lOOi številka. Ljubljana, v torek 2. maja 1899. XXXII. leto Uhaja vaak dan aveSer. laimli nedelja in praanike, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogerake dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Ieta'4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 Za LJubljano brea poliljanja na dom aa vse leto 13 gld., za Četrt leta I gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. - Za tu delala toliko ve«, kolikor poštnina znafia. - Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. - Za oznanila plačuje so od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo je-lenkrat tisi po 5 kr., *e se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trgu St. Dpravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. Telefon *t. 3-4. Deželni zbor kranjski. (XV. seja dne 2. maja.) Predsedoval je dež. glavar pl. De tel a. Došle predloge so se odkazale pristojnim odsekom. O proračuna normalnošolskega zaklada za leto 1899. je poročal posl. Višnikar. Proračun kaže, kako je regulacija učiteljskih plač vplivala na ta zaklad Potrebščina za leto 1898. je znašala 398.573 gl., potrebščina za leto 1899. pa znaša 45-4 891 gold, pokritje pa znaša 23 937 gld, tako da je pokriti priraankljaja 430.954 gold. Stroški za šolo se bližajo torej pol milijonu in znašajo 32° 0 vseh deželnih dohodkov. Zbornica je proračun odobrila in rešila več prošenj. Prošnja obč. zastopa Zagorje ob Savi, da naj se učiteljske plače urede tako, kakor so plače nižjih treh razredov drž. uradnikov, ae je odkazala dež. odboru. Prošnja nadučitelja Valentina Pina v Knežaku in Fr. Grosa na Štrekljevcu glede uvrstitve v višji plačilni razred sta se odklonili, ker deželni zbor v tej stvari ni kom petenten. Za Pina se je zavzel posl. Božič in z ozirom na izvrstno službovanje Pinovo predlagal, naj se njegova prošnja s toplim priporočilom odstopi dež. šolskemu svetu, kar je bilo sprejeto. Prošnja učiteljev ljubljanskih ljudskih šol, naj se določijo službene doklade vsem jednako na 60 gl., učiteljicam pa po 50 gl., se je ugodilo. Prošnji učitelja L. Perkota v Žireh in J. Križarja v Metliki za draginjsko doklado sta se odklonili. Učiteljski vdovi Ani Adamič pa se je dovolila miloščina po 72 gld. za dobo 5 let. Končno je poročevalec nas ve to val naslednji predlog: Tistim učiteljem in učiteljicam, kateri so pri regulaciji učiteljskih plač leta 1898. manj prejeli, kakor znašajo prejšnje plače z v 11. deželnozborski seji dne 25. febru- LISTEK. Rešena. Spisal Julij Foomann. (Konec.) Utrujen je umolknil ter zrl vprašuje na poleg njega nemo sedečo ženo. Počasi je vstala, stopila k bolniku ter mu obrisala znojne kapljice s čela. Prijel jo je za belo roko ter pritisnil dolg, prisrčen poljub nanjo — dolg in bolesten. Ona je stala ravna pred njim, mirno sopeč, navidezno brez vsake razburjenosti; v njenem očesu ni bilo — niti sence negotovosti ali bojazljivosti. „Sedi prav bliza k meni, Elza!" Le ker je bolnik tako želel, je porinila svoj naslanjač k vozu. Dolgo jo je goreče gledal, potem je Šepetal tiho: .Elza, sedaj šele prav vem, kaj je ljubezen". Toda tudi to ni na lepo ženo niti malo uplivalo. .Ko sem te vzel za soprogo", je nadaljeval bolnik s slabim glasom, „ vzel sem te le uto, ker si mi ugajala, seveda nič bolj kot poprej le mnogo dragih; saj mlad nleem bil veo in hotel sem le mimo živeti. In ko sem te imel poleg sebe, mlado, jedva »■novelo bitje, polno hrepenenj«. tedaj varja 1897. dovoljenimi draginjskirai dokla-dami in podporami vred, je v smislu de-želnozborskega sklepa dne 20. februvarja 1898. posledobno izplačati, kar so premalo dobili. Ta predlog je bil sprejet, in istotako sta bili sprejeti naslednji resoluciji: 1. Vlada se opetovano poživlja, da za vspešneje nadzorovanje šolstva čira prej imenuje posebnega dež. šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem, in da even tuvalno predloži načrt zakona glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov po vzgledu zakona z dne 8. junija 1892, št. 92 za Gališko. 2. Deželnemu odboru se vnovič nalaga, da se poganja a c. kr. vlado za to, da s primernim zneskom prispeva k ogromnim stroškom, katere mora nositi dežela za ljudsko šolstvo. Prošnja županstva občine Dole za podporo za popravo stare vrhniške ceste od Idrijske do Rovtarske meje se je odkazala dež. odboru v primerno rešitev. Posl. Hribar je poročal o prošnji Županstva v Št. Jerneju, da bi se členom ce-nilnih komisij osebne dohodarine izposlo-vale dnevščine. Prošnja se je odstopila vladi. 0 prošnji županstva v Starem trgu pri Poljanah za pospešitev zgradbe vodovoda je poročal posl. dr. Papež, ki je predlagal, naj se odkaže dež. odboru, da stvar dožene. 0 tej prošnji se je vnela daljša debata, katero je provzročil posl. Schweiger, ki je s cenenimi frazami zahteval, da je treba ta vodovod prvi izvršiti in napadal de želni odbor. Posl. P o v š e je odločno zavrnil Schwei-gerjeva natolcevanja, in posl. M u r n i k je speljal ad absurdum Sch\veigerja in tiste, ki ga posnemajo, povdarjaje, da dež. odbor absolutno ne more vsega tega storiti, kar se mu glede vodovodov leto za letom na roča. Zajedno je posl. Murnik glede deželnega dvorca pojasnil, da je prof. Hraskv operat že izdelal, da pa je operat v neka- se je vzbudilo tudi v meni poželjenje po ljubezni. Polotil pa se me je strah, da bi bilo kaj druzega mogoče ... da bi ti — morda---* glas se mu je tresel, postal je vedno tišji, slednjič so prihajali samo še nerazumni glasovi preko njegovih usten. Ona pa je obrnila glavo v stran, da ne bi srečala njegovega pogleda. „Čemu to, Alfred ? Nikar se ne vznemirjaj! Se li moreš pritožiti radi mene?" „Ne, ne; toda ti, ti se moreš, Elza!" Iz njegovih ust so kar vrele besede, oči so mu žarele, in voščeno rumena upala lica so gorela v vročinici. Videti je bilo, kakor da je vzplamtela zadnja moč v njegovem telesu. In zopet ga je prosila Elza, naj ae umiri; — kakor bolniška strežnica, katera izpolnjuje svoje dolžnosti. Urno se je branil: „Pusti me, govoriti moram še I — Elza — li veš, da trpim aamo radi tebe? Premisli, Se leta in leta si priklenjena na moje truplo, — Elza — leta! — To je vender nemogoče---". Tresoč se je iztegnil avoji suhi roki, da bi prižel lepo ženo k sebi; njeno uho se je že skoro dotikalo njegovega lica: ,Elza, prosil sem doktorja strupa.. „Net* je vzkliknila mlada lena prestrašena. Đolnik v svojem naslonjaču jo ja hvaležno in prisrčno pogledal. Potem pa je vprašal tiho, kakor preteče: terih ozirih bil pomanjkljiv in se prof. lira-skemu njegov zaslužek še ni izplačal, ker še ni dognano, koliko mu gre za delo, ki ga je izvršil, odkar ni več v dež. službi. Poslanec Pfeifer je tudi podpiral prošnjo atarotrškega županstva in obljubil, da se bo zanjo zavzemal v drž. zboru. Ko je še poročevalec dr. Papež zavrnil Sch\veiger-jevo zahtevo, da je ta vodovod najprej izvršiti, je posl. Schvveiger svojega predloga bistveni del umaknil, h zbornica je tudi prvi del njegovega predloga, da naj se prizna nujnost tega vodovoda, odklonila in sprejela samo odsekov predlog. 