INTERVJU
== Amadeo
■o
-r<">
im
■in
-c-:t»
Dolenc,
predsednik
Mikološke
zveze
On
Slovenije
str. 26-27
KRONIKA >
SPORT
Vlomilci pogosto poznajo
oškodovance str. 14
Tina Trstenjak: »Spočiti se mora predvsem glava« sir. 18
St. 39 / Leto 73 / Celje, 27. september 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Zdrava in sladka letina
Vinogradniki te dni pobirajo sadove dela svojih pridnih rok. Letošnje vreme jim je bilo naklonjeno, ugodno je bilo tudi zgodnje cvetenje trte. In kerve-lja, da se kletarjenje začne v vinogradu, bo letošnja vinska let ina za g otovo med najboljšimi. str. 36
ши
O
iP
AKCIJA
L IT -.t i-LJi lir.
r
str. 15
AKTUALNO 1
Gobarska sezona na vrhuncu str.2-3
GOSPODAOSTVO
AOovpoveAuje proizvodnjo vložni n str. 4
Celjske mesnine kupile p olovico Le d a sa ^.5
NASA TEMA1
Demenca: najdražja bolezen sodobnega sveta
str. 12-13
NA PRAZNIČNEM OBISKU V ^^
Občini Braslovče str. 28-29
Občini Polzela
v
Občini Šoštanj
str. 30-31
str. 32-33
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI —	_ BREZPLAČEN!
čl ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
2 do 2.80 € + davek (bio + 0,20 €)
im Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek „ POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €).
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
>
V
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'ŽCcKpčet "Posute,	d.o.o. Parmova ulica 53, Sl-l000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Za lastniški vstop v Ledas nismo imeli posebnega razloga, to je bil samo razumen in pričakovan korak naprej pri sodelovanju s tem podjetjem.«
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin
»Demenca je največji zdravstveni, socialni in finančni problem. Število bolnikov narašča neverjetno hitro.«
Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja za pomoč pri demenci
»Slovenci smo gobarsko najbolj >nor< narod v Evropi.«
Amadeo Dolenc, predsednik Mikološke zveze Slovenije
»Pritisk javnosti lahko človeka pahne v stisko, če mu ni kos. Zdaj preberem le še tiste komentarje na spletu, ki mi dajejo pozitivno motivacijo za nadaljnje delo.«
Danijela Burjan, Miss Earth Slovenije 2018
»Sledil je razpad sistema. Posamično poskušanje ni obrodilo sadov. Če bomo poklanjali gole nasprotnikom, ne bomo uspešni.«
Dušan Kosič, trener NK Celje po izpadu iz pokala NZS
Ш5Ш
PETEK
20
20
Gobarska sezona na vrh gozdovi oblegani
Prijetno septembrsko vreme je kot nalašč za rast gob, zaradi česar je v naših gozdovih v teh dneh zelo veliko gobarjev. Ob poudar-
Ob tem ko gobarji oblegajo gozdove, v veliki meri prihaja tudi do kršenja predpisov pri vožnji po gozdnih prometnicah, do ne-
janju upoštevanja predpisov pri nabiranju gob na kmetijskem ministrstvu opozarjajo na primerno obnašanje v gozdu.
pravilnega parkiranja in drugih neprimernih aktivnosti. »Gobarji in drugi obiskovalci s takšnimi posegi ter z obnašanjem uničujejo
Opozorila kmetij sk upoštevanja predpis
gozd in ovirajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi,« navajajo na ministrstvu. Kmetijsko ministrstvo zato z Zavodom za gozdove Slovenije v letošnjem letu pod
Delodajalci so optimistični
Napovedi slovenskih delodajalcev med najboljšimi na svetu - Kaj se dogaja na našem območju?
delodajalci, ki nudijo boljše in slabše delovne pogoje ter nižje ali višje plačilo.
Težava strukturne brezposelnosti
Pojavlja se torej strukturna brezposelnost, saj imajo nekateri iskalci poklice, po katerih delodajalci manj povprašujejo. Za nekatere iskalce - med njimi so tisti, ki so se izobrazili na področju družboslovja - tako ni mogoče, da bi začeli svojo karierno pot
Po zadnjih podatkih je bilo konec prejšnjega meseca na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje malo več kot osem tisoč brezposelnih. To je kar 9,6 odstotka manj kot v tem času pred enim letom. Podatek za celjsko območje je celo še nekoliko ugodnejši, kot je na državni ravni, kjer se je število brezposelnih od takrat znižalo za 9,4 odstotka.
»Žal se nam zmanjšuje število tistih brezposelnih, ki so se uspeli zaposliti. Če smo jih lani zaposlili 15,8 odstotka več, smo zabeležili letos
še vedno 4508 prehodov v zaposlitev,« je povedala direktorica celjske območne službe Alenka Rumbak. Delodajalci želijo predvsem iskalce, ki imajo deficitarne poklice. Med najbolj iskanimi so delavci za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, vozniki tovornjakov in vlačilcev, kandidati za delo v kovinarstvu, gostinstvu in gradbeništvu. Iskani so tudi prodajalci in varnostniki. »Že nekaj časa težko pokrijemo potrebe delodajalcev,« je dodala direktorica. Kandidati tako lahko že izbirajo med
Pojavljajo se že nekatere bolj in manj resne napovedi možnosti novih »sedmih suhih let«, nove svetovne gospodarske krize. In kakšna je napoved ManpowerGroup za neto zaposlovanje v Sloveniji za zadnje četrtletje tega leta? Slovenski delodajalci so z romunskimi in ameriškimi kolegi po najbolj optimističnih napovedih neto zaposlovanja prav v svetovnem vrhu. Sloveniji tesno sledi Madžarska. Zelo dobre so tudi napovedi za Nemčijo in Avstrijo. Za severovzhodno regijo, kamor sodi tudi naše območje, je pričakovana celo še nekoliko višja rast števila delovnih mest, kot je pričakovana na državni ravni. Gre za delovna mesta, za katera delodajalcem delovne sile primanjkuje.
Trg dela med letom
Na trgu dela se med vsakim letom pojavljajo gibanja, ki se zadnja desetletja skoraj ne spreminjajo. Konec oktobra in začetek novembra se bo -kot je ponavadi - brezposelnost nekoliko povišala zaradi prihoda mladih, ki končujejo šolanje. Njihovo število se sko-
raj vsako leto zmanjšuje tudi zaradi novih generacij, ki se od prejšnjih razlikujejo. Nove so manj številne, povečuje se tudi število tistih, ki šolanje nadaljujejo. Nekateri novinci na zavodu za zaposlovanje, ki imajo deficitarni poklic, dobijo zaposlitev takoj.
Proti vsakemu koncu leta se začnejo pojavljati na seznamu brezposelnih gradbinci, ki ostanejo zaradi zimskega vremena brez službe. Konec leta je tudi v znamenju poteka pogodb za določen čas. Zaradi vsega naštetega se bo lahko brezposelnost v prihodnjih mesecih - kot ponavadi - nekoliko povišala.
Januarja se običajno začne obdobje povečanega zaposlovanja, ki je na račun javnih del in nekaterih novih zaposlitev. Ugodno zaposlitveno obdobje je v spomladanskem času in na začetku poletja, ko je možnost sezonskega dela v gostinstvu. Na vrhuncu poletja je bolj kot ne zatišje.
AKTUALNO
3
luncu,
Lega ministrstva glede »ov
geslom Skrbno z gozdom izvaja ozaveščevalno kampanjo o skrbnem ravnanju in obnašanju v gozdu.
V Sloveniji je po Zakonu o gozdovih izkoriščanje nekaterih funkcij gozda, kot je na primer nabiranje gob, dovoljena tudi tistim, ki niso lastniki gozdov. »Nespoštova-nje pravil obnašanja in rabe gozda ruši ravnotežje med interesi lastnikov in nelastni-kov gozdov ter škoduje našemu največjemu naravnemu bogastvu,« še opozarjajo na ministrstvu.
Nadzor nad gobarji in kršitve
Do kršitev predpisov o nabiranju samoniklih gliv prihaja predvsem v času njihove intenzivne rasti, ki je sezonska ter časovno in krajevno nepredvidljiva. Število prekrškov je odvisno od gobarske sezone, saj se gobarji ob intenzivni rasti gob težko držijo količinske omejitve, kljub temu da jo poznajo, medtem ko so kršitve ostalih določb uredbe o varstvu samoniklih gliv in uredbe o zavarovanih prostoživečih glivah redke in jih je vsako leto manj.
Uredba o varstvu samoniklih gliv določa, da posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, prepovedana je uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje, gobe je treba v grobem očistiti že na rastišču, pri čemer jih je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži. Za kršitve določb uredbe o varstvu samoniklih gliv je zagrožena globa 208,65 evra.
Pogostejše so kršitve zaradi nedovoljene vožnje v naravnem okolju, saj nekateri nabiralci uporabljajo gozdne ceste v nasprotju z režimom uporabe (vozijo po gozdnih cestah, ki so razen za gospodarjenje z gozdom zaprte za promet, kar je označeno s prometnimi znaki), vozijo po gozdnih vlakah ali na nedovoljen način parkirajo v naravnem okolju.
Nadzor nad določbami uredbe o varstvu samoniklih gliv je deljen med dve ministrstvi, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstvo za okolje in prostor.
Nadzor tako opravljajo inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, inšpektorat za okolje in prostor, nadzorne službe za varstvo parkov ter pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije.
Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da sta predvsem pomembna zavedanje in spremenjen odnos obiskovalcev do spoštovanja predpisov in zasebne lastnine.
Septembra štiri hujše zastrupitve hujše
V tem mesecu so v 24-urni toksikološki službi Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo (Center za zastrupitve) UKC Ljubljana obravnavali 14 zastrupitev z gobami, štiri ljudi so tudi zdravili na oddelku. Zdravniki centra za zastrupitve interne klinike opozarjajo na previdnost pri nabiranju gob, kajti hitro se zgodi, da tudi dobri poznavalci gob lahko spregledajo kakšno strupeno.
Število zastrupitev z goba- se zastrupi posameznik ali mi se iz leta v leto spreminja, več ljudi naenkrat (družina kar je odvisno od gobarske ali skupina ljudi). Največ sezone in tudi od tega, ali zastrupitev z gobami je v
Zelena mušnica (levo) in zelenkasta golobica (desno), zamenjava je lahko usodna.
Strupene gobe vsebujejo različne toksične učinkovine, zato so znaki zastrupitev odvisni od vrste gob in njihovih strupov. Največ strupenih gob povzroči prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, krči v trebuhu in driska. Podobne simptome povzročajo tudi neustrezno pripravljene užitne gobe. Nekatere strupene gobe lahko okvarijo tudi jetra in druge organe (najbolj znane in nevarne so zelena mušnica in njej sorodne gobe, ki vsebujejo med drugim strup amatoksin); določene gobe vplivajo na osrednje živčevje in povzročijo zmedenost, halucinacije in motnjo zavesti (rdeča in panterjeva mušnica).
času vrhunca gobarske sezone, septembra in oktobra. Seveda lahko pride do zastrupitev tudi izven sezone, če jemo strupene vložene ali zmrznjene gobe. Zboleti je mogoče tudi po zaužitju užitnih gob, če niso ustrezno pripravljene ali jih uživajo ljudje, ki imajo predpisano dieto zaradi bolezni prebavil.
Nevarna
zamenjava štorovk s kučmicami
Nevarna je bila predvsem zamenjava štorovk s smrtno nevarnimi kučmicami, ki vsebujejo amanitin in povzročijo odpoved jeter.
Lani septembra so prejeli 30 telefonskih klicev in pri tem obravnavali 50 bolnikov zaradi zastrupitve ali suma zastrupitve z gobami. Leta 2012 so prejeli celo več kot sto klicev in sprejeli 33 bolnikov zaradi zastrupitve ali suma zastrupitve z gobami.
Pomemben čas od zaužitja gobe
V diagnostičnem postopku je pomemben tudi podatek o času, ki preteče od zaužitja
gob do prvih znakov zastrupitve. Pozorni moramo biti zlasti na zastrupitve z gobami, kjer se znaki pojavijo po šestih do 24 urah. V teh primerih moramo pomisliti na možnost zastrupitve s smrtno nevarno zeleno mušnico ali z njej sorodnimi gobami.
Zdravniki opozarjajo, »da se moramo v primeru kakršnihkoli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma bolnišnična obravnava; pri tem se lahko posvetuje tudi z zdravnikom v centru za zastrupitve. Nikakor ne smemo čakati na to, da bo driska v enem ali dveh dneh minila. Takšen potek zastrupitve lahko pričakujemo le v primeru zaužitja neustrezno pripravljenih, neužitnih ali številnih strupenih gob, ki povzročijo le prebavne težave (slabost, bruhanje in drisko).
»V primeru zastrupitve z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov - predvsem odpovedi jeter in ledvic, a tudi do smrti,« še opozarjajo v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
RG, foto: SHERPA
NE PREZRITE
Intervju z Amadeem Dolencem, predsednikom Mikološke zveze Slovenije
strani 26-27
v svojem poklicu. »Za posameznika je pomembno, da je vpet v delo, nato se mu ponudijo druge priložnosti,« je še povedala Rumbakova. Avgusta so iskali delodajalci kandidate za 1.247 prostih delovnih mest. Med brezposelnimi je več žensk kot moških, število mladih iskalcev upada, povišuje se delež starejših od 50 let. Teh je med brezposelnimi kar 42 odstotkov, približno petina je invalidov. Približno četrtina iskalcev prejema nadomestilo.
Pri vključevanju v programe aktivne politike zaposlovanja imajo prednost dolgotrajno brezposelni (ti so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje več kot leto). Med tremi skupinami težje zaposljivih oseb so posebne spodbude namenjene zaposlovanju starejših iskalcev in mladih. Ko delodajalec po objavljenih javnih povabilih zaposli posameznika iz teh treh skupin, je namreč deležen različnih spodbud. To je seveda v primeru, ko imata zahtevane pogoje tako iskalec zaposlitve kot tudi delodajalec.
BRANE JERANKO
Stopnja registrirane brezposelnosti je pri nas razmeroma nizka in trenutno znaša na območju celjske območne službe 8,8 odstotka. Nekoliko višja je na območju Mestne občine Celje, kjer znaša 9,4 odstotka. V obeh primerih je registrirana brezposelnost višja, kot je na državni ravni, kjer znaša 7,9 odstotka.
Namesto škofa upravitelj
Prejšnji teden je postal začasni upravitelj Škofije Celje Rok Metličar, ki je dekan v Laškem ter predsednik Škofijske karitas Celje. To se je zgodilo po odstopu celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, ki je ponudil papežu svoj umik po dopolnjenem 75. letu. Gre za cerkveno pravilo.
Škofijski upravitelj je postal Rok Metličar, dekan iz Laškega in predsednik Škofijske karitas Celje. Kdo bo novi celjski škof?
Metličarja je izvolil zbor svetovalcev Škofije Celje, ki ga sestavlja osem domačih duhovnikov. Na tajnih volitvah so sodelovali duhovniki Branko Cestnik, Miha Herman, Marjan Jezernik, Rok Metličar, Jože Planinšek in Jože Pribožič (Janez Kozinc in Jože Kužnik sta bila odsotna).
Škofijskemu upravitelju pripadajo podobne pristojnosti kot krajevnemu škofu, z izjemo posvečevanja diako-nov in novih duhovnikov. Na mestu škofijskega upravitelja bo Metličar predvsem skrbel za »tekoče zadeve«, pomembne odločitve bo lahko sprejel šele novi celjski škof. Tega bo imenoval papež Frančišek po posvetovanju s poznavalci Cerkve na Slovenskem. Med njimi je posebej pomemben apostolski nuncij v Ljubljani, predstavnik Vatikana v naši državi. Sedanji prav v teh dneh odhaja iz Slovenije, imenovan bo novi. V javnosti ugibajo, če bo to morebiti vplivalo na daljši postopek imenovanja novega celjskega škofa.
Rok Metličar je postal na-džupnik v Laškem, kjer je tudi dekan, pred devetimi leti. Pred tem je bil župnik na Sladki Gori ter kaplan v Brežicah in Slovenskih Konjicah. Kot je povedal, bo tudi kot škofijski upravitelj še vedno vodil župnijo v Laškem in opravljal zadolžitev predsednika Škofijske karitas Celje.
BRANE JERANKO
Celjski študentje ne morejo pridobiti subvencij
Študentje, ki študirajo v Celju, že več kot tri leta nimajo možnosti pridobiti subvencij za bivanje pri zasebnikih.
Celjski študentje namreč spadajo pod okrilje pisarne za študentske domove Maribor. Zaposleni v pisarni so se pred več kot tremi leti odločili, da možnosti subvencioniranega bivanja pri zasebnikih, študentom ne bodo dali na razpolago. »Odločitev so v pisarni sprejeli, saj imajo dovolj postelj na voljo za študente v študentskih in dijaških domovih,« je pojasnila Urška Pikec Vesel iz direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Tudi ministrstvo vsako leto ponuja možnost prijave na razpis, neodvisno od pisarn za študentske domove. »Tudi zasebni študentski domovi, ki bi se lahko prijavili na razpis ministrstva, se ne odzovejo. Zato je v Celju le dijaški dom, kjer lahko študentje bivajo po subvencionirani ceni,« je povedala Urška Pikec Vesel. V Dijaškem domu Celje, kjer torej bivajo tudi študentje, imajo na voljo dvajset subvencioniranih ležišč, od tega je polovica namenjenih tistim, ki bodo v študentskem domu bivali prvič. Opažajo pa, da veliko mladih sploh ne ve, da imajo to možnost. »Preteklo leto smo imeli pet študentov s subvencioniranim bivanjem. Študentov je veliko več, ampak ne izkoristijo te možnosti. Mogoče je razlog v tem, da o možnosti niso obveščeni,« je pojasnila vodja študentske pisarne v Celju Maja Štukelj. Čeprav v Celju v primerjavi z Ljubljano in Mariborom ne študira veliko mladih, opažajo, da njihovo število narašča.	AH
Postala generalna sekretarka
14. septembra je delo kot generalna sekretarka na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti začela Breda Božnik, ki je bila zadnji dve leti direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna.
Leta 2016 je bilo pri imenovanju vodstva centra na Dobrni kar nekaj odmevnih težav. Njeno imenovanje za direktorico so poskušali preprečiti tudi podporniki nekdanje direktorice, tudi z anonimnimi pismi. Kljub temu je od ministrstva podporo dobila in bila imenovana. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna je zavod, ki nudi varstvo mladostnikom in odraslim z motnjami v duševnem razvoju. Zaradi odhoda Božnikove na novo delovno mesto je svet zavoda včeraj za novo vršilko dolžnosti direktorice imenoval Darjo Drobne Gačnik, ki je v CUDV Dobrna zaposlena že 15 let. Zdaj mora imenovanje potrditi še ministrstvo. SŠol
4
GOSPODARSTVO
Na leto napolnijo štiri milijone kozarcev
Šentjursko podjetje Ahac povečuje proizvodnjo vložnin, ki jih prodaja pod blagovno znamko Droga
Podjetje Ahac je v svojem proizvodnem obratu Gosad v Središču ob Dravi zgradilo novo 1.600 kvadratnih metrov veliko regalno skladišče. Naložba je bila vredna malo več kot 800 tisoč evrov, od tega je bilo 200 tisoč evrov evropskega denarja. V Gosa-du že štiri desetletja predelujejo in vlagajo zelenjavo, ki jo prodajajo pod blagovno znamko Droga. Zadnjih sedem let je lastnik te blagovne znamke podjetje Ahac, ki je najprej proizvodnjo v Središču ob Dravi le najelo, nato jo je pred dvema letoma kupilo. Ker prodaja Droginih vložnin iz leta v leto raste, je bila gradnja skladišča nujna, pravi lastnik in direktor podjetja Roman Moškotevc, ki namerava kmalu posodobiti tudi proizvodnjo.
Ahac, ki ima sedež v Šentjurju, se je v 27 letih razvil v enega največjih uvoznikov in distributerjev za hrano in pijačo v Sloveniji. Najprej je bil osredotočen na prodajo izdel-
kov slovenskih proizvajalcev, kar je leta 2004 nadgradil z zastopanjem tujih blagovnih znamk, leta 2011 pa se je začel ukvarjati še s proizvodnjo hrane. Takrat je od hrvaške družbe Atlantic Group kupil blagovno znamko Droga ter najel proizvodni obrat Gosad v Središču ob Dravi, ki ga je predlani tudi odkupil. »V sedmih letih smo v prepoznavnost Droge vložili veliko časa in denarja. Ko smo kupili to blagovno znamko, je bilo Droginih vložnin na trgovskih policah v Sloveniji 30 do 40 odstotkov manj kot nekoč, na Hrvaškem na primer pa jih sploh ni bilo. Danes je slika povsem drugačna. Na domačih trgovskih policah naši izdelki spet zasedajo veliko prostora, izvoz na Hrvaško pa iz leta v leto raste,« pravi Roman Moškotevc.
Za naložbe 1,3 milijona evrov
Osnovni program Droginih vložnin, ki ga sestavljajo
V obratu Gosad v Središča ob Dravi na leto z vloženo zelenjavo napolnijo štiri milijone kozarcev.
rdeča pesa, kisle kumarice, repa in zelje, ajvar, paprike, feferoni, olive, je že zelo dolgo enak, v zadnjem času ga dopolnjujejo še z novimi izdelki. »Trudimo se, da bi čim več zelenjave kupili od lokalnih pridelovalcev. Sodelujemo s Kmetijsko zadrugo Jeruzalem in sosednjimi kmeti, saj želimo, da je pot od njive do proizvodnje čim krajša in da je izdelek, ki ga pošljemo na trgovske police, slovenski. Ker je lokalna pridelava premajhna, moramo zelenjavo uvažati tudi z bližnjih trgov, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in z Madžarske,« pojasnjuje Moškotevc. Za lažjo predstavo, koliko zelenjave potrebujejo - lani so v Središču ob Dravi predelali 250 ton rdeče pese, 40 ton paprike, 20 ton zelja ... Kot pravi Moškotevc, slovenskim pridelovalcem plačujejo višje cene, saj morajo pri tujih upoštevati še stroške za prevoz.
Ker je proizvodnja v Go-sadu sezonska, je obrat nujno potreboval novo in večje skladišče. Hkrati z gradnjo nove hale je Ahac v obratu prenovil ogrevanje in prešel na cenejši ter okolju bolj prijazen zemeljski plin, kupil je tudi novo linijo za pranje zelenjave in pasterizacijo. Moškotevc napoveduje, da bodo predvidoma prihodnje leto posodobili še linijo za vlaganje rdeče pese in kupili nov stroj za etiketiranje. To naložbo ocenjuje na 500 tisoč do 600 tisoč evrov.
Z Drogo in Iskro na jug
S prodajo vložene zelenjave podjetje Ahac ustvari približno desetino svojih prihodkov, ki so lani znašali 42 mili-
Podjetje Ahac približno 10 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo vložnin, ki jih izdeluje pod blagovno znamko Droga. Ker prodaja iz leta v leto raste, direktor in lastnik Roman Moškotevc posodablja proizvodni obrat v Središču ob Dravi. Letos je vanj vložil 800 tisoč evrov, predvidoma prihodnje leto bo za naložbe namenil še najmanj 500 tisoč evrov.
jonov evrov. Večino, približno 70 odstotkov vložnin proda pod lastno blagovno znamko Droga, ostalo so trgovske znamke. Trenutno v Gosadu delajo za Engrotuš, Spar in Jagros. Moškotevc pravi, da se v zadnjem času povečuje prodaja tudi na Hrvaškem, nekaj vložene zelenjave pošiljajo na trgovske police v Srbijo, mogoče jo je najti tudi v tako imenovanih etno trgovinah v Nemčiji, Avstriji in celo na Malti.
Vložnine Droga niso edini proizvodni program podjetja Ahac. Leta 2015 je kupilo še blagovno znamko Iskra in od takrat izdeluje tudi male gospodinjske aparate ter ročno orodje. Posamezne dele zanje
po njegovem naročilu izdelujejo v Turčiji ter na Madžarskem in Kitajskem, nato jih v Sloveniji sestavljajo. Tudi prodaja lastnih tehničnih izdelkov je zelo uspešna, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na trgih nekdanje Jugoslavije. »Vrednost izvoza izdelkov Droga in Iskra je lani znašala 3,5 milijona evrov, za letos pričakujem, da bo številka še višja. Obe blagovni znamki sta namreč na južnih trgih še vedno zelo cenjeni,« pravi Moškotevc.
Letos 11-odstotna rast
Po njegovih napovedih bo podjetje Ahac, ki zaposluje 100 ljudi (približno četrtina
od teh jih dela v Gosadovem obratu), letos ustvarilo 47 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To v primerjavi z lani pomeni 11-odstotno rast. Lani je Ahac, ki uvaža in prodaja 600 različnih prehrambenih izdelkov, kupil ljubljansko podjetje Prema, ki se ukvarja z distribucijo eko in brezglutenske hrane. Kakšne načrte snuje, Roman Moškotevc še ne želi razkriti. »Seveda se oziramo po trgu in iščemo nove priložnosti. Na vprašanje, ali razmišljamo o še kakšnem lastnem proizvodnem programu, pa zaenkrat še nimam odgovora.«
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Kdo bo najboljši - GKN, KGL ali šmarski
%ki 1Л 3 KI I ? Nocoj izbor letošnje regijske gazele - Največ hitro rastočih še vedno v Celju, sledijo v V- LCI II ICII J I . podjetja iz Žalca
Nocoj bo znano, kdo je letos najboljše hitro rastoče podjetje v savinjsko-zasa-vski regiji. V najožji izbor so se uvrstili podjetje GKN Driveline iz Zreč in podjetje KGL iz Litije, ki sodelujeta izključno z avtomobilsko industrijo, ter Veterinarska postaja Šmarja pri Jelšah. Zmagovalec regijskega izbora se bo potegoval za naziv zlate, srebrne ali bronaste gazele v državi. Savinjsko-zasavska regija je po številu zlatih gazel še vedno rekorderka, saj je v 17 letih dosedanjih izborov dobila kar sedem najvišjih priznanj. Zadnjega je dobila lani, ko je bilo za zlato gazelo izbrano podjetje Tehnos iz Žalca.
Za podjetja, ki so se letos uvrstila na lestvico sto najhitreje rastočih v regiji, je značilno, da so v obdobju od leta 2012 do 2017 prodajo povečala za 112 odstotkov. Rast celotnega regijskega gospodarstva je bila v tem času 17-odstotna. Rast dodane vredno-
Žalca
sti gazel je bila 104-odstotna in pri regijskem gospodarstvu 24-odstotna. Sto gazel je med letoma 2012 in 2017 ustvarilo 2.343 novih delovnih mest. Po številu gazel je v regiji še vedno na prvem mestu Celje, kjer ima sedež 28 podjetij, uvrščenih na letošnjo lestvico. Dvanajst gazel je iz Žalca, šest iz Litije, po pet jih imajo v Velenju, Slovenskih Konjicah in Šentjurju.
Najvišje na lestvici je celjsko podjetje Inel, ki je med letoma 2012 in 2017 prodajo povečalo za več kot sedemkrat. Sledijo podjetja PRO monting, Šušter Trans, Čepin, Gripin, Dat-Con, Avtopark, Mik okna, Ferokov in Brahigradnje.
Dva za avtomobilsko industrijo, eden za živali
Med letošnjimi tremi nominiranci je največji GKN Driveline, ki izdeluje homokinetične zglobe in polgredi za avtomobile in je v lasti
angleške korporacije GKN. Družbo zaznamujejo visoka rast prodaje in dobička, višja dodana vrednosti na zaposlenega kot v drugih podjetjih v regiji in tudi višja rast števila zaposlenih. Lani je 450 zaposlenih ustvarilo 83 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, letos napovedujejo v podjetju 23-odstotno rast. GKN Driveline Slovenija polovico prihodkov ustvari s prodajo sestrskim podjetjem znotraj korporacije, drugo polovico pa s prodajo končnim proizvajalcem avtomobilov, kot so Mercedes, Volvo, Jaguar Land Rover in Ford.
Litijsko družinsko podjetje KGL izdeluje kovinske sestavne dele za motorna vozila, sodeluje tudi z družbami v elektroindustriji. Zaposluje 70 ljudi, lani pa je ustvarilo 8,8 milijona evrov prihodkov od prodaje. Podjetje je delno robotizirano, ima tudi lastno merilnico in je zelo razvojno naravnano. Med drugim je razvilo hidravlični motor, ki je najboljši na svetu.
Uvrstitev Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah med tri najboljša hitro rastoča podjetja v regiji je zagotovo presenečenje, saj so bila ta mesta doslej bolj kot ne rezervirana za proizvodna podjetja. Lani so šmarski veterinarji imeli 1,3 milijona evrov prihodkov, kar je 45 odstotkov več kot leta 2016. K tolikšni rasti je zagotovo pripomoglo tudi to, da so pri oskrbi velikih in malih živali prevzeli tudi območje šentjurske občine.
JANJA INTIHAR
Najboljša med hitro rastočimi v državi so bila v preteklih letih iz savinjsko-za-savske regije podjetja Tehnos iz Žalca, Skaza iz Velenja, Dewesoft iz Trbovelj, KLS Ljubno, Dat-Con iz Prebolda in Engrotuš, ki je v svojih dobrih časih dobil kar dva kipca zlate gazele.
GOSPODARSTVO
5
Celjske mesnine kupile polovico
I ^>1 ^ Proces konsolidacije slovenske mesnopredelovalne industrije še ni končan, pravi direktor LW \A Q jQ Izidor Krivec
»Za lastniški vstop v Ledas nismo imeli posebnega razloga, to je bil samo razumen in pričakovan korak naprej pri sodelovanju s tem podjetjem. Smo namreč njegov 100-odstotni dobavitelj, kar pomeni, da je podjetje v celoti odvisno od nas,« nakup večinskega deleža v celjskem Ledasu pojasnjuje direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec.
Celjske mesnine so v Ledasu, ki se s predelavo in prodajo mesa ukvarja že 25 let, kupile 51-odsto-tni lastniški delež, 49 odstotkov podjetja je ostalo v rokah dosedanjega edinega lastnika Zorana Poteka. Ledas je po prihodkih tretje največje mesnopredeloval-no podjetje v regiji, za Celjskimi mesninami in Kmetijsko zadrugo Laško, ter peto v državi, kjer so na prvem mestu prav tako Celjske mesnine. Lani je 50 zaposlenih ustvarilo malo več kot 7 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Njegovi kupci so skoraj vse trgovske verige v Sloveniji, s svežim mesom
zalaga tudi več kot 250 gostinskih lokalov, hotelov in bolnišnic. Poleg proizvodnje in prodajalne v Celju ima v Preddvoru in na Trojanah mesnici, v Ljubljani pa večje skladišče. Trenutno prenavlja in širi svoje prostore v Celju. Direktorica Sara Poteko je povedala, da ob dosedanjem proizvodnem obratu, v katerem nameravajo posodobiti proizvodne linije, gradijo 600 kvadratnih metrov velik prizidek. Naložbo, ki naj bi prinesla tudi nekaj novih zaposlitev, ocenjuje na približno pol milijona evrov.
Sicer so v podjetju Ledas, pravi Sara Poteko, zadovoljni zaradi lastniškega povezovanja s Celjskimi mesninami. »Z njimi smo že do zdaj zelo dobro sodelovali, v prihodnje bomo še bolje in še več, saj nam bodo Celjske mesnine zagotovo odprle vrata do novih kupcev.«
V skupini že 700 zaposlenih
Kot pravi Izidor Krivec, bo Ledas zadolžen predvsem za gostinski
Zoran Poteko si lastništvo podjetja Ledas po novem deli s Celjskimi mesninami.
del kupcev, Celjske mesnine pa za vse ostale.
Z nakupom približno polovice podjetja Ledas so Celjske mesnine še bolj utrdile svoj položaj na vrhu slovenske mesnopredelovalne industrije. Krivec pravi, da procesa konsolidacije še ni konec in da bo v prihodnje potrebna še kakšna povezava. »Samo povezani bomo lahko preživeli tujo konkurenco.«
Celjske mesnine, ki trenutno v svoji pršutarni Lokev na Krasu povečujejo zmogljivosti, v Celju pa širijo oddelek za zamrzovanje in nadaljujejo posodabljanje tehnološke opreme, bodo letos ustvarile približno 90 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za šest milijonov evrov več kot lani. Prihodki celotne skupine Celjskih mesnin, v kateri sta še podjetji Radgonske gorice in Pršutarna s'Krasa in ima že 700 zaposlenih, pa bodo krepko presegli 100 milijonov evrov.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Turška mačka še sameva
Prva dražba, na kateri je stečajni upravitelj Benjamin Pač-nik prodajal že dolgo časa zaprt celjski hotel Turška mačka, ni bila uspešna. Izklicna cena, ki je za stavbo skupaj z opremo znašala malo več kot pol milijona evrov, je bila očitno previsoka. Upravitelj že pripravlja predlog
za novo dražbo, na kateri bo izklicna cena, če se bo z njo strinjala največja ločitvena upnica, za desetino nižja.
Benjamin Pačnik pravi, da je za vse tri gostinske lokale, ki jih prodaja v stečaju podjetja Domine, zelo veliko zanimanje. »Bilo je ogromno ogledov, zato bi bilo
mogoče pričakovati, da bodo že prve dražbe uspešne. Vendar marsikdo od morebitnih kupcev čaka, da se bodo cene za nepremičnine znižale,« pravi Pačnik.
Stečajni upravitelj je ta teden novega lastnika iskal še za slaščičarno Zvezda, ki pa ni prazna, saj jo ima že približno dve leti v najemu eno
od manjših gostinskih podjetij. Izklicna cena zanjo je znašala malo več kot 300 tisoč evrov, vendar se tudi te dražbe ni udeležil nihče. Včeraj, v sredo, je bila na dražbi tudi gostila Pri mostu, izklicna cena zanjo je bila prav tako 300 tisoč evrov. Ali je stečajni upravitelj v prvem krogu prodal vsaj ta gostinski
lokal, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti.
Na seznamu nepremičnin za prodajo je tudi kavarna Vrtnica, ki pa bo na prvo dražbo morala še nekaj časa počakati. Najprej bo namreč treba rešiti pravdo zaradi zemljišča, na katerem je njen gostinski vrt.
JI
Boštjan Gorjup menedžer leta
Združenje Manager bo danes na svojem kongresu v Portorožu letošnjo nagrado menedžer leta podelilo Boštjanu Gorjupu, direktorju družbe BSH Hišni aparati. »Gorjup, ki je s skupino BSH povezan že približno 18 let, je menedžer z veliko mednarodnimi izkušnjami, pri svojem vodenju v ospredje postavlja cilj biti prvi po odličnosti in ne po velikosti. Že vrsto let izjemno prispeva k razvoju lokalne skupnosti in k uveljavljanju Slovenije kot odličnega okolja za raziskave in razvoj,« so med drugim zapisali v obrazložitvi nagrade.
BSH Nazarje je največja evropska tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov ter ena od desetih največjih izvozno usmerjenih družb v Sloveniji. Pod Gorjupovim vodstvom je podjetje dobilo status središča prodajne regije BSH Adriatic East ter utrdilo svojo ključno vlogo v skupini BSH. Ugled družbe znotraj skupine je bil pomemben tudi pri izbiri Nazarij za sedež kompetenčnega razvojnega centra in središče oddelka za raziskave in razvoj aparatov za pripravo hrane. To pomeni, da je nazarska družba odgovorna za razvoj vseh tovrstnih izdelkov v celotni skupini. Na leto v povprečju razvije pet novih izdelkov, za njihov razvoj pa vsako leto nameni 20 milijonov evrov.
Lani so v BSH Nazarje izdelali rekordnih 8,1 milijona aparatov, čista donosnost kapitala je bila 2,5-krat višja od povprečja v dejavnosti, skupni prihodki na zaposlenega
Menedžer leta 2018 je Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hišni aparati iz Nazarij.
so se zvišali za 80 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 54 odstotkov. Število zaposlenih, za katere je v podjetju na voljo kar dvajset različnih programov izobraževanj in akademij, se je lani povečalo za 10 odstotkov.
JI, foto: arhiv NT (GrupA)
Polzelska lastovka odletela k Estoncem
Novi lastnik blagovne znake Polzela je trgovsko podjetje Sirekar Hulgi iz Estonije. Blagovno znamko je skupaj z zalogo, ki je še ostala v tovarni nogavic, na dražbi kupilo za malo manj kot 390 tisoč evrov.
Estonsko podjetje, ki je prisotno predvsem na vzhodnoevropskih trgih, napoveduje, da bo blagovno znamko Polzela razvijalo naprej, saj jo ocenjuje kot eno najbolj prepoznavnih in kakovostnih na področju modnih nogavic. Proizvodnjo bo vzpostavilo v samo tistih obratih v Evropi, ki bodo zagotavljali visoko kakovost izdelkov, če bi našlo primernega poslovnega partnerja, pa bi del proizvodnje lahko bil tudi v Sloveniji.
JI, foto: arhiv NT (GrupA)
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Kolesarska brv stoji, po njej že prihodnje leto?
Končan najzahtevnejši del operacije pri gradnji kolesarske povezave Celje-Laško
V minulih dneh so delavci na območju Tremerij, na gradbišču kolesarske povezave med Celjem in Laškim, namestili brv, po kateri bodo lahko kolesarji prehajali z desnega na levi breg Savinje. Ta odsek kolesarske povezave tako počasi že dobiva končno podobo.
Postavitev kolesarske brvi pri Rifengozdu je pomenila eno od najzahtevnejših etap v okviru gradnje te težko pričakovane kolesarske povezave, ki bo omogočala varno vožnjo od Celja do Laškega in obratno. »Jeklena konstrukcija brvi je sestavljena iz treh delov, zato je bila montaža kar zapletena. Izdelava brvi se je sicer začela že pred približno letom v proizvodni hali,« je povedal Tomaž Willenpart, vodja sektorja za
Kolesce tudi v Laškem
V okviru Evropskega tedna mobilnosti je tudi Občina Laško, ki je partner v projektu, predala namenu sistem javne izposoje koles Kolesce.
Občanom, obiskovalcem in turistom so kolesa na voljo na štirih postajah, tri so v različnih delih Laškega (na parkirišču na Trubarjevem nabrežju pod občino, pri železniški postaji, Thermani in dvorani Tri lilije), ena postaja je v Rimskih Toplicah (pri bodočem turističnoinformacijskem centru)
Trenutno sistem na vsaki postaji omogoča izposojo štirih mehanskih koles, predvidoma v enem meseca bo možna tudi izposoja električnih koles, kar pomeni, da bosta na vsaki postaji na voljo po dve mehanski in dve električni kolesi.
RG, foto: OBČINA LAŠKO
investicije v ceste na državni direkciji za infrastrukturo.
Vrednost naložbe skupaj z gradnjo 2,4 kilometra kolesarske steze od mostu pri čistilni napravi do Rifengozda znaša več kot dva milijona evrov. Dela je izvajala Gorenjska gradbena družba.
Podpis pogodbe za odsek od Celja do Tremerij
Državna direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki je investitor projekta, je v teh dneh s podjetjem Voc Celje tudi podpisala pogodbo za gradnjo odseka med Celjem in čistilno napravo v Tremerjah v vrednosti 465 tisoč evrov. »Dela naj bi se začela že letos, vendar moramo čas in potek del uskladiti z izvajanjem del pri obnovi železniške proge Zidani Most-Celje. Dostopi do gradbišča so namreč delno speljani po trasi kolesarske steze, zato bo začetek del za odsek kolesarske povezave zamaknjen v leto 2019. Pogodbeni rok za gradnjo je sicer štiri mesece od uvedbe v delo. Če bi kolesarsko stezo že začeli graditi, bi jo potem težki kamioni uničili,« je še pojasnil Tomaž Willenpart.
Do Laškega še projektne rešitve
Glede nadaljevanja kolesarske povezave od konca zdaj
zgrajene steze pri Rifengozdu pa vse do Laškega je Willenpart povedal, da je treba še pripraviti ustrezne projektne rešitve. »Potek kolesarske steze želimo uskladiti z upravljavcem Savinje, saj bi želeli graditi v vodnem svetu, torej po robu reke oziroma brežine, s čimer se kolegi iz direkcije za vode ne strinjajo. Trenutno torej še težko govorimo o odkupih zemljišč, ker gre zaenkrat še za usklajevanje trase. Nagibamo se k temu, da bi začasno označili povezavo po obstoječi infrastrukturi do Laškega, da bi lahko predali stezo v uporabo kolesarjem. S ciljem, da tudi ta del zgradimo tako, kot je bilo zamišljeno v idejnih rešitvah,« je še dejal naš sogovornik.
Po gradnji odseka od Celja do čistilne naprave, ki bo manj zahteven od gradnje odseka od čistilne naprave do Rifengozda, se bo tako prihodnje leto že mogoče voziti po delu kolesarske povezave Celje-Laško.
»Kar se tiče projektov, namenjenih izključno kolesarjem in pešcem, gre za enega največjih v Sloveniji, ki bo zagotovo tudi eden lepših objektov v tem delu Evrope,« je še sklenil Tomaž Willenpart.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Mir je lahko kot potres
CELJE - »Mladi naj se razvijejo v svobodne, ustvarjalne osebnosti. Pozivam mlade, naj razmišljajo s svojo glavo, naj izpovedo svoja stališča, pri čemer morajo paziti, da ne prizadenejo drugega. Če bodo zelo zgodaj osvojili to poslanstvo, potem bo mogoče mir trajnejši, kot se bojimo, da ne bo.«
Tako je predsednik države Borut Pahor razmišljal o vrednotah miru in strpnosti ob obisku tradicionalne priredi-
tve Pozdrav ptic miru. V središču Celja so jo že trinajstič pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Lava. Takšne
dogodke nadvse pozdravlja in podpira tudi glasbenik Gianni Rijavec, ki se s svojim projektom Beli golob miru že četrt stoletja zavzema za sožitje, strpnost, dialog, ki so pogoj za mir.
»Vsak od nas je odgovoren za mir, kajti mir je kot potres. Vedno se širi iz epicentra
navzven, epicenter pa je lahko vsak od nas, je bil slikovit priljubljen goriški pevec, ki je na odru zapel skladbo Beli golob, priljubljeno himno miru.
