Union H^s ■r kmetijska zadruga izlake, 2.0.0. poslovalnica M€D€fl teL: 0601/73 696 NOVO NOVO NOVO NOVO 30% POPUST NA LETNO OBUTEV NUDIMO PO UGODNIH CENAH: - za najmlajše: sandali za v vodo ... 688 SIT - za malo večje otroke: natikači... 772 SIT - japonke ... 785 SIT - sandali ... 2.302 SIT - coklji od 1.732 SIT dalje - moški in ženski natikači... 808 SIT - startarke že od ... 480 SIT dalje - moški čevlji... 2.950 SIT - modne torbice ... od 2.940 SIT dalje Na zalogi POLETNA OBUTEV iz kolekcije ALPINA, PLANIKA, CICIBAN, BOR in obutev iz uvoza! Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE I ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! ’-3x!x!v!v!!!v5v!!?Sv!x!!!v!!!!w^ «6666606666« Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADO/, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! TRGOVINA d. o. o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od T do 1900, ob sobotah T do 13” % ,/a,a av'x SAMIMI Prečna pot 19, Zagorje Tel./fax. 0601/64 134 PREHRAMBENI DISKONT Diskont RAPRIM nudi prehrambene izdelke in brezalkoholne pijače PREVOZNIŠTVO Volumenski prevozi do 7 ton AGENCIJSKE DEJAVNOSTI - Organizacija izletov - Prevozi za športna in kulturna društva ter šole do 32 oseb mmmmMmmmmmmmmmmsm OSREDNJA KNJIGA M j UVODNIK Prav vesel sem bil pretekli petek zvečer, ko smo na Radiu Trbovlje zaključevali našo skupno akcijo Pomagajmo prizadetim. Telefoni so skoraj pregoreli, iz pošte so nas opozorili, da so radijski telefoni enostavno blokirani. Na takšen odziv ni pri pripravi akcije pomislil nihče. Torej smo pripravljeni ponuditi svojo roko pomoči. In to je pravzaprav največ, kar smo lahko pričakovali. Tudi skozi Zasavje veje počitniški veter. Privoščite si ga, šolarska in nakupovalno zahtevna jesen ni več daleč. HmAo- P NOVICA TUNEL V TROJANAH ‘•‘•'•Ti v.:, v.v.v Komisija ----------___________________ infrastrukturo je v ponedeljek, 18. julija, podprla xjseka avtoceste Blagovica - Vransko.;: predlog za traso odseka avtoceste Blagovica - Vransko. ^ennCda^naT^ todeia pS tmlf ki'bo zdrS predloga Ubenica i, ^ bister? IH:.kaiw ijv.yv* , iv.e, . Trojane, končal pa s priključkom na avtocesto malo pred odsekom Baba. Z deli naj bi pričeli v drugi polovici leta 1995. .. VLADO POREDOŠ s svojimi junaki NASLOVNICA; AO Uro* Klemen FOTO: Branko Klančar V ogledalu: Milena Jamšek Namesto zdravnika - ginekolog Pfilfii Koliko gorja zaradi sosedovih meja p] j{|J] Vlado Poredoš: Zasavci so bolj kratko Slikarji na Izlakah Veter izdal CD Izziv umu: Delavnica harmonije Razbita glava in avto Kronično: Sumljiv vrtnar n KOLEDAR DOGAJANJ 11. julija - Poletno zatišje in vročina vladata temu ponedeljku. Za slikarje v slikarski koloniji Izlake - Zagorje, tokrat so prišli samo domačini, pa je to prvi delovni dan. 12. julija - Slovesno je v hrastniški Steklarni, kjer tega dne po treh letih tudi uradno zaženejo t.i. I-kadno peč, proslavijo pa tudi 30. obletnico sodelovanja z nemško firmo RZB - Rudolfom Zimmermannom iz Bamberga in (uspešen) zaključek sanacijskega postopka. Obiščejo jih sam direktor RZB, pa namestnik nemškega veleposlanika v Sloveniji in tudi slovenski zunanji minister. 12. julija - Na skupni seji skupščine in nadzornega sveta Iskre Semicon razrešijo mag. Mirana Krambergerja funkcije vršilca dolžnosti predsednika uprave, in to na njegovo željo. Novi v.d. postane Peter Cuderman. 13. julija - En spet čisto navaden poletni dan, v katerem pa so posledice neurja še vedno vidne. Pripadniki slovenske vojske, tokrat so iz Novega mesta, jih pomagajo odstranjevati. 14. julija - Sicer pa državo preveva nova afera - tokrat vanjo niso vpleteni politiki niti funkcionarji ali poslanci, ampak pet čisto navadnih ženskih zadnjic. Toda Uradu za ženska vprašanja dajo veliko dela. 15. julija - V Trbovlje priroma pismo z razveseljivo vsebino: prijateljska občina Jesenice namenja za odpravo posledic neurja 500 tisočakov. 16. julija - Sobota v znamenju nogometa: Bolgarov in Švedov. Na tretje mesto se uvrstijo slednji. 17. julija - Nedeljski večer mine v pričakovanju svetovnega nogometnega prvaka. To postanejo - kdo drug, kot Brazilci. Polona Malovrh •Ml- - SPET NOVI d^Ql) - JIJLIJ ~ - UJA03J00V MRENA JAMŠEK Dokler se ni poročila, je bila Potrpinova. Starša sta bila Dobovčana, vendar je prva leta preživela v Majlandu, nato pa več let v Glažuti. Te sedaj ni več. Ustvarjalno življenjsko pot Milene Jamšek je težko zajeti v nekaj vrsticah. Skupaj s starši se je iz Glažute 1937. leta vrnila na Dobovec, kjer je pela v mladinskem pevskem zboru takratnega Društvenega doma. Po končani vojni je leta 1945 pomagala obnoviti opuščeno šolo in začela poučevati. Obiskovala je pedagoško šolo in bila po povojnem času prva učiteljica na Dobovcu. Leto pozneje je s poučevanjem nadaljevala v Hrastniku. Ko pa seje poročila, je ostala doma ter se posvetila svojim trem otrokom. Kmalu je vdovela in se za šest let zaposlila še v STT. Kljub temu ni nikoli opustila kulturnega udejstvovanja. Prepeva že od sedmega leta dalje, se pravi že okrog 62 let. Več kot 20 let je pela pri trboveljskem Slavčku. Na vaje je hodila peš z Dobovca in se zvečer vračala s " šihtnim avtom". Vseskozi poje pri domačem cerkvenem pevskem zboru. Leta 1987 so tudi na njeno pobudo Dobovčani ustanovili Ženski pevski zbor, ki ga je pet let vodil Jože Skrinar, zatem pa Barbara Glas. Njena velika ljubezen je gledališče. V okviru Prosvetnega društva sodeluje kot igralka, režiserka in organizatorica. Igralska družina je tudi po njeni zaslugi zelo dejavna in uspešna. Te dni slavi Gasilsko društvo Dobovec svojo 65. obletnico delovanja. Milena v društvu ni sodelovala le kot tajnica, blagajničarka ter tudi tajnica Občinske GZ Trbovlje, temveč je že celih 44 let tudi članica. Prav na Dobovcu je 12 gasilk, ki so na raznih tekmovanjih poleg moških, seveda, dosegale odlične uspehe. Milena Jamšek si zagotovo zasluži naslov izredno aktivne kulturne, prosvetne in gasilske delavke. Poleg družine vse življenje skrbi za dobro voljo tudi drugih. Malo je takšnih, ki ob toliki odgovornosti ostajajo skromni, polni življenjske radosti in prijazni do sogovornika. Tine Lenarčič — Z/ISAVC Izdala Zasavc d o o Cesta 50 iuliia2c 6t4H) Zasorie oh Savi Direktor: Tomo Garanti ni. Časooisai Svet: Šantli Češko. Robert Halzer. me Štrucl (M), Petra žagar (Krvavice), Polona Mdovrh, Roman Rtazina,; Mik« Vidic. Oblikuje 1 -j lil! Zaenkrat neinani nepridipravi so v noti s petka na soboto izpred muzeja revolucije v Zagorju odstranili doprsni kip Ivana SkVbrče -Modrasa in ga “preselili" v bližnji park. Tam je ostal vse do poznega sobotnega popoldneva, ko ga je opazil zagorski župan Matjaž Svagan in ga lastnoročno odnesel na varnejše mesto. Tekst in foto: J.R. jr. Novo vodstvo Iskre Trbovlje - V Iskri Semicon je 12. julija prišlo do spremembe v vodilni strukturi. Po sprejetem odstopu dosedanjega direktoija Mirana Krambergerja, se je nadzorni odbor in svet odločil za novo vodstvo podjetja. Vršilec dolžnosti predsednika uprave delniške družbe Iskra Semicon Trbovlje, je postal Peter Cuderman. R.Š. Pridni vojaki Trbovlje - Takoj prvi dan po ujmi je poveljnik 87. območja TO Matjaž Piškur ocenil, da mesto potrebuje večjo pomoč. Na pobudo prizadetih in potem na posredovanje Republiške uprave za zaščito in reševanje so vojaki od 28. junija do 15. julija fr— w ---- ^ Čarobna Luna V sredo je minilo 25 let, odkar je prvi človek stopil na Luno. Neil Armstrong je bil tisti, čigar noga se je prva dotaknila tal planeta, kateri ima še danes, ne glede na poznejše obiske raznih raziskovalcev, poseben, včasih že kar mističen vpliv. Saj tudi sami dobro poznate nekatere lunine vplive, za ene prijetne za druge manj. Sploh tistih najbolj romantičnih trenutkov si brez čarobne mesečine ne znamo predstavljati. Brez Lune ne bi bilo plimovanja. Pa tudi tuliti v Luno ne bi bilo mogoče. K.R. v^- —D fr ^ $trita - 840 let Tirna - V Timi bodo v nedeljo slovesno obeležili 840-letnico prve pisne omembe Time. Prireditev pripravlja Župnijski urad Sveta Gora, Skupščina občine Zagoije in pripravljalni odbor v Timi. Ob 11. uri se bo pričel sprevod skozi vas, sredi vasi bodo blagoslovili obnovljeno vaško kapelico, sledila bo blagoslovitev obnovljene cerkve sv. Primoža in Felicij ana in sveta maša. Maševal bo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar. Ob 12.30 uri bodo proslavljanje zaokrožili še s kratkim kulturnim programom, seveda pa ne bo manjkala tudi prava zabava pred gasilskim domom. Na prireditev so vabili tudi nekaj slovenskih odličnikov. Vas Tima se prvič omenja v kupoprodajni pogodbi med koroškim vojvodo Henrikom 5 in krških škofom Romanom 1. To se je zgodilo jeseni 1154 pri Sv. Radegundi na Koroški, ko j e krški (danes celovški) škof od vojvode kupil neko posestvo v Timi za 60 mark. Veijetno je šlo kar za celo vas. "Pri obnovi cerkve smo odkrili romansko okno, čigar slog datira v sredino 12. stoletja," je povedal župnik župnije Sveta Gora Maks Kozjek, ki upravlja tudi s timško cerkvijo. Cerkev je torej prav tako med najstarejšimi cerkvami v Zasavju. Celotno področje Time pa je bilo naseljeno še precej prej, znane so celo naselbine iz halštatske dobe. Originalno listino o prvem pisnem zaznamku Tirne hranijo v graškem muzeju. V občini Zagorje je to najstarejši zapis, ki omenja krajevna imena. Kot j e povedal Maks Kozjek, se v župniji že več let pripravljajo na ta jubilej. Obnovili so tako notranjost kot zunanjost cerkve, letos so pokrili še zvonik z bakreno pločevino. Marko Planinc L ----J pomagali odpravljati hude posledice neurja. Okrog sto vojakov po posameznih skupinah je opravilo velik in zahteven posel. Ko se je zadeva nekoliko umirila in so bile najhujše posledice odpravljene, se je v Osnovni šoli Ivan Cankar nastanila enota 64. vojakov. Slednja je bila v Trbovljah od 4. julija do 15. julija, ko so točno ob 8.15. zjutraj krenili nazaj v vojašnico. Ta skupina je dela, predvidena po programu, odlično opravila. R.