0 peticiji Fr. Pirkerja v Ribnici za doplačilo povodom zgradbe ceste Sodražica-Loški potok je poročal posl. dr. Papež. Prošnja se je odstopil dež. odboru. Posl U1 m je poročal o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov in je nasvetoval zakon, s katerim se določa: Tudi kadar ne nastopijo zahteve za razlastitev po g 365. bč. drž. zak., se sme, da se pospeši koristna uporaba vode, po upravnem potu odrediti, da posestniki nepremičnin dopuste ustanoviti na svojih posestvih služnosti proti primerni odškodnini v ta namen, da se pri elektrarnah, ki proizvajajo električno silo s pomočjo vodne sile, proizvajana električna sila napelje iz enega kraja v drug kraj Čez njih svet, in da se na njem napravijo za ta tokovod potrebne stavbe in naprave. Od prevzetbe take služnosti pa se morejo zemljiški posestniki oprostiti s tem, da odstopijo za izvršitev tokovoda in primernih naprav potrebni svet; za tak odstop pa jim gre primerna odškodnina. Kadar bi z električno tokovodno napravo zemljišče izgubilo za svojega posestnika namenu primerno uporabnost, tedaj se mora na njegovo zahtevo vse zemljišče odkupiti. Pravica do razlastitve se ne sme dalje raztegniti, nego je razlastitev potrebna za posebni namen električnega podjetja. Tej posilni pravici pa niso podvrženi: a) poslopja, b) zaprta dvorišča, ograjeni vrtovi in pokopališča, in „Je-li si nisi še nikdar sama želela, — prosila odrešenja?" Obrnila se je v stran ter je položila desnico pred oči, katere so brez solz strmele predse, kakor da zro jedno samo misel; levico je prepustila možu, ki je pritiskal nanjo poljub za poljubom. „Ti angelj, ti---! Toda sedaj proč z mehkobo, končati moram !tf Uporabil je svoje zadnje moči ter govoril razburjen dalje: „Ne glej me, Elza! — Ti naj bi bila srečna, ako bi živel jaz še več let, ti tako mlada, polna življenja ... To vendar ni mogoče, Elza. — Zločin je, zločin, toda sklenil sem. — Dokler živim, Elza, te ne sme nihče imeti kakor ženo. — A hočem te osrečiti — zate hočem — umreti. Ko bodem mrtev, Elza — tedaj bodi brez zaprek prosta in srečna. — Rešena si — _ m Z zamolklim vzklikom je padla mlada žena pred voz na kolena — mramornato-bele roke je položila pred obraz, da ne bi videl mož, kako ae bliska v njenih očeh, na licih, okrog pohotnih usten.--- On pa je zrl nanjo; opazil je pač lahno trepetanje mladega telesa. A obraz je hotel videti! Skušal je oviti roko okrog nje vratu, da bi jo pritisnil k sebi. V najskrajnejši razburjenosti jej »klical: „Imej sočutje a menoj I — sočutje — — — Govoriti ni mogel več, prsa so se mu c) javni prostori, ceste in poti v zdržema stoječih krajih. Po kratki debati, v katero sta posegla dež. predse'lnik baron Hein, in poročevalec, je bil načrt zakona odobren in sprejeta resolucija, naj vlada čim prej izposluje za konu Banke ijo. Posl. Ulm je poročal o oproščenjuod plačevanja za lovske karte. Nasvetovani zakonski načrt določa: Lovska karta je praviloma veljavna za eno leto, lovskemu gostu izdana karta pa je veljavna le za dva tedna. Za lovsko karto plačati je praviloma takse šestih kron; za vsako lovsko karto pa, katera se izda zapriseženemu lovskemu nadzornemu osobju za časa njih službe, plačati se mora taksa dveh kron, za vsako lovsko karto lovskemu gostu pa ena krona. Od plačevanja takse za lovsko karto so oproščeni: Učenci nižjih gozdarskih šol in gozdarski vajenci I praktikantje) mej dobo svojega šolanja, oziroma učenja. Posl. Luckmann je nasvetoval, naj se načrt vrne upravnemu odseku, da določi olajšave glede dobivanja lovskih kart, po katere je zdaj hoditi k okrajnemu glavarstvu. Posl. vitez L a n g e r je pritrdil Luck-mannovim ugovorom in se izrekel, naj vlada naredbenim potom poskrbi, da bi glavarstva dalo županstvom primerno število lovskih kart za goste proti plačilu, a neprodane karte naj bi glavarstvo konec leta vzelo zopet nazaj. Deželni predsednik baron Hein je izjavil, da je naredbenim potom nemogoče, ugoditi Langerjevi zahtevi, ker ta predlog nasprotuje veljavnemu zakonu. Posl. Luckman je zavrnil izvajanja deželnega predsednika kot neveljavna, ker gre pri izdaji lovskih kart vender samo za to, da se od lovcev iztirja nekaj davka — dočira je deželni predsednik baron Hein se skliceval na lovski zakon iz leta 1889. dokazujoč ž njim, da glavarstva svojih pravic ne more prenašati na županstva. Na to je posl. vit. Langer umaknil burno dvigala in znižavala. Srepo je zrl na svojo lepo ženo, katera je ležala pri njegovih nogah nepremično, ustni je pritiskala na njegovo uvelo roko. Nobene solze, nič strahu, niti upora . . . Neznan strah se ga je polotil, s tresočimi rokami jo je prijel za glavo ter jo skušal dvigniti, — da bi pogledal v nje lepe oči. — Ona se je branila. Ali ga ne more pogledati, ker jej je pošla potuhnjenost, ker bi morala pokazati svoj pravi obraz, ker bi lehko čital v njenih očeh, da je že — — —? Obraz se mu je spačil vsled togote. — A bil je povsem brez pomoči. Roke so bile brez vse moči. Vse se je krčilo v njem; hotel je vpiti, a ni mogel, in izmej zmedenih glasov se je začul klic: „Elza — !u Počasi je dvignila glavo — toda ne da bi ga pogledala, obrnila se je proč od njega ter se uničena zgrudila pred njim na tla . . . . „Vlačuga — — !u je zakričal a tresočimi, v pesti stisnjenimi rokami, katerih ni mogel dvigniti; potem je pal brezglasno naaaj v svoj voz . . . Zadnji žarki zahajajočega solnca ao pošiljali svoje pozdrave preko temotnega gradu s atarikavima stolpoma na orumenelo, naprej nagnjeno lice mrtveca in na zlato ae svetlikajoče lase mlade žene, katera je tiho. jecaje zarila svoj obraz v mehko prsp" Slednjič vendar rešena! p svoj predlog in nasvetoval z ozirom na nasprotstva v mnenjih, naj se specijalna debata odloži do prihodnje seje. Posl M urnik je zastopal mnenje, da se Luckmannovi želji vsled zakona iz leta 1884 ne more vstreči in da treba daljših poizvedeb, če se da ta zakon tako preme-niti kakor se danes želi Govornik je nasvetoval, naj se deželnemu odboru naroči uvaževati, če bi ne kazalo *;§ J in 8 zakona iz 1. 