Številnim zbranim na zvezdi sta spregovorila tudi celjski župan Bojan Šrot in pobudnica projekta, ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko.
RG, foto: SHERPA
O sodbi
upravnega sodišča na Facebooku
CELJE - Glorjana Veber napako, ker je bila po ugo-je na družbenem omrežju tovitvah sodišča možnost Facebook objavila infor- moje izjave glede stališča do macijo, da je od Upravnega razrešitve zgolj navidezna. sodišča RS prejela pravno- Bistvo postopka razrešitve je močno sodbo, da je bila ju- namreč bilo, da se pridobi nija 2016 na seji celjskega moje stališče o tej zadevi. mestnega sveta nezakonito Mestnim svetnikom bi po-razrešena z mesta direkto- tem moralo biti omogoče-rice Celjskega mladinskega no, da se z mojim stališčem centra.	seznanijo in glede na ute-
Svet mestne občine Celje je meljenost navedb tudi od-sklep za postopek za razreši- ločajo, kar se ni zgodilo,« je tev Vebrove sprejel na majski povedala Glorijana Veber o seji mestnega sveta leta 20l6. razsodbi upravnega sodišča. Za to se je odločil na podlagi Kot je še dodala, ji dobljena slabega poslovanja Celjske- tožba v skladu s postopkom ga mladinskega centra, ki je omogoča povrnitev škode, v letu 2015 imel več kot 47 ki jo bo ugotavljalo pravdno tisoč evrov izgube, in revizij- sodišče. skega poročila, ki je ugotovilo Za odziv in komentar sod-kršitve pri poslovanju centra. be ter napoved morebitnih Med očitki nekdanji direkto- nadaljnjih korakov smo za-rici je bilo tudi nenavadno po- prosili tudi Mestno občino slovanje, saj je bilo z računa Celje. »Sodbo Upravnega so-MCC na račun njenega pod- dišča RS v zvezi z razrešitvi-jetja Iriu nakazanih za pribli- jo nekdanje direktorice MCC žno 11 tisoč evrov. Glorjana Glorjane Veber smo prejeli Veber je takrat pojasnila, da v petek, 21. septembra. Ko je šlo za vrnitev posojila, ki bomo s pooblaščenim prav-ga je nakazala ustanovi, ki jo nim zastopnikom sprejeli je vodila. Na junijski seji leta odločitev o nadaljnjem ukre-2016 je potem mestni svet panju, bomo v zvezi s tem Glorjano Veber razrešil. podali tudi komentar,« so
»Šlo je za bistvene kršitve sporočili iz celjske občine. določb postopka in ne za	ROBERT GORJANC
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Zlate Zreče
Na mednarodnem tekmovanju Entente florale Europe 2018 najvišje priznanje
ZREČE - Na mednarodnem tekmovanju Entente florale so Zreče osvojile zlato priznanje. Zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov je bila v Tullamoru na Irskem in Občina Zreče je v konkurenci osmih držav posegla po najvišjem. Po srebrnem priznanju izpred treh let so zdaj Zreče svojo ponudbo, svojo kvaliteto življenja še nadgradile.
Zupan Zreč mag. Boris
Podvršnik je novega priznanje seveda zelo vesel, saj je to priznanje za vse dosedanje delo. »To je motivacija za naprej in potrditev, da je pri nas res dobra kakovost biva-
nja. To priznanje je dobro za promocijo našega turizma in vemo, da smo na pravi poti, da dobro razvijamo sonarav-ni koncept razvoja občine.«
Osnovno poslanstvo tekmovanja Entente florale je
Priznanje solčavskim planincem
SOLČAVA - V akciji za naj planinsko kočo Slovenije leta 2018 je med visokogorskimi zmagala Koča na Klemenči jami. Koča Planinskega društva Solčava je na nadmorski višini 1208 metrov in je iz Logarske doline oddaljena malo več kot uro hoje.
V akciji Planinske zveze Slovenije je glasovalo 45 tisoč glasovalcev. »Menim,
da so na priznanje vplivali ambient, pristop do gostov, notranja in zunanja urejenost koče ter dobra hrana. Ko vse to povežeš, dobiš celoto, ki je vplivala, da je prišlo do priznanja,« je komentiral oskrbnik koče Rado Novak iz Solčave. Vplivalo je studi prijetno vzdušje. Med obiskovalci prevladujejo ob koncih tedna Slovenci in
To je naj visokogorska koča leta 2018. Koča na Klemenči jami je bila zgrajena leta 1983.
Brez starih dolgov
NAZARJE - Nazarska občina se je pridružila tistim redkim slovenskim občinam, ki so brez dolgov. Predčasno je odplačala dolgoročni posojili v vrednosti 180 tisoč evrov, ki bi ju morala vračati še nekaj let.
Gre za dolgoročni posojili centra ter industrijsko-obr-za vodovod Bela in ureditev tne cone Prihova. Prvo je
Za lepše mestno jedro in kulturno dediščino
CELJE - Mestna občina bo letos sofinancirala obnovo štirih uličnih fasad na stavbah v starem mestnem jedru in obnovo treh zgradb, ki se uvrščajo med kulturno in sakralno dediščino. Za obnovo uličnih fasad so v celjski občini v letošnjem proračunu namenili sto tisoč, za obnovo kulturne in sakralne dediščine pa petdeset tisoč evrov.
Celjska občina bo sofinancirala fasade stavb na Okopih, Muzejskem trgu, kjer so se dela že začela, in v Razlagovi ter Miklošičevi ulici, kjer se bo obnova začela konec tega meseca. Na podlagi razpisa za obnovo zgradb kulturne in sakralne dediščine bo občina sofinancirala tudi obnovo Kapucinskega samostana, cerkve sv. Martina na Teharjah in cer-
kve sv. Martina v Šmartnem v Rožni dolini.
Pri obeh sklopih obnove gre za sofinanciranje fasad tistih stavb ter zgradb kulturne in sakralne dediščine, ki so v lasti ali solasti fizičnih in pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov posameznikov. Mestna občina bo sofinancirala 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov investicije.
RG, foto: MOC
ustvarjanje višje kakovosti bivanja za domačine, obiskovalce in turiste s poudarki na urejenosti kraja, trajnostnem razvoju, ekološki zavesti, sobivanju z avtohtonim naravnim okoljem ter naravni in kulturni dediščini. Zreški župan je poudaril, da bodo v občini s tem načinom dela in z dosežki še nadaljevali ter da se bodo trudili biti naravi prijazni še naprej. Zlato priznanje s tovrstnega tekmovanja pomembno vpliva na ugled Občine Zreče in prepoznavnost Turistične destina-cije Rogla-Pohorje ter je obenem odlična priložnost za promocijo destinacije s Termami Zreče in z Roglo tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
BGO
Obnova fasade stavbe na Muzejskem trgu
Začetek ogrevalne sezone
med tednom tuji gosti, ki so nastanjeni v Logarski dolini.
Koča na Klemenči jami ni ob glavni slovenski planinski poti. »Po finančni plati je to lahko ovira, kar se tiče gostov, pa je to prednost, da se jim lahko bolj posvetiš in jim obrazložiš tisto, kar želijo vedeti,« je še povedal oskrbnik. Koča je pozimi zaprta.
BJ, foto: MANCA ČUJEŽ
CELJE - Zaradi nizkih temperatur v zadnjih dneh se bo v Celju danes začela nova ogrevalna sezona. V družbi Energetika Celja, ki upravlja sistem daljinskega ogrevanja, so v minulih dneh ogreli celotno omrežje s toplo vodo in sistem je tako pripravljen za večmesečno ogrevanje, ki običajno traja do prvih dni maja.
Ker je v treh dneh temperatura padla pod 12 stopinj Celzija, so bili izpolnjeni pogoji za začetek daljinskega ogrevanja. Pripravljalna dela, ki so jih opravili v Energetiki Celje, še ne pomenijo, da bo v posamičnih večstano-vanjskih stavbah in proizvodnih prostorih od danes naprej tudi že zares toplo.
Kdaj se bo začelo ogrevanje posameznih večstanovanjskih stavb, je odvisno od želja in
dogovora etažnih lastnikov. Ti morajo pisno sporočiti svojo odločitev preko svojega predstavnika ali upravnika, ki nato obvesti pooblaščene vzdrževalce toplotnih postaj. Tudi poslovni odjemalci sami odločajo o začetku ogrevanja. Že včeraj so bili ogrevani prostori v šolah in vrtcih.
Energetika Celje izvaja sistema daljinskega ogrevanja za 17 tisoč prebivalcev knežjega mesta, predvsem na območju Hudinje, Nove vasi, Lave, Otoka in Golovca. Sistem poleg večstanovanjskih objektov vključuje tudi 13 šol in vrtcev, bazen in 144 lokalov. Glavni viri toplote so odpadki iz Toplarne Celje, zemeljski plin in biomasa iz furnirnice.
Lani se je ogrevalna sezona začela 20. septembra, končala pa se je 27. aprila letos. RG
Potrebujejo še dve krožišči
NAZARJE - V občinskem središču sta že dve krožišči, kraj potrebuje še dve. Nazadnje je bilo pred kratkim zgrajeno novo krožišče, ki je pri spodnjem pokopališču. Novo krožišče in ureditev odseka ceste Nazarje-Kokarje sta stala približno sto tisoč evrov.
Pri spodnjem pokopališču, kjer je bilo prej nepregledno križišče, je nastalo krožišče
s tremi kraki. Občina se je s krajani, projektantom in z izvajalcem naknadno dogovorila, da bo zagotovila še večjo preglednost iz smeri Žlabra. To bo storila tako, da bo odstranila nekaj dreves in del zemljine. Na območju krožišča bo tudi postavljena cestna varovalna ograja, urejen bo tudi odvod meteorne vode. Dela naj bi bila opravljena oktobra.
V pripravi je dokumentacija za še dve novi krožišči na državnih cestah. Zaradi večje prometne varnosti sta predvideni pri obrtni coni Prihova in pri osnovni šoli. Občina želi, da bi bil urejen tudi zavijalni pas na območje nekdanjega Elkroja. Na tem mestu se pogosto dogajajo prometne nesreče. Tako občina kot policija menita, da je zavijalni pas nujno potreben.	BJ
bilo v vrednosti 39 tisoč evrov, drugo je znašalo 149 tisoč evrov. Občina bi sicer odplačevala posojili še nekaj let. Zaradi predčasnega odplačila je privarčevala približno pet tisoč evrov.
BJ
Turistični infomati so nov način osveščanja ljudi
SLOVENSKE KONJICE - Turistična destinacija Rogla-Po-horje je konec tedna v sodelovanju s Turistično agencijo Pohorje turizem pripravila študijsko turo. Na celodnevni turi so udeležence popeljali po ključnih točkah vseh štirih občin destinacije, prisostvovali pa bodo tudi dvema odprtjema turističnih infomatov, in sicer v Slovenskih Konjicah ter Vitanju.
Na širšem območju desti-nacije od Pohorja do Bohorja so namreč v sklopu projekta Turistični infomat vzpostavili mrežo turističnih infomatov, kjer so informacije o ponud-
bi destinacije dostopne 24 ur. »Infomati so prilagojeni potrebam dostopnega turizma in so namenjeni obiskovalcem, turistom, lokalnemu prebivalstvu ter ostalim obi-
skovalcem, prav tako so prilagojeni invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Namen infomata je, da obiskovalce seznanja, inovativno izobražuje in jim omogoča dostop do doživetij naravne in kulturne dediščine, kulinarike območja ter jih seznanja z dogodki in s prireditvami na območju,« je razložila Tjaša Kangler iz Turistične destinacije Rogla-Pohorje.
Infomati nahajajo tudi v Zrečah, na Dobrni in v Šentjurju.
BGO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Zakaj je bolje odraščati na podeželju?
Vizija razvoja Krajevne skupnosti Špitalič
SLOVENSKE KONJICE -»V letu kulturne dediščine je mogoče pravi čas, da nas otroci naučijo varovanja kulturne dediščine in da se tudi sami zavemo njenega pomena za svoj obstoj,« je bila jasna Karin Lavin iz Zavoda Anima mundi, ko je predstavila koncept odprtega učnega okolja v Špitaliču. Vrtec Slovenske Konjice oziroma občina Slovenske Konjice si namreč prizadevata, da bi ohranili dislocirani oddelek vrtca in podružnično šolo v Špitaliču, kajti njun obstoj je zelo ogrožen zaradi majhnega vpisa otrok. Življenje v kraju pa lahko le obstane, če se bodo prednosti življenja na podeželju zavedali tudi mlade družine.
V Špitaliču, majhnem kraju v Dolini svetega Janeza, živi 370 prebivalcev, ki se zavedajo, da sta vrtec in šola pomembna za razvoj in obstoj kraja. Šolsko stavbo v Špitaliču je Občina Slovenske Konjice pred dvanajstimi leti obnovila. A število vpisanih otrok v vrtec in nato v šolo se vsako leto zmanjšuje. Letos so imeli v vrtec vpisanih le devet
otrok, v šoli jih je le sedem. Občina se ves čas ukvarja z vprašanjem, kako zadostiti minimalnemu številu otrok, da bi obdržala izobraževalni ustanovi. »Veliko smo razmišljali, kaj narediti, da bi ljudje ostali v kraju. Najprej bo treba spremeniti mišljenje, da bodo ljudje spoznali, kaj vse imajo, in da bodo ponosni na to. Glavni cilj pri tem je, da ohranimo poseljenost podeželja in svoje krajane obdržimo v kulturni krajini. Marsikje v tujini so uspešne zgodbe, pri vseh je osnova, da se morajo v razvoj kraja vključiti domači ljudje,« je povedal konjiški župan Miran Gorinšek na novinarski konferenci, na kateri so predstavili projekt oživljanja Doline svetega Janeza.
Privzgajanje ljubezni do dela na zemlji
V razvoj kraja se bo aktivno podal Vrtec Slovenske Konjice. Pripravil je vsebinske predloge za razvoj Špitaliča z naslovom Spoštujemo tradicijo, razvijamo prihodnost. »Že več let opažamo, da ni stalnega vpisa v vrtec, poleg
tega se v kraj ne priseljujejo mlade družine, zato nam je bilo jasno, da bo treba nekaj storiti. Ko smo se pogovarjali s krajani, smo ugotovili, da bo ponovno treba privzgojiti ljubezen do domače zemlje, dela na zemlji. Tega lahko otroke naučimo v vrtcu, ker oni radi delajo. To ljubezen izgubijo, ko dobijo iz družbe slabo podobo, da je kmetovanje nekaj slabega, da bi bilo bolje, če bi bili zdravniki ali odvetniki. A v tem mozaiku je pomemben vsak člen. Mi brez oskrbe ne moramo živeti in to naravno danost
imamo v okolju, kjer vrtec in šola dihata kot ena velika družina. Samo razumeti moramo, zakaj je bolje odraščati na podeželju,« je povedal ravnatelj Vrtca Slovenske Konjice Tomaž Popovič.
Špitalič je imel v preteklosti znotraj Žičke kartuzije pomembno vlogo in s pomočjo pogovorov s krajani želijo priti do njihovih vedenj in znanj ter vsa ta znanja umestiti nazaj v prostor. »Treba je samo obuditi stvari, ki so nekoč živele in so bile uspešne. V načrtu imamo tudi samooskrbni vrtec.« Popo-
vič je dodal, da želijo ohranili podeželje, otrokom privzgojiti ljubezen do zemlje, jim nuditi srečno otroštvo in jim dati dobro popotnico za življenje.
Otroci nas bodo morali naučiti vrednotiti dediščino
K sodelovanju so povabili Zavod Anima mundi, ki ima z osveščanjem in izobraževanjem o pomenu kulturne dediščine dobre izkušnje. »Edinstvenost te doline je v bogati zgodovinski in kul-
turni dediščini, ki jo moramo drugače vrednotiti. V Slovenji se radi hvalimo, da imamo butično državo, a ta potrebuje drugačen razvoj podeželja, kjer ni ogromnih površin za poljedelstvo, razvijati je treba samooskrbo. V takšnih okoljih se ljudje pogosto počutijo odrinjeno in niso sposobni spoznati, kaj vse imajo, kar bi lahko razvijali v uspešne zgodbe. Vrtec ima pomembno vlogo v lokalnem okolju, saj vemo, da otrok do sedmega leta razvije referenčni okvir. Njegovo pojmovanje življenja je izoblikovano do vstopa v šolo. Če bodo otroci znali ceniti dediščino, se nam ni treba bati, kaj bo z našimi kraji,« je bila jasna Karin Lavin.
Odskočna deska za dejavnosti je projekt Odprto učno okolje Slovenskih Konjic in okolice, financiran s pomočjo lokalne akcijske skupine (LAS). Vrtec Slovenske Konjice bo aktiven že to jesen, ko bo gostil dijake ljubljanske srednje šole. Dijaki bodo vzpostavili večji samooskrbni vrt v okolici vrtca in pripravili okolico za zunanja učna okolja. »Pomembni so večja vključenost ljudi v kraju, začetek podjetništva, povezave z gospodarstveniki in Žičko kartuzijo. Kartuzija je točka v dolini, ki privabi veliko gostov, moramo pa poiskati še druge točke, ki jih je treba umestiti na zemljevid. Verjamemo, da se bo začelo prebivalstvo vračati z vsako možnostjo, ki se bo ponudila,« je zaključil Popovič.
BARBARA GRADIČ OSET
S kreativnim vključevanjem do dostojnega dela prekarcev
ŠOŠTANJ - Združenje Socialna ekonomija Slovenije in društvo Pristop, podjetniki z družbenim učinkom, sta v Šoštanju pripravila brezplačno delavnico za aktivacijo in socialno vključenost prekarnih delavcev. S povezovanjem in z osve-ščanjem pod okriljem tran-snacionalnega projekta želijo doprinesti k temu, da bi bili samozaposleni pri delu zadovoljni in tudi dostojno plačani.
Organizatorji dogodka so nagovarjali kreativce, zaposlene z nestalnimi ali nizkimi prihodki, nezaposlene, delno zaposlene, študente, svobodne umetnike, normirance, samostojne podjetnike, popoldanske obrtnike, vse, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ter ostale prekarce iz vzhodne kohezije. Kot je povedal Franci Pečnik iz društva Pristop, podjetniki z družbenim učinkom, prekarne
oblike dela niso nujno najslabša možnost na trgu dela. »Za samostojno pot se človek običajno odloči, kadar se želi preživljati z neko dejavnostjo, v kateri je dober in mu prinaša osebno zadovoljstvo. To v velikih sistemih s stalnimi oblikami zaposlitve ni vedno mogoče. A v kompromisu med osebnim zadovoljstvom pri delu in ekonomsko varnostjo večina ljudi izbere slednje.«
Povezovanje temelj podjetnosti
Da bi bila prekarnost izbira, uresničitev življenjskih sanj in osebnega poslanstva, ne pa ekonomska prisila, mora celotna družba poskrbeti za primerno podporno okolje. Kot pravi Pečnik, se je v zadnjem javnem sporu med politiki in gospodarstveniki izkazalo, da se marsikdo ne zaveda, kakšno dodano vrednost mora nek podjetnik v resnici ustvari-
ti za preživetje. Mnogi za samostojnost ne zberejo poguma tudi zato, ker se bojijo, da bodo povsem prepuščeni sami sebi. »O socialnih podjetjih in zadrugah vemo premalo ali imamo do njih celo vrsto predsodkov. Najbolj narobe je, če se v podjetništvu zapiramo v svoj vrtiček. V resnici lahko s sodelovanjem najdemo nove možnosti razvoja in si pomagamo, kadar pride do težav. Primer dobre prakse so na primer podjetniški inkubatorji, naše društvu pa vzpostavlja tako imenovan >coworking< prostor oziroma prostor, v katerem lahko delamo drug ob drugem.«
Na tokratni delavnici je predaval Tadej Slapnik, 25. septembra bodo v Kavarni Šoštanj pripravili podjetniški zajtrk - enega prvih v rednem nizu dogodkov za spodbujanje socialnega in družbeno odgovornega podjetništva.
StO
Gaj v jesenski lepoti
MOZIRJE - V Mozirskem gaju je od sobote na ogled vsakoletna razstava buč. V parku je mogoče videti različne kompozicije, ki so v znamenju najrazličnejših buč. Hortikulturno društvo Mozirski gaj je v soboto pripravilo tudi tekmovanje buč velikank.
Med petnajstimi velikan- se je znašla buča iz okolice
kami je zmagala 607 kilogramov težka buča Novo-meščana Uroša Fifolta. Na drugo mesto se je uvrstila 550 kilogramov težka buča še enega Dolenjca, Janka Lovšeta iz Trebnjega. Lovše je s svojimi bučami na državnem tekmovanju zmagal kar petkrat. Na tretjem mestu
Dunaja, ki jo je pripeljal Friedrich Melka. Tehtala je 507 kilogramov. Najtežja buča z našega območja je bila iz Laškega. Buča Laščana Ervina Zajca, ki se je uvrstila na četrto mesto, je tehtala 464 kilogramov. Zanimivo je, da je na tekmovanju sodeloval tudi Franjo Naraločnik, žu-
pan Ljubnega, ki je imel 252 kilogramov težko bučo. Na tekmovanje so pripeljali buče iz različnih krajev Slovenije, od Primorske do Koroške. Iz Avstrije sta bili kar dve buči.
Jesenska razstava v Mo-zirskem gaju je na ogled do 7. oktobra. To je predzadnja letošnja razstava mozirske-ga parka, ki praznuje letos 40-letnico. V gaju bo letos še ena razstava, in sicer Božična bajka Slovenije, ki bo na ogled od 1. decembra. S poletno razstavo, ki je bila prejšnji mesec, je gaj obiskalo že 1,5 milijona obiskovalcev.
BJ
Po Žalcu z električnim kolesom
ŽALEC - Žalčani so se pridružili sedmim občinam v naši regiji, ki so vključene v sistem za izposojo javnih koles z imenom Kolesce. Kolesa si bo kmalu mogoče izposoditi na petih različnih lokacijah po mestu.
Gre za del večjega projekta, skupaj vrednega približno 440 tisoč evrov, v sklopu katerega bodo zgradili še pločnik ob Cesti Žalskega tabora v dolžini 460 metrov, postavili javno razsvetljavo in zasadili drevesa. 70 odstotkov bo zagotovila občina, preostanek bo primaknilo ministrstvo za infrastrukturo.
Sistem Kolesce bo vzpostavilo podjetje Nomago iz Celja, ki bo nato tudi skrbelo za
izvajanje sistema izposoje javnih koles. V vsaki od petih kolesarnic v mestu bodo od novembra letos na voljo tri navadna kolesa in eno električno kolo z dosegom do 100 kilometrov. Letna naročnina za električna kolesa bo znašala 20, za navadna 10 evrov. Prvih 30 minut izposoje bo brezplačnih, za vsakih nadaljnjih 30 minut bo treba za električno kolo plačati evro in za navadno pol evra.
Občina Žalec bo za drugi del projekta izvajalca izbrala v prvi polovici prihodnjega leta. Pločnik naj bi bil zgrajen novembra prihodnje leto.
ŠO
Potrjen direktor knjižnice Z novimi pridobitvami do bolj zdravih občanov
ŠMARJE PRI JELŠAH - Direktor Javnega zavoda Knjižnice Šmarje pri Jelšah bo 1. decembra letos postal Marko Samec.
Samca je pretekli teden svet zavoda na konstruktivni seji dokončno imenoval po prejetih potrditvah občinskih svetov občin ustanoviteljic knjižnice. Delo predsednice zavoda bo po novem opravljala Mimica Kidrič. Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Jože Čakš se bo upokojil.
AH
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je končala kar nekaj projektov, ki so namenjeni predvsem prostočasnim dejavnostim otrok in spodbujanju fizične aktivnosti pri starejših.
Med turistično pomembnejšimi projekti je tudi gradnja postajališča za avtodome, kjer so že prenočili prvi turisti. »Dokončali smo postajališče
za pet avtodomov z vso pripadajočo infrastrukturo. Uredili smo tudi 56 parkirišč, ki so namenjena obiskovalcem športnega parka. Zgradili smo tudi tlačilno stezo oziroma »pumptrack«. Odkar je na voljo občanom, je to najbolj obiskana točka v občini, saj stezo dnevno obišče od trideset do petdeset otrok. V športnem parku
smo postavili tudi naprave za fizično aktivnost starejših,« je pojasnil šmar-ski župan Stanislav Šket. Vrednost vseh projektov znaša približno 300 tisoč evrov. Delež denarja je bil zaradi pomembnih pridobitev na podeželju sofinanciran iz Programa razvoja podeželja LAS.
AH
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Z lučkami po jami Pekel
Pozdrav jeseni pri jami Pekel postregel s predstavitvijo posodobitve tematske učne poti - Kmalu prijaznejša tudi za ranljive skupine
ŽALEC - Turistično društvo Šempeter vsako leto v drugi polovici septembra v počastitev svetovnega dneva turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra, pripravi družabno prireditev Pozdrav jeseni pri jami Pekel. Posebnost letošnjega dogajanja, ki je bilo v nedeljo popoldne, je bila predstavitev posodobitve gozdne in geološke učne poti, ki je speljana v okolici te znane savinjske kraške jame.
Pozdrav jeseni pri jami Pekel je v okolico jame privabil številne obiskovalce. Turistično društvo je tako kot ponavadi pripravilo pester program aktivnosti. Obiskovalci so se lahko družili ob zabavnih igrah, ustvarjali v delavnicah, gobarili, se sprehajali po okoliških poteh in pripravljali hrano na odprtem ognju, kot so to nekoč počeli pastirčki. Pika na i je bil pohod po jami, po
kateri so se podali vsak s svojo lučko. Edinstvene jamarske izkušnje se je udeležilo približno dvesto Savinjčanov.
Gozdovi so pljuča pekla
Družabno popoldne je letos postreglo s predstavitvijo projekta Gozdovi so pljuča Pekla - Gozd Pekla, za katerim se skriva posodobitev približno dva kilometra dolge tematske učne poti krajinskega parka Ponikovski kras, ki je opremljena z informativnimi tablami z informacijami o gozdu, naravi, ekologiji, krasu in kraških pojavih. Celjsko gozdarsko društvo jo bo v sodelovanju s Turističnim društvom Šempeter in z ostalimi partnerji do konca junija prihodnje leto obnovilo in nagradilo. Pot bo dostopnejša za različne ciljne skupine, turiste, rekreativce, šole v naravi, slepe in slabovidne.
Tudi braillova pisava
Obiskovalci se bodo po novem s številnimi aktivnostmi, delavnicami in promocijskimi dogodki seznanili, kako se prilagajati na podnebne spremembe, zakaj je pomembno ohranjati biotsko pestrost in kakšno vlogo imajo pri tem različni ekosistemi ter številne živalske vrste. Gozdna učna pot bo postala bogatejša za dvojezične table, ki bodo dodatno opremljene s QR-kodo in z novimi oznakami z braillovo pisavo. Postavili bodo novo urbano opremo in didaktične pripomočke ter vzpostavili dvojezično spletno stran. Denar za posodobitev so si zagotovili na javnem razpisu Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline. Za obnovo bodo prejeli približno trideset tisoč evrov.
ŠO
Foto: DARKO NARAGLAV
Od otrok do osemdesetletnika
VOJNIK - V občini so pripravili v nedeljo že šesto leto tekaško prireditev Vojniški krog. Sodelovalo je 148 tekačev, med njimi je bil najstarejši Zvonko Memič, ki je v 81. letu življenja. Petkilometrsko progo je pretekel v 35 minutah.
Otroci, ki so bili rojeni po letu 2012, so tekli na 200 metrov. Najhitrejša sta bila Eli Turnšek Žekar in Matej Jernej. Starejši otroci, rojeni pred letom 2007, so tekli na pol kilometra. Med njih sta zmagala Nina Herlah in Svit Janc.
Na 5 kilometrov dolgi progi sta prva pritekla na cilj Renata Vetrih ter Alen Lamper, član AD Kladivar. Vetrihova je popravila rekord te proge, ki ga je imela že doslej. V teku na 10 kilometrov sta zmagala slovenska ultramaratonka
Nataša Robnik ter Tomaž Rep, član AK Ormož. Oba sta presegla lanski rekord proge. Robnikova je za prihod na cilj potrebovala 42 minut in 34 sekund, Rep je potreboval 36 minut ter 14 sekund.
Vojniški krog je pripravilo Športno rekreativno društvo Postani.fit v sodelovanju z občino.	BJ
Pred gradnjo mostov
VOJNIK - Občina nadaljuje letošnja dela na cestah, predvsem nova asfaltiranja in preplastitve. Med drugim gradi novo cesto pri podružnični šoli v Novi Cerkvi, ki je bila doslej preblizu poslopja. Nova cesta bo tudi omogočila širitev tamkajšnjega novega naselja.
Gre za 135 tisoč evrov vre- dveh kilometrov ceste med
dno naložbo, ki bo končana sredi tega meseca. Občina bo letos zgradila tudi dva mostova, enega na Dobrnici in drugega na Hudinji. Stala bosta 250 tisoč evrov. Poleg tega se je letos država odločila za prenovo
Razdeljem in Socko, kar bo stalo več kot štiristo tisoč evrov.
Pred vsakoletnimi deli na cestah Občina Vojnik najprej določi znesek zanje in ga porazdeli med tri krajevne skupnosti. Sveti krajevnih
skupnosti določijo v svojih načrtih, katere ceste oziroma njihovi odseki so na vrsti za novo asfaltiranje oziroma za obnovo. Podlago za ceste pripravljajo režijski odbori. O vlaganju v mostove ali novo cesto odloča občinski svet, vendar po predlogu krajevnih skupnosti ali občinske uprave.
Občina Vojnik bo letos namenila za ceste v celoti 885 tisoč evrov. Gradnja mostov in državna naložba v Socki v ta znesek nista vključeni.
BJ
Pozornost pločnikom
VOJNIK - V Socki občina v teh dneh končuje gradnjo pločnika proti tamkajšnji podružnični osnovni šoli. Gre za 120 metrov pločnika na območju med gostilno in gasilskim domom, kar bo bistveno prispevalo k večji prometni varnosti.
Ob tej priložnosti bo tudi opravljena širitev cestišča in postavljena javna razsvetljava. Občina prav tako začenja gradnjo pločnika v bližini šole v Novi Cerkvi - dolgega približno 150 metrov - ter pripravlja dokumentacijo še za druge težko pričakovane
pločnike po občini. Po dogovoru z direkcijo naj bi v prihodnjih letih zgradili pločnik in kolesarsko stezo med Vojnikom in Škofjo vasjo. Projekt je pripravljen in je trenutno v recenziji. Za pločnik na Cesti talcev v Vojniku pripravlja občina trenutno idejno
zasnovo. Prav tako pripravlja dokumentacijo za pločnik od vojniškega pokopališča do Gmajne, ob cesti proti Šmartnemu v Rožni dolini. Po letošnji prenovi odseka te ceste naj bi bil prihodnje leto zgrajen še pločnik.
Po dogovoru z direkcijo za infrastrukturo je že izdelana projektna naloga za pločnika ob državni cesti na območju Višnje vasi. Gre za odseka od avtobusnega postajališča do krožišča ter med odcepoma za Vizore in Polže.
BJ
Prenova izjemnega spomenika
SOLČAVA - Obnovitvena dela v znameniti cerkvi Marije Snežne v Solčavi so končana. Tamkajšnja gotska cerkev, ki jo krasi približno osemsto let star kip Solčavske Marije, je kulturni spomenik najvišje kategorije.
V tej župnijski cerkvi so bila letos poleti opravljena zahtevna notranja dela, ki so obsegala tudi sanacijo razpok. Dela so po finančni plati omogočili verniki, država in občina. V zadnjem
desetletju je župnija v cerkvi poskrbela še za različna druga vlaganja. Med drugim je utrdila njene temelje, jo statično zaščitila in obnovila zunanje freske sv. Krištofa ter Jezusa na Oljski gori. Prav tako je urejala okolico in kapeli ob cerkvi. Gotska notranjost solčavske cerkve, ki je bila pisno omenjena že leta 1365, je ohranjena skoraj v celoti. Cerkev krasijo bogate kamnoseške umetnine.	BJ
Prostor za raztros pepela
VOJNIK - Na vojniškem pokopališču bo urejen prostor za raztros pepela pokojnikov. Občina je v preteklih dneh podpisala pogodbo z izvajalcem del. Prostor bo urejen na željo krajanov. Takšne možnosti za zadnje slovo ni doslej še na nobenem od pokopališč v tej občini.
»Tudi nova zakonodaja na- pepela bo poskrbljeno na
novem delu pokopališča, in sicer pri poslovilni stavbi, na približno tristo kvadratnih metrih zemljišča. Prostor bo krasilo zelenje. Tisti, ki bodo
rekuje občinam, da morajo zagotoviti prostor za takšen način slovesa od pokojnikov,« je o razlogih povedal župan Branko Petre. Za raztros
želeli, bodo lahko zapisali pokojnikovo ime na spominsko ploščo. Načrt ureditve je izdelala arhitektka Fanika Škorja.
Izvajalec naj bi dela dokončal do prvega novembra, do dneva spomina na mrtve. Ureditev bo stala približno dvajset tisoč evrov, za kar bo občina uporabila znesek koncesijske dajatve za pokopališče.
BJ
I
Kulturno
Umetniško Društvo
France Prešeren^ Vojnik
vabi na
GmjsRo
Slovesnost bo v
PETEK, 28.9.2018
ob 19.uri v KD Vojnik.
Arclinski fantje harmonikarski orkester moški pevski zbor dramska skupina Taščice Kolorina BMK tehnična skupina
10
KULTURA
Andraž Polič najbolje uvidel žensko dušo
Ob podelitvi nagrade Fanny Hausmann tudi priložnostna razstava
V dvorcu Novo Celje so podelili nagrado Fanny Hausmann za najboljši cikel pesmi s tematiko o ženski. Prejel jo je pesnik Andraž Polič. Žirija je menila, da je najceloviteje obravnaval žensko problematiko in pomen ženske v današnjem svetu.
Žalski zavod za kulturo, šport in turizem je spomladi pripravil natečaj za cikel pesmi s tematiko o ženski. Nagrado je poimenoval po Fanny Hausmann, prvi slovenski pesnici nemškega rodu. Žirija - Lidija Koceli, Peter Kolšek, Marija Končina in Zoran Pevec - je najprej izbrala pet nominirancev. Dokaj usklajeno so se žiranti odločili, da je žensko problematiko najbolje povzel Andraž Polič. »Z literarnoteoretičnim aparatom, ki ga imamo na voljo, smo ugotovili, da je Polič najceloviteje obravnaval žensko problematiko in pomen ženske v današnjem svetu. To je izrazil na svojstven način, tudi z naslovi pesmi, ki tvorijo celoto, kot tudi z besedili,«
je razložil odločitev komisije Zoran Pevec.
Ženske je Andraž Polič obravnaval v nekem zelo širokem spektru - kakšna je njihova tvorna vloga v družbi in kakšen je njihov odnos do sebe, kakšna je ženska v razmerju do drugega, koliko je ob tem samozavestna, resnična, a tudi mistična? Ženska je med drugim ube-sedena tudi kot odločna.
Zoran Pevec je bil vesel zelo dobrega odziva pesnikov. »Mislim, da je bil odziv zelo dober zaradi tematike kot tudi zaradi tega, ker je nagrada lepa. Tisoč evrov ni slabo, več je vredna samo Veronikina nagrada. To ni slabo za slovenski prostor.« Ob podelitvi nagrade je izšla tudi revija za kulturo in književnost Vpogled, v kateri so objavljene pesmi nagrajenca, drugih štirih nominirank in še nekaj ostalih kakovostnejših ciklov pesmi.
Skrivnostna dama v črnem
Teden pred podelitvijo pesniške nagrade je Medobčin-
Andraž Polič je ženske obravnaval v zelo širokem spektru (Foto: D. Naraglav)
ska splošna knjižnica Žalec v sodelovanju s tamkajšnjim zavodom za kulturo, šport in turizem v dvorcu Novo Celje pripravila poseben večer, ki ga je posvetila 200-letnici rojstva pesnice. Literarno
dogajanje je pospremilo odprtje priložnostne razstave o Fanny Hausmann.
Osnova za razstavo, katere avtorica je vodja domoznanskega oddelka Karmen Kre-že, je bil zbornik Skrivnosti
Fanny Hausmann, ki je lani izšel pri mariborski založbi Aristej. V njem je objavljenih več razprav, med katerimi ima največjo težo prispevek France Buttolo, s katerim si je Krežetova tudi najbolj po-
magala. »V slovenskem književnem prostoru se bijejo bitke o avtorstvu pesmi Fanny Hausmann. Jih je resnično napisala sama, saj je bila po rodu Nemka? Je sploh znala toliko slovensko, da je lahko tako zapletene verze pisala v slovenščini? Ali so te pesmi le prevod njenih nemških pesmi?« Franca Buttolo zagovarja tezo, da je avtorica teh pesmi Fanny Hausmann, ne ve pa se, ali jih je v originalu pisala v nemščini in so prevedene ali jih je že v osnovi pisala v slovenščini.
Kako natančno je izgledala prva slovenska pesnica, se ne ve, ohranjene namreč ni nobene njene podobe. Je pa grafični oblikovalec Jože Domjan prav za to priložnost izdelal silhueto njene podobe. Širše je bila znana kot skrivnostna dama v črnem, ki se je rada udeleževala kulturnih dogodkov, kartala in kadila. Razstava bo v dvorcu na ogled še do konca meseca.
ŠPELA OŽIR, BARBARA GRADIČ OSET
Domišljija ima svoj festival
Festival fantazijske literature v drugi izdaji
Po uspešnem odzivu na lansko prvo izvedbo festivala so se v celjskem literarnem društvu odločili, da z njim letos nadaljujejo. Festival fantazijske literature je edini tovrstni v Sloveniji. Namenjen je slovenskim avtoricam in avtorjem, ki želijo pokazati svoje pisanje, po drugi strani pa želi spodbuditi vse tiste, ki jim tovrstno zvrst literature blizu, da se poskusijo v pisanju. Tudi letos se je festivala udeležil svetovni znan srbski književnik Zoran Živković.
Vse se je začelo v Knjigarni in antikvariatu Antika. Po kratkem uvodu je gost Ti-homir Jovanović Tika predstavil regionalni literarni projekt Regia Fantastica in zadnjo knjigo v zbirki Regia Fantastica 3 z objavo slovenskih avtorjev. V nadaljevanju sta bili predstavljeni zadnji dve številki Supernove. Revi-
Zoran Živković je predstavil načine, kako napisati dobro zgodbo. (Foto: Celjsko literarno društvo)
ja je edina slovenska tiskana revija za fantazijsko književnost in nagrade supernova za dosežke na področju slovenskega ustvarjanja resne fantazijske književnosti. Nagrade so bile letos prvič podeljene na festivalu Meteorita na Jesenicah. Gre za skupni projekt KUD Police Dubove, celjskega literarnega društva in festivala Meteorita. Na kratko so bili predstavljeni tudi nove slovenske knjižne izdaje in sodelovanje med Aleksandro Jelušič in Miho Remcem pri nastajanju Ptujske trilogije.
Zgodba in pisanje morata zagrabiti
Po krajšem predahu so nadaljevali v Celjski kulturnici, kjer je bil osrednji festivalski dogodek. Zoran Živković je predstavil svojo novo knjigo, sledila je diskusija Poti in stranpoti sodobne fantazijske literature. V nedeljo je imel Živković delavnico o pisanju fantazijskih zgodb. Poudaril je pomen ekonomičnega pisanja, to je pisanja s čim manj nepotrebnih besed, in pomen prenosa
vizualne slike literarnega dogajanja v besede na kar najbolj učinkovit način. »Začetek dobre zgodbe je enak pri katerikoli zvrsti. Ko bralec začne brati, ga morata način pisanja in zgodba prepričati, da knjigo prebere do konca. To je ključno, kako napisati res dobro knjigo,« je razložil predsednik celjskih literatov Bojan Ekselenski.
Fantazija ni samo za mladino
Če je fantazija veljala kot žanr za otroke in mladino, se je s knjigami, kot sta Gospodar prstanov in Hobit, to zagotovo spremenilo. Knjige angleškega pisatelja Tolkiena so postale okno v svet fantazije za vse bralce ne glede na starost. »Fantazijska literatura je tudi mladinska literatura in mladinska je tudi za odrasle. Knjiga Muha od Franca Kafke ni ravno mladinska literatura, a sodi v zvrst fantazijske. Ker tisto, kar tam piše, se zagotovo ni zgodilo. Resna fantazijska literatura zgodovinski trenutek razloži s pomočjo domišljije,« je še povzel Ekselenski.
Ivan Napotnik malce drugače
Akademski kipar Ivan Napotnik je bil ena pomembnejših osebnosti Šoštanja. Letos, ko obeležujemo 130. obletnico njegovega rojstva, sta Občina Šoštanj in Vila Mayer med drugim pripravila tudi plakatno razstavo z naslovom Napotnik v Šoštanju, ki je na ogled na Trgu svobode v Šoštanju.
Obletnico Ivana Napotnika v občini Šoštanj obeležujejo z različnimi dogodki in aktivnostmi celo leto, vse z name-
nom, da bi še bolj približali ljudem Napotnikovo umetnost. V Vili Mayer je sicer že od leta 2010 na ogled stalna kiparska zbirka enega pomembnejših kiparjev prve polovice 20. stoletja, mojstra ustvarjanja v lesu in šoštanjskega rojaka. S to plakatno razstavo na prostem predstavljajo kiparja Napotnika in njegovo ustvarjalnost z nekoliko drugačnim pristopom kot doslej. Na poljuden in jedrnat način izpostavljajo nekatere značilnosti Napotnikovega ustvarjanja, kot
recimo: kiparil je pretežno v lesu, veliko kipov je iz nagnoja, ki je naravno dvobarven les, kipi so pretežno vertikalni, v smeri rasti dreves ter veliko kipov je iz enega kosa lesa.
Vsebina, ki jo predstavljajo na tokratni plakatni razstavi, bo del publikacije, ki jo bodo izdali letos jeseni. Razstava na Trgu svobode bo na ogled predvidoma do konca letošnjega leta.