Š. Počitniške dejavnosti 'IVbovlje - Center za socialno delo v Trbovljah tudi letos organizira raznovrstne počitniške dejavnosti za mladino. Te potekajo v času letnih počitnic vsak dan od 9. do 13. ure in zajemajo likovno dejavnost, zabavne igre, jezikovne tečaje, izlete in podobno. S podobnimi nadaljujejo tudi letos. T.L. Škoda v milijonih V 28. številki Zasavca se nam je zaradi naglice pri pretipkavanju podatkov o škodi zgodila neljuba napaka. Pri podatkih o škodi v Hrastniku smo navedli, da gre za škodo v tisočih tolarjev. Seveda so škodo ocenili v milijonih tolarjev. Naj zato napišemo ocene škode še enkrat: - promet in zveze 182 milijonov tolarjev - komunalni objekti in naprave 204 milijonov tolarjev - industrija in poslovni objekti 54 milijonov tolarjev - stanovanjski objekti 16 milijonov tolarjev - vodotoki 177 milijonov tolarjev - kmetijstvo in gozdarstvo 15 milijonov tolarjev - plazovi 127 milijonov tolarjev - poškodbe degradiranih površin po rudarjenju 300 milijonov tolarjev - intervencije 25 milijonov tolarjev Skupno oceno škode smo zapisali pravilno in znaša 1,1 milijardo tolarjev. Vsem prizadetim se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo Uničen park Izlake - Stanovalci bloka na Izlakah so bili zares presenečeni nad gručo delavcev, ki so prišli podirat drevesa. Ta dela se namreč nanašajo na sanacijo ovinka Ajda, ki naj bi, po zagotovilih predsednika KS Janeza Vidmarja, stekla v prvih jesenskih dneh. Začudenje je bilo obojestransko, saj tudi delavci niso mogli doumeti, čemu je potrebno podirati lepa drevesa že zdaj. Toda naj so razmišljali tako ali drugače, eno je gotovo: po naročilu Občine Zagorje in KS Izlake je projektna dokumentacija izdelana, upoštevane so pripombe krajanov glede dovoza k bloku in domu starejših občanov in dela bodo vsak čas stekla. Krajani se po eni strani zavedajo potrebe po priljučku na avtocesto, ki jo bo ravno sanacija tega ovinka omogočala, čeprav se z izvedbo del že od vsega začetka ne strinjajo. Skrbi jih namreč prehiter promet, ki ga še tako stroge kazni ne bodo upočasnile. Le nekoliko bliže se bo odvijal in tako bo pred njihovimi domovi poleti še več razbeljenega asfalta. Jeza krajanov, ki je znova izbruhnila ob podiranju dreves, bo verjetno spet naletela na gluha ušesa. Turisti, ki jih v hotelu Medijske Toplice v teh dneh ni malo, pa so lahko opazovali okleščeno podobo sicer zelo lepo urejenega dela Izlak. M.K. .... - -----------------------------^ Za mamograf Po podatkih Splošne bolnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 8. do 14. julija sredstva prispevali: Tanja Praznik, Zagorje - 3.000, Brane Solina, Trbovlje - 4.000, Eva Drgan, Hrastnik - 2.000, Trgovina Kraner A. Novak, Trbovlje - 10.000, Bojan Pirc, Dol pri Hrastniku -1.000, Jožica Čoki, Zagorje - 1.500, Marija Ključevšek, Kisovec -2.000, Zora Klopčič, Trbovlje - 1.000, Toplarna Hrastnik d.o.o. - 5.700. Zbranih sredstev od 8. do 14. julija je 30.200 tolarjev, skupaj pa 9.125.580 tolarjev. Jllll Z*. Čeprav smo o katastrofalni ujmi, ki je prizadela Zasavje, že ogromno napisali, nekatere stvari in ljudje še vedno ostajajo neopaženi. Ker jih jemljemo takorekoč kot samoumevne. V mislih imam vojake, ki so pomagali pri odpravljanju posledic neurja od vsega začetka. Prve dni jih je prihajalo po 250 dnevno. Vozili so se iz Kranja, Celja, NovegaMesta, celo s Ptuja, kar je bilo za njih zelo naporno. Po nekaj dneh seje 64 vojakov in vojašnice v Novem Mestu nastanilo v OŠ Ivan Cankar v Trbovljah, kjer so ostali deset dni. V tem času so odpravljali škodo na več kot dvajsetih mestih. Največ dela pa je bilo pri Skrinjarjevi žagi v Zagorju, na vodovodu v Knezdolu, cesti v Globušak, plazovih,... UPU Major Matjaž Piškur in podporočnik Lojze Sevšek, sta ' povedala, da so domačini njihovo delo znali ceniti. Kljub trdemu delu in različnim situacijam v dvanajstih dneh m v nobeni enoti prišlo do prepira ali kak|nih organizacijskih težav. Pred odhodom vojakov nazaj WNovo Mesto so se poveljnikom s spominskimi darili zafrfdili Matjaž Švagan in Jože Ranzinger ,z Občmc Zagoje ter Jure Šmid iz, Občine Trbovlje. Zalivala je seveda sčljala vsem vojakom, | ki so v dveh tednih pomagali Zasavjšf v uredništvu menimo, da so si zaslužili tudi naša lampo. Tekst in foto: J.R.jr. Namesto zdravnika -ginekolog Upokojenka iz Hrastnika, ki želi ostati neimenovana pravi: "Kosem prišla pred ambulanto, so bila vrata zaklenjena, na vratih pa je viselo obvestilo, da ambulanta IV ne dela. Odšla sem v drugo ambulanto, kjer mi je ena od sester povedala, da imam na razpolago ginekologa, če hočem. Zato sem odšla domov." Ker nas je poklicalo še nekaj Hrastničanov, smo se odločili, da preverimo, če se res lahko zgodi, da mora v celem zdravstvenem domu splošno zdravniško čast reševati ginekologinja. Poletje je čas dopustov in tako kot v vseh podjetjih imajo pravico do dopusta tudi delavci v zdravstvu. Takrat dopustnikovo delo prevzame nekdo drug, čakanje v vrsti pa se malo zavleče. V četrtek so nekateri upokojenci razočarani zapustili Zdravstveni dom v Hrastniku, ko so videli, daje ambulanta IV zaklenjena. Drugi pa so Zdravstveni dom skušali priklicati po telefonu, a žal brez uspeha. Kaj se je v četrtek dogajalo v zdravstvenem domu v Hrastniku, smo povprašali direktorja doktorja Martina Mlinariča. "Kljub dopustom je bila zaprta le ambulanta IV, vendar so paciente iz te ambulante sprejemale druge ambulante v stavbi, ki stoji 15 metrov stran od ambulante IV. Poleg tega so bila na vratih obvestila o spremembah v poletnem času z vsemi datumi in zamenjavami že 14 dni pred spremembami. Teh obvestil zdaj ni več, ker jih je nekdo snel. Na vratih pa so še vedno obvestila, kjer piše, da paciente ambulante IV sprejemajo druge ambulante," je povedal doktor Mlinarič, in poudaril, daje v četrtek kot vsak drug dan bil na razpolago zdravnik, v dokazilo pa pokazal računalniški izpisek sedemnajstih pacientov, ki so bili ta dan sprejeti in oskrbovani v zdravstvenem domu Hrastnik. Doktor Mlinarič je povedal, da je ginekologinja doktor Marija Markovič prej dve leti delala v splošni ambulanti in dodal, da je prepričan, da zaradi dopustov Hrastniški zavarovanci niso bili oškodovani. "Trudimo se, da bi naše paciente oskrbeli čimbolje, na koncu pa nam očitajo, da sploh ne delamo," je dejala Darja Gojgič, ki je v Zdravstvenem domu zaposlena približno eno leto, prej pa je 6 let delala kot patronažna sestra. "Čudi me, kako nas je lahko po telefonu poklicalo tistih 7 pacientov, ki smo jih ta dan obiskali na domu. Pri nas je bila že policija, češ, da se nas po telefonu ne dobi. A na koncu se je izkazalo, da so ljudje klicali staro številko, na katero se res nihče ne oglasi," pa je dodala gospa Marija Topolovec, ki dela v b ambulanti II. c1 Čakanje pred vrati zdravnika je v teh | poletnih dneh naporno tudi za mlade, kaj ^ šele za starejše ljudi. Vsekakor bi vsem skupaj, tako pacientom kot osebju, prišla prav kakšna osvežilna doza potrpežljivosti. Zato tudi ne komentiramo odrezavosti bolniške sestre. O tem, da se ljudje niso pripravljeni izpostavljati z imenom in priimkom ("zaradi maščevanja zdravnikov", so nam dejali), bi pa le morali bolj krepko razmisliti tudi tisti, ki delajo v zdravstvu. Očitno je bil četrtkov dogodek milni mehurček in je povsem dobro, da smo ga na hitro počili. Priporočamo pa lahko, da se zdravstveni dom na pošti dogovori, da ob oglašanju na staro telefonsko številko prijazen glas avtomatsko sporoči, da je številka zamenjana. Zdravstvena pomočjo preveč dragocena, da bi lahko bila odvisna od tega, ali smo kupili nov telefonski imenik ali ne. Marjeta Drnovšek tfSAVC ff . Poleti pazljivo z Vi • i • živili V teh vročih dneh je prav zaradi vročine večja nevarnost raznih okužb in črevesnih nalezljivih bolezni, saj se hrana hitro kvari, zaradi visokih temperatur pa se tudi veliko hitreje razmnožujejo bakterije. Prav zato je potrebna še toliko večja higijena pri pripravi hrane, pa tudi pravilno shranjevanje živil. Najbolj občutljiva so živila živalskega izvora, zato je potrebna previdnost že pri nakupu. Dobro je temeljito preveriti rok uporabe in tudi pogoje shranjevanja. Med najbolj občutljiva živila sodijo meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Prav ta živila je potrebno v teh vročih dneh dodobra termično obdelati. Pazljivi morate biti predvsem pri pečenih jajcih, ki pri hitri pripravi zakrknjejo, vendar se ne segrejejo dovolj, da bi temperatura uničila morebitne klice in bakterije. Na Institutu za zdravje republike Slovenije priporočajo tudi uživanje predvsem industrijsko izdelanih sladoledov, ker so ti pod stalno kontrolo, sladoled pa je živilo, ki se lahko kaj hitro pokvari oziroma okuži. Previdnost je potrebna tudi pri pitju vode in uživanju sadja in zelenjave, ki jo morate pred uporabo temeljito sprati pod tekočo vodo. Najbolj občutljivi pri poletni prehrani so zagotovo najmlajši. Da si boste prihranili nepotrebne težave in bo vaš otrok zadovoljen, se splača potruditi in jim včasih privoščiti tudi kakšno že pripravljeno hrano, ki jo lahko kupite v lončkih. Previdnost ni nikoli dovolj, zato se izogibajte živilom, predvsem živalskega izvora, ki so že na pogled sumljiva ali imajo spremenjeno barvo, vonj in okus. S seboj na dopust ne vlačite hitro pokvarljivih živil. Živila, ki jih ne morete pravilno hraniti, kupujte sproti in v majhnih količinah. Karmen Rajevec Veliko ljudi, ki hodijo po Litiji (ali točneje po Valvazorjevem trgu), se sprašuje, zakaj je središče mesta zaprto? Zasavc je poiskal odgovor: "KSP Litija že več kot dva tedna koplje po Valvazorjevem trgu in ob cerkvi Sv. Miklavža proti Sitarjevem Delavci na glavnem vodovodu, ki povezuje črpališče ob Ljubljanski z rezervoaijem na Sitaijevcu, zamenjujejo dotrajane železne cevi s plastičnimi. Pozneje pride na vrsto še most. Dela bi bila že končana, če ne bi neurje naredilo škode na izkopanih jarkih." Če imate tudi vi kakšno vprašanje, nam ga pošljite. Peskali bomo odgovor. M.