1884 tako premeniti, da bi bilo laglje dobiti lovske karte za vnanje goste. Zbornica je odobrila predloženi zakonski načrt in sprejela Murnikovo resolucijo. Prihodnja seja bo v petek. V I.JnltlJani. -. maja. Kaj namerava grofThun? Ali izda jezikovni zakon ali ne? Listi pišejo najrazličnejše. Nekateri menijo, da se je ta misel radi splošnega odpora docela opustila, drugi, da se je samo odgodila, tretji, da izide jezikovni zakon s ji 14-, ter da potem odstopi vse ministerstvo. Seveda pride potem nov kabinet, ki si sestavi novo večino. Nekateri časopisi trdijo, da hoče Thun samo rekonstruirati svoje ministerstvo. Dosedanji naučni minister bi odstopil, na njegovo mesto pa bi prišel posl. vitez dr Milevski. Baje odstopita do jeseni še ministra Kast in\Vittek. Škandalozne razmere pri sodišču v Hebu. V predzadnji seji češkega deželnega zbora so interpelirali dr. Engel in tovariši radi nečuvenega škandala, kateri so provzro-čili sodni uradniki in meščani v Hebu.V zadevi dra. Tieftrunka je posredoval češki odvetnik dr. Mifička pri sodišču v Hebu. Obravnava se je vršila dvakrat. Ko sta zapustila dr. Tieftrunk in dr. Mifička prvikrat sodišče, ju je napadla poulična sodrga ter jima grozila. Posl. Pinkas in tovariši so vsled tega zahtevali, da se zajamči ome njenima Čehoma pri drugi obravnavi varstvo. Vzlic temu pa ni vlada odredila ničesar. Pri drugi obravnavi je sodnik opetovano branil govoriti Češkemu odvetniku češko ter mu grozil, da mu da ukor ter mu vzame pravico zastopanja. Sodnik se je vedel proti dru. Mifički naravnost im-pertinentno. Še hujše pa je bilo, ko sta prišla Čeha iz sodišča. Množica je besnela, tako da so dra. Tieftrunka morali orožniki spremljati iz mesta, dr. Mifička pa je moral v svojem vozu braniti se z revolverjem. Ne zadosti; redar je ustavil voz in Mifička se je moral povrniti na policijsko oblast in prenočiti v zaporu. Krona vsemu pa je, da se je proti njemu uvela sodna preiskava. Posl. dr. Herold je imenoval ta dogodek azijatski škandal, kajti, tako je vskliknil doslovno, nikjer ne bi našli takega strahopetstva, take malovrednosti politiških in pravosodnih oblastij, kakor je bila ta proti češkemu narodu. Za tako državno administracijo nimamo druge be- Ulomki. (Spisal S e v n i č a n.) Narava. V naravi ne najdeš ni dobrote ni zlobnosti, ker sta ji nepoznati pravica in usmiljenost. Priklenjena koza. Prikleni kozo ob zid, iz katerega klije trava; ona ne bo čutila verige, dokler ima kaj za pod zob, če je pa vse oglodala, tedaj se zmisli, da je priklenjena in skuša verigo odtrgati. Samoljubje. Vrzirno vse lepe nauke katekizma, vse moralizovanje, vso ljubezen, prijateljstvo vse fraze in hlimbe človeške družbe v rešeto in prerešetajrno to zmes do dobrega. Kaj nam ostane na dnu? Edino le nek „arcanum", ki navdaja vsa bitja prirode in se nazivlje „samoljubje". Tudi v napredujoči kulturi tiči samoljubje — da, glej, to je celo njena glavna sila, in kultura more ta nagon le požlahtiti, nikakor pa za-treti, kajti uničila bi se s tem sama. Brezpokojna želja vsakega človeka, zboljšati si svoj položaj, je moč, katera goni ves socijalni razvoj in napredek. Človeška sebičnost — sama na sebi — je torej čisto nravna, toda nravstveni zakon se glasi: „Bodi srečen! — bodi zelo srečen! a ne bodi srečen, na kvar svojega bližnjega." Je-li to mogoče? Zaameh. Za popularnost osebnosti in vsakovrstnih idej je najboljše sredstvo „za3raeh8. sede, nego ono pokojnega Greuterja: Fej ! Potem je pripovedoval govornik, kako je množica, doznavši, da je sovraženi Čeh ostal v zaporu, pela po ulicah mogočni koral Bisraarckove pesmi, pesmi „DieWacht am Rheinu, te tipične pesmi avstrijskega patrijotizma Čudimo se, je vskliknil govornik nadalje, da niso peli tudi predsednik, okrajni glavar in sodni tajnik ! Ko je govornik obžaloval, da namestnika ni v zbornici, ao vsklikali poslanci: Že ve, zakaj! Sramuje se ! Govornik je pozival vlado, naj varuje opravičene zahteve Čehov, in je zaključil: To zahtevamo, pri tem ostajemo, to bomo skušali doseči! Ako ne pojde z lepa, si pa — in to moremo — izsilimo od namestnika. (Viharno pritrjevanje.) „Moravska orlice" piše: To je torej plačilo, da je češka delegacija žrtvovala svoje najdražje, ljubezen in popularnost v narodu. Zadnji čas je, da volilni krogi krenejo na druga pota, sicer se ne bodo smeli čuditi, ako Čehi temeljito premene razmerje do vlade. Ako hebski dogodek ostane brez ekseraplarične kazni, potem je konec poziciji Mladočehov mej češkimi volilci. Nemški časopisi nacijonalne barve pa pišejo tudi v tem slučaju o češki — predrznosti, o češkem izzivanju ter se rogajo praktični vrednosti Gautschevih jezikovnih naredb. Zares, angeljskega potrpljenja in ovčje ponižnosti treba Čehom, da jim pri takih nemških atentatih na češki jezik in na osebno svobodo Čehov ne zavre kri. Tu pa se zopet kaže, da imajo Nemci v Avstriji še vedno največjo moč, naj so že v opoziciji ali v večini, in da je Slovan teptan in zaničevan, naj li že vlado še s toliko požrtvovalnostjo podpira! Delitev Avstrije. Velikonemško časopisje se bavi v po slednjem času z neko brošuro, ki prorokuje razpad Avstrije ter poživlja Nemčijo, naj poseže pravočasno v dogodke, da dobi svoj delež. ,,Kreuz. Ztg." pobija to brošuro in dokazuje, da se je Avstrija srečno rešila vseh kriz ter da je prebila celo pred 50 leti požar države na vseh koncih in krajih. Brošura trdi, da se Avstrija ne more dalje vzdržati kakor za dobo jednega življenja ter da mora biti nova Avstrija povsem nemška. Česar hiša Habsburžanov ni mogla docela izvršiti, to morajo storiti Hohenzol-lerci, t. j. germanizirati morajo vse narode, ki so v zvezi Avstrije. — Zanimivo je pač s kako nestrpnostjo pričakujejo nekateri Velikonemci razpad naše države in s koliko temeljitostjo se bavijo z njeno razdelitvijo. Resnobni časopisi se seveda smejejo tej vnemi, kajti računarjem se godi, kakor tistima lovcema, ki sta pila na kožo živega medveda. Msrquis Salisburv o razmerju Anglije in Rusije ter o mirovni konferenci. Pri banketu kraljeve akademije za umetnost je dejal Salisburv mej drugim: Posrečilo se nam je, doseči z rusko vlado prav zadovoljujočo pogodbo, in upam, da bode imela dober vpliv. Nočem govoriti obširno o tem, kako daleč segajoča posledice bo imela