BGO
KULTURA
11
Drevesne krošnje so Tini Konec zelo ljuba tematika.
Četrta razstava z očetom
Odprtje razstave sovpadlo s podelitvijo nagrade
V Domu kulture Slovenske Konjice razstavljata akademska slikarka Tina Konec in njen oče, ljubiteljski slikar Jani Konec. Oče in hči se tokrat predstavljata že četrtič, a vsak s svojim načinom podajanja umetnosti. Tina z risbo, Jani s sliko. Le nekaj dni pred odprtjem razstave je Tina Konec dobila glavno nagrado na poletnem natečaju v Piranu.
Risbo Tina Konec od nekdaj dojema hkrati kot osnovo za nadaljnje ustvarjanje in kot samostojno zaključeno likovno delo. S pomočjo risbe predstavlja naravo, ki ji predstavlja univerzalnost in večno
aktualnost. »Drevo je moj osnovni element iz narave, drevesa so mi posebej blizu, vse risbe so iz drevesnih krošenj. Drevesa najprej fotografiram, kar mi je podlaga za risbe. Všeč so mi iglavci, še posebej tisti na morju.«
Narava je nekaj, kar je Tini vedno zelo aktualno. »To je zimzelena tema. Narava me vedno pomirja in upam, da tudi ljubitelje moje umetnosti. Ima moč, da se v njenem objemu spočiješ. V času, ko se nam zelo mudi, je prav, da stopimo v objeme dreves in se umirimo.« A v risbah njenih dreves lahko gledalci vidijo še
marsikaj drugega kot le drevesne odseve. »Meni je neverjetno, kako se oblike ponavljajo. Vse majhne oblike so ponovijo v večjem okolju in obratno. Ko delam drevesne krošnje, vidim, da me včasih spominjajo na vesolje, meglice, eni vidijo obraze, drugi spet morsko peno.«
Nagrada na ekstempore Piran
Tina Konec je 2015 diplomirala iz slikarstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer trenutno končuje magistrski študij iste smeri.
Tina Konec je v začetku meseca slavila v Piranu. S podelitvijo nagrad se je namreč zaključil 53. slikarski ekstempore. Najvišjo nagrado, ki jo podeljujejo Obalne galerije Piran, je Tina Konec prejela za sliko z naslovom Kristalizacija. Žirijo je prepričala z monokromnim delom, ki na prvi pogled povezuje enostavnost in jasnost podobe s kompleksno in z dovršeno tehniko. Zanimivo je, da je na istem srečanju slikarjev leta 2015 glavno nagrado prejel njen oče.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Razkrivanje skrivnosti
Repertoar SLG Celje ostaja družbeno kritičen tudi v novi sezoni. S prvo predstavo Naše skrivnosti madžarskega režiserja in igralca Bele Pinterja obravnava teme, ki so v družbi tabu: vpliv tajnih služb na življenje posameznika, sumničenje in izdaja najbližjih, pedofilija.
Naše skrivnosti je sodobna drama Bele Pinterja, enega najbolj znanih svetovnih režiserjev in igralcev, ki ima v Budimpešti svojo skupino, s katero je gost številnih mednarodnih evropskih festivalov. Igra se dogaja v začetku osemdesetih let, ko je bila Madžarska še trdno vpeta v komunističen sistem. »Pinter odpira vprašanja, kaj je posameznik pripravljen storiti, ko ga tajne službe držijo v roki in ga prisilijo, da mora izdati svoje najbližje. Odpira vprašanje ločitve, sprejemanja novih partnerjev in njihovih otrok, govori o prijateljstvu,« je povedala upravnica sLg Celje mag. Tina Kosi.
Drama razpre tudi problem pedofilije. »To je tema, o kateri se v gledališču zelo malo govori. A čeprav so vse teme problematične, je predstava narejena na takšen način, da pri občinstvu ne sproža neprijetnih občutij.« V vlogo Istvana, pedofila, je stopil Vojko Belšak. »Dramo Naše skrivnosti odlikujejo hiter ritem in zanimivi preobrati, zato vloga pedofila zame ni bil prehud zalogaj.«
Ena največjih kakovosti drame je tudi, da kljub težkim temam ne izgubi občutka za humor in ironično distanco. Bela Pinter je ob predstavitvi drame tudi poudaril, da je za vsakogar v družbi koristno razumeti škodljive učinke zatiralne avtoritete ter da je raziskovanje preteklosti dolžnost tako posameznika kot umetnika.
BGO
Foto: Jaka Babnik
12
NAŠA TEMA

O
Najdražja zgodovini
i__i

Demenca: največja zdravstvena, socialna in finančna težava sodobne družbe
r° o ' > ~ 'L ~
Demenca ni le bolezen, ki uničuje možganske celice. Je bolezen, ki ruši dostojanstvo
človeka. Ga ohromi. Miselno, čustveno, funkcionalno. Šele vsaki četrti oseb pravočasno postavijo diagnozo, torej, ko ji je še možno učinkovito pomagati. Kje so vsi ostali? Zakaj
V i
ne pridejo na pregled pravočasno? Demence se v Sloveniji še vedno kot oklep drži stigma, čeprav tej bolezni skoraj nihče ne bo mogel ubežati. Koliko smo na to pripravljeni posamezniki in koliko je na to pripravljena država?
SIMONA ŠOLINIC
Ne obsojanje, ampak Samo volja države za pomoč	rešitve ni dovolj
Za humano obravnavo bolnika	Čas je za uresničevanje ciljev
moč na domu, kjer nas čaka še veliko dela. Samo z zagotovitvijo ustrezne in dostopne pomoči na domu bomo ljudem z demenco zagotovili dobro življenje. Demenca traja od deset do petnajst let, kar življenje tudi podraži,« pravi
»Predvsem z ministrstvoma za delo in zdravje dobro sodelujemo. Zdravstveno ministrstvo je lani namenilo osemsto tisoč evrov za izobraževanje formalnih kot neformalnih oskrbovalcev na področju demence. Imamo stike tudi s politiki in ves čas budno spremljamo, kako bodo na tem področju stvari premaknili naprej. Treba je vedeti, da največ lahko storimo skupaj,« pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija.
in da se bo počutil sprejetega. Za bolnika ni najboljša samo ena rešitev, obrazov demence
^^^^^^^ ^ ' ''Slogenija bke ^^eima pravu ^ koordinacije,« je jasen prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevr., iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Za bolnika z demenco je najpomembnejša pravočasna pomoč. Zdravila proti demenci imajo največji učinek, če je bolezen prepoznana dovolj zgodaj. Ravno zato je izjemno pomembno, da ljudje, ne le bolniki, ampak tudi njihovi svojci, znajo pravočasno zaznati simptome ene najhujših groženj sodobnega sveta: demence.
Naša država je že nekaj časa vključena v uresničevanje strategije o obvladovanju demence, ki jo je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija. »Demenca je največja zdravstvena, socialna in finančna težava. Število bolnikov narašča neverjetno hitro,« pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica -Alzheimer Slovenija.
Demenci prijazne točke
Ravno Spominčica je povezala ključne posameznike v državi, ki bi morali na področju obvladovanja spremeniti stvari, ki jim država do zdaj ni namenjala veliko pozornosti. Med ključnimi zadevami je osveščanje ljudi - če pri sebi ali svojcih pravočasno ne zaznajo simptomov demence, je to prva napaka, ki je za lajšanje simptomov velika ovira. Spominčica je že lani začela kampanjo vzpostavitve demenci prijaznih točk, ki so namenjene bolnikom in svojcem za pridobitev nasvetov in pomoči, kako naprej. »V enem letu smo v Sloveniji odprli več kot petdeset tovrstnih točk, predvsem v organizacijah, kot so ljudske univerze, domovi za starejše, knjižnice ...« pravi Štefanija Lukič Zlobec. V njih so zaposlene tudi izobrazili o demenci.
»Takšno usposabljanje pomeni, da zaposleni v organizacijah znajo pomagati ljudem, ki pridejo po nasvete. Danes je zaradi demence
ogromno težav pri delu policistov, v bankah, lekarnah, trgovinah. Ljudje z demenco gredo včasih mimo blagajne, ne plačajo, morda v trgovini celo kaj pojedo. Takrat znanje zaposlenih pride še kako prav. Ljudi z demenco ne smemo obsojati, potrebujejo le pomoč. Ta je prava, če zaposleni vedo, kako se bolnikom približati, kako komunicirati z njimi in kako pristopiti k njim. Na ta način bomo kot družba ohranili dostojanstvo ljudi čim dlje,« pravi predsednica Spominčice.
Pomoč na domu šibka točka
Omenja, da je pomoč družini izjemnega pomena, predvsem to, da je bolnik čim dlje doma. »Ker je to najbolj humano, vendar družina potrebuje pomoč. Največ oseb z demenco je danes doma, v domovih jih je relativno malo. Z bivanjem doma, dokler je to mogoče, bolniku omogočimo vključenost v družbo. Slovenija je sicer naredila na tem področju v zadnjih letih premike, a še vedno ostaja najbolj šibak člen predvsem po-
Štefanija Lukič Zlobec. Znano je, da so svojci pogosto prepuščeni sami sebi pri oskrbi dementne osebe, pomoč na domu je draga, zato vse družine tega ne zmorejo.
»V domovih za ostarele je sicer za dementne bolnike dobro poskrbljeno, a vemo, da je domov premalo. Domovi imajo dobre dnevne programe, znano je tudi, da je bil slovenski dom za ostarele proglašen za najboljši dom v Evropi. Tuji strokovnjaki prihajajo k nam in vidijo, da so domovi pri nas povezani z lokalno skupnostjo, torej niso socialno zaprti. Kar je ravno pri obravnavi oseb z demenco pomembno,« pravi sogovornica.
SŠol
Stanje na področju dojemanja resnosti demence in njenega vpliva na družbo je v Sloveniji nekoliko »shizo-idno«, pravi prof. dr. Zvez-dan Pirtošek, dr. med., spec. nevr., iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Toda kljub temu imamo področja, na katerih delujemo odlično v primerjavi z ostalimi državami.«
Velik doprinos k spoprijemanju z demenco pomenijo predvsem raziskovalci na področju iskanja zdravila, ki bi lahko zajezilo demenco ali jo preprečilo, pravi eden najbolj priznanih zdravnikov. Zadnje zdravilo, ki je dobro, vendar skromno učinkovito, je bilo na tržišče dano že leta 2003.
Bolniki pred medicino
»Medicina in znanost se trudita, precejšnji premiki so bili storjeni pri osveščanju o slogu in načinu življenja bolnikov, da bi vsaj malo odložili to bolezen na kasnejši čas. Študije so pokazale, da se da z intelektualno aktivnostjo, bojem proti stresu, dietami, s spalnimi navadami in fizično aktivnostjo delovati preventivno,« dodaja Pirtošek.
Kot daleč najbolj odlično ocenjuje delovanje svojcev, bolnikov in Spominčice, ki se sa-moorganizirajo pri tem, kako si pomagati in kako pridobiti čim več informacij za lažje soočanje s to hitro napredujočo boleznijo. »Bolniki in njihovi skrbniki so nekaj korakov pred družbo, medicino in socialo. Kot odlično ocenjujem tudi to, da je Slove-
nija še vedno država, kjer imajo bolniki dober dostop do vseh zdravil, ki so na razpolago,« še pravi nevrolog. Nekatere države so se namreč zaradi varčevanja odpovedale določenim zdravilom proti demenci.
Ni samo ena rešitev
»Tretja odlična stvar je, da se je Slovenija s svojimi raziskovalci, ne glede na to, da tudi naša država varčuje s sredstvi, ki so namenjena njim, vstopila na vlak mednarodnih raziskav,« dodaja Pirtošek. Takšne raziskave namreč niso samo pomembne z vidika iskanja novega, učinkovitejšega zdravila, ampak tudi zato, ker se dotikajo okolja in s tem posegajo na področje sociale. »Torej gre za raziskovanje tega, na kakšen način morajo biti zgrajeni domovi za starejše, da bo dementen človek tam varen
V svetu so primeri, iz katerih se lahko učimo, meni Pirtošek. Na Nizozemskem obstajajo ulice, namenjene bivanju demen-tnih oseb. Celotno življenje v teh skupnostih je naravnano njim, omenja Pirtošek: »Za to ni treba veliko denarja, le ino-vativnost in iskrena želja, da tem ljudem pomagamo. In zato je pomembno raziskovanje, ki ni vezano samo na laboratorije, ampak tudi na okolje.«
Politika? Ima samo voljo.
Pirtošek zelo slabo oceno daje predvsem politiki. Pravi, da politiki voljo imajo, vendar ni iskrene želje, da bi se v praksi kaj premaknilo. »Politika se ne zaveda, da je v Sloveniji 33 tisoč ljudi z demenco, za vsakega skrbita v povprečju dva človeka. Cez nekaj let bo obolelih dvakrat več, dvakrat toliko bo ljudi, bi bodo za te bolnike skrbeli. Kaj bodo storili? Bodo pustili svojo službo? Življenje bo treba temu prilagoditi. Tudi družbo,« dodaja Pirtošek. Akcijski načrt naj bi bil sicer že pripravljen in usklajen s politiko, kako naj bi se te težave lotila v prihodnosti. Zdaj je na vrsti le akcija. Zaradi strmega povečanja števila obolelih v zadnjih letih časa namreč zmanjkuje.
SŠol
Bolezen je vidna tudi v prometu
Da se slovenska družba stara, se pozna tudi v prometu. Starejši kot so vozniki, slabše so njihove psihofizične sposobnosti, mnogokrat tudi zaradi zdravil, ki jih uživajo, saj ta vplivajo na počutje. Demenca prehaja tudi na ceste, tega se zavedajo tudi v agenciji za varnost prometa.
»V Sloveniji je približno 33 tisoč oseb z demenco. Ti ljudje se vključujejo tudi v promet, zato bo morala Slovenija temu posvetiti več pozornosti in to težavo usklajeno reševati,« pravi direktor agencije Igor Velov. »Zagotovo bodo morali tudi zdravniki družinske medicine imeti tu večjo vlogo, saj bolnike poznajo in vedo, kakšna zdravila uživajo. Ravno zdravstveno osebje bo moralo biti prva varovalka na področju varnosti bolnika in posledično tudi prometa. Vsemu temu bomo morali v Sloveniji prilagoditi tudi sistem izdaje zdravniških potrdil,« dodaja Velov.
NAŠA TEMA
13
Slovenija izvaja evropski projekt MOPEAD, v katerem ugotavlja, ali je način obravnave dementnega bolnika, kot je v Sloveniji, primeren ali bi moral biti zastavljen drugače. V projektu preučujejo štiri načine dela.	^гтА \
Odprta hiša. Nevrološka klinika je povabila ljudi, da so prišli na pregled, kjer so se pogovorili s psihologi in z nevrologi. Odziv je bil velik
Spletna stran, kjer ljudje sami preverijo svoj spomin. Spletno stran morajo ljudje najti sami, kajti tudi to je eden od načinov, kako si lahko ljudje najprej pomagajo sami Tudi pri tem je velik odziv. Toda ljudje se - kljub slabim rezultatom testa - težko odločijo za nadaljnjo obravnavo.
Sodelovanje z osebnimi zdravniki. Ti ocenijo, ali imajo bolniki spominsko motnjo, in jim priporočajo nadaljnje preglede.
Sodelovanje z diabetologi v UKC Ljubljana. Sladkorni bolniki so namreč zaradi svoje bolezni tvegana skupina za razvoj demence.
OB ROBU
Obrazov demence je ogromno
SIMONA SOLINIC
Ko demenca Včasih revije
DEMENCA - MOJE PRAVICE
OMOGOČEN Ml MORA BITI OOSTOP 00 ZDRAVNIKA, KI BO PREVERIL, ALI IMAM DEMENCO
OMOGOČEN Ml MORA BITI DOSTOP DO INFORMACIJ O DEMENCI, DA BOM VEDEL. KAKO BO VPLIVALA NAME
OMOGOČENO Ml MORA BITI. DA BOM ČIM DUE SAMOSTOJNO ŽIVEL
PRI TEM, KAKO BODO SKRBELI ZAME IN ME PODPIRALI, ŽELIM IMETI LASTNO BESEDO
OMOGOČEN Ml MORA SITI DOSTOP DO NAJKAKOVOSTNEJŠE OSKRBE, KI JE PRIMERNA ZAME
Z MANO JE TREBA RAVNATI KOTS POSAMEZNIKOM IN TISTI, KI BODO SKRBELI ZAME, ME MORAJO POZNATI
V VSAKEM PRIMERU SI ZASLUŽIM SPOŠTOVANJE
O MOGOČ EM Ml MORA BITI DOSTOP DO ZDRAVIL IN ZDRAVLJENJA, KI Ml POMAGA
O MOJIH ŽELJAH GLEDE KONCA ŽIVLJENJA SEJE TREBA POGOVORITI Z MANO, DOKLER SE ŠE LAHKO
poveže družino
»Soočanje z demenco je stresno, a to, da je v družini dementni svojec, lahko deluje na vse člane družine tudi povezovalno,« pravi ne-vropsihiatrinja Vida Drame Orožim, ki že sedemnajst let skrbi za dementnega svojca. »V tem času smo vsi člani družine spoznali, kakšne so naše slabosti in kakšne so naše kakovosti,« dodaja.
Ko svojcu zdravniki postavijo diagnozo demenca, se v družini pojavi strah. »In ravno v tem trenutku družina potrebuje pomoč. Treba ji je razložiti, kako z dementno osebo ravnati, kako ji pomagati na pravi način. Ljudi pripeljemo do novih spoznanj, zato jim je lažje.«
neopazno izginejo
Prva demenci prijazna točka je bila odprta v uradu varuha lani. V uradu so strokovnjaki iz Spominčice vse zaposlene tudi izobrazili, kako pomagati demen-tnim, kako se sporazumeti z njimi, kako jih sprejeti.
Kako je spoznavanje demence še potisnjeno na stran, kaže naslednje, kar izpostavlja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer: »V naši sprejemni pisarni so poleg našega reklamnega materiala tudi revije, ki jih izdaja Spominčica. Včasih te revije neopazno izginejo. S tem ni nič narobe. Nikakor. A pokaže, da ljudje iščejo pomoč. Čeprav morda naglas zanjo še ne želijo zaprositi.« Pri demenci ne obsojaš, ampak pomagaš. Da lahko to storiš, moraš imeti znanje. »Slovenija premore dobre prakse oskrbe demen-tnih oseb, saj ni bistvo v omejevanju teh ljudi, ampak v spremljanju, zato da prepoznamo njihove potrebe,« zaključuje varuhinja človekovih pravic.
NE POZABI ME!
Spominski centri - prostor tudi za pogovor
Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana dnevno deluje tako imenovana ambulanta za motnje spomina. In tudi dr. Milica Gregorič Kramberger, ki dela v ambulanti, poudarja pomen hitrega odkrivanja te bolezni, saj zdravila dokazano najbolj pomagajo v njenem zgodnjem obdobju.
»Zato smo toliko bolj hvaležni Spominčici, da osvešča ljudi. Kajti tudi s stališča zdravstva je ključno, da bolnika začnemo zdraviti čim hitreje. Želela bi si, da bi v Sloveniji zaživela mreža spominskih klinik, saj bi hitreje razjasnili dileme številnih, ki se znajdejo v precepu, ali imajo demenco oziroma ali jo imajo njihovi svojci,« pravi Milica Gregorčič Kramberger.
Poudarja, da se je sicer v desetih letih v Sloveniji veliko spremenilo na bolje. Danes je v ambulantah več ljudi, ki želijo samo preveriti, ali je kaj narobe, saj opažajo, da z
njihovim spominom ni tako, kot mora biti. »V stroki temu pravimo, da imajo ljudje blago kognitivno motnjo. Težko se zberejo, težko prikličejo v spomin določene besede, pozabijo stvari. Morda to še ne vpliva na vsakodnevne aktivnosti. Precejšen delež teh bo morda čez nekaj let zbolel zaradi demence. Marsikomu se stanje ne bo poslabšalo. Zato bi bilo pravi, da bi ti ljudje imeli v takšnih centrih več možnosti posveta in pogovora z nekom, ki bi jim svetoval in pomagal rešiti stisko,« dodaja nevrologinja.
Če na takšnih pregledih ugotovijo zgodnjo obliko de-mence, bolezen spremljajo in ko je to smiselno, bolniku predpišejo zdravila. »Zgodnja postavitev diagnoze ni dobra le za bolnika in njegove svojce, ampak tudi za zdravstveni sistem, saj se obiski zdravnika ne ponavljajo pogosto,« dodaja zdravnica.	SSol
Demenca potrebuje svoj čas. Čas potrebujeta tudi bolnik in njegova družina, da se soočita s tem. A državi časa za ureditev tega področja zmanjkuje. Kot vedno - na vseh področjih. Zato je vse na bolnikih in svojcih. Na nevladnih združenjih, prostovoljcih, ki tudi v tem primeru - kot vedno -iščejo rešitve pravočasno tam, kjer in ker državi to ni uspeb. Ampak država je takšna, kot je. Bolna je, kot smo ugotavljali že pred tedni, ko smo pisali o tem, kako primanjkuje domov za starejše v Sloveniji. To je delno povezano tudi z današnjo temo. Vse je povezano. Ko pademo na
eni točki, to vpliva na drugo.
Kaj pa ljudje? Znamo prepoznati znake demence? Mislim, da. Večina. Težam je drugje, opažam. Da jih večina ljudi ne sprejme. Ne želi demence. Ne želi, da njihovi starši pozabljajo. Ne, mojim staršem se to ne more zgoditi. Zaradi te misli si marsikdo ne prizna, da svojec potrebuje pomoč. Čakajo. Na kaj? Da bo samo še slabše.
Lahko se zgodi. Vašim staršem, starim staršem. Vam. Sprejmite to. Ne zatiskajte si oči, da vaša mama, ki morda živi sama, potrebuje pomoč, ker dnevno pozablja malenkosti, vi pa za ukvarjanje z njo morda nimate časa, ker imate svoje otroke ... Oni bodo morda v prihodnosti na popolnoma enak način spregledali znake pri vas ...
Res je, demenca - mimo nas, ki v vsakdanjem tempu prehitevamo že sami sebe - tiho prehiteva vse. Postaja grožnja slehernemu. Obstaja možnost, da bomo enkrat pozabili vse tisto, zaradi česar zdaj pozabljamo na to, da seje treba na demenco pripraviti.
V svetu vsake tri sekunde nekdo postane dementen. Čas teče.
Preverili smo, kakšno je usposabljanje zaposlenih v nekaterih organizacijah, podjetjih na področju soočanja z osebami z demenco.
Lekarniška zbornica Slovenije: »Zbornica že dlje časa vključuje izobraževalne vsebine s področja duševnega zdravja, tudi demence, še posebej je to obravnavala na izpopolnjevanju magistrov farmacije. V izobraževanja redno vključujemo tudi usposabljanje o komunikacijskih veščinah, s katerimi farmacevtski strokovni delavci svetujejo bolnikom. Ker je bistvenega pomena, da bolniki prejmejo enotne informacije na vseh ravneh zdravstvene obravnave, bomo še naprej zagotavljali povezovanje strokovnjakov in s tem prispevali k izboljšanju duševnega zdravja prebivalcev.«
Mercator: »V sklopu projekta Promocija zdravja v Merca-torju smo tej temi namenili pozornost v >zdravstvenih uricah< za zaposlene. Vsebina je zajemala vse - od osnov o tem, kaj je demenca in kateri so njeni znaki, do oblik preventive in upočasnitve napredovanja bolezni ter do tega, kako postopati, ko pride dementna oseba v trgovino, in kakšna je pomoč svojcem. O tej temi smo v Mercatorju pripravili tudi interne članke, da je čim več zaposlenih prejelo ustrezne informacije.«
Citycenter Celje: »V Citycentru Celje se v okviru rednih usposabljanj s področja prve pomoči zaposleni in tudi varnostniki izobražujejo o demenci - kako jo prepoznamo, kako pomagamo takšni osebi, če se znajde stiski ... Sicer pa pri nas doslej nismo zabeležili primerov nudenja pomoči ljudem s tovrstnimi težavami.«
Zakaj o tem ne učijo že v šolah?
»Na demenco se družba mora pripraviti,« pravi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik. Pri tem izpostavlja vidik, na katerega marsikdo pozabi: »O demenci in o odnosu z dementno osebo bi se morali učiti že v šolah. Tako kot o cepljenju in drugih javnozdravstvenih težavah.«
Otroci imajo doma morda obolelega starega starša, zato je učenje sporazumevanja z njim pomembno. »Poznamo primere, ko ravno otroci, ki so komaj sposobni sporazumevanja, obogatijo življenje starostnikov,« pravi Zdenka Čebašek Travnik. Zato zbornica intenzivno podpira vsa prizadevanja Spominčice in ostalih, ki se ukvarjajo z osveščanjem o demenci. »Ravno iz takšnih srečanj, pogovorov nastanejo pobude za skupne učinkovite akcije,« dodaja Čebašek Travnikova.
14
KRONIKA
Ali vedo, kje hranijo denar in zlatnino?
Vlomilci pogosto poznajo oškodovance
Minuli konec tedna je neznanec vlomil v tri stanovanjske hiše na območju Vojnika. Skoraj zagotovo gre za istega storilca, ki je zelo dobro vedel, v katere hiše mora vlomiti, kdaj in kaj pri vlomu išče. Policija ga do danes še ni izsledila. Kriminalisti iščejo tudi neznanca, ki je v ponedeljek vlomil v hišo na območju Žalca in s tatvino zlatnine povzročil za več tisoč evrov škode.
Vlomi v Vojniku so se zgodili v soboto. Storilec je ukradel predvsem denar in zlatnino. Lastnike je skupno oškodoval za približno pet tisoč evrov, so nam sporočili iz Policijske uprave Celje. Potrdili so tudi naše navedbe: »Glede na čas in kraj storitve, stanovanjske hiše so namreč v neposredni bližini, gre najverjetneje za istega storilca.« Na celjski policiji sicer pravijo, da je v zadnjih letih število vlomov v stanovanjske stavbe in stanovanja na našem območju močno upadlo. Če so jih še pred leti mesečno preiskovali štirideset, je letos na Celjskem »samo« do deset vlomov na mesec. Stopnja raziskanosti tovrstnih kaznivih dejanj je 20-odstotna, kar je glede na ostale policijske uprave v Sloveniji dokaj dobro. Nekoliko več vlomov se zgodi predvsem na območju Žalca, kar pripisujejo tudi temu, da je Žalec v neposredni bližini avtoceste, ki storilcem omogoča tudi hitrejši pobeg.
Kje dobijo podatke?
Pogosto se zgodi, da policija storilca, ki na primer vlomi v hišo na nekem območju, izsledi na podlagi sledi, ki jih pusti na drugem kraju kaznivega dejanja. To pomeni, da je vlamljal tudi drugje. Najpogosteje so to povratniki, ki so že bili obravnavani zaradi podobnih kaznivih dejanj. Med njimi so tudi takšni, ki
Vlomi z razbitjem stekel na oknih danes niso več tako pogosti, saj se vlomilci bojijo, da bi jih kdo slišal. Največkrat vlamljajo skozi balkonska vrata.
jih je kaznovanje izučilo, a le v smislu, da za seboj ne smejo več puščati sledi.
Statistika kaže, da na Celjskem izstopajo predvsem vlomi v hiše, medtem ko je vlomov v stanovanja nekoliko manj. Storilci vlomov v stanovanja so praviloma tujci, ki se tega lotijo organizirano ne samo na enem območju, ampak tudi v drugih slovenskih občinah. Medtem ko so vlomilci v hiše največkrat slovenski državljani, praviloma celo ljudje, ki oškodovance dobro poznajo ali iz določenih virov o oškodovancih pridobijo določene podatke. »Tudi o premoženj-
Želje storilcev so se z leti nekoliko spremenile. Medtem ko so včasih iz stanovanj in hiš nosili tudi televizije, belo tehniko in računalnike, danes tega skoraj ni več. Iščejo le zlatnino in denar. Morda v določenih primerih sproti poberejo še kakšen računalnik. Mobilnih telefonov skorajda ne kradejo več, saj storilci zelo dobro vedo, da so tako lažje izsledljivi.
skem stanju in o tem, kje določena družina hrani denar in ali ga ima v večjih količinah doma,« pravi pomočnik komandirja PP Celje Uroš Golob. Zato vsaka preiskava takšnega kaznivega dejanja pomeni nujno tudi zbiranje obvestil o tem.
Policisti niso neumni
Vlomilec se zaveda, da je v stanovanje težje vlomiti in da obstaja več možnosti, da ga bo pri tem kdo opazil ali presenetil. Pri hišah je njegovo delo lažje, še posebej če je hiša na samem. Tudi v okolici hiš z lahkoto najdejo različne predmete, s katerimi si še dodatno olajšajo vlom. Ljudje puščajo zunaj lestve, različno orodje, mize, stole. Vse to storilcem pride prav pri premagovanju ovir med vlomom. Poleti so izkoriščali lahkovernost lastnikov, ki
so puščali odprta balkonska vrata, saj se je kar nekaj vlomov zgodilo točno tako, da so vlomilci v hiše prišli čez balkon.
A lahkovernost ljudi se ne kaže samo na ta način. Vlomilec lahko do želenega plena pride že v nekaj sekundah. »Ljudje hranijo denar ponavadi v nočnih omaricah, v žepih oblek v omarah, zato storilci naprej preiščejo ravno te točke,« dodaja Golob. Denar ljudje hranijo tudi pod vzmetnicami, v raznih kuvertah, a tudi v sefih, ki so sicer zaklenjeni, a shranjeni v omarah. Slednje za vlomilca ne predstavlja težave, saj sef ponavadi vzame s seboj.
Policisti niso neumni, zelo dobro poznajo znake, ki kažejo, da je storilec imel določene podatke o družini. Na Celjskem se je že zgodilo, da je vlomilec prišel v hišo, razparal fotelj in ukradel denar, ki ga je tam imel lastnik skritega. Več kot očitno je torej, da je vlomilec natančno vedel, kaj išče in kje. Tudi če je škoda, povzročena z
vlomom in tatvino denarja višja, lahko to kaže na možnost, da je vlomilec točno vedel, koliko ima nekdo denarja doma, in da si je zato izbral točno določeno hišo. Možno je tudi, da je storilec neko informacijo o oškodovancih celo kupil. Nekdo nekomu pove nekaj o določeni družini in za to dobi kar nekaj denarja.
SIMONA ŠOLINIČ
Upad števila vlomov v stanovanja in hiše je sicer možno pripisati temu, da ljudje danes v primerjavi s preteklostjo ravnajo bolj samozaščitno. Ne le da imajo vgrajene boljše ključavnice ali protivlomna vrata, ampak tudi z varnostnimi službami sklenejo pogodbe o varovanju osebnega premoženja.
Sojenje se bliža koncu
Na Okrožnem sodišču v Celju se končuje sojenje Tadeji Falnoga zaradi očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije. To naj bi storila pred letom 2010, ko je bila še direktorica v podjetju SGP Nova, katerega lastnik je bil Stanko Božičnik. Na sodišču so nazadnje zaslišali izvedenca ekonomske stroke Darka Dubrovskega. Ta je v svojem mnenju, ki ga je podal sodišču, dejal, da je bilo iz podatkov razvidno, da je podjetje SGP Nova takrat že bilo v slabem finančnem stanju. Obtožnica Falnogo bremeni, da naj bi preslepila več poslovnih partnerjev, pri čemer za svoje delo, šlo naj bi za gradbene in druge storitve, ki so jih izvajali za SGP Nova, niso dobili plačila. Škoda, ki naj bi jo s tem storila, naj bi znašala več kot milijon evrov. Obtožena krivdo na sodišču ves čas zanika.
KRONIKA
15
Hilda Tovšak n a prostost
Med letoma 2010 in 2016 je bila Hilda Tovšak neštetokrat na zatožnih klopeh slovenskih sodišč. Foto: SHERPA
Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak naj bi v teh dneh zapustila zapor na Igu, kjer je prestajala osemletno zaporno kazen za različna kazniva dejanja. Kazni so ji sodišča združila v enotno kazen, saj je v preteklih letih morala na zatožne klop sesti večkrat zarerh kaznivih dejanj s podre.ja gospodarskega kriminala. Razlog za pogojni odpust iz zapora je, da je Tovšakava že preitala polovico kazni. Poravnala naj bi tudi vse finančne obveznosti,ki jih je dobila ob izrečenih kaznih.
Tovšakoea je na prestajanje zaporne kazni od šla v prvi polovici leta 2013. V zadnjam času je bivala v od°etem režimu, karpomeni, da je imela omogočeni izhode na jrrostost ob koncili tedna. Zaporne kazni so si v sojdnjih za rarlična kazniva dejanja sledile kot po tekočem traku. Najodmevnejši primer, v katerem je bila najprej obsojena, je bila zadeva Čislaa lopata, kjer so jiočitali (poleg nje še Ivanu Zidarju in Dušanu Črnigoju) nepravilnosti pri javnem razpisu za gradnjo kantrokaega stalpa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Nato so ji sodili v več postopkih tudi v Celju zaradi goljufij na škodo Evropskeunije pri obnnvi Rimskih termin dvorca Betnava, oätali so ji tudi nepravilnosti jpri iskanju delavcev pri gradnji 'ermoelektrarne Šoštanj. Oškodovala naj bi tudi upnike Vegvada in delavci teza nekdanjega gradbenega velikana. V nekaterih sodnih postopkih, ki jih je zoper njo vodilo celjsko sodišče, je krivdo tudi priznala. Kar je pomenilo nekoliko nižjo kazen, saj je s tem skrajšala postopek. In s tem tudi stroške sodnega postopka.
Obtožene ni bilo
Na celjskem sodišču bi se v ponedeljek moral začeti pre-dobravnavni narok za Kristino Matić Šubaša. Obtožena je nezakonitega prehajanja državne meje, zaradi česar ji grozi večletna zaporna kazen.
Ženska naj bi konec lanskega leta pomagala štirim turškim državljanom, da so na nedovoljen način prestopili hrvaško-slovensko mejo. Na kakšen način naj bi bila obtožena točno vpletena, zaenkrat ni jasno, saj na sodišču do branja obtožnice še ni prišlo. Znano je, da Matić Šubaša trenutnd biva v Zoerebu, zato je mogoče domneoati, da bi lahko sodišče odstopilo pristojno st hrvaškemu sodišču.
Še vedno jih iščejo
Žrlski policisti iščeja neznance, Iii so vlomili v gradbeni zabojnik, iz katerega so odnesli razno gradbeno orodje, v vrednosti pet tisoč evrov. Še vedno niso izsle'ili nepridiprava, ki je v Celju ukradel akumulator iz delovneea stroj a na enem od delovi.č. Na prostosti je še vedno tudi sto rilec, ki je v preteklih dnehiz trgovine ukradel za 70 evrov različnih izdelkom
Že osma smrt n a žrtev
Minulo sredo se je huda arometna nesreča zgodsla na Te-haijah v Celju. 60-letni kolesar je nepratilno zavijal levo na glavni cesti in trčij v ojebni avto, izgubil ravnotežje ter padel po vozišču. Hudo poškodovanega so odpaSjali v celj-skobolnišnico, kjer je dan kasneje zaradi posledic poškodb umrl. To jr že osma smrtna žrtev leios na cestah območja Policij sike" uprave Celje.
Naši š p ona red ek
Na območju Žalen so pretekli tedin našli ponarejen denar. Šlo naj bi za ponarejen bankovec za 20 evrkv, ki je bil unovčen v eni od tamkajšnjih trgovin. Policisti zbiraj a obvestila, ali je bil to edini primer in od kod ponarejen denar izvira.
Poginile vse ribe
Pretekli teden je prišlo do onesnaženja Ceciljskega potoka na Ostrožnem pri Ponikvi, to je na območju občine Šentjur. Na kraju so bili celjski poklicni gasilci, ki so celotno območje pregledali in ga zavarovali do prihoda ustreznih služb. Okoliščine onesnaženja še vedno preiskujejo. Po vsej verjetnosti je šlo za onesnaženje potoka z gnojevko, saj so v vodi poginile vse ribe. Ribiči so posledice že odpravili.
Vozilo padlo z vozila
V nedeljo dopoldne se je na avtocesti na počivališču Zima v smeri proti Ljubljani zgodila nenavadna nesreča. S prikolice priklopnika tovornega vozila se je prevrnilo osebno vozilo. Na srečo poškodovanih ni bilo, nastala je le gmotna škoda. So pa na kraju posredovali gasilci, ki so kraj nesreče zavarovali.
PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THE RMAN I LAŠKO:
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Podpis:
Način plačila in darilo* (ustrezno označite):
□	v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra
□	za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com.
Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje.
bre
Ostale ugodnosti za naročnike:
>lačne vse posebne priloge Novega tednika - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje
brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed)
- vsak mesec možnost osvojitve lepih nagra v nagradni križanki
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
ПЛ7ПР!
Preglejte aktualno ponudoo
Preselili smo se na
nov naslov
Euroservis Celje, d. o. o., z Bežigrajske ceste (nekdanji Av-tocenter Košak) je bil eden prvih v Sloveniji, ki so se leta 2012 pridružili združenju avtoserviserjev Euroservis, v okviru katerega pridobivajo znanje in podatke za kakovostno popravljanje (najnovejših) vozil po navodilih njihovih proizvajalcev.
Dolga leta je imel sedež na rogarage. To pomeni, da boste
Bežigrajski cesti 17 v Celju. 21. septembra se je preselil na nov naslov, in sicer na Ljubljansko cesto 37 v Celju (zraven ZŠAM).
Avtoservisna mreža Euroservis je del svetovne mreže Eu-
avtoservise našli na več kot šest tisoč mestih v Evropi in Južni Ameriki. Servisi izvajajo storitve v skladu z najnovejšimi smernicami v avtomobilski industriji. V vozila vgrajujejo originalne
rezervne dele oziroma originalom enakovredne rezervne dele.
Skupina združuje vse tisto, kar ste vedno iskali za svoj avto: od osnovnega hitrega servisa do rednega pregleda in vrhunskih popravil. Skupina Groupauto International de-
luje po načelu: »Moč skupine vedno preseže seštevek moči posameznikov v skupini.« Tako je skupina Groupauto International pravzaprav omrežje številnih specialistov za distribucijo rezervnih delov in storitev za osebna in tovorna vozila, tovornjake in prikolice.
V koraku s časom
Ker so Euroservisi vpeti v veliko globalno mrežo avtomobilskega poprodajnega trga tako na področju rezervnih delov kot tudi na področju servisnih storitev, lahko njihovi mehaniki v vsakem trenutku dostopajo do pomembnih informacij.
Tako mreža Euroservis skrbi za potrebna znanja, ki jih v času hitrega tehnološkega napredka avtomehaniki lahko pridobijo v najkrajšem možnem času. To pomeni, da so mehaniki v mreži Euroservis resnično dobro podkovani in s svojim znanjem znajo rešiti še tako zapleten primer.
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Pet nasvetov za dogovarjanje o plači
Ne glede na to, ali z veseljem hodimo v službo in delo opravljamo z radostjo, se večina zaposlenih strinja, da je plača ključna gonilna sila. Zgolj zaradi prihodkov marsikdo zjutraj vstane, se uredi in odpelje na delovno mesto.
S spodnjimi nasveti boste dosegli, da boste ob prejetju kuverte s plačilno listo zadovoljni in da boste imeli občutek, da ste plačani toliko, kolikor truda vložite in kolikor ste zares vredni.
1.	Primerjajte se z drugimi in se začnite ceniti
Na spletni strani www.placa.si preverite, koliko so plačani drugi za delo, ki ga opravljate tudi vi. Primerjajte osebne prihodke in premislite, ali bi glede na delovno dobo, izkušnje in odgovornosti morali prejemati več ali vsaj enako. Ne pozabite, da ima lahko enaka vloga popolnoma drug pomen v drugačni industriji, zato so temeljite raziskave ključne.
2.	Izboljšajte svoje pogajalske spretnosti
Ste tik pred iztekom pogodbe za določen čas in ste opazili, da vas podjetje nujno potrebuje, saj bi z vašim odhodom izgubilo ključnega zaposlenega? Izkoristite to sebi v prid. Pred podpisom pogodbe o podaljšanju imate vso pravico, da zahtevate višjo plačo. To se od vas tudi nekako pričakuje.
3.	Premislite, kakšen doprinos predstavljate za podjetje
Veliko zaposlenih preprosto nima predstave o tem, koliko so vredni. Ne zavedajo se, kakšne prednosti uživa podjetje, ker so del njegove ekipe. Zapomnite si - če v vas ne bi
prepoznali potenciala, bi vas, še posebej v gospodarskem sektorju, že zamenjali z drugim zaposlenim. Če dogovarjanja o plači ne gredo tako dobro, kot ste si zamislili, poskusite od podjetja pridobiti več ugodnosti. Si želite več izobraževanj, s pomočjo katerih bi vlagali vase in se karierno razvijali? Začnite s tem. Naj vam pripravijo paket ugodnosti, s katerimi boste zadovoljni in boste od njih imeli veliko koristi.
4. Naučite se upravljati z denarjem
Morda je želja po povišici le posledica tega, da ne znate upravljati z denarjem, ki ga trenutno prejemate. Premislite, kako bi lahko optimizirali stroške - bi si radi nakopali še več rdečih številk na računu ali bi raje prihranili dodaten evro? Razporedite si finančna sredstva skozi mesec, izogibajte se kreditnim
karticam, jejte manj v restavracijah in si ne nalagajte dodatnih dolgov.
5. Hranite za prihodnost
Nikoli ni prezgodaj, da začnete varčevati za čas, ko boste v pokoju. Veliko podjetij omogoča dodatno varčevanje, zato premislite, ali ne bi raje dodatnih evrov vložili za ta čas.