Š. Premajhen Sklad Hrastnik - Že leta 1986 je bil v hrastniški občini ustanovljen Sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. V Sklad so hrastniški samostojni obrtniki nakazovali 1,5 odstotka od bruto zneska, ki predstavlja izbrano zavarovalno osnovo. Iz Sklada pa so se na podlagi natečaja in v skladu s pravilnikom o dodeljevanju črpali krediti po ugodnejših obrestnih merah, kot jih je ponujal finančni trg. Potrjeno znanje Znanje tujegajezika je v sodobnem komuniciranju čedalje bolj potrebno, če že ne nujno. Šole dajejo določeno znanje, izpopolnjevanje pa je največkrat treba iskati v dodatnem izobraževanju. Na trgu je vedno večja ponudba raznih šol in centrov, ki po takih in drugačnih cenah ponujajo izpopolnjevanje vašega znanja. Ali boste v njih res dobili tisto kar ste plačali in pričakovali, pa je žal zaenkrat še prevečkrat odvisno od vaše srečne roke, dobrega nasveta vaših znancev ali pa lastnih izkušenj. Saj šolo tujegajezika praktično lahko ustanovi vsakdo, jo registrira na sodišču, stvar posameznega ustanovitelja pa je ali na Ministrstvu za šolstvo in šport zaprosi za verifikacijo ali ne. Verifikacija dodeli pravico šoli izdajati veljavna potrdila o uspešno opravljenem tečaju. Ob vertifikaciji Ministrstvo za šolstvo ustanovi komisijo, ki preveri usposobljenost kadrov, primernost prostorov in opreme. Seveda ostane možnost izbire vaša, svetujemo pa vam, da vam ni edini kriterij le cena. Konkurenčnost je velika in upamo, da bo prav ta pozitivno vplivala tudi na kvaliteto. Karmen Š. Rajevec Ekološka (ne)osveščeni Izlačani Izlake - Izlačani se radi pohvalijo s svojim bazenom, toboganom in hotelom, z lepo naravo in čistim potokom, v katerem plavajo čisto prave ribe. Teh je vsako leto manj, pa tudi narava je vse bolj okleščena in zanemaijena. Letošnjo pomlad so ribe zopet plavale s trebuhi navzgor. Krivca, seveda, niso našli. Potoška struga pa ravno v teh poletnih dneh, ko vse puhti od vročine in se na izlaški termalni rivieri tare kopalcev, odkriva svoje najlepše (ne)naravne zaklade. Ob sotočju potoka Orehovica in Lesjega potoka, ravno ob zelenici z otroškimi gugalnicami, lahko mladi in stari opazujejo človeško (ne)kulturo. V tolmunu plavajo ostanki deodorantov Ronhill, nekaj žemljic, petelinja glava in koščki stiropora. Nekoliko nižje ob igrišču bi lahko našli na vejah kupe polivinila - ostankov zadnjega deževja. Ob vsem tem tudi napori ob vsakoletni pomladanski očiščevalni akciji zbledijo. Za lepši kraj bodo Izlačani morali poleg očiščevalne akcije pospravljati tudi vsak pred svojim pragom. M.K. Po pravilniku se sredstva Sklada lahko dodelijo za nakup, graditev, dograditev ali rekonstrukcijo poslovnih prostorov; nakup osnovnih sredstev in opreme ter nadomestnih delov za generalna popravila osnovnih sredstev, z dobo vračanja do pet let; za obratna sredstva, z dobo vračanja do enega leta. Vendar seje ob razpisu natečaja za dodelitev sredstev v aprilu 1994 pokazalo, daje sklad občutno premajhen. Odobrili so lahko samo sredstva v višini dvanajstih ostotkov od pokazanih potreb, saj seje v Sklad v celem letu 1993 steklo le okrog 750 tisoč tolarjev. Zato so ob podpori Obrtne zbornice Hrastnik zaprosili Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik, da bi Skladu namenila del proračunskih sredstev za leto 1994. Po izdelani prioriteti bi za minimalno pokritje prošenj po kreditih potrebovali še okrog dva milijona tolarjev. J.R. jr Gasilsko slavje Dobovec - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Dobovec so 16. julija slavili svoj 65 letni jubilej. Gasilski dom, kije zaradi številnih prireditev postal že skoraj kulturno središče kraja, so krajani lepo uredili in okrasili. Udeležence sta pozdravila predsednik domačega gasilskega društva Štefan Kuharič, tajnica društva Milena lamšek in predsednik KS Dobovec Adalbert Dolanc. Slavnostni govornik Pavle Nemec, predsednik OGZ Trbovlje, je orisal delo in pomen gasilske organizacije, Ciril Mrzel, župnik na Dobovcu, pa je blagoslovil gasilski dom, njegovo opremo, posebej pa še novo gasilsko črpalko, ki sojo ob tej priložnosti dobili dobovški gasilci. Vredna je preko 20 tisoč nemških mark. Nekaj so prispevali domačini, nekaj krajevna skupnost, nekaj Občinska gasilska zveza Trbovlje, nekaj pa so prispevali darovalci. V kulturnem delu programa so nastopih Ženski pevski zbor Dobovec pod vodstvom Barbare Glas in Mešani pevski zbor pod vodstvom Alenke Ramšak. Svoj del pa so prispevali tudi domači osnovnošolci - recitatorji. Slavje se je ob zvokih ansambla Toneta Verderbeija steklo z družabnim srečanjem in srečo lovom. T.L. Igralni kotički Trbovlje - Vzg oj no varstveni zavod Trbovlje tudi letos organizira poletne dejavnosti. Od 11. julija dalje pa do konca avgusta bodo v vrtcu Ciciban na Trgu revolucije od ponedeljka do petka od 8. do 11.30 ure potekali poletni igralni kotički. Prijave sprejemajo na sedežu VVZ na Rudarski cesti ah kar v Cicibanu. Ob prijavi je treba zaradi določenih stroškov odšteti 1500 SIT. T.L. UJ o <5 1, -1. POZDRAV MORJA-Viki (4) 2, - 2. OPROSTI - Košir ra p team (5) 3, -3. V SAN SIMONU-Faraoni (2) 4, - 5. NAJLEPŠA Sl NOCOJ - Export - A (1) 5, -/. PUSTI SANJE Ml - Pop design (1) £ UJ o 1 5 č $ . * - UST 1. -1. EINS, ZWEI, POLIZEI - Mo-Do (5) 2. -3. U & ME -Cappella (4) 3. -4. ANVTIME YOU NEED A FRIEND - Mariah Carey (3) 4. -5. GAMES PEOPLE PLAV - Inner Circle (2) 5. -/. I SWEAR - AII-4-One (1) 5 Glasujem za: I I 9 I 3 Moj naslov: at Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje Z ^ do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. u!J centromerkur Valvasorjev trg 25, tel.: 883 238 ali tel./fax: 881 209 LITIJA CENJENI POiPOŠlKI! Kolektiv blagovnice CffllBOMMI/C v Liliji Vas vabi na preurejeno 2. nadstropje, kjer Vam ponudijo še pestrejšo izbiro>• daril, posode, dekorative, pohištva, malih gospodinjskih aparatov, bet tehnike, lestencev in drugega. Vabijo Vas, da jih obiščete, želijo Vam vse najlepše na dopustu. centromerkur blagovnica v Litiji kot vedno I# s0m e* TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Paru za K|k| m. I Trbo vi je; i ■ 1 el J1D6 0 1 /2 4 2 9 5 : - prodaja vozilFI AT in CITROEN - uradni pooblaščeni servis ...................................................... - prodaja brig; rezerv, delov in dodatne opreme - Hn^t vn7ila PlAfnfnlO VUalla v r\ Iv^ \V.,.V.V.,.V.,.V.V.'.V.,.V.V.,.V.,.V.'.V.V.'.V.,.V.V.,.V.V.V.,.'.V.,.V.V.,.V.'.V.V.,.V.V.,.V.V.,.V.V.-.V.V.-.V.-.V.V.-.V.V.-.V.V.'.V.V.-.V.V.’.V.-.-.y.-.:.V.:.; NOVO! / • že uti 17.096.375 LIT!!! O oo Plsp SEšc ro^ : : silili gg§§! 2°°0§ P ^ r > > 4^ O : _ Hrrco 4^ : cn r\ ..l|»l!.. s&rg a\i\ea«nga. ..... . cXi> .....■ r-* o r* v cn v h3 ^ Cn : vD : 4^ cn M ND • vjO w vJOO r - IZ • cn -R5 ° S c c H DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.00-15.00, sobota 8.00-12.00 , 10 —Pr iiii Ukrepi gor, ukrepi dol... Gobe pa rastejo, rastejo Uredba omejuje nabiranje gob na dva kilograma na dan na osebo. Seveda lahko na gobarski izlet povabite vse člane družine in potem bo gob toliko, da ne boste vedeli kam z njimi, če jih boste kaj našli. Uredba o zavarovanju samoniklih gliv, ki začenja veljati v tej polovici meseca, naj bi predvsem zavarovala gobe pred pretiranim in nepravilnim izkoriščanjem in iztrebljanjem. Rekreativno nabiranje gob v gozdovih in na travnikih je namenjeno vsem ljudem, ne glede na lastništvo gozdov. Omejena pa j e količina. Roko na srce, tisti, ki nabirate gobe, prav dobro veste, daje količina dveh kilogramov gob dnevno tudi že tolikšna, da zadovolji prehrambene potrebe. Pa tudi rekreativne in tiste, ki se tičejo strasti nabiranja gob. V Sloveniji trenutno poznamo prek dva tisoč vrst višjih gliv, ki so zelo pomembne za naravno sožitje v naših gozdovih. Na njihovo propadanje vpliva več dejavnikov, med dragim tudi pretirano in predvsem nepravilno nabiranje in uničevanje. Zagotovo ste se že kdaj jezili, ko ste prišli v gozd, pa je bilo v njem vse polno razbrcanih gob. To dejanje je po novi uredbi kaznivo. Pri nabiranju je prepovedano uporabljanje vseh priprav in orodij, ki poškodujejo rastišče in podgobje. Uredba prepoveduje tudi sedemdeset vrst gob, ki sojih zaščitili. Te vrste so pri nas zelo redke in zato obstaja precej majhna verjetnost, da se bodo prav te zaščitene gobe slučajno znašle v vaši košari in bi morda zaradi njih plačevali kazen. Uredba je največ vroče krvi in razbuijenja povzročila med tistimi nabiralci, ki so si tako prislužili kakšen dodaten tolar. Tudi odkup je omejen na dva kilograma na posameznika. Posameznik lahko proda odkupovalcu le svojo dnevno dovoljeno količino ter količino ožjih družinskih članov. Če so količine presežene je lahko kaznovan tako nabiralec kot tudi odkupovalec. Kazni pa tudi niso tako simbolične. Z najnižjo kaznjijo 100.000 tolarjev je lahko kaznovan tisti, ki odkupuje in izvaža gobe v nasprotju z določili uredbe, kaznuje pa se lahko tudi nabiralec, ki se ne drži določil. Najnižja kazen na kraju samem je 15.000 tolarjev. Resnično je cena takih gob potem zelo visoka. Uredba o zavarovanju samoniklih gob, ki pri nas dviga toliko prahu in polemik v Evropi ni nič novega. Nekatere naše sosede so na tak ali podoben način že zdavnaj zaščitile svoje glive in tudi gozdove. Tako je recimo v Italiji za kakršnokoli nabiranje gob potrebno dovoljenje, količina pa je omejena na tri kilograme na nabiralca. V sosednji Avstriji imajo prepoved nabiranja gob v določenem času. V mesecih, ko gobe lahko nabirajo, je količina omejena na dva kilograma, na Hrvaškem velja splošna prepoved nabiranja gob, dovoljene so le izjeme, kijih določajo gozdnogospodarski načrti. Očitno naša uredba ni med naj strožjimi, se bodo pa stvari še dopolnjevale. Seveda pa ni namen Uredbe omejevanje ljudi, potrebno je zaščititi naravo in njeno bogastvo. Najprej in predvsem pred tistimi, ki jo brezvestno skrunijo. Karmen Rajevec Ruardi bodo uredili Sekretariat za urejanje prostora zagorske Občine je pripravil osnutek odloka o ureditvenem načrtu za sanacijo območij Ruardi-Cilenca, Orlek in Podstrana, ki spadajo pod vplivno območje zagorskega rudnika. Osnutek bo po sklepu 47. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Zagorje dan v javno razpravo. Na isti seji je bil sprejet tudi sklep, da se od Rudnika zahteva, da v pripravo ureditvenega načrta za področja, na * katerih se danes nahajajo rudniški objekti in naprave, vključi komisijo Izvršnega sveta za spremljanje procesov zapiranja rudnika Zagotje. V predloženem osnutku odloka so našteta sanacijska dela na plazovitih in poškodovanih območjih, ki naj bi obsegala ureditev odvodnavanja, izravnavanje površin, zavarovanje in sanacijo razpok, sanacijo opuščenih kamnolomov, pogozditev in zatravitev. Na tako urejenem območju bi se lahko preko 160 hektarov zemljišč vrnilo v kmetijsko uporabo. Na osnovi gozdnogospodarskih načrtov se opredeli funkcija preko 243 hektarov gozdov, na vzhodnem delu Ruardija se uredijo območja za rekreacijo in šport. Za izboljšanje kakovosti tal in voda bi bilo obvezno prekritje celotnega območja Ruardija z najmanj 30 do 50 centimetrov debelo vodonepropustno zemljo, na to pa navoziti humus. Moratorij za novogradnje naj bi na področju Podstrane veljal dve leti, naobmočjujame Kotredež pa pet let Na območjih s posedki večjimi od sto milimetrov naj bi po predhodnem odkupu porušili večino obstoječih objektov, novogradnje pa bodo prepovedane. Dovoljeni bodo le komunalni posegi in postavitev lahko montažnih objektov. Ob sanaciji osnutek Odlok predpisuje uporabo naravnih materialov, varovanje naravne in kulturne dediščine... Skratka vse, da bi se sanirane površine lahko vrnile v prvotno stanje (kmetijska in gozdna zemljišča) ali pa bi z njimi prostor funkcionalno in krajinsko - estetsko obogatili (rekreacijske površine). Sanacija naj bi obsegala tudi komunalno infrastrukturo. Dela na cestah bi obsegala obnovo odsekov cest v Kotredež, proti Čolniščam, v Čebine in Levstikove ulice. Poleg cest pa bi sanacija zahtevala še ureditev vodovodnega omrežja, ureditev odvodnjavanja meteornih in odpadnih voda, upoštevanje električnega in telefonskega omrežja ter ureditev vodotokov Medije, Konjščice in Kotredeščice. Sanacija naj bi po osnutku odloka potekala v treh fazah. Prva faza bi zajemala sanacijo območja Podstrane in zahodnega dela Ruardija. Druga faza bi zajemala sanacijo območja Orleka in Čilenca - Kukoljenc. Tretja faza bi obsegala sanacijo vzhodnega dela Ruardija, kjer se bo v naslednjih letih še odlagala jalovina in zasipavale ugreznine. Dokončna ureditev pa bo opravljena po prenehanju odkopavanj v zagorskem rudniku. J.R.jr. Izvršni svet skupščine Občine Hrastnik objavlja popravek objave prostega delovnega mesta fizioterapevta v Domu starejših občanov Hrastnik z dne 7.7.1994. Fizioterapevt Pogoji: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj; delovno razmerje bo sklenjeno v mesecu oktobru za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo do vključno 29.7.1994 na naslov: Gradbeni odbor za izgradnjo Doma starejših občanov, Cesta 1. maja 52, 61430 Hrastnik z oznako "Prijava za dom". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključenem zbiranju prijav. Obletnica GD NZ Šmartno pri Litiji Šmartno pri Litiji - V soboto so gasilci iz Šmartna pri Litiji praznovali svojo 110. obletnico ustanovitve s parado po ulicah, (sodelovala so društva, s katerimi se povezujejo in vsa društva iz litijske občine), proslavo in v zgodnjih popoldanskih urah tekmovanje gasilskih društev z imenom Šmartno v družabnih igrah (zmagalo je GD Šmartno v Rožni dolini, GD Šmartno je bilo sedmo med osmimi ekipami). Zastavonoše na paradi na trgu pred cerkvijo v Šmartnem. GD Šmartno je bilo ustanovljeno 1884 in uradno registrirano leto pozneje. Leta 1886 je pristopilo k slovenski Gasilski zvezi v Ljubljani. Članstvo v slovenski gasilski župi pa imajo od ustanovitve. Prvo večjo akcijo je "Šmarska požarna hramba" imela že tri leta po ustanovitvi na Pungartu (staremu predelu Šmartna), kjer je izbruhnil veliki požar. Požar so ustavili, sicer bi pogorela cela vas. Prvi gasilski dom so zgradili leta 1893. Zemljišče za dom je brezplačno odstopil domačin Franc Vozelj, gasilci so s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji. Stal je 1.500 goldinarjev. Leta 1979 ugotovijo, daje stari dom dotrajan, pretesen in nefunkcionalen, zato na istem mestu zgradijo novega. Svojo delavnost lahko dokažejo z vrsto priznanj in diplom, ki so jih prejeli na raznih tekmovanjih in ob različnih prireditvah ter so razstavljeni v njihovem gasilskem domu. Marjan Šušteršič e ---------? Nezgode v tujini Nepredvideni dogodki, ki nam skalijo prijetne dopustniške dni, so še toliko hujši, če nas doletijo v tujini in če nanje nismo računali s primernim zavarovanjem. Zavarovalniške hiše v Sloveniji nudijo najrazličnejše pakete in vas spomnijo na možnosti prometnih nesreč, tatvin, ali predčasne vrnitve z letovanja. Višine premij so odvisne od izbranih kombinacij, od načina zavarovanja (posamično ali skupinsko) in od časa trajanja zavarovanja. Za bolj nazorno razumevanje naj zadostuje primer z okvirno ceno (ta je odvisna tudi od zavarovalnice, pri kateri se zavarujete); oseba, ki bo potovala osem dni po Evropi, plača premijo 4.800 SIT za zavarovanje proti tatvini vozila, tatvini, vlomu, ropu, uničevanju prtljage in osebnih stvari, škodi, ki jo povzroči drugim, zavarovalnica pa krije strošek prekinitve potovanja ali kasnejšo vrnitev, stroške reševanja, smrt ali invalidnost in stroške zdravljenja ali prevoz umrlega. To je tako imenovano najbolj splošno turistično zavarovanje, iz katerega lahko v raznih kombinacijah izčrtate različne postavke. Kljub sklenjenemu zavarovanju ne kaže pozabiti, da previdnost na dopustu ne bo odveč. Stvari, zavarovane proti vlomski tatvini, bodo deležene povračila le, če so bile primerno shranjene - v zaklenjenih prostorih. Tudi v primeru prisilnega podaljšanega bivanja zavarovanca v kraju letovanja bo zavarovalnica krila stroške tiste nastanitvene kategorije, v kateri je dopustnik preživel letovanje. Zavarovalnica bo krila tudi prevoz poškodovanega vozila do kraja stalnega prebivališča le, če po mnenju avtomehaničnega serviserja avtomobila ni mogoče usposobiti za vožnjo. Slovenske zavarovalnice ponujajo svoje pakete dopustniških zavarovanj z jasno opisanimi možnostmi in, kar je najpomembneje, s preglednimi ceniki. Prej naveden primer pa prepričuje, da premije v primerjavi s celotnimi stroški letovanja niso tako visoke, da ne bi bile vredne premisleka. Če pomislimo, kakšno ceno plačamo, če... Mateja Grošelj ^ * Rado Kurtovič v svojem diskontu. Nov prehrambeni diskont Na prečni poti 19 v Zagorju so odprli nov diskont in trgovino s prehrambenimi izdelki Raprim. Lastnik Rado Kurtovič pravi, da je najprej hotel odpreti le grosistično sadja in zelenjave, ker pa so trgovine pokazale za druge prehrambene izdelke, je ponudbo Sedaj ima v prodaji praktično vse prehrambene artikle razen delikates (mesa, kruha in mleka). Ko bo urejena hladilnica, bo Raprim lahko ponudil tudi to. Trgovina na debelo in drobno je odprta 365 dni v letu od osmih zjutraj do osmih zvečer, pri Kurtoviču pa lahko pozvonite tudi sicer in če so doma, vam bodo trgovino radi odprli. J.R.jr ■ Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časop bralcev o življenju In dogajanju v Zasa pisem ne objavljamo. Dol omejena na jiajVeč 30 pridružuj ivico skrajšati Mili bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vse Občinsko priznanje Nikakor ne želim predstavljati druge plati medalje, saj se vrtec ni sam prijavil za nagrado, v naši pristojnosti ni bila ne obrazložitev niti podelitev nagrade. Prvojunisjko priznanje 1994 je bilo VVZ Trbovlje podeljeno za uspehe pri ustvarjanju prijaznejšega življenja otrok. Nanizane izjave Jadranke Matijevič Vrtačnik, bivše delavke VVZ Trbovlje, o doživetjih in izkušnjah v VVZ Trbovlje imajo zelo svojsko razlago, kar je z njenega vidika visokocenjene samopodobe razumljivo. Ampak drugi imajo o nas drugačno podobo kot je naša lastna. Da je Jadranka delala samostojno, drži. Vsaka vzgojiteljica je v svoji skupini suveren moderator vzgojnega procesa ob spoštovanju zakonitosti otrokovega razvoja. Trdim, sa smo v trboveljskem vrtcu kmalu začeli razbijati stereotipe in so naše vzgojiteljice kar zgodaj zadihale s sproščanjem procesa -z opuščanjem obveznega dnevnega reda v skupini, z organizacijo življenja na nivoju enote, z vnašanjem aktualnih vsebin, dejavnosti, ki pomenijo otrokovo resnično življenje. Vzgojiteljice načrtujejo in izvajajo vzgojno delo po svojih najboljših možnostih, znanju, posebnih nagnenjih v okviru izhodišč stroke s svojo skupino v svoji enoti in tudi na nivoju celega zavoda. Podnaslov projekta Zakaj ne smemo ven je Primer humane ekologije v vrtcu. Brez vrtca torej zapis sploh ne bi mogel nastati. Moj uvod februarja 1992 k Jadrankinem zapisu misli in doživetij otrok ob poudarjenih ekoloških vsebinah potrjuje več dejstev. Spremembe v organizaciji in vlogi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport so prinesle drugačno sodelovanje z neposredno vzgojno prakso. Na seminarjih za vzgojitelje so se prvič pojavile ekološke vsebine in nov način načrtovanja vzgojnega dela - projektno načtrovanje kot didaktični model, pa tudi model tematskega načrtovanja in načrtovanje vzgojnega dela skozi predmetno stvarnost. V Trbovljah smo potešili strokovno radovednost in se sezananili z vsemi načini. Jadranka je bila napotena na seminar za vzgojiteljice - projektno delo - v okviru plana izobraževanja VVZ Trbovlje. Dobila je naloge za službena potovanja - 10 dni in prejela vsa pripadajoča povračila stroškov. Seveda za vsako dve leti staro ustno izjavo ne jamčim, da je bila ravno taka. Da moramo denar koristno uporabiti, je bilo prav gotovo izrečeno v kontekstu nujnega zmanjševanja materialnih stroškov - ob znanem nezavidljivem stanju občinskega proračuna in znižanem finančnem planu 1992 za 27 odstotkov! Marinka Bučar, Trbovlje Ocena legalnosti Na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Trbovlje, dne 8. 7. 1994 smo Narodni demokrati zahtevali odgovor na vprašanje: "Kdaj je bil imenovan Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč, kdaj mu je potekal mandat, skratka, ali je še legalen." Predsednik Upravnega odbora nam je arogantno odgovoril, da je bil odbor imenovan leta 1990 in da sami niso krivi, če je Državni zbor podaljšal mandate občinskim skupščinam in s tem vsem njenim organom in komisijam. Ker odgovor ni zadovoljiv in tudi ne drži v celoti, razprava o tem pa ni bila možna, se obračamo najavnega pravobranilca Trbovelj, da skladno s svojimi pristojnimi ugotovi: 1. Kdaj je bil sklad ustanovljen, kdaj je bil imenovan upravni odbor in kdaj mu je potekel mandat, saj so člani UO po 12. členu Odloka o ustanovitvi sklada in po 9. členu Statuta sklada imenovani samo za dve leti? 2. Ali so sklepi in dejavnosti UO sklada po poteku mandata še zakoniti, če je jasno, da sam UO ni več zakonit? 3. Ali sklad izvaja naloge, določene s srednjeročnimi planskimi odločitvami občine in letne resolucije uresničevanja družbenega plana qbčine? 