pogodba, toda z ozirom na razmere, ki so nastale tekom zadnjih 50 let včasih mej nami in ono veliko državo, mislim, da morem izraziti svoje veselje, da smo se pogodili glede kitajskega vprašanja. Pogodba bo v bodoče zaprečila, da bi se še kdaj križali naši in ruski interesi. Nadalje je rekel Salisburv, da ni Anglija z nobeno državo v takozvani vojni alijanci, t. j. da bi morala skupno nositi stroške in nevarnosti vojne. Anglija je prijateljica to-likerih držav na svetu, da si more le čestitati. Anglija misli, da je najvišji smoter vsakega ministra vzdržati sedanje razmere tako dolgo, kakor ostanejo bistveni interesi in čast Anglije nedotaknjeni. Glede mirovne konference je dejal Salisburv : Ali provzroči mirovna konferenca izboljšanje razmer mej posameznimi narodi, ne vem; toda dejstvo, da je vprizoril tako konferenco narod, ki je glede svojih bojnih sredstev mej najmočnejšimi na zemlji, to se mi zdi dobro znamenje za mirovni shod. — Salisburv je bil v tem govoru jako skromen, kajti glede vspehov na Kitajskem nad-kriljuje Rusija Anglijo že daleko — daleko. Nesoglasje mej Nemčijo in Ameriko je baje že popolnoma zginilo. Cesar Viljem je brzojavil predsedniku Zjedinjenih držav, Mac Kinlevu ter se mu najprisrfinejše za* hvalil, ker je dovolil, da se napravi le jedna nemška kabelska zveza z Zjedinje- nimi državami. .Naj bi novi kabel najina velika naroda še tesnejše zvezal ter pomagal pospeševati mir, blagostanje in prijateljstvo mej državljani". Tako se zavriuje brzojavka. Ifac Kinlej pa je nato odgovoril, da ga je neizrečeno veselilo, da je mogel prostorno ločene narode znova in tesnejše z vezati na mej se boj no korist in prijateljstvo. .Moja najbolj vroča želja in moja nada je, da bode novi kabel nova ves mej obema deželama." Tako pa ae konča amerikanska brzojavka. Prijateljstvo je torej v istini zopet velikansko. Toda kako dolgo ? Dopisi. Iz Čateža pri Veliki Loki, 30 aprila, Gospod urednik! dasi nisem naročnik Vašega cenjenega lista, vendar imam priložnost ga večkrat dobiti v roke. Ker sem prepričan, da je list objektiven, in da bi moj skromni dopis znabiti znal zanimati več gospodov deželnih poslancev, posebno pa zastopnike trebanjskega voldnega okraja, pišem Vam danes v resnosmešnem boju radi preložitve okrajne ceste iz Čateža do Turna Kaj boste primerjali svoje ljubljanske volitve z našim bojem! Pri Vas vsaj vesta obe stranki, da dvakrat dve je štiri, a pri nas je drugače. Nam nasprotna stranka, na čelu tej župan moravske občine, trdi, da je dvakrat dve sedem. No, to pa je že dokazal pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Voljen od narodne stranke, ni šel na volišče, hoteč pokazati, da ni ne črn ne bel. Ravno tako obnaša se sedaj v zadevi preložitve ceste iz Čateža do Turna. Vedno trdi, da je mogoče iz hriba na hrib in zopet v dolino v daljavi zračne črte in dolinskega preseka 100 metrov izpeljati zložno cesto, Gospod urednik! Kakor nije mogoče dobiti mojstra, da bi z ljubljanskega gradu čez Golovec na Rudnik napravil kratko, zložno cesto, s padcem 5° ,,, istotako je z našo cesto iz Čateža do Turna, katero priporoča občina Moravče. In zakaj? — Na Čatež bi imeli posamezniki še vedno veli k zaslužek s priprego, ker padec klancev bi še vedno znašal 10°'„; cesta vila bi se pa tako interesantno, da bi naš „Plaz", ter Šolo v četrt ure pozdravljala dvakrat; jedenkrat od spodaj v daljavi 70 metrov navzdol — odkoder bi si voznik lehko pri ondotnem gostilničarju zajutrek naročil, pa bi mu ga v tem času postrežna krčmarica sigurno pripravila, predno mimo Dolenjevasi spet pri-vozi na staro cesto pred šolo (Plaz). No! to je že nekaj interesantnoga za vsakega novodobnega inženirja. A kaj še to, stroški, stroški! Novozložna sankcijom-rana cesta, ta bi stala cestna odbora, trebanjskega in litijskega okraja 11.000 gold., poprava, oziroma pokvara stare ceste pa 5000 gld. Sedaj pa kredo v roke, gospod župan moravski! Za pokvaro — ne popravo — stare ceste proračunjenih je 6000 gold. Podpore dežela ne da nikake. Naprava nove ceste mimo mlinov in žag, koja bi koristila veliki večini Vaših župljanov, proračunjena je na 11.000 gld. Odbimo proč 30%, koje da dežela in 1000 gld., ker prepusti največji posestnik čateške podobčine gozdni svet brezplačno — cesta bi šla tričetrt cele proge po njegovem svetu — c stane še 6000 gld. Torej zaradi tisoč goldinarjev je tudi nekaj, če kdo v občno korist žrtvuje. — Zakaj pravim: občno korist? — Odgovor je lahek. — Dolenjske železnice kolodvor Velika loka, bi dobil z napravo nove cestne proge šele svoj pravi pomen. Promet do kolodvora bi se ne samo potrojil, temveč po desetkratil; tridosetodstotni deželni prispevek bi bil v kratkih letih izplačan deželi z obrestmi vred. Veste dobro, kdo plačuje prispevke za dolenjsko železnico! Čatež, Gorenja- in Dolenja vas, govorili bodo gotovo še o tej stvari v časopisih, zato pa tudi ni to zadnja beseda prebivalcev velike podobčine Čatež. — Kakor se je sporočilo deželnemu odboru, da rajši nič poprave stare cestne proge, če ni mogoča naprava cisto nove okrajne ceste iz Čateža do Turna. Istotako sporočeno je bilo deželnemu poslancu gospodu Višnikarju. V—v. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. maja. — Postulati goriških slovanskih po-alsnoav. V imenu slovenskih poslanoev je dr. Gregorčič obširno odgovoril na hinavski dopis deželnega glavarja Pajerja glede apo-razumljenja mej slovenskimi in laškimi poslanci. Naznanil mu je natančno vse pogoje, pod katerimi ao slovenski poslanci pripravljeni skleniti mir. Ti pogoji ao: Zagotoviti ae mora, da ae vsi sklepi dežel nega zbora store samo po razum no mej obema strankama, in da se pri volitvah v odaeke jemlje jednak ozir na obe stranki; zagotoviti ae mom popolna ravnopravnost obeh jezikov v deželnem zboru, v odsekih, v deželnem odboru in v deželnih zavodih in sprejeti je v deželni statut določbo, da morajo vsi deželni uradniki biti zmotni obeh jezikov. Referati se morajo v deželnem odboru razdeliti po narodnosti in ae mora zavarovati stroga pariteta; deželni zaklad mora k stroškom okrajnih šolskih zakladov prispevati 80% in plače učiteljev na ljudskih šolah se morajo zvišati; podpirati se mora od strani dežele in države slovenska obrtna nadaljevalna šola za dekleta, trgovska zbornica pa mora podpirati slovensko obrtno nadaljevalno šolo za dečke; zagotoviti se mora podpora za razne ceste, regulacije vod.1 itd , dovoliti se mora dež. brezobrestno posojilo