Ekipa MojeDelo.com
13 MojeDelo.com
Nadzornik kakovosti (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Kratek opis del in nalog: izvaja kakovosten prevzem vhodnih materialov, izvaja nadzor proizvodnih procesov in elementov kakovosti, samostojno izvaja analize in preizkuse proizvodov ter izdeluje merilne protokole ... KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 24. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Voznik C-kategorije / dostavljalec v poslovni enoti Arnovski gozd (m/ž) (Celje in okolica)
Zaradi rasti in širitve poslovanja v svoje vrste vabimo voznika z opravljenim izpitom C-katego-rije za dostavo blaga na območju Spodnje Savinjske regije. Davidov hram, d. o. o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 21. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor tehničnih pregledov (m/ž) (Žalec)
Obvezni pogoji za prijavo so srednja izobrazba smeri strojni tehnik, avtoservisni tehnik, prometni tehnik, tehnik mehatronike ali poklicna šola z opravljenim mojstrskim izpitom podobne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju servisiranja ali popravil vozil, nekaznovanost ... Avtokontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 21. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščni manipulant (m/ž)
(Skladišče Celje)
Naloge delavca na delovnem mestu: prevzem, komisioniranje, oddaja blaga in materiala ter vnašanje in kontrola podatkov, manipulacija blaga z viličarjem. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 30. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor tehničnih
pregledov (m/ž) (Velenje)
Vaše zadolžitve bodo obsegale izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, izpolnjevanje in podpisovanje dokumentacije, skrb za redno kontroliranje merilnih naprav, druga sorodna dela. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 21. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kuhar (m/ž) (Zreče)
Pričakujemo: poklicno izobrazbo gastronomske smeri, ustvarjalnost, urejenost, samostojnost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 5. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Poslovodja (m/ž) (Slovenj
Gradec)
Pričakujemo: izobrazbo IV. ali V. stopnje trgovske ali ekonomske smeri. Zahtevana dodatna znanja: osnovna računalniška znanja, dve leti delovnih izkušenj.
NKD, d. o. o., MDB 2, 8273 Le-skovec pri Krškem. Prijave zbiramo do 20. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Delavec v proizvodnji (m/ž)
(Planina)
Iščemo 3 kandidate z dobro fizično kondicijo za delo v lakirnici. Pričakujemo izobrazbo najmanj
III.	stopnje tehniške smeri. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 30. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni svetovalec (m/ž)
(Velenje)
Pričakujemo dokončano najmanj
IV.	stopnjo izobrazbe trgovske oz. druge ustrezne smeri, najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj s področja prodaje, poznavanje maloprodajnih procesov ... Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 2. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni komercialist za
tuje trge (m/ž) (Prebold)
Glavne naloge in odgovornosti: aktivno iskanje novih strank, zbiranje, urejanje in spremljanje podatkov o tržiščih in tržnih razmerah, priprava ponudb, pogajanje in svetovanje kupcem, urejanje prodajne dokumentacije ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 18. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Izmenovodja (m/ž) (Laško)
Od kandidata pričakujemo opravljen interni tečaj HACCp, sposob-
nost vodenja ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec specialist za elektro področje (m/ž) (Laško)
Od kandidata pričakujemo pripravljenost na triizmensko delo in dežurstvo na domu, poznavanje sistema HACCP ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovni delavec (elektro meritve), (m/ž) (Hrastnik)
Zahteve: najmanj višješolska izobrazba elektro smeri, certifikat NPK-preglednik za manj zahtevne električne inštalacije in inštalacije zaščite pred delovanjem strele,
delo z orodjem Avtocad, 3 leta delovnih izkušenj na sorodnih delih, vozniški izpit B-kategori-je, osnovna računalniška znanja, znanje angleškega jezika. Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 14. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja tima vzdrževanja (m/ž)
(Prebold)
Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri, energetika; 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnih delovnih mestih, dobro poznavanje tehnoloških procesov in normativov na področju industrije (kovinske, elektro ali druge) ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
18
ŠPORT
»Spočiti se mora ne le telo, temveč tudi glava«
Olimpijska prvakinja Tina Trstenjak je na SP v Bakuju osvojila trinajsto kolajno za slovenski judo in že svojo četrto zaporedno na tovrstnih tekmovanjih. V kategoriji do 63 kilogramov je v boju za bron s končnim prijemom premagala Kubanko Carva-jal. Edini poraz je doživela
v	polfinalu proti Japonki Taširo. Ta je medsebojno razmerje zmag in porazov zvišala že na 6:0.
Že pred odhodom v Azer-bajdžan je trener Marjan Fabjan poudaril, da njegove varovanke komaj čakajo na konec prvenstva, da si bodo malce odpočile in si privoščile nekaj dni počitnic. Tina Trstenjak se je po vrnitvi v domovino nemudoma odpravila »na lepše«, a se je prijazno odzvala našemu klicu.
Padajo ocene, da v nedeljo niste imeli svojega dne,
vi	pa ste tretji na svetu. Kakšen je vaš pogled?
Zjutraj nisem imela občutka, da sem močnejša od vseh. Iz ure v uro sem se bolje počutila. Cilj sem vendar-
le izpolnila. Barva medalje pa dejansko ni tista, ki sem si jo želela.
Izločili ste Britanko Li-vesey, Španko Puche in Avstrijko Unterwuzacher, nato ste doživeli edini poraz. Usodna je bila Miku Taširo. Zakaj?
Japonke so tehnično dovršene in izkoristijo vsak napačen korak. To se je zgodilo tudi tokrat. Stopila sem narobe in takrat me je vrgla. Vse do tega trenutka sem dobro nadzorovala borbo in tudi Japonka ni pokazala kaj posebnega. Moja borba ni bila slaba.
O čem ste razmišljali po polfinalnem porazu? Kako se morate tedaj zbrati, ko veste, da lahko ostanete brez kolajne?
Vse se je hitro odvijalo. Le štiri borbe so bile vmes in nemudoma sem morala pozabiti na poraz. Zbrala sem se za zadnji dvoboj. Kubanka me je letos premagala v Düsseldorfu. Zelo močna je. Marjan Fabjan je ukazal, naj jo utrudim. To mi je tudi uspelo, dobila je

m Ш
dva opomina. Zatem sem jo pričakala v končnem prijemu, kar je pomenilo predčasen konec dvoboja.
Kaj pa Miku Taširo, ki vas je edina porazila? Se vam je po kasnejših ogledih tekem ali posnetkov že porodila ideja, kako jo
je treba streti? Je to nenazadnje v finalu nakazala Francozinja Agbegnenou?
Idej je dovolj, a jih je težko izpolniti. Slogi tekmic so različni. Nekaj nasprotnic je levičark in tudi to je treba upoštevati. Slogovno je moj judo unikaten. Za
Celjska judoistka Trstenjakova tretja na svetovnem prvenstvu
»Cilj sem vendarle izpolnila. Barva medalje pa dejansko ni tista, ki sem si jo želela.«
klubu pa imate Lio Ludvik, mladinsko evropsko prvakinjo, seveda do 63 kg. Kaj porečete na to kakovost na naših tleh?
Konkurenca je zelo dobrodošla, vse zato še bolj napredujemo. Lia je moja vsakodnevna »sparing partnerica« na treningih. Zelo me je razveselila z naslovom mladinske evropske prvakinje. Sama vem, kako je garala in da si je zaslužila zlato medaljo.
Ste olimpijska prvakinja, vajena vsega hudega na treningih in tekmah. Se počutite utrujeno, ste izčrpani?
Vsekakor. Letos smo trenirali še več in dlje kot ponavadi. Zdaj se mora spočiti ne le moje telo, temveč tudi glava.
DEAN ŠUSTER Foto: IJF

Taširovo moram sama najti rešitev.
Fabjanov avtobus iz Londona pred Budokan centrom je letnik 63. V kategoriji do 63 kg sta bili olimpijski zmagovalki Urška Žolnir in vi. Na SP je bila v vaši kategoriji še Andreja Leški, v vašem
Apotekarjeva oškodovana, poraz Velenškove
Na svetovnem prvenstvu v j udu sta najprej tekmovala člana celjskega kluba Z dežele Sankaku David Štarkel in Matjaž Trbovc (do 60 kg), ki sta poraza doživela že v uvodnih nastopih.
Za 22-letnega Žalčana Štar-kla je bil usoden branilec naslova, Japonec Takato. 29-le-tni Trbovc je doživel podobno usodo. Njega je premagal tri leta mlajši Kirgiz Bestajev. Drugi dan se je borila Petra Nareks (do 52 kg), ki je danes dopolnila 36 let. Veteranka je dobila dve borbi. Ugnala je Severnokorejko Rim in z ipo-nom Mozambičanko Fereiro, nato jo je izločila odlična Bra-zilka Miranda.
Klara Apotekar (do 78 kg) je prvi dve borbi dobila, preostali pa izgubila. V četrtfinale se je uvrstila po zmagah nad Kuko s Kosova in Britanko Powell. Sledila sta poraza proti Japonki Hama-
di in v prvem delu repasaža proti Rusinji Babincevi. Ta je zmagala le nekaj sekund pred koncem dvoboja, ko sta tekmici pravzaprav istočasno začeli akcijo. Na pleča je padla Rusinja, vseeno so ji sodniki dosodili zmago. Tudi po ogledu posnetka odločitve niso spremenili. Tokrat se je prvič oglasil Marjan Fabjan in jasno povedal svoje mnenje, da je bila sodniška presoja povsem napačna. Klarina starejša polsestra Ana Velenšek (nad 78 kg) je tekmovala včeraj. Njena tekmica je bila Čerićeva iz Bosne in Hercegovine, ki jo je 27-letna tekmovalka iz Šmar-tnega v Rožni dolini letos ugnala v četrtfinalu grand slama v Zagrebu. Tokrat je bila uspešnejša Čerićeva, ki sicer ni bila boljša, toda sodnik je trikrat kaznoval Velenškovo in 19 sekund pred iztekom časa je bil boj končan.
DŠ
NA KRATKO
Atletinje druge, atleti tretji
Ptuj: Na ekipnem državnem prvenstvu v atletiki za člane in članice je v obeh konkurencah zmagal ljubljanski Mass. Atletinjam Kladivarja ni uspelo ubraniti lanskega prvega mesta. Tokrat so bile druge. Kljub slabemu vremenu je dobro nastopila slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej, ki je kopje vrgla prek 60 metrov. Celjsko moštvo je osvojilo tretje mesto.
Dobovec odličen
Ljutomer: Ekipa Dobovca je zmagovalka slovenskega futsalskega superpokala. Litijo je premagala s 6:1. Za zmagovalce je tri zadetke dosegel Kristjan Čujec. Dobovec ima letos še višje ambicije kot lani. Osvojiti namerava vse domače lovorike, obenem pa se želi uvrstiti med šestnajst najboljših moštev v evropski ligi prvakov.	DŠ
V zgornji vrsti z leve stojijo Tim Ograjenšek, Jure Zupanc, Timej Srebot, Nejc Kastelic in Rok Kolar, v srednji vrsti so tehnični vodja Sandi Kolar, član upravnega odbora (UO) Vid Valenčak, Gaber Podrekar, Aljaž Ribič, Filip Jeram, Nejc Voh, Niko Nemeček, Nik Kukovič in član UO Aleš Kukovičič, v spodnji vrsti pa so Jaka Gajšek, Rok Leber, pomočnik trenerja Domen Ramšak, Matic Zupanc, trener Rok Rojšek, kapetan Aljaž Ogrizek, pomočnik trenerja Jure Gajšek, Blaž Knez in Tomaž Trelc. Na sliki manjkajo Timi Jeram, Urh Jeram, Rok Klavžar, Aljaž Uduč in Nik Petek.
Nenavadna zmaga v Zagrebu
Hokejisti Celja so zmagali na obeh uvodnih prvenstvenih tekmah. V državnem prvenstvu so pred 150 gledalci gostili Mariborčane in jih ugnali s 6:2. Z obiskom so bili zadovoljni, kajti na nogometnem derbiju je bilo 200 gledalcev, na rokometnem še nekoliko več.
Dva gola je dal Aljaž Ogrizek, po enega so dali Filip Jeram, Aljaž Ribič, Gaber Podrekar in Blaž Knez. Sledil je uvodni obračun v mednarodni ligi. V
Zagrebu je Medveščak povedel s 4:1, nato gola ni več dosegel. Celjskemu moštvu je uspel delni izid 7:0 za končnih 4:8. Dva gola je dal Filip Jeram, po enega so dodali Nejc Voh, Aljaž Ogrizek, Nejc Kastelic, Urh Jeram, Niko Nemeček in Tim Ograjenšek. V ponedeljek so morali celjski hokejisti na tekmo na Jesenice, zaradi službenih obveznosti nekaterih igralcev so nastopili v oslabljeni zasedbi. Gorenjci so zmagali s 7:0.
V soboto in nedeljo bodo varovanci trenerja Roka Rojška (morda že s pomočjo Aljaža Uduča, ki bo predstavljal veliko okrepitev) odigrali dve tekmi v Beogradu proti Crveni zvezdi. V sredo bodo gostili zagrebško Mladost, tri dni kasneje (sobota, 6. oktober) pa v derbiju še kranjski Triglav. V celjskem moštvu žal ni več Žige Grahuta, Davorja Rakanoviča in Mihe Mercine, ki so zaključili kariere.
DEAN ŠUSTER Foto: HK CELJE
ŠPORT
19
Končno sta zmagala oba
V istem krogu uspešna Celje in Rudar - Zgodaj sta zaključila pokalno tekmovanje
Jure Travner je bil najboljši igralec Celja proti Muri, saj je blokiral kopico strelov gostov.
V četrtfinale pokala Nogometne zveze Slovenije so se uvrstili Mura, Maribor, Koper, Domžale, Gorica, Aluminij, Krško in Olim-pija. V letošnjem tekmovanju so nastopili štirje klubi s celjskega območja. V prvem krogu sta izpadla Rogaška in Šampion, v drugem pa Rudar in Celje.
Celjski nogometaši so v osmini finala igrali še slabše kot prej v prvenstvu v Velenju. Na svojem štadionu so razočarali približno 150 svojih privržencev. Izgubili so s 3:0. Trener Dušan Kosič je skrušeno pripovedoval: »Zelo slabo smo začeli tekmo in kmalu storili dve veliki napaki. Tudi drugi polčas je bil slab, sledil je celo razpad sistema. Posamično posku-šanje ni obrodilo sadov. Če bomo delali takšne napake in poklanjali gole nasprotnikom, ne bomo uspešni.«
»Nogomet je krut«
Prvič v tej sezoni sta v istem krogu 1. SNL zmagala oba
kluba s Celj skega. Rudar je po pokalnem porazu v Murski Soboti zmagal v Kranju proti Triglavu z 2:1, Celje je ugnalo Muro z 1:0. Strelec edinega gola v Celju je bil po lepi akciji Janeza Piška in Jakoba Novaka Rudi Požeg Vancaš. Mura je imela dvanajst strelov, v kotih je bila boljša s 5:0, zato je bil trener gostov Ante Šimundža silno potrt: »Tokrat smo videli, kako kruto je življenje, kako je krut nogomet. Nasprotnik si je priigral položaj, iz katerega je zadel, mi pa iz ogromno priložnosti nismo prišli do cilja. Mislim, da smo si glede na prikazano zaslužili več.« Tako kot v Velenju so bili »muraši« povsem zasluženo deležni ovacij svojih navijače v. Tudi celjsko moštvo je želo pohvale za igro na sedmih tekmah, a ni uspelo zmagati. Sledili sta slabi predstavi (nekateri pravijo, da obupni) proti Rudarju in Muri, a prinesli sta vseh šest točk ...
Dvig samozavesti
Trener Celja Dušan Ko-sič se ni oziral na besede
Murinega stratega: »Tekma je bila do konca zanimiva. Imeli smo možnost, da jo pripeljemo v mirne vode. Ni nam uspelo, disciplinirano smo se branili.« Najbolj-
ši igralec tekme je bil celjski branilec Jure Travner. Poteza dvoboja je uspela Janezu Pišku. Zelo nezanesljiv je bil vratar Matjaž Rozman, zvrhana mera sre-
če mu je pomagala po dveh nespretnih posredovanjih. Manjkala sta poškodovana Nino Pungaršek in Tadej Vidmajer, a so tudi gostje pogrešali Šušnjaro in Kou-terja. Po zanimivem obračunu na slabi celjski zelenici je slovenski reprezentant Rudi Požeg Vancaš opozoril: »Morda smo še premalo agresivni. Proti Aluminiju (danes, op. p.) moramo to popraviti. Seveda mi je bilo težko spremljati tekmo s Krčani. Nič nam ni uspevalo. Že v zgodnjem obdobju tekme v Velenju sem namreč začutil bolečino v hrbtu. Zaradi terapij sem izpustil veliko treningov. Zdaj se bomo osredotočili zgolj na prvenstvo. Zmaga z Muro je odlična za našo samozavest.« Svojo misel je dodal bočni bočni branilec Amadej Brecl: »Po porazu s Krškim smo se uspešno >resetirali<. Z borbenostjo in moštvenim duhom smo si zaslužili zmago.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celje proti Muri (4-2-31): Rozman - Andrejašič, Travner, Stojinović, Brecl - Cvek, Pišek - Požeg Vancaš, Novak, Lotrič - Vizin-ger. Igrali so še Ibišević, D. Štraus, Benedičič.
Lestvica 1				.SNL
MARIBOR	9	6	3	0 28: 6 21
OLIMPIJA	9	5	2	2 18: 9 17
GORICA	9	4	4	1 11:10 16
ALUMINIJ	9	4	1	4 15:16 13
DOMŽALE	9	3	2	4 13:14 11
CELJE	9	2	5	2 10:11 11
MURA	9	2	3	4 13:13 9
TRIGLAV	9	2	3	4 11:19 9
KRŠKO	9	1	4	4 4: 9 7
RUDAR	9	2	1	6 7:23 7
V 6. krogu 3. slovenske nogometne lige sever se je regijski derbi v Zrečah, kjer je gostovalo Šmartno, zaključil z izidom 2:2. Dravinja je v Slovenskih Konjicah z 2:0 premagala vodilni Videm. Celjski Šampion je na gostovanju v Slovenski Bistrici zmagal s 3:2. Mons Claudius je osvojil točko v Pesnici, kjer golov ni bilo. Videm ima 15 točk, Šmartno 13, Bistrica in Šampion po 10.
Dvojčici kadetski svetovni prvakinji
Na mladinskem in kadetskem svetovnem prvenstvu v kikboksu v italijanskem Jesolu je nastopilo kar 2.319 tekmovalcev iz 65 držav. Predstavniki celjskega Športnega kluba Hyong so osvojili po dve zlati in bronasti medalji.
Sestri dvojčici Alisa (do 60 kilogramov) in Larisa Žagar Slemenšek (do 55 kg) sta med kadetinjami v disciplini »light contact« pometli z vso konkurenco, vsaka v svoji kategoriji. Alisa je v »point fightu« osvojila še bronasto medaljo. To je bilo za hyongovce prvo odličje na SP v tako imenovani kraljevi disciplini. Bron je osvojil tudi Maj Grunt, in sicer v »light contactu« do 47 kg. Trener Uroš Bernard je bil zadovoljen z učinkom tudi preostalih svojih varovancev.
Predani borbam in učenju
Petnajstletni dvojčici sta iz Levca. Borilne veščine sta začeli vaditi pred desetimi leti. Z rednimi treningi in predanostjo sta pred dvema letoma postali del slovenske reprezentance. Zadnja leta pridno nizata vrhunske rezultate, tudi z najprestižnejših tekmovanj se vračata z medaljami. »Zdi se mi, da se je trdo delo končno izplačalo. Izredno sva hvaležni tako trenerju Urošu Bernardu in navijačem, ki naju vztrajno podpirajo, kot tudi ostalim tekmovalcem, s katerimi si delimo napore na treningih,« je zadovoljna La-risa. »Poleti smo zelo veliko
Z leve stojijo Alisa Žagar Slemenšek, trener Uroš Bernard in Larisa Žagar Slemenšek.
trenirali, tudi dvakrat dnevno. Bili smo več kot stoodstotno predani delu. Ko sem na svetovnem prvenstvu stopila na tatami, sem se počutila bolje pripravljeno kot kadarkoli.
Verjetno tudi zato ni izostal velik uspeh,« je dodala Alisa. Obe sta dijakinji športnega oddelka I. gimnazije v Celju.
DŠ
Foto: ŠK HYONG
Sluga vlada padalci
Matjaž Sluga iz Rimskih Toplic je spet evropski prvak. Ponovil je uspeh izpred dveh let, ko je bil najboljši v Litvi. Svetovni podprvak v natančnosti pristajanja z jadralnimi padali je bil leta 2015 v Indoneziji in lani v Albaniji.
Šesto evropsko prvenstvo je bilo prejšnji teden v Kobaridu. Udeležilo se ga je več kot sto tekmovalcev iz devetnajstih držav. Po enajstih izpeljanih serijah je naslov evropskega prvaka ubranil Matjaž Sluga, član Društva jadralnih padalcev Zlatorog Laško. Tudi srebrna in bronasta medalja sta ostali v Sloveniji po zaslugi Jake Gorenca in Matjaža Ferariča. V ekipni konkurenci je zmagala Slovenija pred Češko in Srbijo. Trener in vodja slovenske reprezentance je bil Celjan Srečko Jošt.
44-letni Sluga je bil zelo dobro razpoložen: »Kramljala sva s Ferari-čem, ki je starejši od mene. Dokler se ne bodo pojavili boljši tekmovalci, dotlej Slovenci drugih pač ne bomo pustili do odličij.« Naslednje svetovno prvenstvo bo maja v srbskem Vršcu.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv MATJAŽA SLUGE
med jadralnimi
m
ш]
Ш
X
Ulic*
Matjaž Sluga je poudaril, da morajo biti jadralni padalci izredno pazljivi pri pristanku, saj je dovoljen le doskok na noge oziroma je vsak dotik tal z drugim delom telesa strogo kaznovan.
Slovenija s Srbijo v Golovcu
Slovenska ženska rokometna reprezentanca bo konec novembra v Franciji zaigrala na evropskem prvenstvu. V sklopu priprav bo odigrala dve prijateljski tekmi s Srbijo. Prva je bila včeraj v Kočevju, druga bo v soboto v celjski dvorani Golovec.
Selektor Uroš Bregar je na svoj seznam uvrstil tudi članici celjskega kluba Eleonoro Kodele in Jasmino Pišek. Pred srečanjem v Celju se bo osrednja zveza zahvalila številnim igralkam, ki so še pred kratkim nosile drese s slovenskimi grbi. O tem je več povedal direktor Ženskega rokometnega kluba Z'dežele Celje Jure Cvetko: »Zveza je
poslala približno sto vabil, odzvalo se je 40 igralk. Katja Čerenjak, Nina Potočnik, Neli Irman, Miša Marinček in Maja Šon so iz Celja oziroma okolice. Zanimivo bo. Sledila bo tekma članic, vpoklic Eleonore in Jasmine pa potrjuje, da v našem klubu dobro delamo.« Cvetko se s sodelavci že pripravlja na naslednje veliko tekmovanje v Celju, na evropsko prvenstvo za kadetinje, ki bo prihodnje leto.
V 2. krogu 1. slovenske lige za rokometašice so Celjanke zmagale na Ptuju s 33:23, Žalčanke so bile v gosteh boljše od Zagorjank z 22:19, Velenj-čanke pa so v svoji dvorani izgubile z ajdovskim Mlinotestom s 33:23. »Zelo smo si želeli zmage
na Ptuju. Trener Sebastjan Oblak je ekipo dobro pripravil. Odhod vratarke Klare Hrovatič se nam ne pozna, Hana Fideršek je namreč odlično opravila svoje delo na dveh tekmah, za remi v Novem mestu in za visoko zmago na Ptuju,« je povedal Robi Šafarič, ki začasno vodi ekipo namesto Se-bastjana Oblaka.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 2. krogu lige prvakov v Parizu izgubili proti PSG-ju s 33:21, v naslednjem krogu pa bodo pričakali ranjeni Flensburg, ki je v svoji dvorani presenetljivo izgubil z Zagrebom.
DEAN ŠUSTER
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
PRODAM
YARIS, letnik 2006, 130.000 km, sem prva lastnica, prodam. Telefon 041 689-748.	1571
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Štore 404, prvi lastnik, prodam.
Telefon 031 823-820. 1543 ŽAGO za razrez hlodovine (brenta), trije motorji, samohodni »žamer« in čelni nakladalec z vilicami in s »kiblo« prodam. Telefon 041 758819.	1593
PONUDBE
za zrele, resne ljudi z vse države
031836 378
http://www.zau.si
ČELNI nakladalec za traktor Zetor, razširjena platišča UTB DTC, univerzalno čelno hidravliko, »mikser« Inox za »miksanje« krmne hrane in gozdarski vitel, 5 t, prodam. Telefon 041 999-910.	p
POSEST
V LAŠKEM, Strmca, na lepi sončni lokaciji prodamo hišo, 170 m2+samostojna garaža 66 m2, parcela, 1.143 m2 Cena 129.000 EUR. Informacije 041 477-549. p
ODDAM
ODDAM
PRODAM
HIŠO in vikend ter garažo v Celju prodam. Telefon 031 509-659.
1571
UERDNIHH
f W 1 (
Јм	ч»
/Ш	I'if-iT/^i
S .	№j (hm
DESENIBKH
Pokrajinski muzej Celje vabi na
predavanje mag. Tatjane Rozman z naslovom
ZAKAJ NE MOREMO POZABITI VERONIKE DESENIŠKE?,
ki bo v četrtek, 27.9.2018 ob 18.00 v dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru (Trg celjskih knezov 8, Celje).
Zgodba o Veroniki temelji na poročilih o dogodkih iz preteklosti, ki so precej nezanesljivi. Na to nas opozarja tudi aktualna razstava v prostorih Stare grofije. Predavanje ni namenjeno povzemanju vsebine razstave ampak kot njena dopolnitev, ki želi odgovoriti na nekaj vprašanj, ki si jih zastavljamo, ko razmišljamo o usodi Veronike Deseniške.
Čeprav Ima zgodba malo oprijemljivega, je vredno pogledati na ta mit še z drugačnega zornega kota in slediti vprašanjem kot na primer; zakaj je Veronika, ki je v vseh pogledih prikazana kot žrtev, uspela ujeti več pozornosti, kot Barbara, njena svakinja, katere vloga je zgodovinsko gledano neprimerno večja in pomembnejša.
влјко Slipx-mik, VnuiifcA ft-w-nHl». dje iu platnu. 1916. Modemi galerij». iriv.U.MG 2*1/%
Medgeneracijska točka v parku Dobrna
Način življenja v sodobni družbi, ki jo zaznamuje razpad medgeneracijske povezanosti, ko človek šteje le kolikor je produktiven, vse več pa je individualizma in samozadostnosti, v takem družbenem okolju so starejši in slabotni izrinjeni na rob družbenega dogajanja. To vodi v upad kakovosti življenja in socialno izključenost.
Urbano okolje, ki zaznava to problematiko, ustvarja z vzpostavljanjem medgeneracijskih točk nedeljivo družbeno celoto v medsebojni povezanosti, solidarnosti, sožitju.
Medgeneracijska točka v parku Dobrna je osrednji prostor srečevanja vseh starostnih in ranljivih skupin, kjer lahko uresničujejo svoje nematerialne potrebe po sprejetosti, človeški bližini in pripadnosti skupnosti. Pod krošnjami 200-letnih parkovnih dreves, v šumenju bližnjega gozda, ob cvetličnih nasadih se človek
OBČINA DOBRNA Dobrna 19, 3204 Dobrna tel. št.: 00 386 (3) 780 10 50,
00 386 (3) 780 10 64 e-pošta: obcina@dobrna.si
notranje uravnovesi in spontano odpre za komunikacijo z obiskovalci.
Sklopi igral za različne starostne skupine otrok so kraj srečevanj mlajše, srednje in starejše generacije, kjer zaživi pretok informacij, izkušenj preteklosti, pridobivanja znanj in veščin sedanjega časa ter nudi osnovo za medgeneracijsko vzgojo, za vseživljenjsko učenje.
Motorična igrala, napravi za skupinski fi tnes v naravi, naprave za razgibavanje starejših, invalidnih in oseb s posebnimi
potrebami omogočajo večjo vključenost mladih, žensk in ranljivih skupin ter spodbujajo k zdravemu, aktivnemu življenjskemu slogu.
Medgeneracijska točka v parku Dobrna je inovativni, trajnostni projekt, kakršnega v širšem območju še ni, ki prispeva k dvigu kvalitete bivanja. Tu si podajajo roke otroška radoživost, energija srednje generacije in modrost jeseni življenja, ki v radosti bivanja tkejo mavrični most življenjskega optimizma. Sprehodite se čezenj tudi vi -občanke, občani in obiskovalci Dobrne. Dobrodošli!
GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Celju (Lava), Pucova ulica 1, prvo nadstropje, dvigalo, oddam v najem. Telefon 070 810-371.
1579
STAREJŠO hišo s pripadajočim vrtom oddam v najem. Možen kasnejši odkup. Telefon 5824-611, 030 252-407.1588 V CELJU na Ostrožnem oddam v najem poslovni prostor za različne dejavnosti, velik 35 m2. Telefon 031 625-384. 1595
STANOVANJE
KM		K	□j
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE		B	1
"V z	IVALI		■
PRODAM
OPREMLJENO enosobno stanovanje brezplačno oddam osebi s stalnimi prihodki, ki bi starejši osebi nudila manjšo pomoč. Več ustno. Telefon 040 759-298. 1530
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, mesni tip, težke od 110 do 140 kg, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 1332 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-haste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA simentalca in teličko, oba sta zelo lepa, prodam. Telefon 041 725-055. Š 46 PRAŠIČE, težke od 15 do 90 kg, prodam.
Telefon 041 836-398. 1562 BIKCA simentalca, težkega 250 kg, prodam za 700 EUR. Telefon (03) 5778-509. 1580 TELIČKO, težko 160 kg, prodam za 490 EUR. Telefon 051 822-360. 1581 PRAŠIČE, težke od 20 do 90 kg, domače reje, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052.	1599
KOBILI za ježo prodam ali menjam za seno ali stroje. Telefon 070 404-331. 1598 PRAŠIČA po izbiri, težkega približno 100 kg, prodam. Telefon 070 404-331. 1598 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodamo. Telefon 031 292-360.1586 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 840-282. 1496 TELIČKO limuzin, težko 200 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408 ali 070 302-808.
L 132
KOKOŠI svilenke in race prodam. Telefon 070 485-951.	L 136
KRAVO za zakol prodam ali menjam za bikca ali teličko. Telefon (03) 5730489 ali 041 990-278. 1603 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam za 560 EUR. Telefon 041 794-301. p PRAŠIČE, težke od 30 do 280 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476.	p TELIČKO rj/lim, staro 3 tedne, prodam.
Telefon 041 996-166. 1613 PRAŠIČE, težke od 50 do 120 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana, prodam. Telefon 041 996-166. 1613
KUPIM
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286.	Š 30
PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
JALOVE krave in telice za zakol ter pašne krave, lahko slabše reje, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
Vodja delovne skupnosti
z možnostjo reelekcije
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da je državljan RS ter da izpolnjuje splošne in posebne pogoje, določene z zakoni in drugimi akti,
-	ima najmanj visoko izobrazbo tehniške smeri,
-	da ima certifikat za vodjo šole vožnje,
-	da ima certifikat za trenerja vožnje ali certifikat za izvajanje programa v skupinskih delavnicah po posebnem programu,
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih,
-	da ni bil kaznovan zaradi kaznivega dejanja iz koristolju-bja ali drugih nizkotnih nagibov in
-	da sprejme pravila statuta društva Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje.
Izbrani kandidat / kandidatka bo imenovan / imenovana
za dobo 4 let z možnostjo reelekcije. Pisne vloge s priloženimi dokazili pošljite do 30. 10. 2018 na naslov:
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV CELJE, Cesta v Celje 14, 3202 Ljubečna
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC I IV MKČN 27018
OBČINA
NASELJE
PREDVIDENO V MESECU
VOJNIK
VOJNIK MKČN
september se ptember, oktober
Tel.: (03) 42 50 300
JABOLKA, niso škropljena, domače sorte, mešana, od 500 do 700 kg, prodam. Telefon 040 807-371, 041 945-589. 1565 BELO grozdje, razne sorte, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 897-014. 1575
лптпшн
! astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiaga operaterja
JABOLKA starih sort, niso škropljena, prodam. Cena 0,10 EUR/kg. Telefon 041 834-904.
1576
BRINOVO in sadno žganje prodam. Telefon 041 222-438.	1579
KORUZO za zrnje z njive, 1,5 ha, prodamo.
Telefon 031 350-928. 1594 SILAŽNE bale prodam ali menjam za suhe.
Telefon 070 404-331. 1598 NEŠKROPLJENO grozdje jur4a, kvinton, po 0,20 EUR/kg, v Trnovljah pri Celju, prodam. Telefon (03) 541-9776.1591 200 kg grozdja jurka, na brajdi, po 0,25 EUR/kg, prodam ali menjam za drva. Šentjur, telefon 031 883-319. 1596 JABOLKA, stara sorta, niso škropljena, prodamo. Telefon 031 235-529.1601 KRMNI krompir in luščeno koruzo prodam.
Telefon 041 663-137. 1602 GROZDJE žametna črnina in modra fran-kinja prodam. Cena 0,40 EUR/kg. Telefon 041 382-735.	p
VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA
ш
Naložbo so financirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Občina Dobrna in partnerji.
GROZDJE, belo, rdeče in domača jabolka prodam ali menjam za smrekov les. Telefon 031 637-267. 1488 MOŠT iz belih sort grozdja in jabolka za stiskanje ali stisnjene v sok prodam. Telefon 041 525-237. 1527

astro center
(D® TU Ш
SEjštigflfej!?
(Јјн^шздј ©ämsfl saagjBa
< 2,19 C/mln. iz omrežja Telomaeh. cono iz drugih omrežij določajo drugi operate
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Mar res odšla si tja v neznano? Kako si mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, da ti ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
IRME DREV
rojene Roudi, z Dobrne
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za vse darovano ter izkazano sočutje žalosti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in mašo, govornici gospe Herti za ganljive besede slovesa, kvartetu Oljka za lepo odpete pesmi ob slovesu, pogrebni službi Usar za dostojno opravljene pogrebne storitve ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in blažili bolečino izgube naše Irme.
Žalujoči: vsi njeni
1592
V SPOMIN
ZVJEZDANI
(21. 9. 2009)
Ti si moj život ispunila i oplemenila, svjetlost i smisao si mu dala u njemu si poput zvijezde sjala.
Ti si moje življenje izpolnila in ga oplemenitila, svetlost in smisel si mu dala, v njem kot zvezda sijala.
Jovica
l 133
Bremena v življenju te niso zlomila,
a bolezen iz tebe vso moč je izpila.. Za tabo ostala je velika praznina, a v naših srcih globoka bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
FRANCA MASTENA
iz Hotunja 10, Ponikva (29. 11. 1935 - 5. 9. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Šentjur za skrbno nego in lajšanje bolečin. Najlepša hvala gospodu župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo kakor tudi za molitev na domu z gospodom župnikom Miho Hermanom. Hvala pevcem mešanega cerkvenega pevskega zbora za ganljivo odpete žalostinke in pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadnem in prezgodnjem slovesu
MILKE
PALČNIK
iz Hotunja pri Ponikvi (30. 7. 1932 - 4. 9. 2018)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe in sočutja ter darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo.
p
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama
ANGELA MOHORČIČ
z Otoka 5 v Celju (21. 2. 1927 - 9. 9. 2018)
Od nje smo se poslovili 13. septembra 2018 na mestnem pokopališču v Celju. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoča: sin Srečko in hči Ksenija z družinama
1587
Ni res, da je odšel -nikoli ne bo. Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in tasta
JOŽETA RATAJCA
z Ostrožnega (23. 5. 1942 - 14. 9. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Srečku Hrenu za ganljivo opravljen obred, pevcem in izvajalcu na trobenti. Hvala pogrebni službi Veking za lepo organiziran pogreb. Posebno zahvalo izrekamo vodstvu in osebju Doma sveti Jožef, ki so zadnje mesece njegovega življenja skrbeli zanj s
svojo srčnostjo in humanim odnosom. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi poti v večnost.
Žalujoči: žena Ani, sin Jože in hči Maja z družinama
BELO in rdeče grozdje prodam. Možna dostava. Telefon 041 851-411. p
OSTALO
PRODAM
»PREŠO«, 100 l, prodam. Telefon 031 739-590.	1584
DESKE in plohe lipe, hruške, javorja, češnje in akacije, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.	p
NA farmi Roje pri Šempetru so v prodaji rjave jarkice na začetku nesnosti. Prodajamo dnevno sveža kokošja jajca in kakovostno krmo za perutnino. Sprejemamo tudi naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.	p
TELIČKO simentalko, težko 200 kg ter šest okroglih, ovitih in osem suhih bal, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 241-355.
1578
PASJO hišico, večjo, prodam. Telefon 031 801-960.	1604
HLEVSKI gnoj, posut z listjem, prodam. Telefon 5716-516.
1605
KUPIM
KAKOVOSTNO smrekovo hlodovino, takojšnje plačilo ob prevzemu, kupimo. Kar-les, d. o. o., Arclin 21d, Škofja vas, telefon 041 743-750.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO voznika B- kategorije za kombi prevoze po Evropi. Stimulativno plačilo. Savox, d. o. o., Vita Kraigherja 5, Maribor, telefon 040 681-480. 1563
1568
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 5824-611, 030 252-407.
1558
NEVEZAN moški, 63 let, želi spoznati žensko, lahko tudi s kmetije, za prijateljska srečanja in preživljanje prostega časa. Možna je tudi resna zveza. Telefon 070 793-388. 1577
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1554 IŠČEMO dobavitelja smrekovih lamel, velikost 400 x 95 x 32 mm, mesečno 10 m3. Kar--les, d. o. o., Arclin 21d, Škofja vas, telefon 041 743-750.	156 8
OBČASNO potrebujemo pomoč pri čiščenju apartmajev v okolici Laškega. Vse informacije po telefonu 031 625-561. 1600
Poroke
Celje
Poročila sta se: Tanja ŽA-BRL in Gregor VELIGOVŠEK, oba iz Celja, Anja ZAZIJAL in Žan KOTNIK, oba iz Vojnika.
Zlato poroka sta praznovala zakonca Terezija Ljudmila in Alojz KOŠEC iz Glinskega.
Laško
Poročili so se: Brigita PLANINŠEK in Stanislav PUŠNIK, oba iz Debra pri Laškem, Nataša SVENŠEK in Aleš GOROPEVŠEK, oba s Polzele, Špela PERTINAČ iz Olešč in Blaž KUKOVIČ iz Jakoba pri Šentjurju, Valentina BELEJ ŠON iz Spodnje
Rečice pri Laškem in Danijel PEREZ TRUJILLO jz Kolumbije, Tamara REMŠAK iz Nazarij in David STERGAR iz Gornjega Grada.
Žalec
Poročili so se: Angela ROM in Nejc JELEN, oba iz Liboj, Anica ZAZIJAL iz Žalca in Matej REDNAK iz Paroža, Mateja LIPOVŠEK in Damjan MARINC, oba iz Sv. Lovrenca, Barbara TROGAR in Darko CIJAN, oba iz Go-milskega, Maja MEDENJAK in Bojan KRIVEC, oba iz Lo-čice ob Savinji.
Velenje
Poročili so se: Tadeja ABRAM in Aleksander AV-BREHT, oba iz Velenja, Klav-dija JURKO in Robert JUR-
KO, oba iz Velenja, Tatjana JELENKO in Miran JURKO, oba iz Ljubljane, Janja GRU-ŠOVNIK iz Mislinje in Mišel TURK iz Šoštanja.
Smrti
Celje
Umrli so: Juro JAKOVLJE-VIĆ iz Celja, 81 let, Venčeslav VAŠL iz Ločice ob Savinji, 83 let, Cecilija DEŽELAK iz Mi-gojnic, 86 let, Jože GOLIČ iz Sešč pri Preboldu, 67 let, Danica CVAHTE z Lopate, 89 let, Sonja Marija BUDNA iz Celja, 81 let, Jožef RATAJC iz Celja, 76 let, Peter FAKTOR iz Celja, 96 let, Igor BELLE iz Celja, 86 let, Ivana RAMŠAK iz Laškega,
85 let, Rudolf KRAJNC iz Kaplje vasi, 75 let, Viktor GRUM iz Žalca, 78 let, Jozefa KRE-SNIK iz Gorice pri Šmartnem, 87 let.
Šentjur
Umrl je: Matjaž MASTNAK iz Šedine, 19 let.
Laško
Umrli so: Vilhelmina DŽA-FIČ iz Celja, 80 let, Eduard KAMENŠEK iz Laškega, 77 let, Uroš KNEZ iz Malih Grahovš, 28 let.
Žalec
Umrla sta: Franc VERŠNAK iz Šempetra v Savinjski dolini, 76 let, Jožef MOHORKO iz Prekope, 81 let.
Velenje
Umrla je: Martina VALENCI iz Velenja, 81 let.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kino
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 27. september
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev
PETEK,
28. september
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	CALVIN HARRIS & SAM SMITH -PROMISES	(2)
2.	JUICE WRLD - LUCID DREAMS (6)
3.	JONAS BLUE FT. JACK & JACK -RISE	(6)
4.	MARTIN GARRIX FEAT. BONN -HIGH ON LIFE	(4)
5.	CAMILA CABELLO FEAT. SWAE LEE - REAL FRIENDS	(4)
6.	LIFE OF DILLON - AMERICAN GIRL (3)
7.	ZAYN FEAT. TIMBALAND - TOO MUCH	(1)
8.	LEON BRIDGES - BEYOND (1)
9.	ELLE KING - SHAME	(2)
10.	CAPTAIN CUTS & ZOOKEPER FT. GEORGIA KU - DO YOU THINK ABOUT ME	(2))
DOMAČA LESTVICA
1.	SIDDHARTA - A.M.L.P.	(3)
2.	ANABEL - KLIC STRAN	(3)
3.	NIPKE - ČE NE BOŠ PROBU	(4)
4.	MARKO HATLAK BAND - PO SLEDEH	(4)
5.	JAN PLESTENJAK - POVEJ MI, KAJ BI RADA	(1)
6.	NUDE - KAKŠEN DAN	(1)
7.	I.V.Y - PARFUM	(5)
8.	LAURYLIN & JAN BOGATIČ - SANJAL BOM	(5)
9.	ZLATKO FT. SEVERA GJURIN -KARAVANA GRE NAPREJ	(2)
10.	FLIRRT - 20 LET NAZAJ	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
LANA DEL REY - MARINERS APARTMENT COMPLEX ROBIN SCHULZ & PISO 21 - OH CHILD
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
KEVIN KORADIN - VISOKO SARA LAMPREČNIK - UJETA (ORTOX & SPECTRUM REMIX)
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 29. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 30. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 1. oktober
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato,
13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna,
14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 2. oktober
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 3. oktober
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik,
13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. Stanka Fajsa: Kakor metulj
2.	S. O. S. Kvintet: Rad me imaš
3.	Srčni muzikanti: Dragi sin
4.	Norost: Dekle mojih sanj
5.	Žargon: Noro dobra
CINEPLE
Spored od 27. 9. do 3. 10.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Christopher Robin - fantazijski, družinski
sobota, nedelja: 13.50 Fantastično popotovanje fakir-ja, ki je obtičal v Ikeini omari
-	premiera; drama, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.45
sobota, nedelja: 14.00, 18.45 Gajin svet - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 18.00, 19.00 sobota, nedelja: 13.45, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh., 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.20, 16.20 Mamma Mia: Spet začenja se!
