo mir, pleh ne gre na tla! Ob 13.30 so se čakajoči stresli ob sporočilu: dolžnik naj plača dolg, takoj, plača naj viličarja s šoferjem, ki čaka (izposojen od drugega podjetja), potem gre pleh dol. Grešni kozel bezlja na pošto m vplača 230 dinarjev dolga in se vrne s potrdilom. Ampak, figo, ura je 14., tovarna je prazna. Potem se je telefon ogreval ob ponižnih klicih pre voznikov, naj odgovorni (ob tem času že doma), vendarle dovolijo pločevino razložiti. Grešni privatnik je bil ves obu pan, a nazadnje je od odgovornega v osebnem razgovoru vendarle dobil dovoljenje za zaključek — ob 16. uri.* »Puf« je grozna stvar, Valentin, če ga je pa tO celih 230 dinarjev, pa še posebej. Doslednost je lepa čednost, ees/nost imenitna vrlina m ne morem si kaj. da takšnega po štovanja ne bi odobrava/. O. kar predstavljam si tiste karu ruške kerlce. ki so grešnega prevozniku skozi okno tagtt dali, staknili glave in si men cali roke: zdaj ga imamo, ne bo nam ušel, tale prefriganec jo še čez mejo pobriše in potem adijo 230 dinarjev! Red mora biti, magari za ceno tistih sto in sto ali še več jurjev, ki jih bomo izgubili s čakajočimi delavci, nestrpni prevozniki pa so itak dobrodošlo zabava v tem monotonem tovarniškem vsakdanjiku. Zares škoda, da niste napisali imena tistega kamniškega kooperanta, v mi slih bi ga imel, ga kdajpakdaj postavljal za vzor edinstveno vestnega /roslovanja. Takšnih podjetij ni veliko, večjo pozornost zaslužijo, za javen zgled, kako se danes gospodarno, stabilizacijsko posluje. Vem za anketo, s katero so hoteli v nekem kolektivu raziskati, kakšen je kulturni nivo zaposlenih. Ze prvi bežni pre gled anketnih listov je bil osupljiv, saj je nakazoval, da je kulturni nivo pod vsakim nivojem. Več kot polovica ko lektiva je namreč na nivoju — pravljic■arstva! Zdaj šele se mi je posvetilo, zakaj so kulturne /»ureditve V tistem kraju tako klavrno obiskane. Zdaj šele vem, kaj počno ti ljudje ob pustih zim skih večerih' Občinstvo nam reč črpa nujno duševno hrana iz Pike Nogavičke, Snegidj-čice, Pepelke, da bi se enkrat pretolklo do Trdinovih bajk in povesti in morda do Rabina Hooda. Sicer pa jaz ne bi vil rok in se jokcal, kajti nivo pravljičar-stva je vseeno več kot nič. Kar v redu je še, če se občinstvo drenja na lutkovnih predstavah in si izposoja v knjižnicah Rdečo kapico, Volka in sedem kozličkov ter srka vase But al -ce. Osebno bi bil obupan le v primeru, če bi se izkazalo, da je kolektiv na nivoju pobar-vank in slikanic, da se navdušujejo nad slikanico o Marinki in Sedmi deželi, da barvajo zajetno knjigo slikic »Z barvo in barvico po Jugoslaviji«. • • • Zima se nam je letos že zarežala v brk, vsaj tistim, ki smo s prvim snegom romali pa trgovinah po obutev in po obleko, po zimske gume in še kaj. Ko sem si tudi sam olajšal denarnico, sem smuknil v čisto nove škornje in si nadel čisto nov zimski plašč. Vse sem kupil po zadnji modi in se tak, ves šik, sprehodil po snegcii-Se preden mi je zaškripal pod nogami, mi je s plašča odlctel prvi gumb, po nekaj minutnem sprehodu me je v noge zač ela zebsti. Ko sem pritisni/ nO kljuko svojega doma, mi je> ///,'. od/etel drugi gumb. nage pa so mi bile vse premrle. Doma sem natančno raziskal to našo čudežno konfekcijo-šivi na plašču so bili čud'"' ohlapni in tudi na škornjih s" bili kaj betežni. Žalostne rriish so me obšle, ves pretresen scrri OpaZOVal uboge šivčke. krojaške m čevljarski' m prisluhnil njihovemu pretresljivemu vpil' JU, ko so drug na drugega '' poslednjih vzdihljajih vreščali: »T, ,/,} ;rsf Dom spi/ stu!« ženski in moški puloverji ter jopice, jersey ženske obleke, kostimi in krila Naši prodajalni bosta sortirano založeni s temi izdelki od 16. novembra do 10. decembra 1975. cilmifo