vinogradnikom, izvršiti se mora takoj sklep dež. zbora glede nakupa delnic vipavske železnice z zneskom 100.000 gold., rediti se mora takoj, in sicer ugodno, vprašanje o slovenski ljudski šoli v Gorici in odpraviti se morajo mestne mitnice v Gorici. — Radovedni smo, kaj po-rekć k tem postulatom Lahi in pa vlada. — „Hrvatska Domovina" kaže že dlje ča-a, da je prešla popolnoma v tabor naših klerikalcev. Svoje informacije o slovenskih stvareh zajema izključno iz klerikalnih listov, in kadar le more se, obregne ob slovenski napredni narodni stranki. Da-li je to taktno, da tako postopa napram stranki, katera je največ storila, da je ideja slovensko • hrvatske vzajemnosti pognala krepke korenine na Slovenskem, in katera skrbno ogiba vsem, kar bi mej Slovenci in mej Hrvati moglo provzročiti nesporazum* ljenja, to prepuščamo sodbi hrvatskega občinstva. Svoje nasprotstvo proti naši stranki je „Hrvatska Domovina" pokazala tudi o priliki občins kih volitev. S prestreljenimi črkami je naznanila, da smo zmagali s pomočjo Nemcev. Vsakdo ve, da je to obrekovanje, in da je naša stranka sama iz svoje moči premagala klerikalce in Nemce. Tako postopanje je nelojalno in nepošteno. Izmej vaeh hrvatskih listov je samo .Hrvatsko Pravo" se zavzelo za resnico in zavrnilo pisarjenje „Hrvatske Domovine". Bodi na tem „Hrv. Pravu" izrečena nafta zahvala! — Gimnazija v Pazinu. „Piccolo" poroča, da je vlada že dovolila ustanovitev italijanske nižje gimnazije v Pazinu in je isti tudi že dala pravico javnosti V nafti državi neverojetnosti je marsikaj mogoče, ali tega vender ne moremo verjeti, da bi bila vlada dala pravico javnosti učnemu zavodu, kateri še niti ustanovljen ni! Sicer pa izvemo resnico v kratkem, ko bo istrski dež. zbor razpravljal o tej stvari. — „Narodna čitalnica". Večer, katerega priredi „Narodna čitalnica" svojim členom dne 6. t. m., obeta postati prav zabaven. Preteklo nedeljo smo imeli Čast in veselje prisostvovati skušnji za pantomimo. Ker se pa bojimo, da bi se nam prihodnjič ne zabranila prisotnost, nočemo ničesar izdati; vender toliko lahko rečemo, da je kretanje naših diletantk tako dovršeno, da smo se sem in tja natihoma vprašali — ali niso to igralke po poklicu? Tudi godba za pantomimo je prav ljubka kompozicija. Natančni program objavimo jutri; za danes le odgovarjamo na mnoga vprašanja, da imajo — proti vstopnini — pristop tudi nečleni; členi so prosti vstopnine. — Porodil se je včeraj gosp. Josip Ko Sir iz Škofje Loke z gospico Barico Tavčarjevo v Selcih. Bilo srečno! — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu 1899. leta je 157 strank vložilo 35.266 gl. 94 kr., 116 strank vzdignilo 16.543 gld. 97 kr., 36 strankam se je izplačalo posojil 29.020 gold., stanje vlog 645.941 gl. 33 kr., denarni promet 109.860 gold. 5 kr. — V &t. Jurji pri Loki na Spodnjem Štajerskem streljali ao mali otroci od 10. do 12. leta na postni vlak Zidani moat* Zagreb. Vlak je obstal, ter so dva zlikovca ujeli, jedan se i je skril v gozd. Stariftl naj bi vendar bolje pazili na otroke! — Trstik« rssmsrs. Celo gnana prijateljica Lahov, .Grazer Tagespott", očita tržaškim mogotcem, da je njihovo postopanje nepolitiško; da je njihovo početje često tako, da je za avoje mesto skrbeči Trtačan ne more hvaliti; da se municipij mesa v stvari, ki ga prav za prav nič ne brigajo, kar ne provzroča ugodne sodbe v svetu. Trst boleha jako v svoji občinski upravi, in marsikaj ni tako, kakor bi moralo biti. Ako bi se gospodje v municipalni palači, tako zaključuje ta lekcija, malo bolj brigali za resnične potrebe mesta in ako bi puščali veliko politiko na strani, ne bi imeli njih sovražniki toliko izdatnega orožja, in bi odnoaaji ne bili tako žalostni. _ Nove tole. V Šolskem okraju Krško bodo sezidali te-le nove šole: Na Raki se napravi štirirazrednica, všt. Jerneju tro-razrednica, pri Sv. Križu trorazrednica, v Vel. Podlogu in v V rh polj u pa dvoraz-rednici. V litijskem Šolskem okraju se sezida v Po I š ni k u jednorazrednica v Zagorju se razširi trorazrednica v štiriraz-rednico, v Ž al i ni pa jednorazrednica v dvorazrednico. — Napad. Dne 15. t. m. ponoči je šel posestnik Fran Pogačar iz Gorenje Hrušice pri Ljubljani sam domov. Na poti mimo hiše posestnika Val. Gruma ga je neznan človek napadel s sekiro. Hoteč se braniti, je dvignil Pogačar levico in napadalec mu je presekal palec do kosti. Vsled zastrupljenja krvi je Pogačar 24. t, m. umrl. Napadalca še niso dobili. — Semenj. Na semenj dne 1. maja je bilo prignanih 935 konj in volov, 292 krav in 49 telet, skupaj 1276 glav. Kupčija z konji in z voli je bila še precej živahna, s kravami srednja. Zunanjih kupcev je bilo malo. — Požari. 16. t. m. sta zgorela kajža in hlev Iv. DovSka v Straži, v občini Mokronog. Zažgal je štiriletni sinček, ki se je igral z vžigalicami. Škode je za 300 gld., zavarovan je pogorelec le za 200 gld. — 17. t. m. zjutraj je zgorela streha na hiši Karola Dornika v Jagnenci v političnem okraju Krško. Nevarnost je bila velika, da bi se bila vsa družina v hiši vsled dima zadušila. — 26. t. m. dopoldne je gorelo na Slavinji pri Postojni pri posestniku Andreju Lenutu Škode je za 1200 gld., zavarovan pa je bil pogorelec le za 1000 gld. Zažgala sta baje dva zlobna človeka. — Mesečni pregled. Minoli mesec Mali traven bil je povsem moker in neprijazen. — Opazovanja na toplomeru dadč povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 5 9°, ob treh popoludne 131°, ob devetih zvečer 8 9°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 9 3°, za 0 4* pod normalom. — Opazovanja na tla-komeru dadu povprek 7330 mm kot arednji zračni tlak tega meseca, za 3 0 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 15, padavina, vmes tudi nekoliko snega, znaša 200 7 mm. — Gledališče opic v Lattermanovem drevoredu je zlasti za mladino jako zabavno. Zlasti ugajajo tele točke: „Afri-čanska večerja", izvaja 8 opic, »Najboljša dresura za pet psov", .Dirka Štirih psov", katere jezdijo opice, „Veliki ples", kateri vodi plesorednik Menempippo, .Nesrečni popotniki v puščavi", izvajajo psi in opice, „Steklena piramida", izvaja dresirana koza, „Dražilijanska opica kot zračni gimnastik", „.Jambo" dresirani prešič, „Dresirani petelinje" , „Madame Pompadour s svojim bebastim lakajem" in dr. Predstave so popoludne in zvečer. — Šiluki so se zamudili na potu ter dospo 10. t. m. šele v Trst. Kdaj dospo v Ljubljano, bode občinstvo pravočasno obveščeno. — Razpisane