4. Preprečiti nadaljno privatiziranje sklada, kajti verjetno drži, da si člani med seboj delijo projektantna in izvedbena dela, katera potem, kot člani Komisije za oddajanje stavbenega zemljišča ali drugih delovnih teles sklada, sprejemajo in po potrebi razkosajo na manjša dela tako, da vrednost posameznega posla ne presega višine, ki je potrebna za javni natečaj. To pismo pošiljamo v vednost tudi Komisiji pri DZ za ugotavljanje nepravilnosti pri delu IS nekaterih občin. Izvršilni odbor NDS Trbovlje Prejeli smo Izgorevanje posebnih odpadkov Pri nas se zadnje čase med ljudmi pospešeno razširjajo govorice o ravnanju z nevarnimi, strupenimi odpadnimi snovmi. Mnoga okolja sprejemajo to s strahom in nezaupanjem, nekateri se prav veselijo, da se bodo nevarni odpadki ali njim podobne snovi sežigali v cementarniških pečeh v naši bližnji okolici. Ukvarjal sem se z zgorevanjem odlagališčnih plinov (kemične lastnosti zgorevanja, kinetična teorija plinov). Večkrat sem obiskal zgorevalno napravo na ljubljanskem odlagališču odpadkov na Barju. Bil sem na strokovnem potovanju zaradi spoznavanja o ravnanju z odpadki v nemški pokrajini Baden Wurttenberg. Ogledal sem si avstrijsko tovarno za čiščenje odpadnih mineralnih olj. Vem, kakšne sežigalnice izdelujejo v KlV iz Vranskega. Rad bi opozoril na nekaj stvari, o katerih govorimo z grenkobo na jeziku, ker zanemarjamo njihov izvor, mislimo le na posledice, njihovim opredelitvam se izogibamo. Pozabljamo, da marsikateri gradniki snovi včasih v nekaterih spojinah tvorijo strupeno snov, včasih pa ne, npr.: klor je strupen plin, kuhinjska Bojanu Pajku So ljudje, ki se dvignejo nad sivino povprečnežev, ki si sami postavljajo pravila, kadar vedo, da imajo prav...ljudje, ki jim je v posebno veselje, če naredijo kaj dobro, ljudje, ki vedo, da je živeti nekaj več kot to, kar lahko vidimo z očesom. Takšen je bil tudi naš sodelavec in prijatelj Bojan Pajk, profesor fizike na trboveljski gimnaziji. Po končani srednji tehnični šoli ga je njegov življenski moto: učiti se, odkrivati, odkriti popolnost in jo izčrpati, vodil naprej; najprej na Pedagoško akademijo in nato na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Leta 1987 je diplomiral in nekaj mesecev kasneje našel svoje delovno mesto na gimnaziji. Počasi in vztrajno, z veliko ljubezni in delovne zagnanosti, je spreminjal na šoli odnos do fizike, ki ni bila več samo teorija, postajala je življenska praksa. Njegovo znanje, vztrajnost in bogate izkušnje so hitro odkrili tudi njegovi kolegi fiziki in tako je bil Bojan eden glavnih nosilcev republiškega projekta za posodobitev fizike, sodeloval je pri nastajanju novih učbenikov, v pouk fizike je uvajal računalnik in nove eksperimente. Vsi, ki so ga poznali in ki so delali z njim, so ga občudovali in spoštovali. Najbolje pa so njegovo razdajanje in izgorevanje cenili njegovi dijaki: vedeli so, da jim odkriva resnico, da je čudovit učitelj in dragocen človek. Vendar Bojan ni bil samo naš. S posebnim žarom je govoril o svojih treh sinovih, o ženi, o družini. K sebi so ga tudi vedno znova vabili visoki skalnati vrhovi, obsijani s soncem, kjer je človek svoboden kot ptič in kjer je zelo tanka meja med življenjem in smrtjo - in na tej meji je naš Bojan tudi omahnil. Ogromno njegovih idej in načrtov je ostalo nedokončanih; vse, kar je naredil, bo ostalo zapisano v srcih tistih, ki smo ga poznali in spoznali. Darka Lipičnik sol, ki je spojina klora, pa je življensko potrebna za človekovo življenje. V starih časih smo rekli, da je oksidacija ali gorenje spajanje s kisikom. Če je dovolj kisika ali zraka in je zadostna temperatura, že mislimo, da tedaj na splošno kakeršnekoli snovi popolnoma zgorevajo (gorijo tudi kamnine, npr.: iz apnenca dobimo pridelek žganega apna in oglijokovega dioksida). Tudi če dobimo pri gorenju ogljika čist nestrupen ogljikov dioksid in ga potem malo bolj" segrejemo. Ta razpade v strupen ogljikov monoksid. Na svetu proces zgorevanja posebnih odpadkov še ni raziskan in obvladan. Če pomislimo, kako lahko neškodljivo sežgemo le -lahko rečemo čist ogljik npr.: lesno oglje nas kar pretrese, kajti ob popolnem gorenju se bo razvijal nestrupen ogljikov dioksid, vendar se bomo v njem zadušili, če ne bomo prezračevali okoliškega prostora. Zakaj je nedavno pisalo v časopisah, da imajo v Kaliforniji velike težave s skladiščenjem izrabljenih avtomobilskih gum -več milijonov kosov. Začasno jih odlagajo v neki kalifornijski puščavi. Na otoku Flotzgrun na reki Ren odlaga kemična družba BASF iz Ludwigshafna svoje odpadke, ki se štejejo za posebne odpadke (galvanizacijsko blato, so^dra, težke spojine in drugi vsakovrstni stranski kemični pridelki, strnjeno blato iz bioloških in kemičnih čistilnih naprav, pepel - ostanki iz zgorevalnih naprav). Na leto odložijo približno 750.000 ton Posebnih odpadkov. Odpadke dovažajo z rečnimi ladjami (ker bi se okoliško prebivalstvo uprlo cestnemu prometu). Padavinsko in izcedno vodo strogo nadzorujejo ■n jo zbirajo v posebnih bazenih. Izcedno vodo vozijo z rečnimi tankerji v Basfovo čistilnico v Ludwigshafen. Odlagališče je zgrajeno z dvojnim nepropustnim dnom z vmesnimi sloji. Najbolj strupene odpadke (PCB, transformatorska olja, kondenzatorske snovi...) odlaga BASF v zapečatenih sodih v trajna skladišča, ki se nahajajo v globokih zapuščenih rudnikih soli. Ti odpadki čakajo na nova dognanja znanosti in tehnologije, ko jih bodo zmogli , predelati v neškodljive snovi. Takšna odlagališča so pod strogim nadzorstvom ministrstva za varstvo okolja. V omenjeni nemški pokrajini so tudi znanstvene ustanove nasprotniki odstranjevanja odpadkov s sežiganjem. Kvečjemu so za sežiganje tistih plinskih snovi, ki se ne dajo pretvoriti v trdnine. Potihoma so nam povedali, da neka angleška družba odkupuje nekatere nevarne snovi in jih sežiga na opuščenih otokih, ker njihovi trenutno veljavni zakoni to še dopuščajo. Drugače pa poudarjajo, da se da najbolj zaslužiti s preprodajanjem mamil in prekupčevanjem nevarnih odpadkov. Vedimo, da so odlaganje, uničevanje in predelovanje odpadkov danes donosni posli. V Avstriji sem si ogledal veliko tovarno za čiščenje in prebiranje odpadnih motornih olj. Tam olja očistijo do take čistosti, da so primerna kot gorivni dodatek za cementarn iške peči. Vendar vsako pošiljko skrbno in natančno kemijsko analizirajo. Potem tista olja, ki vsebujejo za okolje strupene snovi, posebej zapakirajo in nadzorovano odpošljejo na prirejeno odlagališče. Kadar česa dobro ne poznamo ali o čem domnevamo, nam pride prav, če tisto ogrnemo z izposojeno tujo besedo, ki jo vsakdo ne razume. Takšni sta "trobile in incenerator". V povedi pa "posebne odpadke bomo pri nas rešili z mobilnimi inceneratorji. " Beseda mobile pomeni prenosen, prevozen, beseda incenerator pa sežigalno peč. Zagotovo je manjša cementarniška peč majhna v primerjavi z neko srednje zmogljivo sežigalno pečjo za nevarne odpadke, če štejemo k njej zapleteno in obsežno drobovje z analzatorji plinov in zgorevalnih pridelkov. Ali pozna kdo prevozno cementarno? Sežigalne peči niso smetarski kamioni. Denimo, da obstajajo namišljene prevozne sežigalne peči. Na katerem dvorišču, na katerem travniku, v kateri dolini bi smeli v naši majhni in povsod naseljeni Sloveniji sežigali strupene snovi? Tihi namen sporočila iz tega članka je, da so za shranjevanje najbolj ukrotljive trdne snovi, ki imajo majhno prostornino, torej najmanj obremenjujejo okolico, če jih primerjamo s plinskimi odpadki. Zato nevarnih odpadkov naj ne bi sežigali. Pri gorenju se nič snovi ne izgubi, le z zemlje jo pošiljamo v ozračje. Štefan Repovž, Zagorje Preveč v Nemčijo? Naše lokalno gospodarstvo že nekaj let največ izdelkov prodaja nemškim kupcem. Nanje odpade vsaj dve tretjini vsega izvoza, če sem prištejemo še izvozne storitve. Če bi prišlo do nenadnega zasuka, bi dobršen del gospodarstva ostal kot riba na suhem. Nekaj podobnega se nam je dogajalo ob uspostavljanju samostojne neodvisne slovenske države. Čez noč so bile izvozne poti zaprte: v vse smeri, ne le proti jugu in vzhodu. Prav nemški odjemalci so bili prvi, ki so pokazali največjo mero zaupanja in kljub resnim zapletom ponudili našim podjetjem še kaj več kot zgolj roko. Danes so zasavske izvoznice odvisne predvsem od nemškega trga. Ne le, da so se stare zveze okrepile, prišlo je tudi do razširitve prejšnjih in uspostavljanja novih. Podatek o malodane dvotretjinskem izvozu, ki odpade na nemško tržišče ni sicer povsem natančen, je pa blizu pravega odstotka. Pa tudi sicer, če vzamemo slovenske podatke, dobimo resda malce drugačno sliko, vseeno pa skupni obseg menjave Slovenije z Nemčijo znaša na leto svojih 3,5 milijarde dolarjev, kar je, priznajmo, spoštljiva številka. Vprašanje je ali ni naše gospodarstvo nekoliko preveč vezano na to tržišče in dodatno vprašanje: ali ne bi kazalo temu problemu v prihodnje namenjati nekoliko večjo pozornost. Če že ne zaradi drugega, predvsem zategadelj, ker preveliko prodajanje samo v eno državo, četudi nam naklonjeno, ni niti s stališča izvozne strategije najustreznejše. Ne bo se odveč spomniti na bolj ali manj znane primere ustavitve prodaje večjim nemškim kupcem predlani ali še prej in tudi zdaj. Najočitnejši primer nam mora ostati v spominu. Predlani je največji odjemalec izlaškega blaga čez noč pretrgal pogodbo. V sporočilu je bilo suho napisano, da se je podjetje razformiralo in združilo z večjim, to pa je želelo poiskati kupca za te vrste blaga drugod. Hitro posredovanje Etijevih predstavnikov je odvrnilo sedanjega odjemalca od takratnega posega, vseeno pa so na Izlakah prestajali kar hude ure, dokler ni postajalo očitno, da so se uspešni prebili skozi to blokado. Zagotovo bo v izvozni usmerjenosti zasavskih podjetij ostajala Nemčija zaradi utečenih vezi in poznanstva, dolgoročnega sodelovanja in poznavanja teh tržišč prizorišče nadaljnih sklepanj pogodb in dogovorov. Ne glede na to pa ostane odprto vprašanje, kaj še storiti, da bi prodajala več tja, kamor za zdaj ne gre kdo ve koliko blaga in tudi tja, kamor za zdaj še ne prodajamo bodisi zaradi objektivnih ali drugih vzrokov. Če na Slovenskem, se pravi v tem okviru, poznavalci vprašujejo ali ni tretjina vsega izvoza v Nemčijo preveč, bi tudi v Zasavju morali ugotoviti do kam smemo in moremo. Milan Vidic Družina Mirka Tehovnika živi na Cesti 15. aprila 18 v Kisovcu že skoraj osem let. Čeprav najemniki, so vsi skrbeli za to, da je bila hiša in njena okolica prijetno urejena. Žena je zraven manjšega hleva uredila prijeten vrtiček, Mirko pa je poskrbel za zidano ogrado ob meji, kanalizacijo, zabetoniral pot okoli "gradička", adaptiral streho... Starša treh hčera sta se težko odločila in seveda še težje prihranila denar za odkup parcele. Leta 1991 pa sta to le storila. Od Geološkega Zavoda Ljubljana sta odkupila parcelo številka 257/2. Tehovnik ob "svoji" gredi. Neprodan vrt Leta 1979 sta to parcelo Geološkemu Zavodu prodala Bogomir in Vekoslava Gošte. Nista pa prodala vrta na sosednji parceli številka 256/3, ker je bil ta v družbeni lasti. Sedanja lastnica Slavica Mauko, ki živi v Mariboru, je pred kratkim zanj podala denacionalizacijski zahtevek. Zavedajoč se, da ji bo vrt kmalu vrnjen, je Tehovnikovim večkrat pismeno sporočila, da lahko za 500 DEM odkupita tisti kos zemlje, ki stoji tako rekoč pred njihovim pragom in pred tisto polovico hleva, ki je zidan na