-	muzilkal, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 19.50
sreda: 19.30
petek sobota: 19.50, 22.05 Megalodon: Predator iz globin
-	akcijski, fantazijski
od četrtka do srede: 21.10 Milo za drago - misteriozni, kriminalni, triler od četrtka do srede: 20.50 Misija: Nemogoče - Izpad - akcijski, pustolovski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 petek, sobota: 16.00, 21.50
Moj kuža Patrick - družinski od četrtka do srede: 16.00 Nuna - grozljivka, triler četrtek, petek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.30 petek: 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 sobota: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30
nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Pepermint: Angel maščevanja - akcijski triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.20 petek, sobota: 18.20, 20.20, 22.20 Pravičnik 2 - triler, akcijski od četrtka do srede: 18.50 Predator: Vrnitev - akcijski, fantazijski
od četrtka do srede: 20.40 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.30, 16.40 Večerna šola - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.40, 17.50, 20.00 petek, sobota: 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 sreda: 17.20, 19.50 Vohun, ki me je nategnil - komedija, akcijski od četrtka do torka: 19.30 Zvezda je rojena - muzikal, drama sreda: 20.00
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Moj kuža Patrick - kom. 18.15 Pikica, koko in divji nosorog - animirani, sinh. 19.45 Milo za drago - misteri-ozni triler
22.00 Vsi vejo - triler SOBOTA
18.00 Milo za drago - misteri-ozni triler
18.15 Pikica, koko in divji nosorog - animirani, sinh. 19.45 Vsi vejo - triler
novi tedniki			
90	,6 95,1 95,9 1		30,3
rad		io celje I	
Vedno г Илжој/
20.15 Moj kuža Patrick - komedija NEDELJA
16.00 Pikica, koko in divji nosorog - animirani, sinh. 18.00 Gajin svet - mladinski, premiera s filmsko ekipo 19.00 Vsi vejo - triler 20.30 Mary Shelly - romantična drama
PONEDELJEK
18.00 Gajin svet - mladinski 20.00 Na obali Chesill - romantična drama
iiiciropol
ČETRTEK
19.00 Vsi vejo - drama PETEK
18.00 Oče in sin na neslužbeni poti - komedija
20.00 Fantastično popotovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari - komična drama SOBOTA in NEDELJA 17.00 Gajin svet - družinski 19.00 Oče in sin na neslužbeni poti - komedija
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 27. 9.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Zemlja pleše
voden ogled razstave; sledila bo Muzejska učna ura: Vsak odpadek ima svoj dom; skupine imajo vstop prost
9.30 in 11.30 Dom kulture
Velenje, Velika dvorana Glavko in Zbrk: Čarovnik Nik, Bimbo teater Ljubljana; igrana predstava
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Z glasbo v čas slovenskih taborov
PETEK, 28. 9.
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Dan raziskovalcev: Zemlja pleše
javno vodstvo po razstavi; vstop prost
18.00 Grad Podsreda_
Lončenina za praznično peko, odprtje razstave v okviru dogodkov ob Dnevih evropske kulturne dediščine
19.30 SLG Celje_
Florian Zeller: Oče
premiera; izven abonmaja
SOBOTA, 29. 9.
19.30 SLG Celje_
Bela Pinter: Naše skrivnosti
abonma po posebnem razporedu in izven
NEDELJA, 30. 9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
19.00 Dvorec Novo Celje
Predstavitev monografij Mihe Maleša, sledi voden ogled s kustosi; vstop prost
TOREK, 2. 10.
19.00 Dom svetega Jerneja Vojnik
Redovništvo na Slovenskem in delo Antona Martina Slomška
predstavitev knjige dr. Bogdana Kolarja
SREDA, 3. 10.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Pika Nogavička prvič v šoli, gledališka predstava OŠ Ljubečna
NAPOVEDNIK
23
ШП7Г
muzej novejšezgodovinelcelje
TEDEN OTROKA V MnZC
Z igro do dediščine
V tednu otroka vas vabimo na brezplačne dogodke v Muzej novejše zgodovine Celje:
- v torek, 2. oktobra, med 16.30 in 17.30: vodstvo po razstavi Zemlja pleše, igranje in menjava igrač;
-	v soboto, 6. oktobra, ob 11. uri: družinska ustvarjalnica Gremo v
vesolje;
-	v nedeljo, 7. oktobra, ob 16. uri: družinska ustvarjalnica Zemlja
kliče SOS.
Vabljeni! VSTOP PROST!
Več info: www.muzej-nz-ce.si
Ђ
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-skl. US, 76/14-odi. US, 14/15 - ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Začret - območje ZA-6-1
(1)	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev Odloka o občin-
skem podrobnem prostorskem načrtu Začret - območje ZA-6 (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Območje OPPN predstavlja del nezazidanih stavbnih zemljišč in leži med lokalno cesto Celje vzhod - Ljubečna, zaščitenim gozdom in cesto na Teharje ter obsega parcele in dele parcel št.: 1022/14,1022/15,1022/17, 1022/35,1026/2,1028/8,1028/9,1028/10,1028/12,1028/17, 1028/18, 1028/19, 1028/20, 1028/21, 1028/22, 1028/23, 1028/25,1028/30,1028/31,1028/43,1028/44, vse k.o.Trnovlje.
(2)	OPPN podaja podrobnejša določila glede komunalne ureditve stanovanjske soseske in na novo zasnovane ureditve prometa, tudi mirujočega. Na novo je zasnovanih 17 parcel, namenjenih gradnji, na katerih je možna gradnja stanovanjskih stavb. Izgradnja stavb je možna postopoma, pri čemer je treba območje najprej komunalno in prometno urediti.
II.
Gradivo bo javno razgrnjeno od 4.10. 2018 do vključno 5.11.2018:
v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke. III. nadstropje,Trg celjskih knezov 9, Celje in
na sedežu Krajevne skupnosti Ljubečna, Kocbekova ulica 45, Ljubečna
III.
Javna obravnava bo 24.10. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe
in predloge na spremembo prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 5. 11. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo. Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN ZA-6-1«.
(2)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti
in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_planiranje_sta-lisca in na mestih javne razgrnitve.
(3)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
18.00 Celjska kulturnica
Lepa beseda lepo mesto najde
literarni večer; dogodek bodo popestrili učenci GŠ Celje; vstop prost
18.00 Mestna knjižnica Velenje Puščavski zapisi
predstavitev knjige Luke Vlaoviča
18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
1. javna produkcija
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Prva fotografinja med sestrami usmiljenkami
odprtje razstave fotografij Hermine Pacek
Ostale prireditve
9.00 do 18.00 Ekomuzej
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in Savinova hiša Brezplačen ogled ob svetovnem dnevu turizma
9.00 do 18.30 TRC Jezero Velenje
Pikin festival
dogajanja v Pikini deželi
9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje
Pikin festival, Kraljestvo živali: ustvarjalno raziskovanje zemeljskega, vodnega in zračnega kraljestva; ustvarjalne delavnice
od 10.00 do 18.00 Grad Podsreda Dan odprtih vrat Gradu Podsreda ob svetovnem dnevu turizma
17.00 Knjižnica Laško
Pogovor, pravljica in gibalnica z Rokom in Tino Marguč
17.30 Stari grad Celje_
Urice groze - ciklus predavanj ob razstavi Teater groze
Sodomija - najhujši zločin proti naravi; predava: dr. Andrej Studen
17.30 TRC Jezero - Slonov oder Pikin festival: Kraljestvo živali s tolkali
koncert tolkalcev Glasbene šole Velenje
18.00 Pred vhodom v TIC Celje
Alfredova uganka
zabavna pustolovščina v starem mestnem jedru
18.00 Osrednja knjižnica Celje Hospickafe, vstop prost 19.00 Glasbena šola Velenje
Večer prijateljstva: Velenje - Sarajevo
PETEK, 28.9.
8.00 do 19.00 Pri Domu II.
slovenskega tabora Žalec
Razstava malih pasemskih živali
tudi v soboto ob istem času; v nedeljo od 8. do 17. ure
9.00 do 18.30 TRC Jezero Velenje Pikin festival
dogajanja v Pikini deželi
9.00 do 13.30 in 15.30 do 18.00 TRC Jezero Velenje Pikin festival, Kraljestvo živali: ustvarjalno raziskovanje zemeljskega, vodnega in zračnega kraljestva; ustvarjalne delavnice
10.00 do 17.00 Osrednja knjižnica Celje
Dan raziskovalcev
program je namenjen obiskovalcem vseh starosti
10.00 do 18.00 Dvorana KS Ljubečna
Tropski svet, odprtje razstave eksotičnih živali in rastlin
15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljično doživetje: Čudak Johnny Jabolčna peška
priredba pravljice ameriških priseljencev
16.00 Pred obrambnim stolpom v Žalcu
Svečana trgatev trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu
17.30 TRC Jezero - Slonov oder Pikin festival, nastop Plesnega studia M-dance
18.00 Mia Bianca Velenje Oktoberfest
19.00 Kulturni dom Vojnik
Grajska poroka, sodelujejo: Arclinski fantje, harmonikarski orkester, Moški pevski zbor, dramska skupina, Taščice, Kolorina, BMK-teh-nična skupina
22.00 Branibor club Celje
ROKtober fest s skupino Help
SOBOTA, 29.9.
5.00 Odhod iz Migojnic Pohod na Jerebico
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 TRC Jezero Velenje, zbirno mesto pri čolnarni Pikina jadralna regata za zlato piko
9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
10.00 do 18.00 TRC Jezero Velenje
Pikin dan 10.00 Hmezadova stolpnica
1. juriš na Hmezad, tek po stopnicah
13.00 Šotor na igrišču pred OŠ Vojnik
Piknik s srečelovom in nastop pevskega zbora
od 14.00 dalje Tržnica pri fontani Žalec
3. Savinjski Oktoberfest
ob 14.00 otroški Oktoberfest; ob 16.00povorka in hmeljarski likof; ob 19.00 odprtje Oktoberfesta z Ognjenimi muzikanti in The Moonlighting Orchestra
16.00 do 18.00 Drevesna hiška v Mestnem gozdu Celje Rojstni dan Drevesne hiške, bralna urica z delavnico, glasbeno kulinarično popotovanje ter voden gozdni sprehod do Drevesne hiše: zbirno mesto pri Meškovem studencu; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
17.00 TRC Jezero - Slonov oder Zaključna slovesnost Pikinega festivala s podelitvijo najvišjih priznanj
koncert Andreje Zupančič 21.00 Velenjska plaža
Kingston, koncert
PONEDELJEK, 1.10.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje, delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Mestna knjižnica Velenje Filmoljubci: beremo filme
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Najlepše slovenske panorame
predavanje z diapozitivi; predava Franci Horvat v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva: Po sledeh zaprašenih žalskih pisem
stara pisma s poštnim žigom Žalca bo predstavil Veni Ferant, član FD Žalec
20.00 Narodni dom Celje Besede miru
video prireditev o notranjem miru; vstop prost
TOREK, 2.10.
16.30 Muzej novejše zgodovine Celje_
Z igro do dediščine v Tednu otroka: Zemlja pleše, vodstvo po občasni razstavi, igrarije in menjava igrač; za otroke in družine brezplačno
18.00 Savinov likovni salon Žalec
Likovni krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje, odprtje razstave
18.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše
SREDA, 3.10.
6.30 do 8.00 Celjski mladinski center
Brezplačen zdrav slovenski zajtrk
9.00 do 17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Dan odprtih vrat rudarskega muzeja ob Tednu otroka
17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga, namenjena otrokom, starejšim od treh let; izvajali jo bosta Nina Časi in Metka Pivk Srdič
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Od kave do kofetkanja
pogovor o kavi in njeni pripravi ter o vplivu na družbo in druženje; vstop prost
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Stari grad Celje - stranska dvorana Romanskega palaci-ja: razstava Življenje v knežjem mestu članov Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje; do 30. 9.
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josiča Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
AQ galerija Celje: razstava Tine Urbajs, Nejca Dreva, Zale Kramperšek in Neli žlatoper: IV; do 1. 10.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Skrivnosti letenja; do nadaljnjega
Galerija erotike Račka: Festival Grda račka: Produkcija želje in užitka; do 28. 10.
Celjska kulturnica: slikarska razstava Jožeta Barachinija, člana KD Svoboda Celje; do 3. 10.
Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Marjan Skumavc Srečanja; do 30. 9.
Likovni salon Celje: razstava Paule Muhr: Rage!; do 14. 10.
Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't know; do 31. 12.; fotografska razstava, Celje - pozabljeno mesto; do 15. 10.
Številka: 3505-20/2017-9 Datum: 20.9. 2018
Dom kulture Svoboda Griže:
likovna razstava likovne skupine Prijatelji iz Celja; do 28. 9.
Knjižnica Laško: Strokovno, znanstveno in domoznansko delo prof. dr. Toma Korošca; v času odprtosti knjižnice do 30. 9.
Muzej na Velenjskem gradu: Z veslom in s peresom po svetu; do 30. 9.;
Bojan Šrot župan
Galerija Velenje: razstava Ančke Gošnik Godec, ilustracije za velike in male otroke; do 6. 10.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Danijele Lončar Srečnolonice; do 30. 10.
Galerija Velenje: razstava ilustracij za velike in male otroke Anke Gošnik Godec; do 6. 10.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencij a@nt-rc. si Vodja marketinga: Bojan Kune
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcij skega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Celjsko podzemlje preseneča s svojo zgodovino
Pregled razvoja kanalizacije od antičnih časov do danes je na ogled v Zgodovinskem arhivu Celje
110-letnica prvega celjskega vodovoda je bila nekakšen povod za pripravo nove razstave Celjsko podzemlje, ki so jo pripravili Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski muzej Celje in podjetje Vo-dovod-kanalizacija Celje. Poleg vseh novosti na tem področju je največja zanimivost, da v sklopu sodobne kanalizacijske mreže deluje še vsaj štiristo metrov kanalov iz časa rimske Celeie.
Mesto Celje je svojo prvo kanalizacijsko napeljavo dobilo že v času rimske Celeie. Zgrajena je bila istočasno z razvejanim cestnim omrežjem v sredini in drugi polovici 1. stoletja našega štetja. »Kanale so v antičnem času gradili tako, da so v jarek položili plitev širok temelj, nanj postavili od 30 do 50 cm debela in vzporedna zidova ter ju na vrhu pokrili s kamni-
timi ploščami,« sta zapisala v katalogu, ki je izšel ob razstavi, soavtorja razstave Maja Bausovac in Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje. Celoten sistem kanalov rimske Celeie ni znan. Do zdaj so raziskali 1.460 metrov rimskih kanalov, v sklopu današnje kanalizacijske mreže jih še vedno deluje štiristo metrov.
V srednjem veku zaton kanalizacijskega sistema
Po zatonu antike stari kanalizacijski sistem v mestu ni več služil uporabnikom, odpadna voda in fekalije so se zbirale kar v preprostih greznicah. Celjani so v srednjem veku potrebo opravljali v preprostih straniščih, pod katerimi so bile izkopane jame za zbiranje fekalij, ali v nočne posode, ki so jih ob-
časno praznili v obcestne jarke. Iz strahu pred epidemijami se je kanalizacijsko omrežje v mestnih središčih načrtno začelo širiti v drugi polovici 19. stoletja.
Deponija za fekalije
V 80. letih 19. stoletja so najprej rešili problem odvajanja odpadnih vod in odvoza fekalij. Soavtorica razstave in kataloga Hedvika Zdovc iz ZAC je povzela odlok celjskega mestnega sveta iz leta 1882. V njem je zapisano, »da se v mestne kanala lahko izpelje le hišna odpadna in meteorna voda, straniščnico je prepovedano spuščati v mestne kanale. Za zbiranje blata se ob stanovanjskih hišah naj uporabljajo betoni-rane greznice«. Vpeljali so moderno pnevmatično praznjenje greznic, to je bilo mogoče z zračnimi sesalka-mi, ki niso sprožale neprijetne vonjave. Fekalije so najprej odvažali v Levec, z njimi so gnojili tamkajšnja polja, koncesijo so podelili Karlu Simi. Po letu 1899 so straniščne odpadke vozili na deponijo, ki so jo imeli v gozdu na Ostrožnem.
Pobiranje kanalščine za nedelujoč sistem
Čeprav je bil že leta 1905 pripravljen projekt za enoten kanalizacijski sistem, se je izvedba zavlekla. A celjska občina je leta 1907 začela pobirati kanalščino, čeprav kanalizacija še desetletja kasneje ni delovala tako, kot bi morala. Še leta 1950 je v poročilu Poverjeništvo za komunalo Mestnega ljudskega odbora Celje o komunalni problematiki poročalo,
da je bila obstoječa kanalizacija nepopolna, potekala je po slučajno nastalih rimskih kanalih, srednjeveških zidanih in novejših nesistematično povezanih betonskih cevnih kanalih. Znaten del mesta ni imel kanalizacije, glavnih zbiralnikov ni bilo, prav tako ne čistilnih naprav oziroma so jih nekatera industrijska podjetja imela še iz časa pred vojno, vendar jih niso uporabljala. Tudi to je vključeno v zadnji del razstave, kjer je predstavljen pregled kanalizacije od konca druge svetovne vojne do gradnje čistilne naprave na območju Rifengozda, ki je bila v uporabo predana leta 2004. Novejši del razstave je delo Jožeta Kranjca.
314 kilometrov je skupna dolžina kanalizacijskega omrežja v Celju, Vojniku, Štorah in na Dobrni.
Zagotovo je vsako obdobje ponudilo izboljšave na področju kanalizacije, a verjetno je za vsakega obiskovalca ali Celjana zanimivo to, da danes, skoraj dva tisoč let po gradnji, rimski kanali še vedno služijo za odvajanje odplak iz mesta, še posebej v južnem delu mesta, kjer so tudi najbolje ohranjeni.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Avtorji razstave: od leve stojijo Jože Kranjec, Jure Krajšek, Hedvika Zdovc in Maja Bausovac
FOTO TEDNA
Fotografija nikoli ne laže, avtor pa večkrat
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve ^zaodbe
Št. 39 / Leto 73 / Celje, 27. september 2018
Celjski atletski veterani zmagovali
*	^	str. 35
V
Sport špas za vse	Daniela Burjan, Miss Earth Velikani mehkega srca str. 45
generacije str. 31	Slovenije str. 37
26
INTERVJU
X S smrtno ne- X X varnostjo v rokah. Ob \ / odgovoru na vprašanje, kako ^ prepoznati zeleno mušnico, je bil Amadeo Dolenc zelo slikovit: »Na avtomobile se bolj slabo spoznam, ampak fička od mercedesa bi pa že ločil. Ampak ljudje pri zeleni mušnici
zamenjajo prav fička z mercede-\ som, torej zamenjajo jo z mla- / \ dim dežnikom ali celo z / golobico.«
m
m ШЏ: :'>
Množica gobarjev
pleni v gozdovih, inšpektorji brezzobi tigri
Amadeo Dolenc, predsednik Mikološke zveze Slovenije
O gobah se je težko pogovarjati v pisarni ali lokalu, zato smo tokratni intervju opravili v najbolj avtentičnem okolju, v gozdu. Eno ključnih nenapisanih pravil gobarjenja je, da drugemu gobarju ne razkrivaš mest, kjer si nabiral gobe. Med gobarji pač vlada tudi konkurenca, prestiž, če želiš priti do najboljših primerkov. Mikrolokacije nastajanja intervjuja torej ne bomo razkrili, navedimo samo, da je šlo za širše območje Ljubečne.
Z Amadeom Dolencem, predsednikom Mikološke zveze Slovenije in članom upravnega odbora Gobarskega društva Bisernica Celje, smo se sicer pogovarjali na čudovito petkovo jutro, ko je nabiral gobe za razstavo gob v Planetu Tuš v Celju, ki jo Bisernica tradicionalno pripravlja zadnja leta.
Letošnja gobarska sezona je menda spet ena tistih izjemnih, rekordnih. Kaj je razlog za to, da gobe tako »noro« rastejo? Kaj se je pri vremenu tako izšlo in osrečilo gobarje?
To je mogoče pripisati obilici vlage in primernim temperaturam. Najbolj pomembno je, da ponoči ni previsokih padcev temperature, trenutno svoje prinese tudi megla. Ko že govorimo o rekordni rasti: po naši analizi je vsako sedmo leto zelo dobro med povprečnimi gobarskimi sezonami, vsako petnajsto leto je izjemno. Rekel bi, da je torej letošnje leto gobarsko izjemno.
Kaj trenutno najbolj raste med užitnimi gobami?
Trenutno najbolj rastejo gobani, zato je pol Slovenije navalilo v gozdove. Zelo veliko je tudi dežnikov, nadpovprečno veliko je tudi lisičk. Precej je tudi drugih vrst gob, prednjačijo »jurč-ki«, kot ljudje praviloma rečejo vsem gobanom.
Ob obilju gob, ki so pritegnile množice v gozdove, se je pri Slovencih sprožil običajen odziv. Navdušeno so se zagnali na lov za zakladom, tako so robovi naših gozdov in gozdnih cest polni avtomobilov. Kako si razlagate navdušenje Slovencev gobarjev, ki pri nekaterih meji že na norost?
Vedno znova poudarjam, da smo Slovenci gobarsko najbolj »nor« narod v Evropi. To zanesljivo drži. K tej masov-nosti veliko prispevajo tudi družbena omrežja, na katerih se nekateri hvalijo s celimi gorami gobanov, celo na žalost z zavarovanimi karžlji. Potem si nekdo misli: bom še jaz ujel en košček sreče.
Koliko jih med vsem temi navdušenci upošteva zakonodajo pri nabiranju gob, torej tisti ključni del, da lahko naberejo dva kilograma gob na osebo?
Zelo malo. Nadzor je skromen, saj je pri nas samo šestnajst inšpektorjev, kar je odločno premalo. Poudariti moram, da smo pri mikološki zvezi začeli izobraževanje naravovarstvenih nadzornikov, dogaja se namreč, da inšpektor ne pozna zavarovanih gob.
Kako potem inšpektorji sploh lahko izvajajo nadzor? V tem primeru so torej brezzobi tigri.
»Če si član gobarskega društva, si zagotovo bolj strokovno podkovan, tudi osveščen, saj imamo v društvu kodeks in veliko pozornosti namenjamo izobraževanju. Zato je še najbolje, če ljubitelj gobarjenja postane član društva in se tam čim več nauči, predvsem o prepoznavanju strupenih in zavarovanih gob.«
Točno tako. Zato je treba tudi zvišati kazni, da bi inšpektorjem lahko povrnili stroške, ki jih imajo. Poleg tega je treba povečati nadzor takrat, ko gobe zelo rastejo. Ali ob koncih tedna, ko ljudje najbolj navalijo v gozdove. Takrat inšpektorji ponavadi doma počivajo. Že večkrat sem poudaril, da ima pameten gostinec v ponedeljek in torek zaprto, v soboto in nedeljo pa odprto. Enako mora biti, ko gre za inšpektorje in nadzor nad gobarji.
Kaj menite o globah za kršitve pri nabiranju gob? So primerne, bi morale biti višje? Za
nabrane gobe čez dva kilograma je kazen 208 evrov, za zavarovane več kot 400?
Bolj pametna rešitev se mi zdi, da bi bile
globe precej višje globe in da kršitelju ne bi odvzeli gob: tisti, ki je nabral preveč gob, naj jih potem tudi odnese domov, saj jih je drago plačal.
Kako bi vi določili globe?
Za nabiranje zavarovanih gob bi predpisal podobne kazni, kot veljajo za krivolov pri lovcih in ribičih, ali kazni po sistemu, kot velja za kršitev cestnoprometnih predpisov. Naravo je pač treba ohranjati.
Kako je z objavami fotografij gobarskih primerkov na družbenih omrežjih, so te lahko vir za prijavo in izrek globe?
Po dogovoru z republiško inšpektorico tudi fotografije veljajo za prijavo. Nasploh imamo obljube od inšpektorata, da bo nadzoru nad nabiranjem gob v prihodnje posvečene več pozornosti, da bo gobarjenje prešlo iz C- v A-skupino nadzora.
Kako si razlagate to obsedenost pri nekaterih »strastnih« gobarjih, ki polnijo cele zabojčke, prtljažnike, v gozd domala prihajajo s kombiji?
Še enkrat poudarjam, vse to je posledica preslabega nadzora. Krepko bi premislili o takšnem početju, če bi bil nadzor strožji.
Koliko je pri tem pridobitništva?
Če ima kdo prijavljeno dopolnilno dejavnost, potem je vse v redu. Če tega ni, seveda zelo presega predpisano količino nabranih gob, ki jo določa zakonodaja. V »gajbicah« se žal velikokrat najdejo tudi zavarovane gljive, kot je na primer že omenjeni karželj.
Kaj takšno brezobzirno plenjenje neodgovornih gobarjev v gozdu pomeni za rastišča gob?
Ni dokazov, da bi pobiranje gob vplivalo na rast, bolj posegi v naravo. Na primer to, da nekateri brcajo gobe, jih pohodijo, nabirajo v polivinilaste vrečke. Zato je priporočljivo gobo na rastišču očistiti. Sam recimo starega gobana tudi obesim na vejo, za razširjanje in sejanje trosov. Da sploh ne omenjam tega, da nekateri lomijo električne pastirje, kradejo kmetom, nepravilno parkirajo ...
Kakšne so kršitve pri zavarovanih gobah, po katerih prepovedanih sadežih še posegajo?
Med zavarovanimi gobami ni prav veliko kulinaričnih presežkov, so na primer vlažnice, že omenjeni karželj in še kakšno gobo bi lahko našli. Najprej je bilo na seznamu 77 zavarovanih gob, zdaj jih je 41.
INTERVJU
27
»Na pamet govoi kako prepoznati strupeno gobo, je bolj težko, zato je najbolje gobo prinesti strokovnjaku, sicer pa velja zlato pravilo: nabiraj le tiste gobe, ki jih poznaš.«
»Meni ni prav nič nerodno kaj vprašati, kajti odlika poznavalca gob je, da prizna, da nečesa ne pozna. Kadar gredo strokovnjaki v gozd, rečejo, da gredo pobirat tisto, česar ne poznajo, da potem preučijo. Marsikdo mi prinese pokazat gobe in kar vem, pojasnim. Sicer pa opišem naši mentorici iz društva po telefonu ali ji pokažem ter potem prinašalcu gobe posredujem informacijo.«
Zakaj prihaja do takšnega izumiranja zavarovanih gob?
Na podlagi večletnih analiz smo ugotovili, da so nekatere že popolnoma izginile, predvsem zaradi posegov v gozdove. Vožnja strojev in prevažanje dreves iz gozda uničujeta rastišča gob, micelij, tako gobe postopoma izginjajo.
Že nekaj časa se govori o uvedbi dovolilnic za nabiranje gob. Kakšno je trenutno stanje pri dogovarjanju med mikološko zvezo, lastniki gozdov, pristojnim ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Čeprav se dogovarjamo že približno dvajset let, se zadeva še ni premaknila z izhodiščne točke. Tudi zato, ker ni bilo soglasja o tem, kam naj gre denar od pobranih dovolilnic. Lastnikov gozdov je malo več kot štiristo tisoč. Mislim, da bi bilo najbolje, če bi dovolilnice izdajali zavodi za gozdove po že omenjenem opravljenem kratkem izpitu. Denar bi lahko šel, kot je bilo predvideno pri prvem projektu, za obnovo gozdnih cest.
Koliko naj bi stala dovolilnica?
Tudi glede cene dovolilnice, ki bi bila kot neke vrste vinjeta, so zelo različni pogledi, razmišljanja o ceni segajo od deset do trideset evrov. Pri čemer bi člani gobarskih društev plačevali polovično ceno.
Kdaj računate, da bi lahko prišlo do dogovora glede dovolilnic, da bi te končno ugledale luč sveta?
Pritisk lastnikov gozdov je vedno večji in menim, da so dovolilnice zelo blizu. Če ne prihodnje leto, leta 2020 skoraj zanesljivo. Sicer je pri uvedbi dovolilnic še kakšna dilema: na primer, ali naj veljajo za celotno Slovenijo ali samo za ogrožena območja. Na primer za Pokljuko, Brkine ...
K čemu si vi nagibate?
Za celotno Slovenijo. Če se ponovno oprem na izkušnjo v sosednji Italiji: tam so pred leti imeli celo tako urejeno, da se ob ponedeljkih ni smelo iti v gozd. Da si živali, sadeži, skratka gozd v celoti, malo odpočijejo. Tudi to ni neumno.
Omenili ste opravljanje izpita za takšno dovolilnico. Kaj naj bi takšen izpit vključeval, kakšna znanja bi preverjali?
Poznavanje strupenih in zavarovanih gob, predvsem tistih, ki so kulinarično zanimive. Da je gobar seznanjen z možnostmi in nevarnostmi zamenjave gob. Seveda tudi osnovno poznavanje zakonodaje. Lahko bi zajeli tudi
kakšno poglavje iz kodeksa o nabiranju gob, na primer obnašanje v naravi. To bi bilo dovolj.
Nekoč ste dejali, da ko greste gobarit, odhajate v gozd poslušat tišino. Cilj gobarjenja torej ni nujno to, da najdeš gobo za vsako ceno, in ni povezan s količino nabranih gob.
Gobarjenje je ena najboljših oblik rekreacije, pri kateri se nadihaš svežega zraka, v gozdu se dobro počutiš, najbrž pa nabereš tudi gobe. Če najdeš petdeset gob, pomeni, da si se tolikokrat pripognil. Torej je tudi dobra telovadba (smeh).
Zakaj je treba nabirati gobe zjutraj?
Če nič drugega, da slišiš, kako se prebuja jutro, da poslušaš ptičje petje, pa še bolj prijetno, sveže je zjutraj. Zame je sicer jutro nasploh najlepši del dneva.
Greste kdaj tudi popoldne v gozd?
Tudi včasih, potem ko je že hladneje in če me kdo pokliče, da grem z njim po štorov-ke, zajčke ...
Popoldansko nabiranje gob je lahko tudi nevarno, saj je v gozdu že manj svetlobe in se lahko tudi izgubi mo. Sploh je nevarno, če nas ujame mrak.
Tudi sam se že izgubil v gozdu v mlajših letih, ker se je že mračilo, resda samo za krajši čas. Potem sem vendarle našel pot iz gozda in izhodiščno mesto.
Kaj svetujete gobarjem, da se ne bi znašli v takšni kočljivi situaciji, da se ne izgubijo v gozdu?
Najbolje je gobariti v dvoje. Če grem na neznane terene, si vedno zapomnim kakšno značilno točko. Vprašam kmeta, če lahko tam parkiram avto, in vprašam, kako se reče pri tej hiši. Če se slučajno izgubiš, da lahko potem poveš, pri kateri hiši imaš avto.
Kdaj je vas zagrabila gobarska strast?
Kot pove večina, jih za gobarjenje navdušita dedek ali babica. Mene je dedek, ki je bil ume-
tnik in me je kot zakrknjen Slovenec preimenoval v Ljuba. »Bi pogledal, kaj je tam doli?« mi je rekel, ko sva bila v gozdu. Na tistem mestu je bilo 64 poletnih gobanov. Od takrat sem navdušen gobar, ker sem mislil, da sem pač jaz našel te gobe. Šele kasneje, ko sem že imel družino, sem ugotovil, da je bilo to nastavljeno zaradi vcepljanja ljubezni do gob in narave.
Ta strast se je potem samo še krepila, mar ne?
Sam se imam sicer bolj za organizatorja kot poznavalca. Poznam približno 150 gob. Če se malo pošalim, pri gobah velja podobno kot pri imenih ljudi: na primer nekdo se ti predstavi, da je Jože, čez eno leta ga pozdraviš, a ne veš, kako mu je ime. Podobno je tudi pri gobah. Seveda se vsako leto poučim o kakšni novi gobi. , Tudi zato, ker imamo v našem celjskem gobarskem društvu res dobrega strokovnjaka, predsednico društva Ano Ivanovič, ki
ima ima najvišji strokovni naziv poznavalca gob, to je mentor determinator. Gob je vsega skupaj tri tisoč, prepoznati jih je mogoče šeststo do sedemsto, vse ostale z mikroskopom.
Večina najraje nabira gobane, lisičke, de-žnikarice ... Kaj so vaši favoriti pri nabiranju gob, kaj je vaša trofeja, da ste zelo zadovoljni, da jo najdete?
Najbolj sem navdušen nad lisičkami, ker imajo prav poseben okus in vonj, sicer pa tudi nad kakšnimi štiridesetimi vrstami ostalih gob.
Na katerem področju vidite največje izzive kot predsednik Mikološke zveze Slovenije?
Naša glavna dejavnost v zvezi je izobraževanje. Pripravljamo jih za strokovnjake na vsakoletnem mikološkem srečanju dr. Dušana Vrščaja v Kozjem. Zelo poudarjamo mikroskopiranje, organiziramo izpite za pridobitev strokovnega naziva, za determinatorja svetovalca, determina-torja samostojnega svetovalca in determinatorja mentorja. V društvih pripravljajo izobraževanje za naziv determinatorja pripravnika. Izobraževanje tako v mikološki zvezi kot v društvih je ključnega pomena, le tako ob že omenjenem večjem nadzoru bo mogoče spremeniti obnašanje v gozdu in dvigniti kulturo gobarjenja.
Kakšno je zanimanje ljudi za udeležbo na teh izobraževanjih?
Kar veliko. Za nove rodove strokovnjakov ni nobene bojazni.
ROBERT GORJANC, foto: SHERPA
Na prazničnem obisku
«M ^
- A
ssft.
v Občini Braslovče
H s
ste
Obnova starega kulturnega doma največji projekt novega mandata
Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Branimirjem Strojanškom
Župan Branimir Strojanšek, ki se bo na jesenskih lokalnih volitvah potegoval za nov štiriletni mandat, je na petkovi slavnostni seji v Trnavi predstavil opravljene naložbe.
Braslovčani praznujejo občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Slavnostno sejo s podelitvijo priznanj vsako leto pripravijo v drugem kraju. Letos je bila v petek zvečer v prenovljen i telovadnic i v Trnavi, kar nekazuje Uidi na letošnjo rdečo nit projektov. Občina se je v za t dnjem letu po besedah župana Branimirja Strojanška usmeria la predvsem v postopno obnovo javnih zgradi), ki so v povp rečju stare trideset let in več.
Poleg teiovadnice v Trnavi so se loffli obnove eoma krajannv v Letušu.lčjer so zam enjali okna tev posodobili ogrevanje in strop. V dmmu na Dobrovljah so uredili poelovne prostore in prizidek gasileke gaiaže ter v domu na Gomilskem oder. aosodobili so tudi braslovško mrliško vežico ire fasado na občinski zgradbi. Do konca leta prira k ujejo prido bitev gradbenega dovoljenja za širitev centralne osnovne šole s prostori za žalsko glasbeno šolo.
Medboljpotrebnimicelovi-te prenove še vedno ostaja star kulturni dom v trškem središču. Znano je, da občina v njem namerava urediti občinaka stanovanja. Kako daleč ste?
To je še edina zgradba v občini, ki nima takšne podobe, kot bi si jo želeli. Njena celovita prenova bo tudi največji projekt v prihajajočem mandatu. Občina je letos
objavila javni razpis za izvajalca idel, na katerega so se prijavili štirje potencialni izvajalci, s katerimi se bomo sestali prihodnji mesec. Gradnja stanovanj bo načrtovana
v proračunih za prihodnji dve leti. Dogovarjamo se z državnim stanovanjskim skladom, ali bi lahko sofinanciral projekt. Na prednostni listi za stanovanja bodo seda-
nji stanovalci v graščini Žovnek, ki smo jo predvideli za turistični razvoj.
Letos poleti je bilo kar nekaj govora tudi o revizijskem poročilu računskega sodišča, ki je razkrilo nekaj nepravilnosti pri delovanju občine. Obravnavali ste ga na zadnji seji, na kateri so se prisotni svetniki strinjali z vami, da ni šlo za večje kršitve.
Vesel sem, da so svetniki razumeli, za kakšne kršitve je šlo. Ni namreč šlo za večje vsebinske kršitve, temveč za manjše postopkovne, ki so bile potrebne, da smo izvedli tisto, kar smo v proračunu predvideli. Pri nekaterih manjših vsebinskih nejasnostih se je dalo jasno razbrati, za kakšen namen smo porabili proračunski denar.
Letos jeseni nestrpno pričakujete razsodbo ustavnega sodišča glede ustavnosti državnega prostorskega načrta za del hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem. Kaj pričakujete?
Želim si, da bi ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno in da bi se ta cestna problematika čimprej razrešila. Zagovarjam tisto traso, ki bo zadostila vsem zakonskim kriterijem in bo obenem najmanj boleča za krajane. Velik korak naprej smo sicer naredili na področju preostale cestne infrastrukture. Z državo smo podpisali protokol o ureditvi krožišča v Le-tušu ter križišč v naseljih Preserje in Parižlje.
Občinska uprava si že nekaj časa prizadeva nadgraditi turistično ponudbo. Potenciala vam ob treh jezerih zagotovo ne manjka. Velikopotezne načrte imate predvsem za Braslovško in Žovneško jezero. Kaj nameravate z njima?
Občina Braslovče si je ob Žov-neškem jezeru zamislila motorični park in na jezeru »wake park« oziroma vlečnico na vodi. Že pred nekaj leti je za to območje sprejela občinski podrobni prostorski načrt, vse pravne podlage za začetek naložbe pa je septembra letos uredila še s sprejetjem občinskega prostorskega načrta. Turistični razvoj je predviden tudi za okolico Braslovškega jezera. Občina se je s projektom prijavila na razpis evropskega kmetijskega sklada. Turistični razvoj ob Braslovškem jezeru bo zagotovo tudi eden prednostnih projektov v prihajajočem štiriletnem obdobju.
Kot piko na i turistične ponudbe imate najverjetneje v mislih grad Žovnek. Kaj nameravate z njim?
Računamo, da bo zgradba v nekaj letih nudila vsebino. Načrtujemo, da bi se v enem od prostorov lahko predstavljali domači ponudniki vsebin. V mislih imamo predvsem izdelke okoliških kmetij.
ŠPELA OŽIR Foto: TT
Luščenje pire
Piro so naši predniki začeli gojiti že v bronasti dobi. Človeštvo jo pozna že več kot 10.000 let. Šele pozneje v srednjem veku jo je izpodrinila pšenica. V zadnjem času jo potrošniki ponovno odkrivajo zaradi večje hranljivosti. Vsebuje gluten, ki je dosti lažje prebavljiv kot pri drugih žitaricah. Pirina moka je odlična za pripravo zdravega kruha, peciv in keksov. Lahko jo tudi kombiniramo z ostalimi vrstami moke. Pridelek pire je manjši kot pri pšenici in treba je veliko dodatnega dela, da jo oluščimo. Zato smo nabavili najmodernejši stroj za luščenje pire. Uporablja poseben princip drsenja. Lupina se odpihuje v odlagalni koš. Pogonski motor, luščilno enoto in dovod zrna je mogoče regulirati brezstopenjsko. Postopek ohrani vse organoleptične lastnosti zrna.
Promocijsko besedilo
t
V
Kmečki ml m
Plaskan
1823
UROS ZUPANC, s.p.
IVI. Braslovče 16 33 14 Braslovče gsm: 031 396 635 e: zupanc.uros69@gmail.com
Podelili so občinska priznanja
Ob letošnjem občinskem prazniku je bilo v Braslovčah več različnih prireditev. Slavnostna seja je bila v petek zvečer v telovadnici v Trnavi. Občina Braslovče je na njej že tradicionalno podelila občinska priznanja.
Zlato plaketo je prejel Janez Rovšnik iz Zgornjih Gorč za življenjske dosežke, ki jih je dosegel z aktivnim igranjem odboj-
ke, udejstvovanjem v kraju in s sodelovanjem v različnih društvih. Dobitnici srebrnih plaket sta postali Taja Steblovnik iz Pariželj za dolgoletno uspešno trenersko delo in dosežene rezultate mlajših selekcij braslovškega odbojkarskega kluba ter Bo-žena Kosu iz Grajske vasi za dolgoletno prizadevno delo pri vodenju Turističnega društva Gomilsko. Bronasti plaketi sta le-
tos pripadli Dragu Strojanšku z Dobro-velj za dolgoletno prizadevno delo na Dobrovljah in Medobčinskemu društvu invalidov Žalec za dolgoletno izvajanje programov za invalide. Priznanje župana pa je prejel predsednik celjskega Zavoda Vozim David Razboršek, ki skrbi za inovativna izobraževanja o varni vožnji.
ŠO, foto: TT
5
Braslovški občinski nagrajenci v županovi družbi
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Njena nit življenja so gore
Pesnica in slikarka Magda Šalamon na trekingu po Himalaji do zdaj že šestnajstkrat - Nedavno kot tisti, ki jih ne predstavila novo pesniško zbirko in posnela 150. televizijsko oddajo Dotiki gora	marajo.«
»Tisti, ki imamo radi hribe, v njih vidimo veliko več
Ljubi poezijo, slikarstvo in gore. S temi tremi besedami bi lahko kratko in jedrnato opisali vsestransko kulturno ustvarjalko z Gomilskega, ki je v tamkajšnjem kulturnem domu nedavno predstavila svojo četrto pesniško zbirko Ogr-njena svetloba. V avli doma je na ogled postavila še svoja slikarska dela, ki so nastala v zadnjih sedmih letih njenega delovanja v likovni sekciji KUD Žalec.