službe. Mesto kance-lijskega oficijala pri okr. sodišču v Slov. Bistrici ali kje drugej. Prošnje do 6. maja pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Mesto kancelista v Rožeku. Prošnje do 16. maja pri deželnem predsedstvu v Celovcu. — Mesto kancelista pri okrajnem sodišču v Vipavi ali kje drugej. Prošnje do 20. maja pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Mesto kancelista pri okr. sodišču v Beljaku. Prošnje do 20. maja pri predsedstvu deželnega sodišča v Celovcu. — Mesto kancelista pri finančni prokuraturi v Ljubljani. Prošnje do 20. maja pri fin. prokuraturi v Ljubljani. # Ossmdssstlstnios Ivana viteza Trnsksgs. Včeraj, 1. maja so slavili, Hrvati 801etnico slavnega pesnika in pisatelja Iv. viteza Trnskega. Vsa zagrebška književna in pevska društva so priredila alavljencu na čast aerenado, včeraj pa se je vršil velik banket Slavljenec je dobil nebroj spomenic, diplom in čestitk. Pred 12 leti je slavil Trnski 501etnico svojega književnega delovanja. Nestorju hrvat akih literatov čestitajo od srca tudi bratje Slovenci. * Kakšne pleče dobivajo državni po-slsnoi ? Izmej vseh držav samo Španija ne plača svojim poslancem ničesar, ker ne — more plačati Tudi v Angliji ne dobe pos'anci plače, toda ne radi revščine državnih financ. Nemški državni poslanci dobe le prosto vožnjo tour-retour. V drugih državah, ako so izračunane vse plače v nemških markah, so razmere take: Francija plača poslancem na leto 7000 mark in prosto vožjno. Na D anskem dobi vsak poslanec 6 mark 75 pfenigov na dan in vožnjo: na Rumunskem dobi poslanec 20 mark na dan in vožnjo; v Bolgariji dobivajo na dan po 16 mark in 10 pfenigov in vožnjo; na Pruskem dobivajo v gospodski zbornici le prosto vožnjo, v poslanski zbornici pa po 15 mark 20 pfenigov na dan ter vožnjo; v Švici pa le 5 mark in 20 pfenigov; v Srbiji samo 8 mark na dan. Oni srbski poslanci, ki imajo državne službe dobe samo 4 marke; sploh pa dobe dijete poslanci vedno le osebno. V Belgiji dobivajo poslanci 336 mark na mesec; na Ogerskem dobivajo poslanci — mag-natska zbornica ne dobiva ničesar — 3900 mark na leto in 1300 mark za stanovanje ; na Grškem 1492 mark zajedno zasedanje ; v Šved i ji (za člene II. zbornice) 1350 mark za jedno zasedanje; na Nizozemskem (za člene II. zbornice) 3360 mark na leto, členi I. zbornice pa dobivajo 16 mark 80 pfenigov na dan. V Norveški dobivajo poslanci po 50 pfenigov na dan; v Zje-dinjenib državah pa dobivajo poslanci obeh zbornic na leto po 20.850 mark, vožnjo in še 250 mark za časopisje, papir in druge potrebščine. Kakor znano, dob-' v Avstriji državni poslanci po 10 gld. na dan in vožnjo. * Za trudne oči. Neki francoski pisatelj, ki mora mnogo pisati in Čitati ponoči, je baje dognal, da je za trudne oči najboljše, ako morejo včasih pogledati na pisano, iz raznih svetlih barv sestavljeno ploskev. Pri pogledu na tako ploskev se oči hitro spočijejo ter ne bole\ Pisatelj si je napravil ob tintniku malo ploskev iz r i Enobarvnih papirjev. Kadar pomoči pero v tinto, pogleda na ploskev, in sedaj ga ne bole tako naglo oči. Priporočati je to priprosto sredstvo vsem, ki delajo mnogo z očmi, tudi ženskam, ki pletejo ali šivajo. * Pisateljica pozvane na dvoboj. Znana in ugledna francoska pisateljica Ber-nabo, ki piše pod imenom Frcderic Berthold jako ljubljene novele, je izdala nedavno roman iz gledališkega življenja. Neka pevka Cazol se je čutila razžaljeno * ?r je poslala pisateljici priče, da jo pozovejo na dvoboj. Gospa Bernabo je izjavila, da pevke Cazol ne pozna, in da ji tudi ni znano življenje taiste, da torej niti možno ni, da bi jo v svojem romanu razžalila. Toda pevka ni odnehala, in dvoboj se bo vršil vendar-le. Gotovo pa še ni s kakšnim orožjem. * Luccheni je poskušal samoumor. Iz Ženeve se poroča, da se je Luccheni hotel umoriti. Luccheni se je že večkrat poskušal umoriti, a ni jedenkrat se mu ni posrečilo. Seveda, sedaj se Še bolj strogo pazi nanj. Vzrok je baje ta, ker mu je v zaporu jako dolgočasno. * Rodbinaks žaloigra. Iz Debrecina j avljsjo: Ljudevit Laskav, 421eten posestnik v Hajduni, je bil nekaj časa razločen s svojo soprogo Julijo, s katero je imel dvoje otrok. Žena njegova je potrosila sila denarja, svojo mater, pri kateri je Živela po ločitvi, pa je naravnost oboževala. Laskav je večkrat obiskal soprogo ter ji prigovarjal, naj se vrne k njemu, in tudi njena mati jo je prosila, naj ae vrne k soprogu, — toda brez vspeha. Iz obupnosti se je udal Laskav pijači. Minolega ponedeljka je šel v Debrecin in kupil ondi revolver; v torek pa je šel k ženi. Po kratkem prepiru je ustrelil dvakrat nanjo ter jo zadel v lice. Žena je tekla na dvorišče ter se ondi zgrudila Nato je ustrelil ženino mater v glavo, samega sebe pa v usta. Umrl je takoj, tašča naslednjega dne, sena še živi, a je nevarno ranjena * Prlno Slame ss js dvobsjevsl. te dni .z nekim praporščakom. Prino je učenec vojne šole v Potsdamu. Praporščak se je norčeval iz princa radi njegovih narodnih navad, zato ga je pozval princ na dvoboj s sabljami. Premagan je bil žaljivec; prino ga je vsekal pri petem nastopu preko glave. Književnost — „Ljubljanski Zvon". Vsebina 5 zvezka: 1. Peter Pavlovič: Lutrski kres. Legenda. 2. Emil Palunko: Ela. 3. Fran Ilešič: Božji jezik. 4. Ivan Šorli: Idealisti 5. Ivan Cankar: Noč. 6. Ivan Cankar: Re-signacija. 7. Vaclav Slavec: Gojko Knafeljc 8. A. Aškerc : Dve tri o naše ni gledališču in naši drami. 9. Adam I. Sever: Vzgoja. 10. f Dragotin Kette: Spomini. 11. Listek: i Dragotin Kette. — Knjige Slovenske Matice za 1. 1898. — Knezova knjižnica. — Slovenski piavopis. — Usoda prvih slovenskih sanjskih bukvic. — Slovensko gledališče. — Kiparja Ivana Zajca umotvori. — Matica hrvatska. — Vjestnik kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zemaljskog arkiva. — Puškin v petdeseterih jezikih. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 2. rnaja. Ustanovitev italijanske realno gimnazije v Pazinu je sklenjena stvar, in istrski deželni zbor bo imel nalogo,- posvetovati se glede sredstev za to gimnazijo. Dunaj 2. maja. Ministarski predsednik grof Thun se je vrnil danes iz Tešina na Dunaj. Dunaj 2, rnaja. Finančni minister dr. Kaizl se odpelje jutri za več dnij v Prago. Dunaj 2. maja. Princ Alfred Liech-tenstein je odložil svoj mandat. Dunaj, 2. maja. .Frerndcnblattu" se brzojavlja iz Prage: V deželnem zboru je odgovoril deželni namestnik Couden-hove na interpelacijo posl. dr. Engla in tovarišev radi dogodkov v Hebu. (Glej politični pregled !) Namestnikov odgovor Cehov v nikakem oziru ni zadovoljil, nego je razburjenost le še povečal. Da zdi se, kakor bi bil namestnik hotel naravnost dražiti in izzivati. Dejal je, da je odredil vse v varstvo Čehov, da je osebno govoril po telefonu z on-dotnim okrajnim glavarjem ter mu dal navodila, ki so se tudi izvršila. Na sodišču pa se je vršilo — je dejal Cou-denhove — vse zakonitim potom brez vsake politične tendence in nestrankarsko. Zato pa mora vse očitanje in-terpelantov. zlasti pa posl. dr. Herolda naravnost zavrniti. Češki poslanci so govor namestnika opetovano prekinjali ter se mu smejali. Vsekakor pri tem odgovoru ne ostane, nego si poiščejo Čehi zadoščenja. Dunaj 2. maja.. Brzojavka -Frem-denblatta" o odgovoru namestnika Coudenhoveja je docela la.žnjiva in povsem neresnična. Odgovor namestnika je bil vseskozi zadovoljujoč ter so ga sprejeli Cehi z najglasnejšim odobravanjem in ploskanjem. Coudenhove je z najstrožjimi besedami obsodil demonstracije proti Čehoma ter imenoval v Hebu pete nomškonacijonalne pesmi nelojalne in res protiavstrijske. Namestnik je izrazil svoje najgloboejo obžalovanje, da so taki prizori še možni na tleh češke dežele. Ako so se tudi uradni organi kaj pregrešili, bode postopal proti njim z vso strogostjo. Misli pa, da so očitanja proti sodnikom neutemeljena. Namestnik si je izbral za geslo že pri nastopu svojega mesta varovanje absolutne jednakopravno-sti in nepristranosti. Tako pa morajo tudi vsa njemu podrejena oblastva. Dunaj 2. maja. Včerajšnji dan jo mind v vsej Avstriji mirno in brez izgredov. Na Dunaju je izzvalo le par vinjenih Italijanov, vračajočih se iz Pratra, majhen škandal. Dunaj 2. maja. Pri srečkanju državnih srečk iz leta 1860 so bile izžrebane sledeče glavne srečke: prvo darilo, 300.000 gld., dobi serija 12 313 St. 11, drugo darilo, 50.000 gld., dobi serija 4059 št. 12, tretje darilo, 25.000 gld, dobi serija 11.969 št. 7. Praga 2. maja. Neki člen češkega veleposeetništva piše v „Politik", kako naj bi refilla vlada jezikovno vprašanje ustavno s § 14. in z ozirom na § 19. drž. t z. Dotični člankar predlaga, naj se predloži posameznim deželnim zborom vladni jezikovni načrt in končni sklepi državnemu zboru. Heb 2. maja. Občinski sv*.-t j<: slovesno protestiral proti govoru dr;i Herolda v češkem dežolnem zboru ter ga imenoval nesramno provokacijo. Budimpešta 2. maja. Nadvojvoda Fran Ferdinand I)" Este je govoril i nekim aristokratom o govoricah, ki so širile vest, da je nadvojvoda smrtnu nevarno bolan. Nadvojvoda je dejal, da je obstojala vsa njegova bolezen v hudern pljučnem kataru, kateri je dobil na lovu. Ta katar je srečno premagan in nadvojvoda se čuti zdravega. Nadvojvoda misli ostati več časa na Ogerskem. Budimpešta 2. rnaja. Mini.sterski predsednik. Kolnman pl. Szoll se je udeležil banketa žurnalistovskega pen-zijskega fonda ter je v sijajnem govoru proslavljal zasluge žurnal istov za kulturo človeštva. Rim 2. maja. V zbornici se je začela debata o 19 interpelacijah glede italijanske politike na Kitajskem in o 8 interpelacijah glede Tripolisa in kolonijalne politike. Vlado čaka najhujši boj._ Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) S kratkimi besedami razkril mu je mladi mož svoje dosedanje življenje; glasilo se je kakor pono3, ko je končal : „Če se mi je posrečilo to za moje brate in sestre storiti, upati smem. da mi bo tudi mogoče za ženo iz boljših krogov zadostno skrbeti. Seveda bom moral 5e prav veliko blaga prodati, a verujte mi, gospod predsednik, tudi tem potem se more kaj doseči!" Stari gospod je bil že premagan; ni se mogel budovati nad mladeničem, ki je stopil pred njega, kakor nekdaj Henrik, dragi izgubljenec — le živahnejša, ognje-vitejše. , Veruje m Vam, gospod'', odgovoril mu je zdaj prijazno. „A če bodete še tako pridni, bo šlo prav počasM" .Gotovo, častiti gospod," potrdil je oni, „ a raz en tega imam še jedno upanje. Morda Vam je Že znano?" Predsednik je zanikal in mladi mož je nadaljeval: „Kaj Vam ni gospica Štefanija prav nič pripovedovala o mojem skrivnem dobrotniku? Ne? Vidite, to se Vam bo morda jako čudno zdelo, a jaz zaupam v tega moža. Dovolite, da Vam na kratko vse povem." In pripovedoval je, kako ga je neznana oseba podpirala, in da bo brez-dvomno tudi pripravljena, mu na drag način pomagati. „Tu poglejte, gospod predsednik," rekel je, potegni v Ši svoj zapisnik iz žepa, ,tu mi piše pred nekaj tedni, da gre na potovanje; a da me ne pozabi. In če bi prej ali slej kako posebno željo gojil, naj se le oglasim. Izvolite morebiti sami brati?" In položil je pismo pred sodnika. Komaj je stari gospod pismo pogledal, je nehote vzkliknil in pomaknil očali doli. „Jaz — jaz gotovo nisem prav videl!" rekel je ves osupnjen. Tenorist je molčal; ni mogel razumeti starega, malo Čudnega gospoda. „Saj to je rokopis mojega zeta, zdravnika Henrika Forsterja!" nadaljeval je oni, ter pismo natanko pregledal. .Kako je prišel gospod doktor Forster do Vas?" „Forster? Forster?" ponovil je tenorist, kakor da bi iskal v svojem spominu. In zdaj se je udaril z roko na čelo: „Forster, da Forster! Kako neki, da se nisem takoj na njega spomnil! Tako se je imenoval oni revež, ki je bil takrat obsojen!" Stari predsednik se je zganil. A — resnica nad vse! ,Da,u rekel je težavno, ne da bi bil zvezo umel, „obsojen je, a — a znano je to samo moji rodbini!" bO razumem," menil je mladi mož, „jaz sem le ves iz sebe, da nisem takoj prišel na doktorja Forsterja. Dobri, blagi človek l Skusil me je oškodovati za to, kar je njegov brat Karol mojim starišem hudega storil I" .Kateri brat?" vprašal je »daj a naj. večjim zanimanjem sodnik. (DaU* prih.) Condurango Malaga vino (želodec krepčujoce vino). (19—18) Sun)«, 23. septembra 1898 Blag p sj M. LnuiitPh, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je VaSe Condurango Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri ŽelodCni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedij. Dr j f0|n#govlč, obC zdravnik. Iz uradnega*! I ista: Izvršilne ali eksekutlvno dražba: Posestvo vlož. Stev. 75. kat. obC. Gorje, cenjeno S11S gld, dne 3. maja v Radovljici. Posestvo vlož. Štev 15 in i:<7, kat. obC. Prapreče, cenjeno 3270 gld. in 250 gld. in 490 gld, dne 4 maja v ZatiCini. Zemljišče vlož. Stev. 76, kat. oW. Jnrsife, cenjeno 7U gld , dne 5. maja v Ilirski Histrici. ZemliiSCa vlož. Stev 29, 46, 51. 