Maukovi parceli. Tehovnika sta pisma obravnavala kot grozilna. Le kako lahko ženska napiše, da bo v nasprotnem primeru prišla v Kisovec in mejo zagradila, Sploh pa je Mirko Tehovnik mnenja, da mu Maukova ne sme škodovati, dokler ne dokaže, da so meje res napačno določene. On ni kupoval od nje, temveč od Geološkega zavoda. Parcelo je pošteno plačal, tudi občinski prispevek. "Veste, daje bilo to precej denarja, ki sem ga težko prihranil!" se Mirku že skoraj o solzijo oči. Šok Čas počitnic je in Tehovnikova je hčere odpeljala na obisk k sorodnikom na Kosovo. Mirko je sam doma. S prijateljem se je nekega dopoldneva prejšnji teden odpravil po nakupih in ko seje vrnil domov, gaje prizor, ki gaje sprejel pred domačim pragom, presenečenega priklenil k tlom. Sorodniki lastnice sosednje parcele so tik ob Mirkovih stopnicah postavljali ograjo. Presenečeni Mirko je v trenutku ogorčenosti ograjo podrl. Zaradi tega so Maukovi poklicali policijo. "Češ, da jih ogrožam," je bil Mirko užaljen. "Če kdo koga ogroža. potem so to oni in ogrožen sem jaz." Posredovanje Zagorski policisti so povedali, da so opravili intervenicjo, ker so bili obveščeni, da je Mirko Tehovnik poškodoval tujo lastnino, ko je podrl ograjo Mauko ve. Na mestu dogodka so se pogovorili z obemi vpletenimi strankami. Ker sta oba trdila, da sta lastnika sporne zemlje, so policisti zgolj zapisali obe izjavi, spor pa predali v obravnavo Temeljnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani - enota Trbovlje. Kaj pa gredica Če je že meja med parcelama 257/2 in 256/3 točna in je bila tista ograja postavljena na pravem mestu, ne glede na to, da je preprečevala vstop v drugo polovico hleva ter kanalizacijske jame, pa ostaja sporna še meja pod hišo, kjer imajo Tehovniki gredo. Ta del parcele se stika s parcelo številka 257/1, katere lastniki so po Mirkovih besedah sosedi kot se spodobi. Skupaj z njimi so Tehovniki polepšali okolico, zgradili celo betonsko ograjo ter tako preprečili plazenje zemlje. Če bi Maukova tam resnično zgradila pot do svoje parcele bi ogrozila tudi sosedov, ne le Tehovnikov vrtiček. Pot mora biti Stric Slavice Mauko, Kisovčan Bogomir Gošte, se z ženo večkrat mudi v leseni lopi na parceli Maukove. Pozna zadevo in zatrjuje, daje tudi greda zraven hleva, ki iz skice sodeč leži na parceli 257/2, Maukova. "Tehovnik je razširil dvorišče čez mejo in si uredil gredo širše, kot bi si jo smel," zatrjuje Gošte. Podatki iz zemljiške knjige potrjujejo, kaj je bilo prodano in kaj ne. Parcela 257/2 meri 237 m2, na njej pa stoji hiša in hlev. Tako je zapisano v kupoprodajni pogodbi med Geološkim zavodom in Mirkom Tehovnik. Toda po skici, ki nam jo je pokazal Bogomir Gošte in ki se razlikuje od one, ki so nam jo pokazali na Geodetskem zavodu. stoji polovica hleva na parceli 256/ 3. "Pa se ne kregamo zaradi tega," poudarja Bogomir Gošte. "Tudi kanalizacija, ki je speljana čez parcelo Maukove ne bo ogrožena. Toda pot na parcelo bo potrebno speljati, saj zdaj na posestvo ni možen normalen dostop." Ponovna določitev mej Prodajno pogodbo med Geološkim zavodom Ljubljana in Mirkom Tehovnikom ter Zemljiškoknjižni izpisek je strokovno razložila tudi odvetnica Milena Lukmar iz Zagorja. Povedala je, daje Mirko Tehovnik nedvomno lastnik hiše in hleva ter parcele 257/2, na kateri stoji hiša. Če pašo ob gradnji ceste, ki poteka mimo hiše, izkopali mejnike in ti niso bili nameščeni nazaj, so lahko sporne meje med parcelama 257/2 in 256/3. Vsakršne dvome o poteku meje bi lahko razblinila strokovna meritev na terenu. Nekdo bo izgubil Zdaj vsi čakajo na geodete, da izmerijo in zakoličijo pravilne meje. Da povedo, ali je vrtiček zraven hleva Mirkov ali Slavičin. Da odločijo, kdo bo tisti, ki bo potegnil krajšo. Ker nekdo jo bo. Boleče bo v vsakem primeru. Maukova bi ostala brez ceste, ki bi jih pripeljala ČT na posestvo. Tehovniki pa bi ostali g1 še brez edine krpe zemlje, ki so jo toliko let negovali in jim zdaj v tt zahvalo vrača tisto, kar bi sicer •g morali kupovati na tržnici. Tatjana Polanc in Jože Ranzinger jr. Podrta ograja. Kako bi f% flpfrvflft lini' |PS6iiMI:|®Sfcl! ^Sp ^8:-: ^SE:: ^8x ^S:::: ^S-S ^RB:: ^w.::: 18.5 88» ER*: ^RjjjllRvm xSv: ER*? oreudaren gospodar? h*!* •. Popolnoma uničeno igrišče Zagorja. igralcev, še posebej pa se je izkazal Roman Sušnik, ki je bil vedno na čelu kolone. V vodilni skupini so bili največkrat še Košak, Rižner, Kirbiš, Mešanovič in Zaimovič." Trboveljčani so imeli nekaj težav z žulji, mlademu Gregorju Kiču pa je zatekla noga, a je bil na ponedeljkovem treningu že zdrav. Ta dan sta se na igrišču za Savo v Hrastniku pomerili dve Rudarjevi ekipi v medsebojni tekmi. Zmagali so "zeleni", ki so "rdeče" premagali z 2:1. Za "zelene" so igrali: Ahlin, Grešak (Jorgovan), Sušnik, Florjane, Košak, Žibret, Mešanovič, Sotenšek, Holešek, Rižner, Herman (Borštnar), za "rdeče" pa: Dizdarevič, Izgoršek, Turšič (Dolenšek), Brundič, Kurež, Kic, Breznikar, Smajlovič (Ramšak), Kirbiš, Zaimovič in A.Ranzinger. Za "zelene" sta bila v prvem delu uspešna Marko Herman in A len Mešanovič, za "rdeče" pa v nadaljevanju Matej Kirbiš. Rudarje imel prvo pravo preizkušnjo včeraj, ko se je v Ljubljani pomeril z okrepljenim prvoligašem AM Cosmosom, v soboto bo gost radeškega Papirničarja, v nedeljo pa bo na igrišču KRC 14. oktober v Hrastniku igral z novim drugoligašem Mengšem, pri katerih igrata tudi zasavska nogometaša Igor Trampuž in Branko Guna. Sašo Fabjan Dogovor v petih minutah Zagorje - Dosedanji vratar celjskega Publikuma in Potrošnika iz Beltincev Goran Stankovič bo v jesenskem delu novega prvenstva, morda pa tudi dlje časa, čuval mrežo zagorskega drugoligaša. Ta športnik, ki bo 5. Goran, kako ocenjuješ prvo tekmo in izid 0:0 s tretjeligašem? Naša ekipa še ni uigrana, poleg tega pa sta igrali dve različni postavi. Izrazitih akcij na slabem igrišču ni bilo. Poleg tega zelo naporno vadimo, tako da so noge še težke. Za začetek je bila to prava tekma, sigurno pa bomo v srečanjih, ki sledijo pokazali več. Kako se počutiš v Zagorju? Igralci so me sijajno sprejeli. Po treningu se veliko pogovarjamo. Skupaj gremo na pijačo, največkrat na bazen. S počutjem torej nimam nikakršnih težav. Od kje sploh odločitev za prestop k Zagorjanom? V Beltincih sem bil zadnje pol leta v glavnem rezerva, čeprav sem pred tem branil dobro. Predsednika Ketlerja sem zaprosil za izpisnico, vendar je dejal, da računa name. Ob koncu prvenstva mi je vseeno dal proste roke. Z Beltinčani imam še polletno pogodbo. Pogovarjal sem se z nekaterimi prvoligaškimi klubi, ki pa se niso mogli odločiti. Nato smo se srečali s predstavniki Zagorja in se v petih minutah vse dogovorili. Kje je po tvojem mnenju mesto Zagorja v novi sezoni? Cilj je znan: obstanek v drugi ligi. Imamo zelo kakovostno in izkušeno moštvo, ki je sposobno še kaj več. Morda tudi boja za vrh lestvice. Če se bo za to ponudila priložnost, jo bomo vsekakor izkoristili. Sašo Fabjan rC ' ' ----^ Zadnji raztežaj Bojana Pajka Trbovlje - V nedeljo, 10. julija sta se v gorski svet odpravila z namenom, da kot dolgoletna alpinista iz zadovoljstva opravita plezalski vzpon. Tokrat sta se člana AO PD Trbovlje prof. Bojan Pajk in Bogdan Pfeifer odločila za Julijce. Že v zgodnjih jutranjih urah sta se napotila s strani Vršiča preko Slemena v severno steno Mojstrovke. V načrtu sta imela, da preplezata Debelakovo smer, ki ima oceno težavnosti 4+, kar pomeni, da je smer srednje težka. Prvi raztežaji so jima šli dobro od rok. Ob 9.45. uri sta bila nad polovico 450 m dolge plezalne smeri. Iz najtežjega dela stene sta že splezala. Pajk je plezal prvi v navezi, Pfeifer za njim. Slednji je Bojana izgubil izpred oči potem, ko je splezal za skalno ploščo. Malo pred tem sta še govorila in na Bogdanovo vprašanje, kako Bojan napreduje, mu je le ta odgovoril, da še nekako gre. Nekaj trenutkov potem, ko ga je izgubil izpred oči, sta preko Bogdana priletela dva skalna bloka in za njima še Bojan. Sicer navezan na plezalno vrv, je v loku padel nekako 40 m globoko in obležal na skalni polici. Vse kaže, da se je odlomil velik skalni blok, verjetno zaradi preperelosti, zato seje tudi razpolovil ob udarcih ob steno. Bogdan se je takoj spustil do hudo ponesrečenega Bojana. Padec je bil za Bojana usoden, kljub čeladi na glavi in varovanju z vrvjo. Ob Bojanu je Bogdan našel star plezalni klin - jeseničan, ki ga je skala verjetno odnesla. Tudi dva plezalca iz Gorij, ki sta plezala za njima, nista mogla več pomagati. Iz stene je Bogdan poklical na pomoč, slišali so ga planinci na Slemenu. Prvi od teh je odšel po pomoč na Vršič, drugi pa je odhitel ponjo v Tamar. Reševalci so prispeli s helikopterjem slovenske policije do ponesrečenega Bojana in plezalcev. Zdravnik dr. Jani Kokalj Bojanu ni mogel več pomagati. Bojana in plezalce je nato helikopter potegnil iz stene in jih odložil v Tamarju. V reševalni akciji je sodelovalo sedem reševalcev - alpinistov iz Rateč in Kranjske gore. Reševalna akcija je potekala od 12. do 14. ure. Ponesrečeni Bojan Pajk je plezal v suhi in ledeni skali dolga leta, bil je alpinistični inštruktor, udeleženec dveh alpinističnih odprav na Grenlandijo, sam ali skupno s soplezalci je preplezal nešteto plezalnih smeri, tudi najtežjih stopenj, v domačih ali tujih gorah. Pri svojih 43 letih seje odločil, da bo plezal le še občasno v lepih in srednje težkih smereh in da želi tudi kot alpinist dočakati visoko starost. Bil je skrajno previden in vedno je plezal, kot pravimo, "ziher", kajti varnost je postavljal pred vsem. Vendar narava pogosto pokaže svoje zobe in kruto plat. Žal jo je tudi v Bojanovem primeru - odlomil se je skalni blok in življenja luč je ugasnila. T.L. Trbovlje - Marsikdo se pogosto sprašuje, kdaj so pričeli z organiziranim plavalnim športom v Trbovljah. Mladi in starejši občani so se kopali v s kamenjem in šavjem zagrajenimi "domfi" v potoku Trboveljščica, pa v reki Savi, največkrat na "svižu" pri domačiji Bregar - Kus nasproti sedanje termoelektrarne. Redki so imeli denar, da so se odpeljali na kopanje v Rimske Toplice ali pa so šli preko Neže, skozi Hrastnik, preko Dola in Mamega v Rimske Toplice peš. Plavalnih bazenov v letih po prvi svetovni vojni v Sloveniji ni bilo dosti. Znano je bilo kopališče Ilirija v Ljubljani, kjer so imeli tudi organiziran plavalni klub. V času županovanja Ignaca Sitterja so se v Trbovljah odločili, da bodo zgradili javno kopališče z bazenom, kabinami, banjami in prhami. Tako je bil 26. avgusta 1928 odprt