Magda Šalamon, ki jo mnogi poznajo kot nekdanjo napovedovalko na Radiu Goldi in avtorico oddaj o gor-ništvu na velenjski televiziji, je prve pesmi začela pisati kot najstnica in je do zdaj izdala štiri pesniške zbirke -Beli vrhovi (2001), Pod roko usode (2010), Sijoča ptica (2012) in Ogrnjena svetloba (2018). »Z zadnjo zbirko pesmi želim sporočiti, da se moramo s tisto svetlobo, ki jo nosimo v sebi, vedno znova skrbno tudi ogrniti, jo negovati in varovati. Obenem želim bralce spodbuditi k razmišljanju o bistvu življenja,« pravi Šalamonova, ki je zadnji dve pesniški zbirki likovno opremila kar sama. Zadnjih sedem let je članica žalske likovne sekcije, kjer pod mentorstvom akademskega slikarja mag. Uroša Potočnika pridobiva slikarsko znanje. »Dragoceno mi je, da lahko s sliko dopolnjujem
svojo poezijo. Z barvo označim tisto, kar nosim v sebi.«
Himalaja njen drugi dom
Šalamonova piše in slika o vseh temah. Še posebej rada ima gore, iz katerih ne črpa le navdiha za svoje umetniško ustvarjanje, temveč pripravlja tudi dokumentarne televizijske oddaje Dotiki gora na VTV. Do zdaj jih je posnela že 150. Obožuje slovenske gore, nič manj ni zaljubljena v azijsko visokogorje. Na treking po Himalaji se je do zdaj podala že šestnajstkrat. »S svetom gorništva sem se srečala v osmem razredu osnovne šole, ko smo odšli na izlet na Sedmera jezera in Komno. Takrat so me prevzeli bele skale, njihova mogočnost in borovci,« se tistega prelomnega trenutka še danes spominja članica Planinskega društva Šempeter, ki se je kasneje marsikaterega planinskega podviga lotila pod mentorstvom Toneta Škarje. »Na trekingu sem vedno znova priča zanimivim, a tudi napornim in pretresljivim prigodam. Ena težjih je bila zagotovo novica o tragični nesreči Tomaža Humarja, kar sem izvedela ravno med trekingom po Himalaji.«
Nekdanji glas Radia Goldi
Spodnjesavinjčani jo zagotovo poznajo kot nek-
Magdo Šalamon mnogi poznajo kot nekdanjo napovedovalko na Radiu Goldi in avtorico oddaj o gorništvu na velenjski televiziji.
Tuje ji niso niti evropske gore. Nenazadnje je osvojila tudi Grossglockner.
danjo napovedovalko na nekdanjem lokalnem Radiu Goldu, voditeljico prireditev in bralko žalnih govorov. »Že kot majhna deklica sem se v domači kopici igrala, da sem televizijska napovedovalka. Moja vzornica je bila Nataša Dolenc. Kasneje sem zasledila razpis za radijskega napovedovalca na Radiu Goldi, kjer sem nato delala trinajst let, med drugim sem pripravlja tudi avtorsko oddajo Približajmo odmev gora in gostila številne literate,« se spominja Šalamonova, ki je v vlogi radijske napovedovalke zelo uživala, predvsem ji je bilo dragoceno to, da je lahko poslušalcem povedala nekaj več in ne samo vsakdanje stvari. Kolikor le ima prostega časa, ga z veseljem preživlja tudi s svojimi najbližjimi. Ima dva sinova, dve vnukinji, Laro in Zalo, ter vnuka Tineta, ob katerih ji zagotovo ni dolgčas.
ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv
Planinska vodnica in članica Planinskega društva Šempeter se rada povzpne tudi na domače vrhove. Fotografija je bila posneta med plezanjem v smeri Pibernik-Černivec na Štruco.
Na treking po Himalaji se je do zdaj podala že šestnajstkrat. Fotografija je nastala pod Mount Everestom.
Predstavitev njene zadnje pesniške zbirke Ogrnjena svetloba je nastala v sodelovanju s Kulturnim društvom Gomilsko. Kulturni program je med drugim obogatil avtor uvodnega razmišljanja zbirke, pater Karel Gržan, ki je s svojo duhovno globino obogatil pogovor s pesnico.
I I -	"I	■ ■ V	V ■
Ideja o severni obvoznici se živa
Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Jožetom Kužnikom
Letos mineva natančno dvajset let, odkar se je nekoč enotna občina Žalec, ki je zavzemala celotno območje Spodnje Savinjske doline, razdelila na šest manjših lokalnih skupnosti. Med njimi je občina Polzela. Ob njenem nastanku leta 1999 je v njej živelo približno 5.200 ljudi, danes jih je že več kot 6.200. Občina ima danes za približno tisoč novih občanov predvsem na račun ugodne prometne lege ob avtocesti.
»Občina Polzela je bila zadnji dve desetletji deležna hitrega razvoja, ki ga v okviru nekdanje skupne občine Žalec zagotovo ne bi mogla doseči. Država je po letu 2011 financiranje občin bistveno zmanjšala. Naš proračun je manjši za približno milijon evrov. Kljub temu smo uspeli slediti razvoju, ki sicer ne temelji na večjih projektih, temveč na številnih manjših s poudarkom na posameznem občanu. Ustanovili smo medgeneracijski center, mladinski center, vzpostavili cel kup prireditev, tudi na
meddržavni ravni,« izpostavlja župan Jože Kužnik, ki verjame, da se bo to uredilo z novo vlado, na čelu katere je nekdanji župan.
Zadnji dve desetletji sta življenje v občini Polzela zagotovo zaznamovala stečaja dveh nekoč uspešnih in velikih tovarn. Leta 2012 je najprej ugasnila tovarna pohištva Garant, letos se je proizvodnja dokončno ustavila še v tovarni nogavic Polzela. Občina na dogajanje sicer ni imela vpliva, a kljub vsemu kot župan niste sedeli križem rok.
Žal mi je, da se je proizvodnja nogavic pri nas tako žalostno končala. Tudi sam sem kot mnogi naši občani čustveno spremljal to dogajanje. Upam, da bo tovarniški kompleks čimprej dobil nove lastnike in bo območje na novo zaživelo tako v smislu nove proizvodnje kot delovnih mest. Na srečo je tovarna nogavic ugasnila v času gospodarske rasti, zato je večina zaposlenih hitro našla novo zaposlitev. Težje je za tiste, ki so nekaj let pred upokojitvi-
Župan Jože Kužnik, ki občino vodi od leta 2012, se bo na jesenskih lokalnih volitvah ponovno potegoval za mesto župana.
jo, in za invalide, ki jih noben delodajalec ne želi zaposliti.
Občinski praznik je vsako leto priložnost, da se ozremo nazaj in potegnemo črto
pod dogodki ter projekti, ki so zaznamovali preteklo leto. Kaj so tiste tri stvari, na katere ste še posebej ponosni?
V	tem letu ni bilo nekega večjega projekta, ki bi ga lahko izpostavil, a je bila zato kopica manjših razpršenih po vsej občini. V Ločici ob Savinji smo dogradili komunalno infrastrukturo in asfaltirali enega daljših cestnih odsekov. Ravnokar obnavljamo most v stari Polzeli.
V	zadnjem letu ste se intenzivno lotili obnove prometne infrastrukture.
V	načrtu imamo obnovo 25 kilometrov občinskih cest v višinskem delu občine. V sklop tega projekta sodijo Sončna cesta v Ločici ob Savinji, ki smo jo ravnokar obnovili, Cesta v gaj, ki jo bomo začeli obnavljati prihodnji mesec, in Cvetlična ulica ob tovarni nogavic, katere obnova je načrtovana za prihodnje leto. Središče Polzele si želimo prometno razbremeniti, izboljšati prometno varnost pešcev in kolesarjev. Kmalu bomo začeli graditi pločnik mimo nekdanjega Olimpa in avto-hiše Kralj proti polzelskemu gasilskemu domu oziroma gradu Komenda.
Ideja o obvoznici mimo naselja Polzela je še živa?
Tako je. V nekaj naslednji letih želimo v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo pripraviti dokumentacijo za gradnjo obvoznice po severnem delu naselja Polzela. Na obstoječo cesto bi se navezala na novozgrajenem krožišču pri pokopališču, kjer bi se čez viadukt nad železnico ob raz-bremenilniku nadaljevala do drugega novozgrajena krož-išča na odseku za Gmajno. Gre za velik projekt, ki ga občina sama ne bo zmogla financirati, zato računamo na sofinanciranje države.
S tem bi rešili tudi železniške prehode?
Rdečo nit nove prometne ureditve bi v prvi vrsti predstavljalo zavarovanje nivoj-skih prehodov čez železnico, ki jih imamo v naši občini kar štirinajst, od tega so ustrezno zavarovani le trije. Veseli me, da bomo imeli, če bo vse po načrtu, že čez dva meseca nove zapornice na železniškem prehodu v Ločici.
ŠPELA OŽIR Foto: JAN KOROŠEC
Častni občan bo postal Niko Kač
Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Na slavnostni seji na predvečer občinskega praznika bodo že tradicionalno podelili občinska priznanja. Po nekaj letih bodo ponovno razglasili častnega občana. To bo postal dolgoletni predsednik uprave nekdanje Banke Celje Niko Kač.
Naziv častnega občana bo prejel za zasluge na gospodarskem, športnem in kulturnem področju, ki pomenijo prispevek k razvoju in ugledu občine Polzela na državnem in mednarodnem področju. Pridružil se bo šestim dosedanjim častnim občanom - pesnici Neži Maurer (1999), župniku Jožetu Kovačcu (2001), pokojni slikarki Darinki Pavletič Lorenčak
(2010),	malteškemu vitezu in nekdanjemu predsedniku krajevne skupnosti Stanku Novaku
(2011),	pokojnemu zdravniku Janezu Cukjatiju (2014) in velikemu poznavalcu zgodovine ter sadjarstva v Andražu nad Polzelo Konradu Brunšku (2015).
Grb Občine Polzela bo v ponedeljek prejel Ladislav Košec za dolgoletno uspešno delovanje na področju prostovoljnega gasilstva. Dobitniki plaket bodo postali Anton Brunšek za prizadevno delo na društvenem področju in na področju prostovoljnega gasilstva, Edvard Jug za prizadevno delo na področju prostovoljnega gasilstva in Anton Blagotinšek za dolgoletno vsestransko prizadevno delo na področju gospodarstva, društvenega življenja in prostovoljnega gasilstva. Županovo priznanje bosta prejela Športno društvo Andraž in Medobčinsko društvo invalidov Žalec za aktivno in izredno uspešno delovanje na področju delovanja društev.
ŠO
kozmetična nega
oblikovanje telesa
pedikura
manikira
depilacija
podaljševanje trepalnic
mikroblading
Zahvaljujemo se našim zvestim strankam za zvestobo, saj nam zaupajo že deset let.
Delovni čas
ponedeljek, sreda in petek od 11. do 19. ure
torek in četrtek od 8. do 16. ure
telefon: 051 326 227 ali 03 5722 722
FB: Lepotni studio Solei
spletna stran: www.lepotni-studio.eu/
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Letošnjega dobrodelnega Malteškega teka se je udeležilo 67 tekačev. Na enaindvajset kilometrov sta bil najhitrejša MatejMeklav in Tanja Kramberger s Polzele. Na deset kilometrov sta slavila Dejan Uršnik Glavnina dogajanja ob letošnjem Šport špasu je bila v šoli. Za ogled gasilske opreme domačih prostovoljnih iz Mozirja in Brigita Šuper s Polzele, na pet kilometrov Matic Hribernik in Petra Siter s Polzele. (Vir: fb) gasilskih društev se je bilo vredno sprehoditi tudi po dežju.
Niso se ustrašili slabega vremena
Medgeneracijsko druženje v stari telovadnici šole - Najpogumnejši po poteh Malteškega teka
Občina Polzela je letos ob dvajsetletnici samostojnosti v sodelovanju z društvi in s šolo pripravila bogat program družabnih, kulturnih in športnih dogodkov, ki so se začeli že konec avgusta, vrhunec pa so dosegli s sobotnim medgeneracijskim druženjem. Številni občani se niso ustrašili nekoliko nižjih temperatur in dežja ter so se s svojo prisotnostjo poklonili občinskemu prazniku in obletnici samostojne občine.
Za piko na i je s prireditvijo Šport špas poskrbela še tamkajšnja osnovna šola.
Kondicijsko najbolje pripravljeni so se udeležili tradicionalnega dobrodelnega Malteškega teka. Letos je bilo takšnih kljub dežju in razmočenemu terenu 67, med njimi je bil tudi župan Jože Kužnik, ki je formalno opravo tako zamenjal za športno opremo in se pomešal med tekače in kasneje še med številne obiskovalce medgeneracijskega druženja
Gobarsko-mikološko društvo Polzela vsako leto ob občinskem prazniku pripravi gobarsko razstavo. Letos je na ogled postavilo 115 gob.
v stari telovadnici šole. »V resnici nas dež sploh ni motil. Vse načrtovane dogodke smo z določenimi prilagoditvami spravili pod streho, z izjemo petelinjih dirk, ki so odpadle. Vesel sem, da je s tekom Županov sklad postal bogatejši za 3.100 evrov.«
Kuhali gobovo enolončnico
Letos je bilo za razliko od preteklih let, ko je bilo dogajanje na prostem, središče druženja v telovadnici. Turistično društvo Polzela je v njej pripravilo tradicionalni sejem domačih dobrot in v sodelovanju s hortikultur-nim društvom podelilo priznanja za najlepše ocvetliče-ne hiše, kmetije in zgradbe kulturne dediščine. Letos se je za ocenjevanje prijavilo dvajset občanov. Petčlanska strokovna komisija je podelila enajst zlatih, sedem srebrnih in dve bronasti priznanji. Go-barsko-mikološko društvo Polzela je pripravilo razstavo gob, ki jo je pospremilo predavanje mikologa Antona Polerja iz Maribora, in gobovo enolončnico za vse obiskovalce, ki so lahko nazdravili tudi z županovim vinom. »Z medgenera-cijskim druženjem se poskušamo čimbolj približati ljudem in jim ponuditi priložnost za
Tudi učenci z učitelji se niso pustili motiti in so kljub dežju izvedli priljubljeno medgeneracijsko prireditev Šport špas, ki za razliko od preteklih let ni bila na igrišču in v okolici šole, temveč kar v šolski zgradbi.
veselo druženje,« je bistvo sobotnega druženja izpostavila nova predsednica turističnega društva Bernarda Meh.
Namenu predali kolesarnico
Tako kot polzelski balinarji, ki so na igrišču izpeljali tradicionalni balinarski turnir, se tudi učenci z učitelji niso pustili motiti in kljub slabemu vremenu izvedli priljubljeno medgeneracijsko prireditev Šport špas, ki pa za razliko od preteklih let ni bila na igrišču in v okolici šole, temveč kar
v šolski zgradbi. »Vedno imamo poleg plana a pripravljen še plan b. Letos smo torej dogajanje preselili v notranjost šole. Učenci so se zjutraj najprej razgibali skupaj s tekači in plesalci M-dance plesne šole, nato so v šoli prisluhnili predstavitvam različnih dejavnostim,« je pojasnila ravnateljica mag. Bernardka Sopčič, ki jo veseli, da so se njihovemu povabilu ponovno odzvala številna občinska društva.
OŠ Polzela se je projektu, katerega osnova je medgene-
racijsko druženje s športnim pridihom, pridružila v šolskem letu 2010/11. Šport špas je sčasoma prerasel šolske okvirje. Šola se je povezala z občino in predzadnja sobota v septembru je postala sinonim za veliko športno-družabno dogajanje v občini. Letošnjo posebnost je zagotovo predstavljalo odprtje nove pokrite kolesarnice za šolsko zgradbo, s katero sta občina in šola sklenili letošnji Evropski teden mobilnosti.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Ales
Alen SREBOCAN s.p.
041 331 560
prenoveales@gmail.com Ob Savinji 42,3313 Polzela

\ v*
mi PRENAVLJAMO za VAS
V senci elektrarne skrbijo, da sije sonce
Darko Menih v občini Šoštanj končuje svoj tretji mandat
Ob imenu občine Šoštanj naprej pomislimo na termoelektrarno. Razvpitost nekaterih energetskih zgodb, ki daleč presegajo občinske meje, je lokalno skupnost v nekaterih pogledih še bolj potisnila na rob dogajanja. A lepo urejeno mestno jedro ponuja številne kotičke, kjer se domačini družijo, ustvarjajo in se veselijo skupnih dosežkov. Kot pravi tokratni sogovornik, je Šoštanj mnogo več od dimnikov, ki jih vidimo na prvi pogled.
Občina letno razpolaga z malo manj kot 16 milijoni evrov. Tudi letos je občinski praznik priložnost za kratek pregled, kaj je bilo narejeno in kaj je ostalo v načrtih. Kot navdih ustvarjalnosti in osebne veličine se v tem letu Šoštanjčani spominjajo svojega rojaka, kiparja Ivana Napotnika. Letos namreč mineva 130 let od njegovega rojstva.
Kot pravite, je bilo vsako leto po svoje zelo delovno, letos, ko končujete svoj tretji mandat, pa ste želeli končati večino začetih projektov.
Res je. Naj začnem pri cestah. S koncesionarjem imamo sklenjeno 15-letno pogodbo in v zadnjih dveh letih je moral obnoviti 44 kilometrov. Večino tega je izpolnil, na zadnjem odseku v
Darko Menih, župan Občine Šoštanj
Gaberkah pa se bodo kmalu začela gradbena dela. Ogromno sredstev je bilo vloženih v sanacijo plazov. Pred nekaj leti smo jih v občini našteli dvesto, sanirali smo jih kar 120, najbolj ogrožajoče tudi s pomočjo države. Akutne, ki so jih povzročila zadnja neurja, rešujemo iz rezervnega sklada. Velik projekt je tudi gradnja kanalizacije s sistemom čistilnih naprav.
Največji projekt je verjetno glasbena šola.
Novo glasbeno šolo nujno potrebujemo. Vpis se zelo povečuje in trenutno imamo vpisanih več kot 160 otrok. Paradna konja našega kulturnega dogajanja sta pihalni orkester in Mešani pevski zbor Svoboda. Vsi ti bodo v novi glasbeni šoli našli svoj prostor. Pri temeljih se je zaradi vode nekoliko zapletlo, a smo težave uspešno rešili. Celoten projekt je sicer vreden 2,5 milijona evrov, od tega smo 186 tisoč evrov pridobili iz
evropskega sklada. Naj pri tem omenim še ureditev starega vrtca oziroma Lučke za mladinsko dejavnost in obnovo tartanske steze pri naši osnovni šoli.
Kako ste začeli letošnji teden mobilnosti?
S težko pričakovano novostjo, in sicer z brezplačnim avtobusom po vzoru velenjskega Lokalca. Šoštanj ski bus, kot smo ga poimenovali, trikrat dopoldne in trikrat popoldne vozi od avtobusne postaje
po krožni poti s polurnim postankom pri pokopališču. Projekt bo do božiča v poskusni fazi in res upam, da se bo prijel. Če ga ljudje ne bodo uporabljali, potem nadaljnja širitev ne bo smiselna.
Občani se pogosto sprašujejo, kdaj bo Šoštanjsko jezero podobno Velenjskemu.
Ljudje so res malo nestrpni in si želijo turistični razvoj na tem območju. Za razliko od sosednje občine imamo mi na jezeru zgolj ribiško kočo z občasnimi ribiškimi tekmovanji. Načrtov za razvoj tega predela imamo veliko. A trenutno se na tem območju še intenzivno rudari, kar povzroča velika posedanja. Dokler se zadeva ne umiri, ne moremo pridobiti nobenih dovoljenj za kakršnokoli gradnjo. Verjamem, da bo to nekoč prijeten kraj za druženje in sproščanje naših občanov, ampak zaenkrat tam ni
mogoče ničesar početi in tudi kopanje ni dovoljeno.
Kako je živeti v senci Teša 6?
Ko so nas vprašali za soglasje, so bili projekti že končani. Naša pritrditev projektu je temeljila tudi na obljubah, ki so nam jih ob tem dali. Letos smo morali dogovorjeno odškodnino oziroma donacijo lokalni skupnosti v višini 1,6 milijona evrov izterjati po sodni poti. Obojestransko smo se strinjali, da bi morali to v prihodnje zakonsko urediti podobno, kot je v občini Krško. Navaditi smo se morali tudi pogostih potresov in osenčenja mesta zaradi dimnika. Srčno upam, da bodo prezračevalni jašek iz rudnika čim prej speljali v ugasli dimnik bloka 4. Trenutno pride na plan skoraj sredi mest in zelo smrdi. Občani so ob tem upravičeno slabe volje.
StO, foto: arhiv NT
Plakete in priznanja
Občina Šoštanj praznik obeležuje 30. septembra, slavnostno sejo bo imela jutri, v petek 28. septembra. Ob tej priložnosti bodo izrekli javna priznanja ljudem, ki so v kraju pustili pečat in so pomembno sooblikovali skupnost. Plaketo bodo prejeli Marjan Kotnik, družina Trbovšek in Petra Lepičnik. Priznanja je komisija letos namenila Petru Anželaku, Bojanu Rotovniku in dr. Petru Lazarju.
Smrad iz rudnika vse bolj moteč
Avtorica Prelistanih obrazov Milojka B. Komprej z voditeljico večera Tatjano Vidmar.
Prelistani šoštanjski obrazi
Pod okriljem Zavoda za kulturo Šoštanj so v okviru občinskega praznika predstavili zbornik intervjujev Prelistani obrazi. Med leti 1998 in 2014 jih je za revijo List opravila znana šaleška kulturna delavka in literatinja Milojka Bačovnik Komprej.
Revija List izhaja od leta 1995 in je bila sprva glasilo šoštanjske občine. Bačovnik Komprejeva se je v glasili še posebej odlikovala prav z osebnimi pogovori z ljudmi, ki tako ali drugače zaznamujejo lokalno okolje. Idejo, da te pogovore ohranijo v posebni izdaji, so v vodstvu zavoda z veseljem podprli. Tokratna knjižna izdaja je prva, v pripravi pa je že tudi nadaljevanje. Torkovo predstavitev sta popestrila glasbenika Lara Krneža in Til Čeh.
StO
Zračni jašek iz velenjskega rudnika prinaša značilen vonj, ki je sredi naselja vse bolj moteč. Če je plinom primešana še voda, lahko v bližini izpusta doživite zares neprijetno presenečenje. Projekt za rešitev tega problema je menda tik pred izvedbo.
Lokalna skupnost je svoje pritožbe pristojnim posredovala že pred časom. Projektna skupina je pripravila načrte, po katerih bodo zračni jašek zdaj speljali v dimnik nedelujočega bloka 4. Kot predvidevajo, bo zrak v mestu Šoštanj za 85 odstotkov čistejši.
Foto: arhiv NT
Unikatna piva na šaleškem festivalu
Organizatorji se ob vremenskih nevšečnostih niso vdali. Šaleški festival piva, ki se je ljudem zelo priljubil, so prestavili na to soboto, 29. septembra. Turistična zveza Šoštanj je prireditev prvič pripravila leta 2015 in že takrat zabeležila več kot tri tisoč obiskovalcev.
Podatki kažejo, da smo Slovenci precej veliki ljubitelji piva, zadnja leta pa postajamo vse bolj pozorni tudi na butično mikropivovarstvo. In prav v Šoštanju bo mogoče poizkusiti unikatna piva posebnih receptur iz vse Slovenije, nekaj pivovarjev pa bo prišlo tudi iz tujine.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Virtuozinja pevskih glasov
Na obisku pri Anki Jazbec, zborovodkinji MePZ Svoboda Šoštanj
Ko stopi na oder in začne dirigirati kateremu od svojih številnih zborov ali pevskih zasedb, se zlije z glasbo. Ker je glasba njeno življenje. A njeno življenje je še toliko drugega, da le z nejevero gledaš vse, kar uspe spraviti v svojih 24 ur. Zdi se, da predana žena, mama in babica, podjetnica in umetnica ni niti za trenutek pri miru. A ko ti nameni svoj čas, ni v njem nobene ihte. Ker človek z dobro voljo, veliko vztrajnosti, vere in poguma zmore čisto vse. »Vedno sem bila takšna,« se nasmeji svetlolaska in nekaj v njenih gubicah od smeha o tem prežene vsak dvom.
Bil je čisto običajen dan. Enajstletna deklica je pospremila mamo v bližnjo cerkvico, za katero je kot ključar skrbel njen oče. Mami je rada pomagala pri čiščenju in urejanju notranjosti, ker se je mimogrede lahko splazila na kor. Tam so namreč kraljevale orgle z mehanskim mehom. Z nekaj truda je iz starega glasbila izvabila prve melodije. Vedno znova je bila očarana. In prestrašena, ko je v cerkev privihral včasih nekoliko osoren župnik. »Kdo igra?« je strogo vprašal. Mama mu je plaho razložila, da je to njena Anka. »Enajsta maša je njena,« je nepričakovano rekel in deklici naložil odgovornost za igranje ter vodenje petja v nedeljo ob 11. uri. »Seveda me je skrbelo, kako bom to izvedla in kje bom vadila, a v sebi sem verjela, da bom nekako zmogla,« se spominja. Zbor v domači cer-
»Spim vedno premalo in velikokrat si pravim, kaj bi dala, da bi imela dva povsem prosta dneva. Da bi spala od jutra do večera. V resnici pa potrebujem ta adrenalinski pogon, ves čas se mi mora kaj dogajati. Na srečo sva oba z možem takšna.«
kvi je nato vodila več kot štiri desetletja.
Harmonika namesto klavirja
Pri Verdnikovih, kot se je pisala njena družina, ni bilo denarja na kupu. A starša sta za svojih pet hčera ustvarila toplo in prijetno gnezdo. Mama je skrbela za dom in kmetijo, oče, sicer izvrsten pletar, je hodil na delo v elektrarno. Samo z obrtjo se namreč ni dalo preživeti. Njegova izjemna pletarska zapuščina je danes kljub temu razstavljena v velenjskem muzeju premogovništva. »Če bi vedel, bi verjetno kar zajokal od veselja,« pravi Anka. A njen najlepši spomin na starša, na očeta
»Vedno me je spremljala neka korajža. Zame besedna zveza ne morem sploh ni obstajala. Če bi, bi mi bilo marsikdaj v življenju verjetno lažje. V resnici je dobro, da si se sposoben malo brcniti v zadnjo plat in narediti nekaj več.«
»Čeprav je naš dom v velenjski občini, po srcu ostajam Šoštanjčanka,« prepričljivo pravi Anka Jazbec. Izpred njenega doma ji je tako najljubši pogled prav na njen domači kraj.
še posebej, je povezan s skupnim petjem. »Prepevali smo ob vseh mogočih priložnostih. Od starejših sestra sem se naučila večglasja. Težko povem, kako zelo sem občudovala sestre, ki so to znale.« Kljub velikemu talentu in veselju do glasbe dekleta niso hodila v glasbeno šolo. »Kot najmlajša sem si v četrtem razredu le izprosila, da so me vpisali.« A ne h klavirju, kot si je želela. »Vse je bilo zasedeno, poleg tega ni bilo nobene možnosti, da bi mi kupili tako drago glasbilo. Vpisala sem se k harmoniki, ki je veljala za manjvredno in dekletom ne posebej privlačno. Ampak meni je bilo vseeno. Samo da sem lahko hodila v glasbeno šolo.« Ko ji je župnik takrat dodelil enajsto mašo, je prišla domov, položila harmoniko na mizo in se tako na >suho< pripravljala na dvoročno igranje orgel v cerkvi. In opravila je odlično.
Svoboda ostaja njen prvi zbor
Ankino glasbeno popotovanje v najstniških letih je tako vijugalo med velikimi željami in omejenimi možnostmi. Izkoristila je vsako priložnost za ubrano petje in tako je že kot gimnazijka postala članica Mešanega pevskega zbora Svoboda v Šoštanju, ki je veljal za enega najboljših daleč naokrog. »Ravno ko sem odhajala študirat v Maribor, smo ostali brez zborovodje. Povsod smo brezuspešno iskali nadomestilo. Potem se je nekdo spomnil name.« Branila se je, potem pa le nekako našla možnost, da je kljub študiju in številnim drugim obveznostim uspela dvakrat tedensko voditi vaje v domačem zboru. Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj pod njenim vodstvom še danes ostaja paradni konj šaleške ljubiteljske kulture. Drugo leto bo dopolnil pol stoletja. Anka ga vodi že polnih
36 let. »Dolga leta smo bili na tekmovanju Naša pesem med najštevilnejšimi in najuspešnejšimi zbori. V zadnjem času smo dali tekmovanja nekoliko na stran, a tudi pri tem zagotovo še nismo rekli zadnje besede.« Zbor je skupaj prepotoval lep del Evrope, nase je opozoril tudi na nacionalni ravni. In čeprav danes veter v zborovska jadra povsod nekoliko pojenjuje, se šo-štanjski pevci še vedno na vajah dobivajo vsak teden dvakrat.
Hoteli so jo v Ljubljani
Na državni ravni je Anka nase opozorila tudi z izjemnim petjem otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Šmartno ob Paki, kjer je dolga leta poučevala. Tako osebno povabilo, da prevzame Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zares ni presenetilo nikogar. A ob gori njenih obveznosti se je to zdelo povsem neizvedljivo. »Ravno takrat se mi je po dolgih letih izpolnila želja, da sem se lahko izredno vpisala na akademijo za glasbo. Imela sem že družino, poleg službe sva z možem vodila še družinsko podjetje«. A včasih pridejo priložnosti bolj ob pravem času, kot smo sposobni videti. Anka je septembra letos z Otroškim pevskim zborom RTV Slovenija zakorakala že v petnajsto sezono. »Ko se ozrem, se včasih sprašujem, kako sem vse zmogla, a mi niti za trenutek ni žal. Izkušnje so neprecenljive. Nikoli si nisem mislila, da bom imela na primer možnost sodelovati z umetniki Bolšoj teatra, dirigirati simfoničnemu orkestru ali spoznati vse tiste izjemne glasbene ustvarjalce.« Glede na iskro v njenih očeh in neugnano energijo so to gotovo samo nekateri izmed kamenčkov v mozaiku še zdaleč ne dokončane slike.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Z možem Francem sta se našla pri Svobodi. Skupaj sta odprla malo trgovsko podjetje, ki skupaj z družinskimi člani danes zaposluje približno trideset ljudi. Franc najbolj uživa, ko ustvarja okrog domače hiše. Iz kleti je odstranil ogromne količine mivke, umetniške naravne skale pa so ustvarile pravo podzemno pravljico.
Harmonika ni bila njena prva izbira, odprla pa ji je vrata v svet glasbe in zato jo ima še danes rada.
Anka je mama Urše, Polone, Gašperja in Matevža. Vsi so bolj ali manj aktivni glasbeniki. Največje veselje ji prinašajo štirje vnuki, Urh in Nika ter dvojčka Vid in Maj. Kot pravi, je najlepše, ko se ob nedeljah ali ob praznikih vsi skupaj zberejo za domačo mizo. Anka seveda poskrbi, da nikoli ni prazna.
»V življenju sem se naučila ločevati prednostne stvari od vsega drugega, kar lahko počaka. Seveda ni fino, če te čaka veliko stvari, ampak včasih pač ne gre drugače.«
34
ZANIMIVOSTI
Skrivnost nepremagljive čili kraljice
»Vsega se navadiš,« se smeji Vesna Andreje iz Topolšice
Vesna Andreje ve, kako obvladati rekordno pekoče čilije
Morda ste se pred dnevi tudi vi spraševali, kdo je ženska z »rostfrei« želodcem. Če nekaterim že ob pogledu na zloglasne čili-paprike zagori požiralnik, jih Vesna zoblje kot češnje. No, morda malo pretiravamo, a v resnici je kot za šalo že tretje leto zapored na šmarskem Čili festivalu premagala vso konkurenco od blizu in daleč.
O fenomenu čilijev, ki zadnja leta navdušujejo mlado in staro, ne bomo posebej razpravljali. Marsikomu se zdi povsem nepojmljivo, da bi prostovoljno pojedel nekaj z okusom na žerjavici pečenih risalnih žebljičkov. Kljub temu je zadeva zasvojila že preseneljivo veliko ljudi. Čudna so pota hormonov sreče, a čiliji jih menda ponujajo obilo. Vesno smo sredi delovnega dne ujeli sredi Velenja. Zaposlena je v družinskem gradbenem podjetju, a tudi popoldne ji kot mami treh otrok dela in obveznosti ne zmanjka. »Nič posebnega nisem,« se je široko zasmejala, ko smo jo pobarali, kaj je takšnega na njej, da ji na tekmovanju noben »dec« ne seže do kolen. »Mislim, da se tega preprosto navadiš. Od doma takšne popotnice nisem dobila in vse do tistega potovanja na Tajsko je čili zame komaj obsta-
jal.« Na Tajskem ji je namreč zmanjkalo domačega žganja, s katerimi se je branila pred črevesnimi okužbami. Nadomestila ga je s čiliji in se uspešno izognila vsem možnim bacilom in parazitom. »Ko sem se vrnila, so se pekoče začimbe udomačile tudi v moji kuhinji. Različne
vrste čilijev in pekočih omak so se počasi znašle v skoraj vsaki jedi.«
In tako je še danes. Taba-sko je za začetnike. Tako kot vsak pravi ljubitelj pekoče hrane ima tudi Vesna svoje domače omake in začimbe. Vsako leto na vrtu posadi nekaj sadik čilijev in pripravi
svojo ozimnico. »Sicer vedno vse spravim v promet, ampak tega je hitro preveliko, zato spomladi zdaj bolj odmerjeno sadim.« Tudi na svoje domače je prenesla ljubezen do pekočih okusov, enim bolj, drugim manj. A pri tovrstnih podvigih več različic iste jedi res ni težko

pripraviti. Za dobro čili omako so menda dovolj že čili, kis in ščepec soli.
Čili je lažje spraviti noter kot ven
Na tekmovanju v Šmarju pri Jelšah se je Vesna znašla skoraj po naključju. Glavnega pobudnika Čili festivala
Matica Vizjaka je spoznala na prireditvi v domačem Šoštanju. »Ko so prijatelji slišali za tekmovanje, so me prepričali, da bi bilo to nekaj zame. In je bilo res.« A ko je zagledala vražji krožnik najbolj zloglasnih pekočih papričic na svetu, jo je kljub vsemu malo stisnilo. »Tudi če imaš čili zelo rad, ga nikoli ne ješ kar samega, tako na suho. Tam pa ...« Nekaj milijonov skovilov težke čilije je bilo treba prežvečiti do konca, brez vseh bližnjic. »Sodniki so nas imeli pred očmi in nobene možnosti ni bilo, da bi kdo goljufal. Najprej je izgledalo neizvedljivo, nato je kar šlo. Sprva bolj »blagi« primerki, nato korak za korakom do svetovnih rekorderjev.« Glavno vprašanje za vse, ki nikoli ne bomo zbrali poguma za kaj takšnega, je seveda čilije-vo poslavljanje iz telesa. Kot pravi ljudski glas, ga je pojesti še najlažje. »Brez dvoma. Enkrat sem doma za poskus pojedla enega. Niti ni bil tako močan, a mi je želodec res hudo, hudo zameril. Nikoli več, sem si rekla.« In kako torej vsi ti tekmovalci brez težav opravijo z vsemi tistimi milijoni težkokategornikov in njihovimi milijoni skovilov kapsaicina? »Enostavno,« se je zasmejala Vesna. »Vrnemo ga po isti poti nazaj.« Drugače pa se s tem res ni za hecati. In ni za poskušati doma, dodajamo mi. Z noževo konico kajenskega popra ali z za noht velikim koščkom svežega čilija pa nam bo pekočina v vsakodnevni prehrani več kot koristila. Očitno si je tudi ljubezen do žerjavice v grlu mogoče privzgojiti.
StO
Foto: GrupA
Desetletna želja in še ena prvenstvena smer
Celjski alpinist, fotograf in popotnik Franci Horvat je pred nekaj leti v knjigi Timšel zbral zgodbe o spominih na mladost, svojih potovanjih in vzponih. Tako se imenuje tudi preplezana zahtevna prvenstvena smer na Mrzli gori, ki jo je nedavno premagal kljub težavam z zdravjem in kljub temu, da ni več rosno mlad. Na ta dosežek je še posebej ponosen, saj si ga je želel že desetletja.
»Leta 1976 sem se vpisal v alpinistično šolo v Celju in bil sem prepričan, da lahko preplezam vse ter da se mi nič ne more zgoditi. Toda že naslednje leto sem na Mrzli gori grdo padel kar 70
Franci Horvat v steni v smeri Timšel (Foto: SO)
Timšel, kot se imenuje smer v Frenkovih ploščah na Mrzli gori (označeno s črno črto na desni), je hebrejska beseda. Pomeni možnost izbire v življenju oziroma svobodne volje, ki odpira in širi obzorja. (Foto: FH)
m globoko in si zlomil stegnenico, gleženj in ličnico. Najprej sem bil dlje časa v bolnišnici, celotna rehabilitacija pa je trajala deset mesecev. V tem času sem sklenil, da se bom Mrzli gori >maščeval< za vse gorje,« pravi Franci Horvat, ki je očitno postal nekako obseden s to goro. V osemdesetih in devetdesetih letih je z različnimi soplezalci preplezal deset prvenstvenih smeri na skalnih ploščah na južni strani gore. Sčasoma so se te smeri pojavile v alpinističnih vodičih in postale dokaj priljubljene med plezalci. »Med alpinističnimi kolegi sem znan kot Frenk, zato je Tone Golnar v svojem alpinističnem vodiču Logarska dolina - Zahodni del ta del poimenoval Frenkove plošče,« pravi Horvat, ki mu je na prelomu tisočletja ostala samo še ena smer, in sicer v desnem delu plošč. Z Bine-tom Javernikom je leta 2000 preplezal del te smeri, a v celoti je bila takrat prehud zalogaj.
Uspelo mu je!
Na začetku leta 2018 se je Horvat dogovoril z alpinističnim prijateljem Sašem Ocvirkom, da bosta izpeljala ta projekt in preplezala omenjeno prvenstveno smer v Frenkovih ploščah. Po večmesečnih pripravah in odpravi nekaterih Horvatovih zdravstvenih težav sta se lotila podviga. »Med potjo sem se spraševal, ali bom vzpon zmogel, saj sem se zavedal, da nisem več star dvajset ali trideset let, temveč da sem 62-letni >mladenič<, ki mu pešajo moči. To svojo nemoč sem spoznal že pri dostopu pod Frenkove plošče, kamor sem se nekoč sprehodil brez težav.« A s trmo in z vztrajnostjo jima je uspelo, čeprav so bili vmes predeli sedme
težavnostne stopnje. »Zaradi nekaterih ostrih skal, ki so mi predrle kožo na prstih, je bilo nekaj krvavih sledi. Kolikokrat sem pomislil, da bi rekel kolegu, da ne zmorem. Spet je prišla na dan moja trma, ki me občasno rešuje ali mi zagreni življenje,« se spominja Franci Horvat, ki je po uspešnem vzponu želel, da se smer imenuje Timšel, čemur Sašo ni nasprotoval.
Ko je bil cilj dosežen, ga je prevzel notranji mir. »S to zadnjo prvenstveno smerjo sem nekako zaključil >razde-vičenje< Mrzle gore. Zavedam se, da stene ali gore ne moreš premagati, premagaš lahko samo svoje slabosti,« je zaključil Franci Horvat po uspešni vrnitvi v dolino.	TC
REPORTAŽA
35
Povsem levo je Marko Božiček.
Člani organizacijskega odbora na čelu s Stanetom Rozmanom so bili ponosni na opravljeno delo.
Celjski atletski veterani zmagovali na stezi in ob njej
Atleti domačega Kladivarja so se zelo izkazali na balkanskem veteranskem prvenstvu v Celju, tako na stezi kot ob njej. Poželi so ogromno pohval zlasti glede izvedbe tridnevnega prvenstva.
Za organizacijo je bilo zadolženo Atletsko društvo Kladivar Celje skupaj z Združenjem atletskih veteranov Slovenije, ki deluje pod okriljem Atletske zveze Slovenije. Prijavljenih je bilo 581 tekmovalcev, prisotnih jih je bilo malo manj. Podeljenih je bilo 345 kompletov kolajn.
Slovenski izkupiček je naslednji: 114 zlatih medalj, 71 srebrnih in 37 bronastih. Veterani AD Kladivar so osvojili 20 posamičnih odličij (10 zlatih, 5 srebrnih in 5 bronastih) in 5 medalj s štafetami.
Šport kot način življenja
Ena najuspešnejših tekmovalk na 28. balkanskem
veteranskem prvenstvu je bila Celjanka Desanka Ča-lasan Grajžl: »Igre so bile imenitno izpeljane. Predsednik romunske atletske veteranske zveze nas je pohvalil na slavnostnem zaključku in uporabil besedo čudovito. Dal je vedeti, da bodo imeli v Bukarešti resne težave, da bodo izpeljali igre na takšni ravni, kot smo jih mi. Naš celoten organizacijski odbor je izredno dobro sodeloval. Vsi tekmovalci, trenerji in njihovi spremljevalci so bili enotni v oceni, da je vse skupaj izgledalo kot evropsko veteransko prvenstvo v malem. Ponosna in zadovoljna sem. Predvsem je bil v ospredju učinek predsednika organi-
»Organizirana rekreacija je rešitev za našo družbo. Podpreti mora neselekcijski šport mladih in omogočati rekreacijo starejšim. V takšnih razmerah sodobnega športa se pojavlja veteranski šport kot primerna oblika, ki je primerna za vse starejše športnike. Omogoča vsem, da ne glede na bolj ali manj uspešno športno kariero nadaljujejo z ustrezno vadbo in tekmovanji,« je zapisal mag. Jurij Novak.