67, 122 in 129. kat. obe. Ravne, cenjena 8091 gld m 15 gld., dne 5. maja v Cirknu'i. Zemljišče vlož. Stev 124-127, kat. obC. PraSiče, cenjena B087 gld . ilne 5. maja v Metliki. Zemljišča vlož. Stev. 50 in 106, kat. obC. Nomenj, cenjena 6268 gld. in 680gld, dne 5 maja v Radovljici. Meteorologično poročilo. V .»u. i i ni.jr Sl>«"2 m. Srmli Stanje k ■_" = 1 Cas si baro- ŽL > Vetrovi Nebo IS zuvanja metra S * E™1 w v mm. 1. 9. zvečer 7 2. 7. zjutraj 737 1 . ; 2. popol. 733 9 jasni. 114 sr. jzahod 6^0 sr.svzhod oblačno 0 117 sr. jzahod. oblačno S Srednja včerajšnja temperatura 12 2°, nor- male: 121°. dne 2, maja 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 'J5 kr. Skupni državni dolg v srebru . 100 , BB „ Avstrijska zlata renta .... 119 , 45 „ Avstrijska kronska renta 4° 0 . . 10U , 35 „ Ogerska zlata renta 4"0. . . . 119 » 70 „ Ogerska kronska renta 4° 0 . . 97 , 25 , Avetro-ogerske bančne delnice 9'JO „ — . Kreditne delnice....... 356 „ 50 , London vista . ...... 120 „ 45 „ MemSki drž. bankovci za 100 mark 58 , 95 „ 20 mark.......... 11 . 78 , 20 frankov......... 9 , 55', „ italijanski bankovci..... 44 „ 52 „ C. kr. cekini........ 5.68B ^■if Vsa vrednostno papirja preskrbuje BANKA V1AK.S VERŠEC, LJubljana, Salanburgova ulica 3. Srećke na mesečne obroka po 2, 3, 6—10 gld. Stanovanje na kongresnem trgu št. IS i>hxh>ječe iz 4 sob s prifilclui'imi se otldtl H 1 tsvffustom t. i. Več ae izve pri hišniku istotam. (834 — 11 Izvod iz voznega reda valjava« a* daa 1. maja iatt. lata. Oda«« Is Ljsbljaae jat. kol. Vraga dam Trbli. Ob 12. ari 5 m. po nbni vlak v Lesce-Bled. — Froara ▼ Vovo malto Is v Koeavja. Osobni vlaki: Ob 6. nri 54 m. sjutraj, ob I ari 5 m. popoludne, ob 6. ari f>5 m. zvečer. Prihod v LJubljano j k. Proga Is Trbli* ob 5. nri 46 m. zjutrai osobni vlak z Dunaja via Am-stetten, Solnograda, Linca, Steyrat Isla, Aaaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenifeate Ob I, uri 50 mm zjutraj osobni vlak iz Lesec Uleda. — Ob II uri 17 min. dopoludne (isubm vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Helia, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, l'ariza. Geneve Curiba, Bregenca, L.oujosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua. Ljubna, Celovca, Lmca, 1'untalda. — On 4. uri 5/ m. popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubua, Selztbala, Beljafta. Celovca, France .sfesta, Poutabla. — Ob i> uri 6 ni. svećer osobni O.ik z Dunaja, Lipskei;a, Pra^e, Francovih varov Karlovih varuv, Heba, Marijinih varov, Plmja, Budejevic, Linca, Ljubua. Beljaka, Cehvc*, Poti-tabla. — Proga ls Novega mesta la Kočevja. Osobui vlaki: Ob S. uri m. /.jutraj, ob 2. uri 6i m. popoludne m ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod ls LjtbLJane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 'A-i m. zjuirtj ob 'i. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. iu ob 10 uri 'Ah m zv^ćer, poslednji vlak le ob nedeljah m praznikih — Prihod v Ljubljano d. k. is Kamnika. Ob ti. uri 5*> m. zjutraj, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 ui. in ob i) nri M m. zve9 dlre>*CBi*e> in tre-plnevk.«, fini »rlnfevrc in eerev* ■Uevrc kupite pri tvrd k i v Prešernovih ulioah. (ai-ioo) Iid>o ae pepeliteeaa le«r|eaieaje pomočnika in učenca za prodajalnico z mešanim blagom (jedila, Zelezje, steklenina, barve). (812—2> A. Caaagrande Ajdovščina, Primorsko. Prva kranjska zaloga klavirje?. Popolnoma nov (črn), brezhiben koncertni klavir s križastimi strunami, slonokoateno klaviaturo, okovanim železnim glasovnikom. sedmerim železnim okrižjem. Široko železno ploščo in zvočnimi luknjami, izbornoga glasu in Od slovite dunajske firme (.osobno izbran) sa po primerni canl proda. Nadalje so vedno na skladišču Jako fini kratki in Mignon-klavirji in pianino in sicer na prodaj ali se izposojajo. Ceneje vrste kratkih klavirjev in stari preigranl klavirji so tudi v zalogi. Priporočam sa za ubiranja klavirjev tudi na daielo. Z velespoštovanjem (782—3) Ferd. Dragatin ubiralec klavirjev, Florijanske ulice it. 50. pOlOg PjTUI otvorila ae je v ponedeljek 1. maja Naročila na kopanje v lesenih in kamnitih banjah se tudi vsprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje (797-3) Josipina Ziakowsky. Poštna upraviteljica sprejme se takoj na poŠto v lepem kraja Savinjske doline, in sicer najrajši začetnica, ki je ravnokar dovršila izpit i dobrim vapehom. (832—1) Več pove upravniltvo „Slov. Naroda11. Krepek deček aH deklica z dobrimi šolskimi spričevali, aa vzprejme v trgovino mešanega blaga. Kje? pove upravnistvo „Slovenskega Naroda'1. (790—3) Avtomatični lovilci la množine. Za podgsna gld. 2 —, za mlii gld. 1 20 Lovd bres nsdzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se poatavijajo zopet sami. Lovllnica za ščurka „Eclipse", na tisoče Ščurkov in žohar-jev v jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljši vspehi. 1'osilja se proti povzetju. (693-4) 2u£. PEITK, Dunaj, II., Taboratraaaa 11 B. iz slovečega valjičnega mlina Vinko Majdič-a v Kranju. Pri razstavah odlikovani izdelki, dobe" se en-groa po originalnem ceniku pri Antonu D.tnch-u glavnem zaatopniku (733-5) Marije Terezije cesta St 2. Ljubljana. cKer se sesija kancu bliia, prodajana ase konfekcijske e-H* plPedmete po zdatuo saišaaej ceni. <&ričar4 3tlejač £jubtjana dPrešernoee ulice št. 9. Prvi veliki letni semenj v Rovtah nad Logatcem ki se je imel vršiti letos na tihi ponedeljek, pa je izostal radi sneženega vremena, vršil se bode v soboto, dne 6. maja 1.1. Županstvo občine Rovte nad Logatcem dnć 29. aprila 1899. (833) Župan: Janez Kavčič m. p. I Na najvišje povelje Njeg. tj£j» c- in kr. apost. Veličanstva. 'ZX. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija Jedine v A v* tri JI ankenlte dovoljen« ima 3 19.999 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 403.160 kron. Q-la*vni dLololtelE znaša: 200.000 kron. Sa lzplačanjo Jamči o. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje bode nepreklicno 15. Junija 1899. ■■F" Srečka velja 4 krone. ~YN Srećke se dobivajo pri oddelku sa državne loterije na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in lelesniCnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja sa kupo val ce sreflk brezplatno. >&lce mm poćlijmj© poe)ttxlzxe proato. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov. Oddelek državnih loterij. Izdajatelj in odgovorni nradnik: Josip Nolli Lastnina in tlak R Narodna Tiskarne11. 32