prvi bazen na mestu, kjer stoji kopališče še danes. Vendar takrat še ni bilo, razen nekaj preprostih kabin, kopališke zgradbe. To je bil velik dogodek za Trbovlje in tudi Zasavje. Imenovali so ga občinsko kopališče. Ob tej priliki je vzniknila misel, da bi ustanovili tudi plavalni klub. Tega se zelo dobro spominja prof. Bogdan Šteh. Spominja se, da je gradnjo bazena vodil Mirko Ranzinger, gradbeni tehnik na Občini Trbovlje. Bazen je bil velik 30 x 12 m in globok 3,5 m v najglobjem delu. Za kopališčem je takrat stal še kozolec in večji travnik. Ob izgradnji kopališča so zgradili tudi stopničaste tribune za sončenje in za gledalce. Leto kasneje je bila dograjena tudi kopališka zgradba, ki so jo slavnostno odprli 19. julija 1929. Zgradili so 26 kabin za odrasle in 2 kabini za otroke, v zgradbi pa je bilo tudi šest kabin z banjami in 17 tušev. Kmalu po otvoritvi bazena se je leta 1929 druščina mladih plavalcev na pobudo Gvida Rozine, takrat študenta strojništva, Miloša Rozine, Bogdana Šteha, Jelka Kuharja, Kati Selevšek, Arnolda Bidovca in morda še koga sestala na deskah ob bazenu in po daljšem pogovoru sklenila, da ustanove plavalni klub Trbovlje. Vsi takratni udeleženci nekakšnega ustanovnega občnega zbora, so bili stari od 15 do 20 let, dijaki, nekateri že tudi študenti. Sedeža kluba niso imeli, sprva niso bili niti registrirani kot društvo ali klub. Na zunaj so se prepoznavali s kapicami, ki jih je izdelala šivilja Bricljeva, kmalu pa so dobili še enotne kopalne hlačke iz črnega klota. O kakem trenerju takrat seveda ni bilo govora. Gvido Rozina je hodil na kopališče Ilirija v Ljubljano, daje videl, kako se plava kravl. Nato je postal tudi nekak amaterski trener domačih plavalcev. Trenirali so vsak dan v večernih urah. Občina Trbovlje je imela veliko posluha za delo mladih plavalcev in je na njihovo prošnjo zgradila montažno pregrado v bazenu pri 25 m tako, da so lahko trenirali in kasneje tekmovali na 100 m. Bogdan Šteh se dobro spominja tudi to, da niso imeli nobenega pokrovitelja, da so vse potne stroške nosili sami. Npr. na tekme v Rimskih Toplicah so šli dostikrat peš tja in nazaj. Članarine niso poznali, vsak sam pa je moral skrbeti za svojo opremo na svoj račun. Financiranja športne dejavnosti v takšni obliki kot je sedaj, ni bilo, o tem niso mogli niti sanjati. Ko se je v njihove vrste vključil še Mirko Bizjak, so se začeli ukvarjati tudi s skakanjem v vodo. Občina jim je tudi tokrat prisluhnila in postavila še skakalno desko, s katere so lahko vadili skoke. Ukvarjati so se začeli tudi z vaterpolom. Vsi plavalci so bili izredno disciplinirani in Gvido Rozina je užival vse vrA Trbovlje - Najmlajša tekmovalna skupina plavalnega kluba Dadas Rudar je imela pretekli vikend v Ljubljani prvi del moštvenega državnega prvenstva. Na kopališču Ilirije je merilo moči 174 najboljših plavalcev iz 14 slovenskih klubov, med njimi je bilo tudi 15- člansko zastopstvo trboveljskega kluba. Po polovici tekmovanja je ekipa Dadasa na sedmem mestu, kar ni najbolje. Velja pa omeniti, da so se najmlajši pozimi s šestega mesta po polovici tekmovanja prebili vse do drugega. Dejstvo spoštovanje kot predsednik, trener in plavalec. Okrog leta 1933 ie Mirko Bizjak predlagal, da bi Se plavalci priključili domačemu Sokolu kot sekcija in so to tudi storili. Takrat so se plavalcem Priključili še Miro Forte, Vanja fantin, Tilka Skrinar, Savo Tori, Ivko Pleskovič, Julka Dimnik in kdo. Ko so plavalci dodobra °bvladali posamezne discipline, skakanje v vodo in vaterpolo, so Se pogosto udeleževali raznih Plavalnih tekem, tako s Celjani v timskih Toplicah, na Iliriji v Ljubljani, kjer so trboveljski Plavalci v vaterpolu celo zmagali, Postopoma pa so ustanavljali Plavalne klube še v drugih krajih. Trboveljski plavalci so tudi v slovenskem merilu postali tekmovalci v samem vrhu. Tako ie Gvido Rozina plaval kravl pa '00 m okoli minute, Vanja Lantin je bil odličen prsač, z rezulati sta se prav tako odlikovali ^anči Poklšek in Tilka Skrinar, Bogdan Šteh je bil je, da discipline drugega dela veliko bolj odgovarjajo našim plavalcem in malo več kot 300 točk, ki jih loči od 4. mesta ne bi smelo biti težko nadokaditi. Kljub temu, da je deklet v trboveljskem klubu le za vzorec, le za eno štafeto, pa so prav ona tista, ki posegajo po naj višji h mestih. Tamara Bočko je zmagala na 50 prosto, bila 5. na 200 mešano in 7. na 100 hrbtno. Jelena Lušič je bila tretja na 100 hrbtno in 200 mešano ter 6. na 50 prosto. Med dečki velja pohvaliti Jureta Bola in Gorana odličen na 200 m kravl, Jelko Kuhar je bil dober skakalec, zelo dobra je bila ekipa vaterpolistov. Tako je bilo vse do leta 1941, do okupacije. Organiziranega plavalnega športa med okupacijo ni bilo, ker je bil Sokol prepovedan. Po končani vojni pa so se plavalci vključili v športno društvo Rudar Trbovlje, ki je povezovalo v svojih vrstah vse fizkulturnike. Na ustanovnem občnem zboru Fizkulturnega društva Rudar 25. avgusta 1945 sta plavalce zastopala Oto Persoglio in Fanči Kočar. Uspehi trboveljskih plavalcev so se nizali iz leta v leto, tako da so posamezniki in ekipe postale v slovenskem merilu med najuspešnejšimi, saj se ponašajo s številnimi prvaki in nosilci najvišjih priznanj. Klubski delavci pa so postali tudi izredni organizatorji in trenerji. Tine Lenarčič Bešireviča, ki sta se v osmih nastopih kar sedemkrat uvrstila med prvih deset. Trener najmlajše selekcije Darko Raušl ima največ težav prav s tem, ker nima dovolj deklet, saj se vsakemu klubu točkujeta dve štafeti. In prav zaradi tiste štafete, ki je Trboveljčani nimajo so v prvem delu izgubili najmanj 300 točk. V soboto bodo v Ljubljani potekali zaključni boji v najmlajši selekciji, že v petek pa se bodo v Krškem med seboj začeli meriti kadeti in mladinci. Od tega tekmovanja si trboveljski plavalci dosti obetajo, saj so imajo prav v tej starostni kategoriji letos svoje največje adute. Rezultati moštvenega državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice - Ljubljana: 50 prsno - dečki: 1. Tomšič (LL), 5. Beširevič, 8. Bola, 17. Krofi (vsi D RT); - deklice: L Kumprej (FR), 19. Bočko, 30. Lušič, 32. Dornik (vse D RT); 100 hrbtno - dečki: L Burkeljca (LL), 4. Bola, 9. Krofi, 11. Požun (vsi D RT); - deklice; Pandža (VV), 3. Lušič, 7. Bočko (obe D RT); 200 mešano - dečki: 1. Burkeljca (LL), 5. Bola, 9. Beširevič, 13. Požun (vsi D RT); - deklice: 1. Kumprej (FR), 3. Lušič, 5. Bočko (obe D RT); 4x50 prosto - dečki: 1. Ilirija, 7. Dadas Rudaril, 21. Dadas Rudari; -deklice: 1. Neptun, 7. Dadas Rudar. 50 prosto - dečki: L Ulčnik (EBM), 10. Bola, 13. Beširevič, 16. Krofi (vsi D RT); - deklice: 1. Bočko, 6. Lušič (obe D RT); 100 prsno - dečki: 1. Tomšič (LL), 9. Beširevič, 13. Krofi, 16. Požun (vsi D RT); - deklice: 1. Kumprej (FR), 18. Lušič, 20. Bočko (obe D RT); 4x50 delfin -dečki: L Ljubljana, 2. Dadas Rudar II, 20. Dadas Rudar I; -deklice: 1. Neptun, 8. Dadas Rudar. Skupni vrstni red po prvem delu tekmovanja: 1. Ilirija 7101, 2. Ljubljana 7020, 3. Environ Branik 6923, 7. Dadas Rudar 6207 točk. Barbara Kus TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Miovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Branko Ključevšek se je v sredo, 13. julija okrog desetih zvečer peljal proti domu svoje izvoljenke, Marije Zupan v Šklendrovcu 12. Vračal se je z doma svojih staršev v Podkumu in ni niti slutil, da se bo ta večer zanj res končal tako nesrečno, kot je kazala številka na koledarju. Na poti domov je srečal Vinka Maslja, ki ga po besedah Branka Ključevška že več let nadleguje. Branka, ki je zaradi šivov na glavi v bolniški, smo obiskali na domu. Povedal nam je: "Začelo seje že zjutraj, ko sem delal na pokopališču. Po malici je Maselj pristopil k meni in začel govoriti, kako naj delam. Nato je dejal, da me bo vrgel ob tla, sodelavcu pa je naročil, naj pazi name. Bilo mi je dovolj in brez besed sem zapustil pokopališče, odšel k svojemu "majstru" in mu dejal, da na pokopališču ne morem več delati. Glavno pa je prišlo zvečer, ko sem se okrog desete ure vračal domov. Nenadoma srečam rdeč avto, ki sem ga takoj spoznal. Niti v avto se nisem imel časa zakleniti, ko je že odprl moja vrata. Začel je udrihati. Nekaj časa po avtu, nekaj časa po meni. Zvlekel me je stran od avta in me začel klofutati. Nekako sem mu ušel in spet sedel v avto. Prestavil sem v vzratno on pa za mano. Ko sem hotel avto obrniti, je že spet odprl moja vrata. Takrat sem izgubil oblast nad vozilom, da sem zapeljal s ceste. Takrat je poprijel za kamenje, ki je začelo leteti name z vseh strani. Skozi stransko šipo sem ga dobil tudi v glavo. Nekako mi je uspelo, da sem se izmuznil skozi sopotnikova vrata in pobegnil v gozd." Vinko in Branko sta skoraj sodelavca, saj je Branko zidar na zagorski Komunali, Vinko pa šef pokopališča. Branko pove, da je moral že v službi večkrat poslušati Vinka "da ga bo nekam peljal", "da ga bo vrgel ob tla" in podobno. Branko in cela družina Zupan že več let dobivajo grozilna pisma, grozijo jim po telefonu, pisma s podobno vsebino so priromala tudi na KS Podkum, k podkumskemu župniku, v Medijske Toplice... Branko je zaradi srečanja z Vinkom v bolniški, pravi pa, da na pokopališču ne bo več delal, pa čeprav bi bil zaradi tega ob službo, saj želi, da bi se z Vinkom čim manj srečevala. Sicer pa je že do sedaj le Vinko "hodil na obiske". Ih če se je na prejšnjih "obiskih" zadovoljil z žaljivkami in šikaniranjem, je ob zadnjem obisku poleg podpludb in petih šivov na Brankovi glavi povzročil še za več kot 5000 nemških mark škode na avtomobilu, ki gaje Branko kupil pred štirinajstimi dnevi. K sreči je pri hiši še Marijina "bolhca", da jim v dolino ni treba peš. Ob takšnih primerih se človek vpraša, kdo bi moral tovrstne napade preprečevati, saj policija ukrepa šele po storjenem kaznivem dejanju, se pravi prepozno. Najbrž je tudi v podjetju storilnost višja, če se zaposleni dobro razumejo med sabo, vendar vodilne v zagorskem Javnem komunalnem podjetju to očitno ne zanima. Ali so ljudje kot Branko res prepuščeni na milost in nemilost vsakomur, ki ga zasrbijo pesti? V pravni državi Sloveniji očitno res. J.R.jr. Branko pred razbitim avtom. Branko Ključevšek /r-—— — - — —x Vilko Tičar, pomočnik komandirja Policijske postaje Zagorje je povedal, da so zoper V.M., ki naj bi napadel B.K. napisali prijavo zaradi kršitve javnega redu in miru ter kazensko ovadbo zaradi nasilniškega obnašanja. Ko so policisti prišli v Šklendrovec, je V.M. že odšel. Prijeli so