Sodelujoče države: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Črna gora, Romunija, Srbija, Turčija in Slovenija.
zacijskega odbora, predsednika našega kluba Staneta Rozmana.« Navkljub zadolžitvam se je »Desa« izkazala na tekmah in trikrat zmagala: »Skoraj 30 let sem v atletiki. Šport je zame način življenja, način koristno izrabljenega prostega časa. Bila sem dobra atletinja in ne potrebujem prav veliko vadbe za visoke uvrstitve.«
Skrbni, a tudi srčni
Podobne misli je izrazila Margareta Guček Zako-šek: »Pripravili smo tudi
tako imenovani >balkan party<. V uvodu je Romun, naslednji predsednik balkanske atletske veteranske zveze, dejal, da je bilo prvenstvo organizirano na ravni evropskih in svetovnih prvenstev, a z dodatkom srčnosti in topline. Dodal je, da smo v Celju postavili zgled, po katerem se bodo skušali ravnati naslednji prireditelji balkanskih iger. Vse zdravstvene težave, tudi izpah rame tekmovalke in probleme z dihanjem tekmovalca, je oskrbela Branka Kocuvan.
Uvrstitve predstavnikov AD Kladivar Celje: Desanka Čalasan Grajžl (nad 45 let): 1. višina, daljina, 80 m ovire, 2. suvanje krogle; Marko Božiček (nad 55): 1. 100 in 400 m ovire, 400 m, 3. 200 m; Valentin Moljk (nad 75): 1. višina, daljina, 3. 100 m; Zvonka Blatnik (nad 55): 1. 200 m, 2. 100 m; Sebastjan Grosek (nad 35): 1. disk, 2. kopje; Iztok Dimitrijević (nad 50): 2. palica; Aljaž Klarič (nad 40): 2. 100 m; Margareta Guček Zakošek (nad 45): 3. 100 m; Dejan Lazić (nad 40): 3. 5. 000 m; Jože Škodnik (nad 40): 3. 800 m. Z različnimi štafetami so zlate medalje osvojili Zvonka Blatnik, Margareta Guček Zakošek, Valentin Moljk, Jože Škodnik, Aljaž Klarič in Jurij Terglav, srebrne pa poleg že nekaterih naštetih še Maksimiljan Klemen in Marko Božiček.
Zastavo za naslednje prvenstvo smo predali Romunom, Istanbul pa bo februarja gostil dvoransko prvenstvo.« S skoki in teki je navduševal 78-letni Valentin Moljk: »Bilo je krasno. Čutim posebno energijo v zraku. Treba je pohvaliti priredi-
telje, vse prostovoljce, ki so nam omogočili tekmovanje in druženje. Naslednje leto bom odpotoval v Bukarešto, kjer bom že preverjal, kakšna je konkurenca v starostni kategoriji nad 80 let.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
36
REPORTAŽA
Po penini in medaljah nova trgatev
Vojniški vinogradniki so pripravili društveno trgatev - Letos novi veliki uspehi
Brez njenega veličanstva, 22. slovenske vinske kraljice, na društveni trgatvi seveda ne gre. Vino ji je natočil društveni kletar Miran Kovač, ki je ustvaril letos iz modre kavčine njeno prvo penino.
Iz grozdja, ki so ga prinesli člani vojniške-ga vinogradniškega in vinarskega društva, bo nastalo vino Vojničan. Lani ga je bilo kar štiristo litrov.
»Z letošnjo letino smo seveda lahko zelo zadovoljni. Vreme nam je dobro služilo,« je povedal Mirko Krašovec, predsednik vojniškega vino-gradniško-vinarskega društva. To je v soboto pripravilo slovesno društveno trgatev, ki ji je nekoliko ponagajalo vreme.
Vinogradnikom in njihovim
.......^ trtam je čez leto koristila
toplota. Ugodno je bilo tudi zgodnje cvetenje. »Maja je trta že od,, cvetela, kar \ vedno na \ kazuje na i zelo do! bro letino. Tudi toča je bila le manjšega obsega,« je o letošnjem življenju trte pripovedoval prvi mož vojniških vinogradnikov. Grozdje je zdravo in sladko, zato so vojniški vinogradniki prepričani, da bodo v svojih kleteh donegova-li dobra in tudi vrhunska vina. Z leti pridobljeno znanje, ki ga spremlja vinogradniški in vinarski trud, seveda ni zaman. Predsednik Krašovec je tako na primer na zadnjem državnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni med drugim prejel dve zlati medalji.
Vinogradniški trud in znanje sta prepoznavna tudi na braj-di na občinski stavbi Vojnika, kjer so se pred trgatvijo bohotili veliki rdeči grozdi. Tam je namreč posajena potomka najstarejše trte na svetu, in sicer modre kavčine z mariborskega Lenta. Vinogradniki so na svojo potomko zelo ponosni in to ne brez razloga. Društveni kletar Miran Kovač je letos kot prvi v Sloveniji ustvaril celo prvo penino iz vojniške potomke modre kavčine z Lenta. Na društvenem ocenjevanju je prejela zavidljivo oceno 18,30.
Že v petek je bila trgatev mihaele v sosednji Novi Cerkvi, kjer je še ena potomka najstarejše trte na svetu. V Novi Cerkvi so imeli z vremenom več sreče kot v Vojniku, trgatve pa so se udeležili otroci iz vrtcev in šol. Mihaelo so poimenovali po bližnji Mihaelovi kapeli, vojniška potomka pa imena še nima. »Naj bo kar Lidija!« se je pošalil nekdo od udeležencev sobotne prireditve v Vojniku. Predsednica Krajevne skupnosti Vojnik Lidija Eler Jazbinšek ima namreč pisarno tik ob brajdi potomke.
Kovač je kletar društvene kleti, ki ima svoj prostor v stavbi, kjer je sedež občine.
Točili so vojničana
Če je vojniškim vinogradnikom letošnje vreme razmeroma dobro služilo, to ne velja za dan slovesne društvene trgatve. Ta je bila določena za zadnjo soboto, ko je bilo nebo, namesto da bi bilo obsijano s soncem, oblačno. Tudi rahlo deževalo je, zato so se vojniški vinogradniki pred prireditvijo trdno odločili, da bodo grozdi potomke ostali na trti vse do bolj prijaznega vremena. Na njej je bilo nič manj kot sedemdeset grozdov. To je bilo predvsem po zaslugi skrbnika potomke, vinogradnika Franca Dajčmana, ter po zaslugi pomoči od zgoraj, z neba. Da o prizanesljivosti neumornih vojniških vandalov in neka-
terih samosvojih »ljubiteljev« svežega sadja niti ne pišemo ...
Že iz starih časov so bile trgatve zelo veseli dogodki, ki jih ljudje še vedno težko pričakujejo. Na vojniški društveni trgatvi nadaljujejo to tradicijo iz leta v leto. Letos je ni prekinilo niti slabo vreme, saj je bila pod velikim šotorom. Že od jutra so vojniški vinogradniki prinašali polne zabojčke svojega grozdja in to ne zato, da bi ga pojedli, ampak za stiskanje. Iz njega nastane vsako leto društveno vino Vojničan, ki ga je bilo lani nič manj kot štiristo litrov. »Dober gospodar ima svoje vino vedno do nove trgatve,« je med prireditvijo na »nesramen« izziv, če je od lani ostalo še kaj vojni-čana, odgovoril predsednik vinogradnikov in vinarjev Mirko Krašovec. Med društveno trgatvijo so tako seveda
točili vojničana, ki je prejel na društvenem ocenjevanju prav tako zlato odličje. Še več, pripravijo tako belega kot rdečega vojničana.
Njeno veličanstvo
Društveno trgatev je polepšala slovenska vinska kraljica Katarina Pungračič, ki je doma na turistični vinogradniški kmetiji v Halozah, natančneje v Zavrču. Zbrani so poslušali njene zgodbe o vinu, ki se začne v kozarcu z nalivanjem vina, odbojem svetlobe ... Po kulturni plati so društveno trgatev obogatili recitatorji KUD Franceta Prešerna Vojnik, ki so deklamirali Slomškovo En hribček bom kupil ter Prešernovo Zdravljico, ki je že zdavnaj presegla vinogradniško in vinarsko okolje ter se povzpela celo med državne simbole. »Ne smemo pozabiti tudi na tisto žejno dekle, ki bi za vino prodalo še svojo kiklco in svojega fanta,« je bilo mogoče slišati z odra. Zaigrala je tudi domača Joškova banda in to delno na domača glasbila, kot so na primer grablje.
Med društveno trgatvijo je ves čas dišalo po praženem krompirju. Tekmovanje v njegovi pripravi pripravljajo že več let. »Zanimajo nas vonj, okus in tekstura. To je drugače kot pri ocenjevanju vina, saj imamo na ocenjevalnem listu zgolj tri alineje,« je obrazložil Edvard Kužner iz ocenjevalne komisije, sicer dolgoletni predavatelj v celjski gostinski šoli. Vse ekipe so pripravile odličen pražen krompir, je bil po ocenjevanju zadovoljen Kužner. Še bolj so bili zadovoljni udeleženci prireditve, saj je krompir končal v njihovih želodcih.
BRANE JERANKO
PORTRET
37
»Veliko ljudi je presenečenih, da se pri veterinarskem delu vidim predvsem na terenu, pri delu s konji in kravami. Terensko veterinarsko delo običajno ni prva izbira veterinark. Kljub temu sem z velikimi živalmi začutila močnejšo povezavo«.«
Danijela Burjan v videospotu Uroša Perića (Foto: Dejan Leva Bukovnik)

h. X _
r
Lepotica, ki hodi po modnih brveh in poje, bo veterinarka
Miss Earth Slovenije 2018 Danijela Burjan iz Zreč
Na letošnjem izboru za Miss Earth Slovenije je bila okronana 23-letna Zrečan-ka Danijela Burjan, ki študira veterino, medtem ko se v prostem času ukvarja s petjem. Na izboru je nase opozorila tudi s pevskim talentom, sposobnostjo izdelave ekološke obleke in z znanjem za izdelavo mila iz odpadnega jedilnega olja.
Zrečanka je v preteklem letu že osvojila naziv smaragdne kraljice v Žalcu in se potegovala za mis universe. »Tekmovanje za Miss Earth mi je bilo še posebej všeč, saj smo se kandidatke predstavljale na šestih ocenjevalnih dogodkih. Med drugim smo se sprehodile po modni brvi v obleki, ki smo jo izdelale same iz recikliranih materialov, predstavile smo se tudi z javnim nastopom v obliki kratkega intervjuja in na športnem dnevu,« je pojasnila
toke, ki se zaradi tega mašijo, obenem onesnažujemo naravne vode. V rekah se posledično razmnožijo alge, zaradi česar se širi tudi smrad. Rezultat takšnega početja je odmiranje flore in favne,« je zaskrbljena Zrečanka. »Če jedilnemu odpadnemu olju dodamo močno bazo, kot je natrijev hidroksid, se nasičene maščobne kisline raztopijo. Ostane osnova za izdelavo mila.« Ekološkemu milu je dodala še sivko z zreških okoliških hribov in piransko sol. »Poudariti sem želela, da lahko iz odpadka, ki se ljudem zdi nepomemben, naredimo marsikaj. Obenem sem povezala ekologijo s skrbjo za nego in lepoto.« Kot zmagovalka letošnjega izbora Miss Earth Slovenije bo Burja-nova za en mesec odpotovala na Filipine, kjer bo svetovni izbor Miss Earth World. Med drugim bodo dekleta, pribli-
»Dlje časa sem bila obremenjena z mnenjem drugih, nato sem se odločila, da se ne bom več obremenjevala. Pritisk javnosti lahko človeka pahne v stisko, če mu ni kos. Zdaj preberem le še tiste komentarje na spletu, ki mi dajejo pozitivno motivacijo za nadaljnje delo.«
Burjanova, ki je bila izbrana izmed enajstih deklet. »Dekleta na tovrstnih tekmovanjih niso ocenjena zgolj po videzu, kar se mi zdi zelo pomembno,« pravi Zrečanka.
Ekološko
usmerjeno
tekmovanje
Miss Earth je lepotno tekmovanje, kjer se dekleta ne predstavljajo zgolj z lepoto, temveč je pomemben tudi njihov pogled na okolje in okoljsko problematiko. Burjanova je v sklopu ekološkega projekta izdelala sivkino milo iz odpadnega jedilnega olja. »Države se premalo zavedajo nenadzorovanega odmetavanja odpadnega kurilnega in jedilnega olja. V Franciji in Rusiji je ustaljena praksa, da v posebnih zabojnikih skladiščijo tudi odpadna olja. Pri nas olja zlivamo v od-
žno sto jih bo iz celega sveta, obiskala filipinske sirotišnice, pobirala odpadke po plaži in sadila drevesa.
Smaragdna kraljica in tekmovalka za mis universe
Že kot najstnica je Burjanova redno spremljala lepotna tekmovanja in oddaje. Odločitev, da bo postala del modnih brvi, je sprejela šele lani, ko se je udeležila lepotnega izbora za naziv smaragdne kraljice. Izbor so že petnajstič pripravili v Žalcu. Vsako leto ga organizira Turistično društvo Levec v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Desetčlanska komisija je Zre-čanko okronala za najlepšo. To je bil tudi njen prvi lepotni naslov. »Ko sem postala smaragdna kraljica, so se mi začele odpirati poti v svet lepotnih
tekmovanj,« pravi Burjanova. Lani se je potegovala tudi za naslov mis universe. »Najprej sem se odločila, da se zaradi študija in drugih obveznosti ne bom več udeleževala lepotnih tekmovanj. A ko sem se seznanila s konceptom Miss Earth Slovenije, sem si premislila. Tekmovanje je namreč povezano z ekologijo, kar posredno sovpada tudi z mojim študijem veterine,« je pojasnila.
»Želim biti veterinarka na terenu«
Danijela Burjan v sebi skriva prav posebno ljubezen. Ljubezen do velikih živali, predvsem konjev in goveda. Danijela je namreč študentka petega letnika na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. »Že kot majhna deklica sem govorila, da bom veterinarka. Nato
sem se vpisala na študij veterine, saj si nisem predstavljala, da bi karkoli drugega profesionalno počela v življenju. Študij je težak, vendar mi je pisan na kožo. Veliko ljudi preseneča, da se vidim predvsem na terenu, pri delu s konji in kravami. Terensko veterinarsko delo običajno ni prva izbira veterinark. Kljub temu sem z velikimi živalmi začutila močnejšo povezavo. Enako kot se z določenimi ljudi takoj ujameš, se tudi z živalmi. Rada imam mačke, pse in druge male živali, vendar se mi zdi, da lahko pri večjih živalih bolj pripomorem k njihovemu boljšemu življenju.«
Pevka že od malih nog
Odkar pomni, tudi poje. V osnovnošolskih letih je
Lani je Zrečanka osvojila naziv smaragdne kraljice, kar je bil tudi njen prvi lepotni naslov. (Foto: Turistično društvo Levec)
Dekleta so v sklopu tekmovanja Miss Earth Slovenije izdelala tudi eko obleke.
nastopala v otroških in mladinskih pevskih zborih, pela je tudi kot solistka. Končala je tudi srednjo glasbeno šolo iz opernega petja. »Zadnje čase sem malo manj časa posvečala glasbi, ker sem bila bolj osredotočena na lepotna tekmovanja. Drugače pa sodelujem z glasbeno produkcijo v Murski Soboti, sem glavna vokalistka v zasedbi Art music records, kjer izvajamo džez glasbo. Pogosto me povabijo tudi na druge nastope. Letos bom med drugim nastopila kot solistka na božičnem koncertu z Godbo na pihala Zreče,« je povedala Burjanova, ki je nastopila tudi v videospotu pevca Uroša Perića, vendar ne v vlogi pevke, ampak kot igralka, v katero je bil pevec zaljubljen, a je bila ljubezen neuslišana.
Za lepo postavo in napeto kožo Burjanova veliko časa preživi v fitnesu, tudi do dve uri na dan štirikrat na teden.
Odrekanja in pasti lepotnih tekmovanj
Dekleta in tudi fantje, ki se udeležujejo lepotnih tekmovanj, so precej izpostavljeni očem javnosti. Ker imamo ljudje različne poglede na modne ideale in tudi svoje favorite na različnih tekmovanjih, so tisti, ki niso naši favoriti, pogoste tarče opazk. Kot pri vseh medijsko izpostavljenih ljudeh, se tudi v svetu lepotnih tekmovanj dogajajo nečedne stvari. »Tekmovalke smo vesele komentarjev, ki jih dobimo od svojih podpornikov ali od tistih, ki nas spremljajo na različnih tekmovanjih. Se pa med njimi najdejo tudi posamezniki, ki bi raje videli, da ne bi nastopile. Vsem seveda ne more biti všeč prav vsaka tekmovalka. Sama sem bila dlje časa obremenjena z mnenjem drugih, nato sem se odločila, da se ne bom več obremenjevala. Pritisk javnosti lahko človeka pahne v stisko, če mu ni kos. Zdaj preberem le še tiste komentarje, ki mi dajejo pozitivno motivacijo za nadaljnje delo,« pozitivno gleda na vse skupaj Burjano-va, ki je izpostavila še nekaj drugih podrobnosti iz ozadja tekmovanja. »Ves čas tekmovanja moraš biti pozoren, kako si oblečen, kako govoriš in kako ješ. Veliko odrekanja zahteva že priprava za tovrstna tekmovanja. Paziti moraš namreč na postavo, sama se veliko ukvarjam s športom. Odrekla sem se tudi določeni hrani, na primer kruhu, beli moki in testeninam, manj uživam tudi mesa.«
Kljub izzivom, ki jih prinaša svet lepotnih tekmovanj, ostaja Burjanova izjemno pozitivna in samozavestna. Kot pravi, ima tri velike ljubezni - veterino, glasbo in lepotna tekmovanja - vendar nobena ni pomembnejša od drugih dveh. »Nikoli ne moremo vedeti, kaj nam bo življenje prineslo. V katerikoli smeri se mi bo ponudila priložnost, jo bom zgrabila z vsemi močmi. Puščam si torej vse priložnosti odprte.«
ANJA HOHLER Foto: osebni arhiv
38
ZA ZDRAVJE
Z znanjem fizioterapevtov do boljšega počutja
V Centru za krepitev zdravja v okviru Zdravstvenega doma Celje so se ravno ta teden začele brezplačne delavnice Gibam se. »Ljudje dnevno ogromno presedijo in pravijo, da jim ponavadi zmanjka časa za gibanje. Pri strokovni obravnavi zaznavam, da imajo ljudje vedno več spremljajočih diagnoz, vedno pogosteje se pojavlja depresija. Zato ljudje pravijo, da nimajo volje do gibanja. Toda znanstveno je dokazano, da ravno gibanje pomaga pri izboljšanju človekovega razpoloženja,« pravi fizioterapevtka Petra Rosina iz centra za krepitev zdravja.
»Če bi prepoznali to, bi lahko pozitivno vplivali na svoje počutje. Zato ljudi v centru učimo, kako počasi začeti vaditi in se gibati,« dodaja. Poudarja, da se lahko učinek dvanajst tisoč korakov na dan primerja z učin-
kom tabletke v primeru blage depresije. Kot dodaja sogovornica, je vsak začetek težak v primeru odločitve, ali bo telesno nedejaven človek začel fizično vadbo. Toda učinki na njegovo telo in zdravje so pozitivni, zato je vredno poskusiti in začeti. Počasi. Pod strokovnim vodstvom. Hitenje ni dobro. »Mnogi danes zaradi želje, da bi spremenili način življenja, začnejo pretiravati z gibanjem, kar telo v začetku doživi kot stres in šok. Naša odpornost se zmanjša, zaradi česar zbolimo ali pa se v sklepih pojavi bolečina. Zato je pomembno, da se ljudje začnejo gibati počasi, postopoma. Morda najprej samo deset minut, šele nato naj pride do stopnjevanja, s čimer povečamo učinek na zdravje srca, pljuč, ožilja. Tempo nato pospešujemo. Pri tem govorimo o zmerno intenzivni vadbi,« svetuje Petra Rosina.
»Delo fizioterapevtov je danes bolj cenjeno, kot je bilo včasih. Tudi odnos do fizične aktivnosti je danes drugačen. Včasih je bilo na sprehajalnih poteh mogoče opaziti le mamice z vozički ter tu in tam še koga, danes je drugače. Vedno več ljudi je opaziti na sprehodih in aktivnostih v naravi. Kar je pozitivno. Hkrati je to tisto, kar si fizioterapevti želimo - gibanje,« pravi fizioterapevtka Petra Rosina iz Centra za krepitev zdravja.
Javnost se vedno bolj zaveda pomena fizioterapevtov in njihovega znanja. Vadbe, ki jih vodijo trenerji po opravljenih krajših tečajih, se danes ne morejo primerjati z vadbami ali delom fizioterapevtov, ki imajo ogromno temeljnega in strokovnega znanja iz fiziologije in anatomije. Ljudje to počasi spoznavajo, kar se pozna tudi pri dojemanju pravilne fizične aktivnosti. Septembra so fizioterapevti obeležili svetovni dan. Letos je nosil slogan Fizioterapija in duševno zdravje. Pravilna vadba izboljša počutje, rezultati in učinki pa so boljši, če osebe strokovno vodi ali jim pomaga izkušen fizioterapevt.
Zelo dober pokazatelj, kako vzdržljivo je človeško telo, so testi hoje na dva kilometra, ki so namenjeni vsem med 20. in 65. letom. Eden takšnih testov je bil ravno ob dnevu fizioterapevtov minulo soboto na Špici v Celju, naslednji bo 20. oktobra. »Test hoje vedno prilagodimo zdravstvenemu stanju oseb. Takšen test pokaže, ali je nekdo povprečno, podpovprečno ali nadpovprečno telesno vzdržljiv. Na podlagi rezultatov mu svetujemo, kaj je na področju fizične aktivnosti zanj najprimernejše,« dodaja Rosina. Če gre za osebe, starejše od 65. leta, glede na njihovo zdravstveno stanje poseben test opravijo v centru, nadaljnji postopek svetovanja
pa je enak. Vsi testi so brezplačni, oseba potrebuje le dobro voljo, torej niti napotnice ne. Drugače je le v primeru sodelovanja v dlje trajajočih delavnicah Gibam se, kamor osebe, ki so telesno nedejavne in ki imajo morda kakšno kronično nenalezljivo bolezen, napotita zdravnik ali sestra iz referenčne ambulante. Ta delavnica traja več mesecev, je strokovno vodena, brezplačna, vsak sodelujoči izpolnjuje tudi delovni zvezek, ki mu predstavlja vir nasvetov. »Vsak odnese domov znanje za vse življenje,« pravi Petra Rosina.
In pomen fizioterapevtov se pokaže tudi pri takšnem strokovnem vodstvu. Vsak sodelujoči je ves čas pod nadzo-
rom, da ne pride do poškodb. »Včasih ljudje, ker želijo cilj doseči prej, začnejo teči, zato jim razložimo, zakaj tek v teh primerih ni dobra izbira. Kolenski sklepi postanejo preveč obremenjeni, enako tudi gležnji. Sodelujoče opremimo z znanjem o pravilni izvedbi vaj - če se bodo kdaj kasneje odločili za skupinske vadbe nekje drugje, kjer individualnega nadzora ne bo, da bodo vedeli, kako vaje izvajati pravilno. Tako na primer ne bo prihajalo do obremenitve ledvenega ali vratnega dela hrbtenice,« še dodaja Petra Rosina. »Če pride do poškodbe, je prav, da poiščejo strokovno pomoč. Edini pravi naslov je naprej osebni zdravnik, nato fizioterapevt.«
Vadba je dokazano učinkovita pri zdravljenju depresije. Fizioterapevti so podkovani z znanjem, kako na svojem področju dela pomagati osebam z duševnimi težavami, saj so ravno te osebe bolj ranljive in bolj izpostavljene tveganjem za slabše zdravje.
PISMA BRALCEV
39
V spomin
PREJELI SMO
Na Stolp ljubezni v nedeljo bova šla ...
Nič več ne bomo hodili na Stolp ljubezni in na ta lep hribček Žusem iskat miru, čistega zraka in neokrnjene narave. Ko danes gledamo Žusem iz sosednje Babne gore, je ta hrib ena velika razvalina in velika rana v naravi, ki se ne bo kmalu ali nikoli zacelila. Če
se bo kamnolom širil s takšno hitrostjo, bodo kmalu uničili domačijo Kovačevih, Stolp ljubezni se bo podrl, kmalu pa bodo prišli tako daleč, da bodo začele padati kosti iz grobov naših prednikov iz pokopališča, ki se nahaja na drugi strani hriba.
Marsikdo se sprašuje, kdo je dovolil takšen poseg v naravo. Kje ste danes župani okoliških občin in predsedniki krajevnih skupnosti, da tega ne vidite? Kje ste naravovar-stveniki in inšpektorji?
Namesto da bi na Žusmu uredili še okolico ostankov gradu in postavili klopi, na katere bi lahko popotniki sedli, se uničuje vse, kar je bilo lepega, to je zelen gozd, lep bel teloh ...
Koliko lepih ljubezenskih zgodb se je spletlo v teh gozdovih v prejšnjih časih. Če bi živeli še Anzek in še nekateri zavedni Žusemčani, tega ne bi bilo, danes pa se gleda vse skozi denar. Samo da bi imeli koristi, potem pa naj bo, kakor bo. Na Žusmu pa ne bo nikoli več, kot je bilo.	DU
MODRI TELEFON
Plačilo prispevka solastnikov
Občan Žalca (posredoval je svoje osebne podatke) želi priključiti hišo na javno kanalizacijo. Gre za stavbo z dvema solastnikoma. Eden od njiju želi priključitev hiše na to kanalizacijo, drugi hiše ne uporablja in živi na drugem naslovu. Slednjega priključitev hiše na javno kanalizacijo ne zanima in prispevka za priključitev ne želi plačati. Občana, ki želi priključitev, moti, ker občina zahteva, naj plača sam celoten prispevek zase in za solastnika. Omenja znesek 1.600 evrov. Pripravljen je plačati »svojo« polovico od tega.
Odgovarja Darja Dobrajc Lukman iz Občine Žalec:
»Skladno z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žalec (Ur. list RS št. 64/2013) je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo.
Postopek odmere komunalnega prispevka se lahko začne po uradni dolžnosti ali na podlagi vloženega zahtevka investitorja/vlagatelja. Za odmero po uradni dolžnosti gre, kadar občina na določenem območju zgradi novo komunalno opremo (v tem primeru javno kanalizacijsko omrežje) in pozove lastnike vseh objektov, ki jim je na podlagi novo zgrajene komunalne opreme omogočena priključitev, naj se priključijo na to novozgrajeno komunalno opremo. Odmeri jim komunalni prispevek. V tem primeru ga občina odmeri lastniku oziroma vsem solastnikom posameznega objekta. Kadar se postopek odmere komunalnega prispevka začne na podlagi vloženega zahtevka določenega investitorja/vlagatelja, se odločba o odmeri izda le na ime vlagatelja zahtevka.
V konkretnem primeru je bila izdana leta 2010 odločba o odmeri komunalnega prispevka obema solastnikoma
objekta. Eden od njiju je na izdano odločbo vložil pritožbo, ki jo je kasneje umaknil. Zaradi nesoglasja med solastnikoma je eden od njiju letos vložil zahtevek za odmero komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. V tem postopku je bila izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka, ki se je glasila le na vlagatelja zahtevka (in ne na oba solastnika), saj je bil vlagatelj zahtevka le eden od solastnikov objekta, za katerega je bil odmerjen komunalni prispevek.
S solastnikom, ki je bil vlagatelj zahtevka za odmero komunalnega prispevka, je dogovorjeno, da bo vloženi zahtevek umaknil, občina bo na podlagi tega postopek ustavila. Po ustavitvi postopka bodo izpolnjeni pogoji za začetek postopka odmere po uradni dolžnosti, v katerem bo izdana odločba o odmeri obema solastnikoma, in sicer v skladu z njunima solastniškima deležema.« BJ
Potni stroški
Občanka ima dvosobno stanovanje v Celju in hišo na Vranskem. Pred kratkim je našla novo delovno mesto v Celju. Z družino ima stalno prebivališče na Vranskem, kjer tudi biva. Zanima jo, če ji pripadajo stroški prevoza na delo (z Vranskega v Celje), kljub temu da je v Celju lastnica družinskega stanovanja.
Odgovarja Matija Drmota
iz Službe pravne pomoči v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije:
»V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pripada delavcu povračilo stroškov za prevoz na delo. Zakon se sicer ne spušča v podrobnosti, vendar to pomeni povračilo stroškov iz kraja, od koder delavec prihaja na delo, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ta kraj je v pogodbi o zaposlitvi tudi naveden, običajno pa delavec pri delodajalcu tudi izpolni posebno izjavo, v kateri navede kraj, iz katerega prihaja na delo. V konkretnem primeru delavki pripada povračilo stroškov z Vranskega, saj ima tam prijavljeno stalno bivališče in od tam tudi prihaja na delo. Zgolj lastništvo nepremičnine v Celju na to ne vpliva.
Opozoriti je treba na to, da bo morala delavka delodajalca obvestiti o tem, če bo v prihodnosti uporabljala družinsko hišo in na delo prihajala iz Celja. Delavec je namreč delodajalca dolžan obveščati o spremembah, ki bi bistveno vplivale na izpolnjevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Če delavka v tem primeru delodajalca o spremembi kraja, iz katerega prihaja na delo, ne bi obvestila, bi to predstavljalo kršitev delovnih obveznosti. Bila bi tudi odškodninsko odgovorna.
V zvezi s spremembo bivališča velja tudi to: delavcu v primeru, da se preseli - in bi se zaradi tega nadomestilo stroška prevoza na delo povečalo - to povečano povračilo pripada le, če se o tem izrecno dogovori z delodajalcem ali če je tako določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti.« BJ
Kako kupiti sijalko?
Občanka je slišala, da so po novem v trgovinah na voljo le še led sijalke (do odprodaje zalog halogenskih žarnic) in da je pred njihovim nakupom treba razumeti kar tri različne podatke. Prav tako je slišala, da morajo biti za različne stanovanjske prostore sijalke različne jakosti. Zanima jo, kaj vse mora vedeti, preden bo kupila led sijalko.
Ministrstvo za infrastrukturo odgovarja:
»Pri nakupu led sijalke se boste srečali z nekaj podatki, ki jih do zdaj niste poznali. Za začetek pojasnimo razliko med žarnico in sijalko. Razlika je predvsem, da pri klasični žarnici svetlobo daje žarilna nitka, medtem ko pri led sijalki oddaja svetlobo dioda.
Pri nakupu vam bo v pomoč podatek, ki kaže na podobnost z običajno žarnico. Ta je zapisan na ovitku in pove, kolikšno moč pri klasični sijalki nadomešča led sijalka, ki si jo ogledujete. Podatek je v vatih in na primer pove, da za enako svetilnost, kot jo daje klasična žarnica s 65 vati (W), lahko izberete led sijalko z močjo 5 vatov. Istočasno podatek pove, da boste za enako osvetljenost prostora porabili trinajstkrat manj električne energije. Učinkovitost sijalke je nov
Stane Petrič
V	četrtek, 6. septembra 2018, nas je pretresla žalostna novica, da nas je še poln načrtov in življenjske volje nepričakovano zapustil Stane Petrič.
Mladega inženirja z Dolenjske so sredi 60. let v Celje in na bregove Savinje zvabile temne oči. Ob svoji mladi družinici je postal še član velike družine vodarjev takratne Splošne vodne skupnosti. Gradili so pregrado Loče, regulirali Voglajno, Pako, Bolsko, celjsko vodno vozlišče. V eni od premnogih reorganizacij slovenskega vodnega gospodarstva je prevzel študijski oddelek, ki se je mnogo let kasneje pod njegovim vodstvom preoblikoval v samostojno družbo Nivo Vodno gospodarstvo.
Bil je izjemno razgledan, širokega duha. Znal je prisluhniti strankam, uporabnikom, kot so se takrat: imenovali, velikim investitorjem, ki so posegali v obvodni prostor, in tudi malim ljudem, ki so se na terenu soočali z muhastimi vodami. Bil je mentor in predstojnik mnogim vodarjem. Bil je dober šef - moder, pozoren in pravičen. Učil nasje, karsoga naučili in mu privzgojili starešš- vodarji, da je skrb za urejene in čiste vode naje poslanstvo. Da nismo le gradbinci, da smo vodarji. Ker je voda kri sveta, kot je tudi sam poudarjal.
V	velikih ujmah na začetku in koncu devetdesetih let je narava stoletno delo vodarjev skoraj izničila. Novi izzivi sc- nas še bolj povezali in spodbudili. Dela je bilo veliko. Pustil nam je veliko samostojnosti in cenil našo ustvarjalnost:. Zne-i smo
elišati drug drugega v naših osebnih stiskaZ. Biii smo velika uigrana ekipa, on pa nas je kot sOarejri brat s pozoenim očerom spremljal in usmerjal.
A nova ureditev našega deia a takšni kisnov-nenadvma ni več potrebavala! Ujma, ki nam jo je poslala državna birokracija, je njega in še nekatere upokojila, druge je zaneslo a različne službe. Silk rte za vode je postala pisarniško opravilo.
Tudi v pokoju se Stane Petrič nikoli ni nehal zanimati, kaj se dogaja z vodami Savinje. Spremljal je snovanja in letne načrte, razočaran ob pičlih sredstvih, ki jih je urejanju voda namenjala država. Postal je aktiven v odboru društva Nwojevih upokojencev, na našem zadnjem drvčanju je bil izvoljen za predsednika.
Njejova skrb so bili tudi ceejski kajakaši, dijim je bi- Nivo desetletja pokrovitelj.
Nivvjeva srečanja smo prav na letošnji dan mlaekvsti prvič znova obudili! Po mdegih litih se je zbrala stara eklpa iz devetdesetih. Kdo Iti. takrat slutil, da se zadnjič rokujemo z njim? Povedalje, da se jrr^ravjja na zahtevno operacijo, a verjeii emo, da bo zmogel. Toda usodaje tokraj hotela drugače. Ne bovečprišelpo brvi čez Ložnizo, zarzrt v vodovje ukročene Savinje. Ne bo ga več na naša srečanja. A kdor živi jako polno življenje. kot je bjlo njegovo, nikoli zarsr n e odide. Zapustil je globoko s-eg. Savizja bo tekla dalje, drugi ji bodo merili brčgove, a nihče več s toliko srca, kot je tuo počel on. Bilo nam je v čast in ponos bitj njegova ekipa. Naj mirno spi in naj si jpočpe nemirno srce vodarja!
Upokojeni sodelavci družbe Nivo
izraz, ki vam pove, koliko lu-mnov lahko sijalka proizvede ob določeni moči. V povprečju pridelajo led sijalke 80 lu-mnov na vat, so pa tudi bolj učinkovite in dražje.
Bodite pozorni še na en podatek, ki ga pri klasičnih žarnicah niste bili navajeni. To je podatek o barvni temperaturi svetlobe. Ta pove, ali je svetloba bolj bela ali bolj rumena. Izražen je v kelvinih, velja pa, da večja številka pomeni bolj belo svetlobo. V praksi se izkaže, da je za branje dobro izbrati sijalko s štiri tisoč kelvini, medtem ko je za klepet v dnevni sobi boljša izbira sijalka z 2.700 kel-vini. Slednja bo dala prostoru bolj toplo svetlobo, Boste pa med branjem o led sijalkah zasledili tudi podatek, da višja temperatura, tudi do šest tisoč kelvinov, bolj ustreza starejšim ljudem. Najbolje je, da sami ocenite, kaj vam ustreza.
Dobro je upoštevati še podatek o širini svetlobnega snopa in indeks barvne reprodukcije. Načeloma gre za to, da so led sijalke bolj prilagodljive našim potrebam, saj nudijo več možnosti. Pri izbiri lahko vedno prosite za pomoč pri prodajnem osebju, ki je praviloma dobro poučeno o lastnostih blaga na prodajnih policah.«	BJ
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
h3t*w HESÜX^]
Шш El"*™
kanal 673 kanal 306
telemach
kanal 271 kanal 152
40
PODLISTEK
ALBUM S CELJSKEGA
Dijaki l.c-razreda celjske gimnazije, 1952/53
Celodnevni avtobusni izlet za člane Tuš kluba in naročnike Novega tednika
20. oktober 2018
Izpolnite kupon in sodelujte v nagradni igri, v kateri se bodo srečni nagrajenci s svojimi spremljevalci podali na enodnevno potepanje po Sloveniji.
Obiskali bomo proizvajalca trgovske blagovne znamke Tuš, se ustavili v znanih krajih in si ogledali slovenske znamenitosti, na koncu pa se še kulinarično razvajali v domačem vzdušju priznane turistične kmetije.
KUPON ZA SODELOVANJE	*. novi tednik
V NAGRADNI IGRI ZA BREZPLAČEN IZLET tusklub radio ceije
Z leve: v prvi vrsti: Nada Korošak, Vera Štiglic, strokovna učiteljica, Radmila Tratnik, predmetna učiteljica, Josip Bajde, predmetni učitelj, razredničarka Alenka Goričan, prof., Vera Strehovec, predmetna učiteljica, Marija Gašperšič (prof.), Ivanka Stopar; v drugi vrsti: Albina Jelen, Karolina Amon, Drago Velenšek, Borivoj Belcer, Ivan Kenda, Alojz Ahtik, Rihard Rataj, Martin Kovač, Jože Veber, Jožica Sajovic, Berta Damše, Ana Remic; v tretji vrsti: Nevenka Leskovšek, Vida Slemenšek, Marija Gaberšek, Valter Mlinar, Karel Knez, Mirko Zuzzi, Valter Ernst, Karel Lorenčak, Drago Marcius, Franc Pekošak, Jože Dojer, Marjeta Logar, Alenka Bevc, Ivana Krajnc, Božena Krsnik; v četrti vrsti: Marijan Gorjan, Franc Ramšak, Peter Oblak, Rudi Škedelj, Bogomil Mirnik, Anton Lipovšek, Marijan Kotnik, Doroteja Dobrotinšek, Nada Klampfer, Helena Pohar, Ana Andrenšek; na fotografiji ni Marjete Kariž.
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
St. Tuš klub kartice:
шппппш
Novega tednika: □CEEED
Moj spremljevalec bo:. Podpis sodelujočega: _
Kupon pošljite do 4. 10. 2018 na Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a,3000 Celje (pripis "Tuš klub izlet").
V žrebu lahko sodelujejo člani Tuš kluba, ki so hkrati naročniki Novega tednika. Sodelujoči v nagradni igri se z izpolnitvijo in oddajo nagradnega kupona strinja s Pravilnikom nagradne igre "Izlet za člane Tuš kluba in naročnike Novega tednika". Sodelovanje v tej nagradni igri se šteje za osebno privolitev posameznika v skladu z ZVOP-1, da organizator in soorganizator igre hranita podatke sodelujočega in jih obdelujeta ter uporabljata za namene nagradne igre, za obveščanje nagrajencev o prejetju nagrade, o načinu prevzema nagrade ter za ostale namene, opredeljene v Pravilniku nagradne igre, objavljenega na www.tus.si/tusklubizlet ter na www.novitednik.com. Organizator nagradne igre je Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, soorganizator je NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Spomini
Na gimnazijo smo prišli pretežno učenci iz I. osnovne (okoliške) šole, nekaj je bilo tudi tistih, ki so ponavljali razred. Tako smo bili starostno precej narazen, to je od letnika 1940 do letnikov 1941 in 1942. Naša razredničarka Alenka Goričan, profesorica angleščine, je bila še mlada, vendar je z nami vzpostavila
prisrčen odnos. Med sošolci, ki jih še dandanes srečujem, je Jože Dojer, s katerim sva pri srbohrvaškem nareku namesto vejice in pike zapisala kar »zapeta« in »tačka« in se čudila, kako to, da Srbi ne poznajo teh ločil. Tu so še Rihard Ra-taj, športnik, Borivoj Belcer in občasno Valter Ernst, celjski arhitekt. Med tistimi, ki so mi ostali bolj v spominu, je tudi
Marjeta Logar, okroglolična in dobrovoljna deklica iz družine Logarjev v Logarski dolini.
Prispeval: Rudi Škedelj Rubriko pripravlja:
Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
Zbiramo spomine na šolske dni Mlä
kamra
www.kamra.si
Šolski dnevi - od vrtca do
a
Hranite doma predmete iz šolskih klopi? Zvezke? Izkaze? Fotografije? Še pomnite vaš prvi šolski dan? Kaj pa zadnji? Kakšni so vaši spomini?
Fotografije in predmete z vašimi spomini bomo digitalizirali, popisali in vam jih nato vrnili, digitalne kopije pa objavili v Albumu Slovenije na portalu Kamra. Izbrane digitalne kopije bomo objavili tudi v rubriki Album s Celjskega v časopisu Novi tednik, medijskemu pokrovitelju akcije.
Zbiranje bo
v četrtek, 27. septembra 2018, od 10.00 do 15.00
v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje
inf0. telefon: 03 426 17 24, e-pošta: robert.ozura@knjiznica-celje.si telefon: 03 426 17 36, e-pošta: srecko.macek@knjiznica-celje.si
OSREDNJA
Knjižnica Celje
Zbiranje spominov na šolske dni Osrednja knjižnica Celje izvaja v okviru tedna evropske kulturne dediščine 2018. Tema letošnjega tedna je Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost.
BRALCI POROČEVALCI
41
Plesati je treba s srcem, ne s koraki
Od 20. do 23. septembra je bil na Češkem svetovni pokal v disko plesih IDO. Udeležila se ga je tudi slovenska reprezentanca, ki so jo sestavljali tudi plesalke in plesalci Plesnega kluba Kattan. Vsako leto se tega tekmovanja udeleži več kot dva tisoč najboljših
plesalcev.
Plesni klub Kattan se je na Češko odpravil s kar 28 plesalci. Preizkusili so se v različnih kategorijah in disciplinah.
V kraljevi disciplini, članski disco dance formaciji, je skupina Kratos (24 plesalcev) priplesala na najvišjo stopničko in s tem osvojila naslov zmagovalcev svetovnega pokala. Finale si je priplesal tudi mladinski par Anja Leskovar in Anja Tori, ki je zasedel sedmo mesto.
Mala skupina mladink Power, ki jo sestavljajo Anja Leskovar, Anja Tori, Isabella Podbregar, Neja Turnšek, Tia Brance, Vita Peserl in Taja
Čerčnik, se je v hudi konkurenci prebila do polfinala in osvojila osmo mesto.
Kattanova najboljša mladinska solistka Anja Leskovar je med 72 plesalkami z odličnim nastopom v polfi-nalu osvojila deveto mesto.
V	polfinalu smo imeli tudi moškega članskega predstavnika Maksa-Denisa Hri-berška, ki je v disco dance solo kategoriji zasedel deseto mesto.
V	najstarejši kategoriji sta se v parih predstavili tudi Nika Leskovar in Tajda Ve-likonja. S prepričljivim nastopom sta zasedli končno deseto mesto v polfinalu.
Na vse plesalce je Plesni klub Kattan izjemno ponosen, predvsem na napredek, ki so ga pokazali v enem let. Plesni klub, ki je komaj dobro začel sezono, je tako še dodatno motiviran, da bo prihodnja sezona še boljša in upa, da bo dobil še več podpornikov in plesnih prijateljev.
KM
Kljub dežju teklo več kot 300 rekreativcev
Tradicionalni 18. tek po ulicah Žalca je bil v soboto kljub deževnemu vremenu uspešno izveden. Prireditev je pripravila ZKŠT Žalec ob podpori članov AK Žalec in prostovoljcev domače gasilske zveze. Res je bila množičnost zaradi dežja manjša, a skupno je v vseh kategorijah teklo več kot 300 tekačev. Najbolj privlačen je bil članski tek, ki je privabil v Žalec mnoge odlične atlete iz Slovenije.
Tradicionalno so tek oto-vorili najmlajši s svojimi
starši, sledila sta tek učencev prvih štirih razredov šole in družinski tek na žalsko miljo (dobrih tisoč metrov). Tekmovalni del je po žalskih ulicah pognal učence in učenke od 5. do 9. razreda. Na osrednjem članskem teku za štajersko-koroški pokal in pokal Občine Žalec je teklo 84 tekačev. Slavila sta Renata Vetrih, Unitur Zreče ter Gregor Verbošt, AK Poljane. Najstarejša udeleženka teka je bila 84-letna Kazimira Lu-žnik iz Slovenj Gradca.
TT
Na Polzeli tekmovalo 740 mladih gasilcev
Na igrišču pri OŠ Polzela je bilo v nedeljo, 16. septembra, tekmovanje mladine Gasilske zveze Žalec (GZ). To je bila hkrati zadnja, četrta tekma lige mladine savinjsko-šaleške regije. Na tekmovanju v štirih kategorijah je nastopilo 740 mladih gasilcev. Pionirji in pionirke od šestega do enajstega leta so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti s prenosom vode in vaji razvrščanja, mladinke in mladinci od dvanajstega do šestnajstega leta pa v vaji s hidrantom, vaji razvrščanja in v teoretičnem testiranju.
Na tekmovanju GZ Žalec je sodelovalo 39 ekip. Med pionirkami so bile najboljše deklice iz Andraža nad Polzelo, med pionirji se je najbolje odrezala prva ekipa iz Drešinje vasi. Braslovčanke so bile najboljše med mladinkami, ekipa iz Drešinje vasi je bila najboljša med mladinci.
V okviru savinjsko-šaleške lige so vsako leto štiri tekmovanja, v vsaki gasilski zvezi po eno (Prebold, Šaleška dolina, Zgornja Savinjska dolina in Žalec). Na zadnji, četrti tekmi je sodelovalo 65 ekip. Ekipa Šoštanj mesto je bila najboljša med pionirkami in pionirji ter med mladinci.
Med mladinkami so zmagale Mozirjanke.
V skupnem seštevku vseh štirih tekem so bili letos v regiji najboljši gasilci iz ekipe Šoštanj mesto, saj so zbrali največ točk tako med pionirkami, pionirji kot med mladinkami. Med mladinci so bili najboljši gasilci iz Lokovice. TT
Brezplačen tečaj
biodinamike
10. oktobra bo ponovno zaživel brezplačen krožek Biodinamično kmetovanje, ki bo nato vsak drugi četrtek v mesecu, in sicer od 9. do 10. ure v sejni sobi Občine Tabor. Prijave se lahko na telefonski številki 041 498 266. Prijave sprejema Maja Klemen Cokan iz žalske izpostave celjskega zavoda KGZS, ki bo vodila krožek.
42
BRALCI POROČEVALCI
Veselo v drugo polovico stoletja
Na tržnici v Žalcu je bilo v soboto, 22. septembra, ob prazniku Občine Žalec srečanje	v svojih krajih ter jim zaželel še	vrček za pivo, pivo in presto
abrahamov in abrahamovk občine. Udeležilo se ga je približno sto tistih, ki so ali bodo	veliko zdravih in uspešnih let.	ter skupno fotografijo, za naj-
v tem letu dopolnili petdeset let.	Za program je poskrbel	pomembnejše, dobro voljo in
Nagovoril jih je žalski župan izkušenj dal nekaj nasvetov za jubilejem, se zahvalil za sode-	kvartet Pušeljc iz Dramelj.	veselje do življenja, pa mora-
Janko Kos, ki jim je iz lastnih lepo in prijetno pot proti novim lovanje pri različnih projektih	Jubilanti so za darilo prejeli	jo poskrbeti sami.	TT
110 let č družine
Čebelarska družina Podčetrtek je praznovala 110 let obstoja. Združuje 82 čebelarjev z območja občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje.
»Nekoč sta na našem območju delovali še Čebelarska družina Kozje in kratek čas Čebelarska družina Lesično. Vendar sta društvi prenehali delovati in nekateri čebelarji iz Kozjega so se včlanili v naše društvo. Za ureditev in izvajanje pašnega reda smo na območju Obsotelja in Kozjanskega odgovorni v Čebelarski družini Podčetrtek,« je pojasnil predsednik družine Janez Žan Ilek. Podčetrtška družina na omenjenih območjih deluje že 110 let. Jubilej so člani obeležili pod kozolcem Občine Bistrica ob Sotli, kjer so 8. septembra pripravili
Veterana očistila okolico Avanturisti na Golteh spominskega obeležja
Ob čistilni akciji Očistimo Slovenijo sta v soboto, 15. septembra, veterana, pripadnika 87. diverzantskega voda Teritorialne obrambe Laško v slovenski osamosvojitveni vojni, Vido Romih in Zdene Mlakar iz Laškega samoiniciativno očistila spominsko obeležje zavzetja vojaškega skladišča Pečovnik v Celju.
Spomenik je lani postavilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje na pobudo Boža Majcna, inštruktorja in vodje te vojaške akcije. Ker je bila okolica spomenika zanemarjena, sta se odločila, da
jo bosta očistila. Pri tem so jima pomagali družinski člani, ki so ta dan izkoristili za izlet na Celjsko kočo.
Spominsko obeležje je postavljeno v spomin na zavzetje vojaškega skladišča Pečovnik, kjer se je 29. junija 1991 enajst pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade po kratkem boju predalo pripadnikom slovenske Teritorialne obrambe.
Po čistilni akciji sta Vido Romih in Zdene Mlakar dejala, da bosta odslej sama redno vzdrževala okolico spominskega obeležja.
RV
Predstavila svoje deloval

Vido Romih in Zdene Mlakar pred spominskim obeležjem po opravljeni akciji
Ljudska univerza Šentjur je na Mestnem trgu pred kratkim poskrbela za pestro dogajanje. V okviru dneva odprtih vrat Združenja ljudskih univerz Slovenije je tudi šentjurska univerza svoje aktivnosti popeljala kar v osrčje mesta.
Ljudska univerza Šentjur je mimoidočim predstavila svoje delovanje s pomočjo različnih aktivnosti. Po šentjurskih ulicah so odmevale nežne melodije študijskega krožka Luš'ne citre. Kaligrafinje, ki se pod mentorstvom Klavdije Simler urijo v zbranosti in natančnem pisanju različnih kaligrafskih pisav, so izpisovale imena in Ipavčeve ter Slomškove pesmi. Zdenka Vrečko, ki v Univerzi za tretje življenjsko obdobje Šentjur vodi jogo za starejše, je z demonstracijo vaj mimoidoče osveščala o pomenu gibanja za starejše. Novo študijsko leto bodo začeli 4. oktobra, ko bo nastopil Adi Smolar.
Na informacijski točki so se mimoidoči lahko seznanili z vsebinami, ki jih ponujajo v Ljudski univerzi Šentjur za vse generacije. Z raznolikimi brezplačnimi programi nudijo izobraževanja tudi za ranljive ciljne skupine in krepijo medgeneracijsko povezovanje. Vabijo pod svoje okrilje, kjer si lahko vsak zase najde izobraževanje, ki mu najbolj ustreza.	AT
BRALCI POROČEVALCI
43
Bbelarske Na razstavi 740 buč
akademijo in izdali zbornik čebelarske družine. »Malo je društev in drugih organizacij, ki se lahko pohvalijo s 110-letno tradicijo. Naša čebelarska družina izhaja še iz časa Avstro-Ogrske. Arhivi, ki so nastali pred drugo svetovno vojno, žal ne obstajajo več, obstajajo pa zapisi o našem delovanju v davnem letu 1523, ko so ljudje davke plačevali z voskom,« je povedal predsednik in poudaril, da se v vseh čebelarskih družinah trenutno soočajo z varozo, ki slabi zdravstveno stanje čebel, kar za prihodnost teh marljivih živali ni obetavno. Ne smemo namreč pozabiti, kako pomembne so čebele za ohranjanje ravnovesja v ekosistemu in biotske raznovrstnosti v naravi.
AH
°dprtje razstave je popestrila vokalna skupina Pe-senica, ki je v spremstvu harmonike zapela nekaj pesmi, primernih za bučija
Društvo podeželskih žena Občine Braslovče je tretji konec tedna v septembru v avli Doma kulture Braslovče pripravilo 13. bučijado. Na njej je razstavilo 740 buč 158 različnih vrst.
Ob odprtju razstave je zbrane najprej pozdravila predsednica Društva podeželskih žena Braslovče Amalija Brinovec, ki je med drugim povedala, da je namen razstave prikazati 740 buč, ki se delijo na jedilne, hranljive in okrasne. Vsaka vrsta ima številne primerke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu.
Zbrane na odprtju je nagovoril tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je poudaril, da je to prva od številnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, pri čemer je društvu čestital za izjemno razstavo buč.
Organizatorke so pripravile iz buč za pokušino 28 različnih jedi, tudi marmelado, kompot in druge dobrote. Ob razstavi so poskrbele tudi za delavnico, na kateri so pod mentorstvom Simone Zbičaj-nik učenci turističnega podmladka braslovške osnovne šole izdelovali najrazličnejše izdelke iz buč.
TT
□SIR
i
■-Г
ije
Železna dama praznuje stoti rojstni dan
Društvo tabornikov rodu Jezerski zmaj je 9. septembra pripravilo privlačno pustolovsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 45 dvočlanskih ekip. Tekmovalkam in tekmovalcem so bile na razpolago tri razdalje, in sicer na 15, 30 in 80 km.
Na najdaljši progi se je v veslanju, kolesarjenju, hoji in teku pomerilo 24 ekip. Štart je bil pred deveto uro na Velenjski plaži. Veslanju je sledila mestna orientacija, nakar so zavili mimo Šoštanja, Metleč, Belih Vod na Golte. Tam so odložili kolesa in se spustili po strminah proti nadaljnjemu odkrivanju skritih kontrolnih točk.
Na 15 km je bila prva ekipa Soko team (Franci Soklič, Maj So-klič), na 30 km je zmagala ekipa Povratnika (Damir Hojnik, Renata Hojnik) in na 80 km ekipa JB Pustolovec Rajd (Barbara Jolič, Jure Zmrzlikar). HINKO JERČIČ
Morda bo kdo takoj pomislil na tisto damo z Otoka, ki so jo klicali »železna lady«. Ne, ta je iz Laškega in skupaj s potniškim vagonom že kar dolgo krasi železniško postajo.
Ker sem ljubezen do železnic in vlakov verjetno podedoval po starem očetu železničarju, sem oko vrgel tudi na to stoletnico. Gre seveda za lokomotivo, ki je bila narejena pred natančno stotimi leti v avstrijskem Linzu.
Na fotografiji je letnica njenega »rojstva«. Torej visok in častitljiv jubilej, vreden pozornosti. Lokomotiva je zelo lepo vzdrževana, za kar gre seveda iskrena zahvala vsem tistim, ki zanjo tako lepo skrbijo.
Laško je lepo in znano turistično mesto ter izjemno lepo urejeno. Zato ni naključje, da ga velikokrat obiščem in sem iskreno navdušen nad njim. Zdraviliško mesto, ki je obdano
s hribi in z gozdovi ter ima turistično ponudbo na visoki ravni, je resnično pravi navdih, da ga človek pogosteje obišče. Zdraviliški park nudi prekrasne užitke sprehodov med bogatim grmičevjem in enkratnimi bujnimi drevesi.
Pivovarna Laško je mestu dala ogromen pečat. Ob prodaji tujcu je izgubila svoj bleščeč sijaj. Kot velik nostalgik in domoljub na takšne poteze gledam seveda nekoliko
bolj čustveno in z drugačnim razumevanjem. To je seveda že druga zgodba.
Drugo leto 18. avgusta bo minilo natančno 170 let od odprtja Južne železnice
med Celjem in Ljubljano. Stara »železna dama« pa bo še naprej ponosno razkazovala tehnično čudo tistega časa.
SREČKO KRIŽANEC
44
IZ SVETA ZABAVE
Gajin svet navdušil celjsko občinstvo
Slovenski film Gajin svet, sodobna in dinamična mladinska romantična komedija z elementi kriminalke, je na petkovi premieri, ki jo je Cineplexx pripravil v sodelovanju z Novim tednikom in Radiem Celje, prepričal številne obiskovalce.
Glavni lik filma je enajstletna Gaja, ki je kot Pika Nogavička sodobnega časa - pogumna, neposredna, odločna, iskrena in srčna deklica, ki stvari rada vzame v svoje roke in se ne ustraši preprek. Gaja živi v sveže razdrti družini, vendar starš, ki ostane, ni mama, temveč oče. Zgodba je začinjena z aktualno tematiko, nevarnostjo svetovnega spleta. Vanjo se lahkoverno zaplete Gajina starejša sestra Tea, tipična 14-letnica. Oče Peter, zdravnik, ki se je doslej posvečal predvsem svoji karieri, mora po odhodu žene za začetek najprej spoznati svoji hčeri in si prislužiti njuno zaupanje.
Na celjski premieri je mlada Tara Milharčič vsem mladim obiskovalcem z velikim navdušenjem razložila, kako
Obvezno fotografiranje po premieri
je bila izbrana na avdiciji in kako je pravzaprav na »ta pravem« snemanju filma. Njeno navdušenje je okužilo mlajše občinstvo. Njiho-
ve mame je navdušil Gajin oče Sebastijan Cavazza. Še
posebej jih je navdušil, ko je razkril, da je za razliko od vloge, ki jo je upodobil, sam
dober kuhar in da se je dokaj lahko vživel v vlogo, saj je oče dveh fantov in pozna tegobe mladostnikov.
BGO, foto: Mediaspeed
Po premieri je ekipa ustvarjalcev podpisovala plakate in majice.
od m
dodlslt
Nuna
»Umor v romunskem samostanu in lovec na demone.« Tudi tisti, ki niso ravno oboževalci filmskega univerzuma Priklicano zlo (The Conjuring), bodo morda priznali, da sta prva filma imela vsaj nekaj stila. Zdaj, v tem oddaljenem kraku istega univerzuma, je tudi od stila ostalo le še veliko kričanja, molitev, prižganih baterij in tekanja. Film Nuna - ki bi kot lik verjetno imela možnosti, da bi postala bolj ikonična - vsaj na trenutke gledamo kot s kriki iz grozljivke križano zelo slabo epsko fantastiko, v katere zgodbo gledalec vstopi skozi zadnja vrata, pozno, brez jasno orisanih pravil glede nasprotujočih sil, njihovih orožij in pravil bojevanja. V tem filmu ni pokvarjenih policistov, lenih birokratov in zaradi neumnosti zlobnih ter vraževernih vaščanov - je le tekanje po gotskem samostanu.
OCENA: 3/ 10
Predator: Vrnitev
»Vesoljski lovec na ljudi ponovno na Zemlji.« Vsaj na trenutke lahko prepoznate, da je režiser Shane Black tisti, ki tokrat napada franšizo Predator - zaradi včasih posrečenih humornih enovrstičnih izrekov in z neke vrste preproste naglice zapleta, ki zelo diši po osemdesetih (čeprav se še zdaleč ne približa funkcionalnosti kakšnega Terminatorja). Ampak to je tudi vse. Človeška ekipa lovcev nikoli zares ne zaživi v usklajenosti; akcijske scene so ali že videne ali pa so preprosto neprebavljivo nemogoče. Nasploh je veliko neprebavljive nelogičnosti (recimo: znanstvenica v trenutku postane skorajda komandos). Če vse to povežete še z mačističnim predatorstvom - moški v filmu se pretvarjajo, da so moteni, da bi lahko v miru žalili žensko - boste ugotovili, da imate pred sabo enega najmanj posrečenih Blackovih filmov. In izdelek, katerega nadaljevanja si bo verjetno želel le malokdo.
OCENA: 4 /10
PETER ZUPANC
* Ж Ж Ж Ж A
VKINO PRIHAJA
Pepermint: Angel maščevanja (Peppermint)
Mlada mama, ki je izgubila moža in družino, se odloči maščevati morilcem ... kljub temu da je na lovu za njo tudi policija. Pomembno: v filmu maščevanja igra Jennifer Garner.
Večerna šola (Night School)
Teddy se po spletu okoliščin znajde na cesti. Najboljši način, da ponovno pridobi službo, je, da ponovno skuša opraviti srednješolski izpit. Pomembno: v komediji igra Kevin Hart, ki je tudi scenarist filma. Kje: kinocentri.
Rodin
Piše se leto 1880 v Parizu, ko štiridesetletni Auguste Rodin končno prejme svoje prvo državno naročilo. Med nastajanjem Vrat pekla Rodin kljub dolgoletni zvezi z Rose spozna Camille Claudel in se naveže na njo. Umetnikova najbolj nadarjena učenka kmalu postane njegova ljubica. Pomembno: režiser Jacques Doillon je film režiral ob stoletnici umetnikove smrti in v sodelovanju z Rodinovim muzejem v Parizu. Kje: art mreža.
(PZ)
ŽIVALSKI SVET
45
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
Če mislite, da je enostavno dobiti na kup celo družino in še vse pse, se motite. Emin je šel na trening juda, zato manjka na fotografiji, kjer so Cisca, Ermin in Melanie uspeli za nekaj trenutkov umiriti štiri mladičke z mamo Ari.
Velikani mehkega srca
Edini slovenski vzreditelj mastifov je doma na Lopati
S svojo podobo vzbujajo strahospoštovanje, čeprav so ti psi v resnici velikani z mehkim srcem. Za večjo prepoznavnost angleških mastifov, ki so jih nekoč uporabljali za borbe in kot čuvaje, je pri nas poskrbel predsednik Janez Drnovšek, saj mu je desetletje delal družbo Artur, predstavnik te pasme, in nato krajši čas še njegov naslednik Brodi. A teh velikih in močnih kosmatincev še vedno ne boste srečali na vsakem koraku, enako tudi ne vzrediteljev te pasme. Trenutno se z vzrejo ma-stifov, vsaj uradno, pri nas ukvarja le psarna Mastiff pride na Lopati pri Celju.
Družina Midžić je v Slovenijo prišla pred desetimi leti. Na Nizozemskem, kamor se je Ermin še v času nekdanje Jugoslavije odpravil iz Bosne s trebuhom za kruhom, je našel delo v logistični dejavnosti in si ustvaril družino. Ker je po izobrazbi veterinarski tehnik, brez živali ni šlo, saj so ga spremljale že od otroštva. Družina se je tako začela ukvarjati z vzre-jo mastifov.
Arizoninih devet mladičkov
Ko se je Ermin z ženo Cisco ter z otrokoma Melanie in
Eminom, ki sta danes že dijaka, priselil v Slovenijo, nekaj časa pri hiši ni bilo psov. A želja je bila premočna in kupili so psičko. Iz njenega prvega legla izhaja Arizona, tri leta stara kosmatinka, ki je v začetku julija poskrbela za številen naraščaj: izleglo se je devet mladičkov! »Na svet so prišli s pomočjo carskega reza, za katerega se vedno odločimo, saj je tak način manj nevaren za mamo in mladiče. Ti so veliki, nikoli ne veš, kaj lahko gre narobe. Arizona je na primer nosila dvanajst mladičev, a so bili že pred porodom trije mrtvi,« pravi Ermin Midžić in dodaja, da imajo zato lahko njihove psičke največ dve legli v svojem življenju. Tudi sicer nasprotuje »štepanju« mladičev, kar se dogaja pri nekaterih vzrediteljih, še zlasti v številnih »pasjih tovarnah« v tujini.
Pomočnik Roki
V minulih dneh je bil na vrtu hiše še vedno pravi živžav, ki ga je povzročalo sedem mladičev, nad katerimi sta bdela Arizona, ki se je izkazala za zelo skrbno mamo, in njen pomočnik Roki. Slednjega so Midžiće-vi kupili na Slovaškem in računali, da bo primeren za razplod, a se je izkazalo, da
za to nima najboljših karakteristik. Tako je danes petletni samec za družbo Ari, kot kličejo psičko. Oba razumeta ukaze svojih lastnikov v najrazličnejših jezikih, ki jih govorijo v družini, od nizozemščine do slovenščine in bosanščine.
Posebnih pasjih šol z njimi ne obiskujejo, psi so učljivi in če z njimi delaš že od malega, ni težav, pravijo vzre-ditelji. Treba je biti vztrajen in dosleden. »Mladič je prikupen in bi ga vsak imel, a odrasel pes ima sto kilogramov in če ni dobro vzgojen, ga je težko obvladovati,« nazorno pojasni Melanie. Njen oče doda: »Pritegnil nas je njihov prijazen značaj, v njih ni negativnosti. So kot otroci, samo govoriti ne znajo. Podobno kot sloni si zapomnijo vse slabe stvari, zato je pomembno, da delaš z njimi brez grobosti. Pri nas zagotovo velja: enkrat mastif, za vedno mastif.«
Najmanjša ne more od hiše!
Da je dela s tolikšnim številom mladičev ogromno, priznajo člani družine, ki so prve dni nenehno dežurali ob novorojencih. Le s skupnimi močmi je šlo. Melanie pojasni: »Ati je bil z njimi ponoči, mama zjutraj, jaz
čez dan. Treba jih je paziti podobno kot dojenčke, jim nadzirati težo, napredek ... Zato ima vsak svojo barvo ovratnice.« Mladiči potrebujejo kakovostno hrano, saj zelo hitro rastejo. Odrasel pes poje 750 do 800 gramov na dan, svojim psom dajejo Midžićevi kakovostne brike-te in tudi surovo meso, ribe, sir, jogurt. Psi dočakajo od 8 do 12 let, nekateri celo 14 let.
Dve psički bosta ostali pri hiši, kar sicer ni bilo predvideno. »Eno smo v osnovi izbrali zase. Za drugo, ki je bila najmanjša v leglu, saj je imela le 450 g - ostali so imeli 750 g in več - smo mislili, da ne bo preživela. Melanie je bila prvi teden ves čas z njo in je rekla, da je po vsem tem ne more dati,« razlaga Ermin, ki je očitno ljubezen do živali prenesel na otroka, le da sina bolj zanimajo judo in drugi športi, »kajuhovka« Melanie pa je očetova desna roka tudi na razstavah. Arizona je na njih osvojila številne naslove, je tudi mednarodna šampion-ka. »Na razstavah ugotoviš, kako kakovosten je pes, dobiš sliko, kam sodi,« pojasnjuje Ermin in pove, da so se prav na eni od razstav kupci iz Nove Gorice zaljubili v njihovo psičko in čakali dve leti na njenega mladička.
»Pasma ni tako znana, poleg tega jo mnogi mešajo z bulmastifom in mislijo, da je mastif napadalen pes.«
»Ljudje se raje umaknejo, ko vidijo ma-stife, ker so tako veliki. Naši nikoli nič ne naredijo, medtem ko je Arizono že ugriznila čivava.«
Zdaj dela družbo otrokom v tamkajšnjem zasebnem vrtcu, kar pomeni, da je pasma zelo primerna za družine.
Kupci iz različnih držav Evrope
Dva mladička sta že šla k novim lastnikom, ostali, ki bodo odpotovali na različne konce Evrope, od Nizozemske do Poljske in Danske, morajo pred odhodom opraviti različna cepljenja in počakati, da mine inkubacijska doba. »Vsak ne more dobiti mastifa iz naše psarne,« pravi Ermin Midžić. V glavnem jih kupujejo družine, nekateri jih vodijo tudi na razstave. »Zlasti pri psičkah pazim, da pridejo v prave roke in da jih ne dobijo tisti, ki bi želeli razplod le za denar. Videl sem, kako na vzhodu izgle-
dajo farme s 300 psi, svojega psa tja ne dam, ni denarja za to,« poudarja Midžić, ki ima še eno pravilo: psov ne daje na letalo, kot da so kos prtljage, ampak mora bodoči lastnik priti k njim z avtom in psa sam odpeljati. Zato so kljub klicem z vsega sveta kupci lahko le iz Evrope, ki lahko na ta način pridejo po psa.
Midžićevi imajo za prevoz psov posebno prikolico, saj sta Ari in Roki doslej hodila z njimi na počitnice ali na obiske na Nizozemsko. Odslej bodo pri hiši kar štirje psi, kar bo sicer nekoliko zapletlo potovanja, a Ermin bo kot strokovnjak za logistiko in poznavalec mastifov zagotovo hitro rešil tudi to.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Ermin Midžić z Arizono in delom mladičev
Melanie zdaj še lahko tako dvigne mladiča, čez nekaj mesecev bo to nemogoče.
Pasje razkošje in Cisca, ki se veliko ukvarja z mladiči
46
RAZVEDRILO
Logika
Žena naroči možu: »Ali lahko greš v trgovino in pri-neseš karton mleka in če bodo imeli jabolka, jih vzemi šest.«
Mož pride kmalu nazaj in prinese šest kartonov mleka.
Žena začudeno: »Zakaj si prinesel šest kartonov mleka?«
Mož: »Imeli so jabolka.« Jajčka
Žena: »Kupi mi prosim čokoladna jajčka!«
Mož: »A nisi prevelika za to?«
Žena: »Saj ne bom zlezla vanje, pojedla jih bom.«
V trgovini
Kupec prodajalcu: »A veste, da ima paradižnik vonj po alkoholu?«
Prodajalec stopi nekaj korakov nazaj in vpraša: »Še vedno?«
Opozorila
Žena: »Se spominjaš, kako
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
je grmelo in bliskalo, ko sva se spoznala?«
Mož: »Se, a takrat žal nisem resno vzel opozoril narave.«
Striženje
Mama striže Mihca in ta kriči:
»Nočem takšne pričeske, kot jo ima oče!«
Mama: »Moraš, sinko, vsi pravijo, da si podoben sosedu!«
Znak ljubezni
»Jože, nimaš me več rad. Včasih si mi vsak dan prinesel rože, zdaj pa nič več.«
»Draga, seveda te še imam rad, a saj veš, da ne delam več na pokopališču!«
Pet obrokov
Mihec pride iz šole in pove, da ima dobro in slabo novico.
Mama: »Katera je dobra?«
Mihec: »Dobil sem petico.«
Mama: »In slaba?«
Mihec: »Petica je v petih obrokih.«
Moža ne puščajte prepogosto k tašči, saj se lahko vrne na "tovarniške nastavitve"...
Oven
Tehtnica Km
Če želite v Sloveniji pravico, je to vhod, kjer oddate vlogo...
Težka odločitev
Če se poročiš z mlado, bo neiskrena. Če se poročiš s staro, bo zlobna.	/
Če se poročiš z grdo, si ne boš želel v družbo. Če se poročiš z lepo, boš imel polno hišo prijateljev. Če se poročiš z revno, boš vse življenje berač. Če se poročiš z bogato, bodo rekli, da se bednik. Če se poročiš z nezgovorno, ne boš za v družbo. Če se poročiš s preveč zgovorno, niti kosila ne boš mogel pojesti v miru.
Če se poročiš s pametno, ti bo očitala, da si neumen. Če se poročiš z neumno, boš tudi sam kmalu tak. Če se poročiš s slabotno, lahko umre pri porodu. Če se poročiš z močno, jih lahko dobiš. Če se poročiš s plodno, boš zaradi skrbi za otroke ostal brez las.
Če se poročiš z neplodno, boš razočaran. Če se poročiš z vdovo, bo vedno hvalila svojega pokojnega moža.
Zdaj ko veste, se boste lažje odločili ...
Preživite urice v tem tednu po ustaljenih normah in poslušajte svoj intuitivni glas. Delovni boste in polni novih idej, kar je odlično za napredovanje. V naslednjem tednu se lahko obeta kakšen nepričakovan preobrat. Vaš vladar biva v zračnem znamenju, zato vam idej in nenavadnih zamisli ne bo primanjkovalo. Čas bo za načrte, ki lahko spreminjajo vaš način življenja.
3ik

Rak
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Hiša naprodaj. Šifra: Nujno!
Vse slikovne šale vir: splet
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Iskali boste notranje ravnotežje in veliko misli posvečali svojemu ljubezenskemu življenju. Ugotovili boste, da ste nehote nekoga zanemarili, zato bodo naslednji dnevi nekoliko bolj romantično razpoloženi, kar bo v veliko veselje vašemu partnerju. Vaša vladarica biva v strastnem škorpijonu, ne bo vam manjkalo poguma, da uresničite res kakšno drzno in predrzno potezo. Čaka vas krajša pot.
Vpliv planetov bo prijeten, veliko opravil in nalog lahko uspešno opravite. V začetku tedna bodite pazljivi, saj lahko prinese nepričakovane dogodke, ki so povezani s preteklostjo. Vaša vladarica v mogočnem škorpijonu ne bo polovičarska, zato boste prodorni in za resnico pripravljeni stopiti do konca sveta. Bodite umirjeni, saj tako močna energija škodi medsebojnim zvezam.
škorpijon
Dvojčka
Močno obarvana zračna energija bo povzročala, da boste zasanjani, vaša domišljija bo delovala z vso močjo. Pazite se slepega optimizma. Ne prezrite lepe priložnosti, ki se vam kaže na vaši poti na poslovnem področju. Zbrati morate vse svoje moči, da dosežete kompromis med tistim, kar želite in tistim, kar je dobro za vas. Vpliv tujine bo nekoliko močneje prisoten, zato se vam lahko obeta pot.
Veliko energije boste usmerjali v delo in finance. Z veseljem boste ugotovili, da se vam obeta idealna priložnost za zaslužek, ki je nikakor ne smete zamuditi. Venera biva v vašem znamenju, zato njeno energijo obrnite v svoje dobro tudi na ljubezenskem področju. Prenehali se boste ukvarjati s preteklostjo, saj vam le-ta prinaša samo razočaranje in izgubo. Pogumno se boste lotevali novih projektov.
Strel ec
Jupiter še vedno biva v vodnem znamenju, z njegovimi vibracijami obrnite življenje v svoje dobro. Premišljeno in spretno se boste lotili nove naloge, zato vam uspeh ne more izo-stati. Nostalgično se boste spominjali dogodkov, ki so pustili sledi v vašem življenju. Povsem nepričakovano lahko pride do večjega preobrata v vašem ljubezenskem življenju. Prepustite se, življenje piše najlepše zgodbe.
lev
Veliko energije boste vložili v nek projekt, ki izhaja že iz preteklosti. V naslednjem obdobju lahko dobi svoj epilog, vendar še malce stisnite zobe in usmerite energijo v zmago. Vaša koncentracija energije bo velika, zato lahko končno stopite velik korak naprej. Z lahkoto boste tudi usklajevali nasprotja, ki so prisotna v vašem vsakdanjem življenju. V ljubezni zaenkrat ne bo večjih premikov.
Kozorog
Čustvena energija bo še vedno povečana, povečan bo tudi notranji nemir, zato boste več energije usmerjali v ljubezensko razmerje. Zelo aktivni boste na ustvarjalnem področju, naredite lahko nekaj zares dobrega. Vaš vladar v zračni tehtnici bo pripomogel, da boste v naslednjem in tem obdobju usklajevali nasprotja, ki izhajajo predvsem iz partnerskega področja. Pomembno je, da uskladite razum in čustva.
Veliko veselja in sreče se vam obeta v teh dneh. Nepričakovana odločitev za neko krajšo pot vam lahko prinese veliko dobrega. Počutje bo zaradi vpliva planetov nekoliko slabše, zato več energije usmerite v prehrano in rekreacijo. Stres, ki ste ga doživljali v zadnjem obdobju, močneje vpliva na vsa področja življenja. Umirite se in z novim elanom nadaljujte svojo pot.
Vodnar Цд
Devica
Ustavljali se boste ob malenkostih, zato lahko zamudite kakšno dobro priložnost. Notranji nemir lahko sprostite z rekreacijo in večjo telesno aktivnostjo. Urice konec tedna bodo presenetljive, doživite lahko kakšno posebno presenečenje. Analizirali boste in se odločali, kako spreminjati določene zadeve, ki vam jemljejo energijo in moč. V zdravstvenem smislu se boste odločali za preventivo.
Potrudili se boste in končno dosegli zmago. Nič kaj obetavno se vam ne kaže v medsebojnih odnosih. Lahko se vam zadeve še poslabšajo, če ne boste popustili in zadeve rešili z diplomacijo. Mars biva v vašem znamenju, izkoristite njegovo moč za napredovanje, imeli boste priložnost, da obrnete nov list v svojem življenju. Vpliv preteklosti bo močan na ljubezenskem področju.
Ribi
Veliko moči in energije boste usmerili na finančno področje in delo, zato vam uspeh ne more izostati. V ljubezni boste previdni, saj so vam pretekli dogodki omajali zaupanje in prižgali v glavi alarm, ki še vedno gori. Vpliv Venere v škorpijonu bo dobro deloval prav na vsa področja vašega življenja, prodorni boste in polni novih domislic. Vaša prodornost pa lahko obrodi sadove, o katerih lahko samo sanjate.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 328
Nagradna križanka
PROSTOR ZA ZBIRANJE NERABNIH PREDMETOV
Res je liposukcija malce tvegana, vsekakor pa mi bo...
Križaii Ke &
ugamKe
PREBIVALCI ANTIČNE LJUBLJANE
NAJVIŠJI OFICIRSKI ČIN
RIMSKA BOGINJA JEZE
VODILNI ORGAN STRANKE
ZBADANJE (POG.)
PRAVOSLAVNI ŠKOF
ZMRZNJENA SLAŠČICA
KRAJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
ODPOSLANEC
GORATA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
USTANOVI- ŠVEDSKI TELJI SALT PISATELJ LAKE CITYJA HANSSON
KRAJ PRI NOVIGRADU
IMITACIJA OBJEKTA
24
JEZERO V SEVERNI AMERIKI
INDIJSKI HRAST
AMERIŠKA PEVKA (CINDY)
NOGOMETNI KLUB
ZAGREBŠKA FARMACEVT. INDUSTRIJA PRIPAD. DINAR. RASE
PLAČILO ZA ZAČASNO UPORABO ČESA
OSTRA ZAČIMBA
20
PRISTANIŠKO MESTO KARIJCEV
BUKVIN PLOD UDOBNO OBUVALO
ŽLAHTNI
PLIN ZNAMKA JAP. FOTOAPARATOV
23
NAROČILO ZA DELO
SLOVENSKI PESNIK GRUDEN
PRIPRAVA ZA POMOČ PRI DIHANJU
BELA KOVINA
AMERIŠKI REŽISER LIMAN
KDOR KAJ ODDAJA
DEL LJ. POD ŠMARNO
GORO LUDOLFOVO ŠTEVILO
25. IN 1. ČRKA
AFRIŠKI VELETOK
GLIKEMIČNI INDEKS
EMILIO ESTEVEZ
PRIP. NEO NACIZMA OSKRBA TUJEGA OTROKA
ODHOD (PUBL.)
19
ZAPOGNJENI DEL ČESA RUSKI VLADAR
HITRE STEPSKE ŽIVALI
Povsod z vami
NEKDANJI SMUČAR KOŠIR
NOVINARKA KOREN
AMERIŠKA
TV-NA-DALJEVANKA
SRB. JEZIKOSLOVEC KARADŽIĆ 20. IN 13. ČRKA
PRIPRAVA ZA ULIVANJE
BELO VINO IZ GORIŠKIH BRD
EVGEN CAR
NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV
MARIBORSKO ŽIVILSKO PODJETJE
Všeč so ml tvoje besede, samo, da iz tvojih mailov ni razvidno, da imaš tako...
TANJA ZAJC
15
NEDELAVNOST
ROMANA KRAJNČAN MESTO NA SLOVAŠKEM
POŠKODOVANEC
NAUK O ASKEZI
NEKDANJI
AVSTRIJSKI POVRŠIN-DIRKAČ SKA MERA LAUDA
PREKOP V GEOGRAFSKIH IMENIH
NEPOMEM- 16 BEN ČLOVEK (SLABŠ.) POKOPALIŠČE (STAR.)_
NEKD. IT. PREMIER MORO JUŽNOAM. INDIJANEC
22
AM. IGRAL. GARDNER
AMERIŠKI FILMSKI VESOLJČEK
GOROVJE RČALZOMVEERKJVU
V SREDNJI "OZMEJ TRENUTEK DO DRUGE-
GRČIJI GA ČLOVEKA
14
LEE NORRIS
KANTAVTOR KAVAŠ
ALEKSAN-DAR
8				1				3
7				3				
							5	9
	1		8		4	6		
	6					3		
	4	7				2		
	7	2	3				8	
		3	7	8			6	1
			4		6			
SUDOKU19
				1		7	3	6
	3							2
	8			7	6			
9		3	1					
						2	5	7
			4		2			
		7					1	3
				9	4			
6	9	5				8		
REŠITEV SUDOKU 327 REŠITEV SUDOKU 18
5	9	3	2	7	1	4	8	6
6	8	2	5	3	4	7	1	9
1	4	7	8	9	6	2	3	5
3	7	1	9	6	5	8	2	4
8	2	9	4	1	7	5	6	3
4	6	5	3	8	2	1	9	7
2	5	6	1	4	9	3	7	8
9	1	8	7	5	3	6	4	2
7	3	4	6	2	8	9	5	1
6	1	9	3	2	4	8	5	7
5	3	7	6	8	9	2	4	1
2	8	4	7	1	5	3	9	6
9	5	8	4	3	1	6	7	2
3	6	2	9	5	7	1	8	4
4	7	1	2	6	8	9	3	5
7	4	3	1	9	2	5	6	8
8	2	6	5	4	3	7	1	9
1	9	5	8	7	6	4	2	3
18
7
5
9
10
6
3
17
4
13
PRIRASLIKA
12
21
2
11
novi tednik
Vedm г (ллтој /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
	IH СЛ
	O
	
	
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 2. oktobra.
Geslo iz številke 38: Gibanje za zdravje vsak dan. Izid žrebanja
1.	nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Marjan Zamuda iz Rimskih Toplic.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Srečko Šoštarič iz Štor.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Karl Golež iz Šmarja pri Jelšah.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Vzemite nas
s seboj
V40MO

KRIŽANKE
www.trik.si
48
RUMENA STRAN
Izdelki Cinkarne Celje na ogled
Celjsko podjetje letos praznuje 145 delovanja in ob tej obletnici so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili posebno razstavo. Na njej je do konca meseca mogoče videti, kje vse v gospodinjstvu, hiši in okolici uporabljamo cinkarnine izdelke. Na otvoritvi se je zbralo veliko znanih Celjanov.
Foto: GrupA
Direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak (levo) je čestital direktorju Cinkarne Celje Tomažu Benčini ob visokem jubileju podjetja.
Tudi na Balkanu atletika v srcu
Morda je moč balkanskih držav v svetovni atletiki pojenjala, toda veterani so nezlomljivi in se radi družijo na regionalnem prvenstvu. V Celju je bila najmočnejša Slovenija z 222 medaljami pred Romunijo (123), Grčijo in Srbijo (obe po 91), Bolgarijo (79) ... Celjanka Zvonka Blatnik (na sliki levo) je zmagala v teku na 200 metrov, na krajši progi pa je bila »le« druga: »Bila sem na osmi stezi in tekmice na prvi stezi nisem niti opazila. Še prej se mi je med tekom odvezal povoj.« S smehom na ustih je dodala, da v teku na 400 metrov ni videla prave konkurence, zato se ni niti prijavila, sicer pa je imela kopico organizacijskih zadolžitev.
Pridna kot mravljica je bila tudi Nevenka Dimitrijevič, ki ji je pripadla čast, da je medaljo okoli vratu nadela svojemu možu Iztoku, ki je tekmoval v skoku s palico.
Foto: GrupA
Odprtja razstave sta se udeležila tudi pomembna celjska šolnika, ravnatelj II. osnovne šole Celje Igor Topole (levo) in ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja.
Pomoč za mačke
Pevka Rebeka Dremelj je znana tudi po tem, da rada pomaga brezdomnim in zapuščenim živalim. Pravi, da je njihova domača mačka Lena kot njen tretji otrok. Zato ne preseneča, da se je odločila pomagati tudi celjskemu društvu proti mučenju živali, ki s pomočjo prostovoljcev pomaga brezdomnim živalim. Rebekinega darila, ki zadošča za mesec dni hranjenja brezdomne mačke, so se zelo razveselili in Rebeko sprejeli ter jo pogostili v svoji skromni pisarni v središču mesta.
Foto: GrupA
Članice Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje so prišle na razstavo, da bi si ogledale, kaj vse počne njihov glavni sponzor. Na sredini stoji Larisa Ocvirk, kapetanka slovenske reprezentance mlajših članic, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu na Portugalskem osvojila naslov evropskih podprvakinj.