ga naknadno. Ker je kazal znake vinjenosti in je obstajal sum, da bo s kršitvijo JRM nadaljeval, so ga pridržali v prostorih za iztreznitev. Sicer pa se zagorski policisti z V.M. tokrat niso srečali prvič. X________________________J mA TRBOVLJE Trg svobode 1 To, 61420 Trbovlje fot: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fmc +386 601 26 228 Promet Hrastnik - 12. julija ob 01.35. uri je M.N. vozil osebni avto Zastava 128 po regionalni cesti od Rudnika proti Riklovetn mostu. Pri stanovanjski hiši št. 69 je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, med daljšim zaviranjem pa z desnimi kolesi trčil v betonski zid, ki se nahaja na odcepu proti Taborniški poti. Vozilo je nato umaknil h gostinskemu lokalu Shake bar. Policisti so na kraju ugotovili, da M.N. kaže očitne znake alkoholiziranosti, zato so odredili preizkus, vendar ga je M.N. zavrnil. Zaradi suma telesnih poškodb so ga odpeljali v bolnico Trbovlje, kjer poškodb niso ugotovili. Prijavljen bo sodniku za prekrške. M.N. pa ob vrnitvi iz bolnice ni odšel domov, temveč v nočni klub Shake bar, kjer je ob prihodu v pijanem stanju grozil in pretepal M.K. in grozil ostalim gostom. Očitno s kršitvami ni nameraval prenehati, zato so ga odpeljali na PP in pridržali do iztreznitve. Hrastnik - 15. julija ob 9.15. uri je H.J. iz Sevnice vozil osebni avto znamke Opel po regionalni cesti od Rudnika proti Riklovem mostu. Tu je nepravilno zavijal levo proti Dolu in čelno trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila znamke Subaru, R.R. iz Hrastnika. Na vozilih je nastala materialna škoda za najmanj 200 tisoč tolarjev. Litija -15. julija ob 18.30. uri je A.T. vozil Hondo civic po magistralni cesti od Zagorja proti Litiji. V Maljaku ga je zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati in trčil je v nasip ter drsel še 23 metrov. Nato ga je zaneslo desno in je izven vozišča drsel še 31 metrov. Voznik se telesno ni poškodoval, sopotnici Š.A. pa so nudili zdravstveno pomoč v ZD Litija. Škoda je precejšnja, voznik pa bo odgovarjal sodniku za prekrške. Kradejo kot srake Hrastnik - 12. julija je L.L. iz Kovka prijavil tatvino denarja in deviz. Policisti so na kraju ugotovili, da se je neznana storilka, verjetno državljanka Poljske, pripeljala na Kovk z osebnim avtomobilom, tu izkoristila nepazljivost lastnika L.L. in iz veže ukradla denarnico z denarjem in devizami. Oškodovanec jo je sicer zasačil pri tatvini, vendar je dejanje zanikala, nato pa z osebnim avtomobilom pobegnila. Policisti PP Hrastnik neznano žensko še iščejo. Trbovlje - Neznanec je 13. julija izpred letnega kopališča sunil gorsko kolo, ki ga lastnik ni zaklenil. Kradel je med 13. in 18. uro. Jesenovo - Z.S. je 14. julija prijavil tatvino motorne žage Tomos, katero je za hip odložil pred hišo. Policisti so ugotovili, da mu je žago sunil K.V., zaradi neporavnanih dolgov. Tako bosta oba kazensko ovadena: K.V. zaradi kraje, Z.S. pa goljufije. Izlake - L.M. je prijavila, da ji je neznanec 15. julija zjutraj izpred letnega kopališča sunil dve gorski kolesi. Policija tatinska kolesarja še išče. Zagorje - Dolgoprstneži so bili na delu tudi na zagorskem bazenu, saj so O.M. sunili varnostno čelado, D.I. pa okrasne pokrove koles iz osebnega vozila Clio. Napridiprave še iščejo. Odžagani prsti Trbovlje - Na žagi Finallesa se je 12. julija med delom na cirkularni žagi poškodoval delavec K.L. Čistil je izsesalni del cirkularke, ki ni bil pravilno zavarovan in si pri tem o žagal tri prste na roki. Policija je odgovorno osebo kazensko ovadila. Sumljiv vrtnar Litija - Policisti so 14. julija ob 19.30 uri prijeli 21 letnega M B. iz Litije, ki je bil že dalj časa osumljen, da goji indijsko konopljo. Prijeli so ga, ko je po nekaj sušnih dneh prišel v Zapodje zalivati svoj "vrt", na katerem je gojil 50 sadik. Policisti so sadike poslali v analizo, vestnega vrtnarja pa na sodišče. Našli so še 8 sadik tovrstne rastline na drugem koncu Zapodja, v koruzi, ki pa niso bile last M.B. Sadike so izpulili in uničili. Vse kaže daje v Zapodju izredno primerna klima za gojenje kanabisa in bodo morali policisti večkrat tja na "izlet". Onesnaženje vode Šmartno - V IUV Šmartno je 11. julija prišlo do onesnaženja pitne vode. V obratu dodelave usnja je prišlo namreč do izliva nevarne snovi ( propilalkohola) v pitno vodo. Ko je delavka na brizgalnem stroju to opazila, je obvestila nadrejene, ki so vodo takoj zaprli in zamenjali poškodovan ventil na tej napravi. Onesnažena je bila voda v treh umavalnikih v obratu, vendar na srečo ni prišlo do okužbe delavcev. Pravi vzrok in krivdo za izlitje še ugotavljajo. "Izgubil" avto Litija - Policiste so 13. julija okrog polnoči obvestili, da pred blokom CKS 1 leži neznan moški. Policisti so močno vinjenega S.T. napotili domov, čez eno uro pa je prišel na PP in prijavil, da mu je nekdo ukradel stoenko. Policisti so ga ponovno napotili domov in mu svetovali, da naj se iztrezni, preden sede za volan in naj se sam spomni, kje je vozilo pustil. Tako je ob 6. zjutraj zopet prišel na PP in trdil da je vozilo pustil pred lokalom Remy in da ga tam zdaj ni. Policisti so pričeli z iskanjem in vozilo našli na drugem koncu mesta. Parkiran je bil na Graški Dobravi pred trgovino, kjer je S .T. prejšnji večer popival. Pozabljivega lastnika so prijavili sodniku za prekrške. Neprijavljeni tujci Litija - Policisti so 14. julija legitimirali tujega državljana J.J., ki je bil kazensko obravnavan že leta 92 in je bil odstranjen iz države za 5 let. Ta čas ja bival v prehodnem domu, od koder je pobegnil. Policisti so ga vrnili v dom, sodnik za prekrške pa mu je odredil ustrezno kazen. G.A in G.R. s Kosova pa sta v Litiji živela brez potnih listov. Obravnaval ju je sodnik za prekrške. Oba so odpeljali na brniško letališče, dobila sta žepnino, letalsko vozovnico za Tirano in policijsko spremstvo do letala. - ............................^ Aufbiks Jk Na Centru za Socialno delo v Trbovljah se je 11. julija ^ oglasil P. V. Očitno nezadovoljen z delom Centra je razgrajal in grozil, dokler ga niso odstranili delavci s policije. Jk V večernih urah istega dne seje v Bambus baru oglasil 9 K.R. Čeprav ga je imel že kar dosti pod kapo, je bil mnenja, da je njegova kapa dovolj velika še za kak kozarček. Ker so bili v baru drugačnega mnenja, je začel razgrajati, groziti in jih ovirati pri delu. "Oviro" so do iztreznitve pospravili na primemo mesto. Jk V Zagorju pa se je prav tako 11. julija okrog osmih v 9 lokalu Viktorija H.A. spravil na natakarico in jo pretepel. Ker H.A. v Viktoriji večkrat prevzame želja po zmagovanju, so mu zagorski policisti v spomin spisali kazensko ovadbo. Jk V prvi jutranji uri 12. julija se je C.L. zvrtelo v lokalu 9 Vrtinec v Trbovljah. Ob vrtenju je mimogrede pretepel še U.M., nato pa odvihral v noč, še preden se je pred lokalom pojavil avto z vrtajočo lučjo. Jk Na vrtu lokala Charly na Gimnazijski cesti v Trbovljah ® sta se 13. julija pojavila K.M. in Š.B. Ker jima pijače niso hoteli postreči, sta sklenila, da bosta vrt pripravila za oranje. Razmetavala sta stole, grozila lastniku, pretepsti pa sta hotela tudi policaje. Menda zato, ker so prišli brez pluga in motike... W- JI nagrado j e dobil letno karto za bazen MT in plato pločevink Pivovarne Union. Drugi, Peter Premk iz Šentgotarda, je dobil sliko akademskega slikarja Gani Saloši, tretji, Franci Pintar iz Trbovelj pa je dobil trimesečno naročnino na Zasavca. Vsi trije so dobili še po vrečko presenečenja Pivovarne Union. Še pred osmo uro zvečer so gostje Medijskih Toplic lahko uživali v ubranih zvokih Pihalnega orkestra Svea Zagorje, ki so v dobri uri na teraso in parkirišče hotela privabili več sto ljudi. Kojepihalna godba zaključila svoj program, so za inštrumente prijeli fanje iz Don Juana s pevko Sendi in igrali do jutranjih ur. Prireditev je povezovala Helena Burgar. V premorih je bilo še žrebanje nagrad za naročnike Zasavca, tekmovanje v napihovanju balonov, tekmovanje za najmočnejšega Zasavca, 240 Unionovih pločevink pa smo podelili prvemu nagrajencu poletne igre, Husu Kameriču iz Trbovelj. Najhitreje je balon počil Sašu Gobovcu z Izlak, ki je zato dobil letno vstopnico za bazen MT. Drugemu je balon počil Boštjanu Zupancu z Izlak, kije dobil dve dnevni vstopnici za bazen MT. V tekmovanju za najmočnejšega Zasavca je zmagal Branko Juvan iz Krač. Vrček s pivom je uspel držati v iztegnjeni roki minuto in 16 sekund. Za Branko Juvan Kmečke Igre. Še več ljudi kot v Medijskih Toplicah seje zbralo naslednji dan na Mareli, kjer so Aktiv mladih z Marele, Kmetijska svetovalna služba, Turistična agencija Svarog in Smučarska koča na Mareli organizirali kmečke igre. Seveda sta bila prisotna tudi Pivovarna Union in Zasavc z igro za najmočnejšega Zasavca. Kmečke igre so potekale v štirih disciplinah: košnja trave, grabljenje, "pajsanje" hloda in ličkanje koruze. Na igrah je sodelovalo šest ekip: TUristično društvo Sentgotard, Cemšenik, Fantje na vasi iz Zagorja, Čolnišče 1 in 2 ter Jablana. Po štirih igrah so največ točk nabrali Fantje na vasi iz Zagorja. Franci Pograjc, Darko Pograjc, Andrej Škrinjar in Janez Škrinjar so za najbolje opravljena kmečka dela dobili steklenico šampanjca, knjigo Velika knjiga o praznikih in potovanje za štiri osebe v Gardaland. Na drugem mestu je pristala ekipa iz Cemšenika, kije dobila osem dnevnih vstopnic za kopanje v MT. Tretji so bili tekmovalci Turističnega društva Sentgotard, ki so za naporno delo prejeli štiri vodne masaže v MT. Brata Darko in Franci Pograjc pa nista zmagovala samo v kmečkih igrah. Darko Pograjc je zmagal tudi v tekmovanju za najmočnejšega Zasavca. Trilitrski vrček piva je v iztegnjeni roki držal kar minuto in 42 sekund. Za nagrado je prejel pivo iz vrčka, potovanje v Gardaland in vrečko presenečenja iz Pivovarne Union. Drugi najmočnejši je bil Zvone Pograjc iz Šemnika, ki je dobil vrečko presenečenja in plato pločevink iz Uniona, tretji, Franci Pograjc pa je 'J- prejel le vrečko presenečenja c iz Uniona, s pivom pa se je N Jj oskrbel pri mlajšem bratu ® Darku. *i Jože Ranzinger jr. Predstavnik Pivovarne UNION Boštjan Gostinčar predaja nagrado. >2e Ranzinger ji ii m Pomagajmo prizadetim Kar verjeti nismo mogli pretekli petek ob polnoči, ko smo zaključevali akcijo Radio Trbovlja in našega Zasavca. V studiu smo v stiku s poslušalkami in poslušalci Radia Trbovlje Bogdan Barovič, Saša Gorišek in Marko Planinc, v tehniki pa tehnika Jani Skvarča in Peter Zelenšek slišali toliko lepega in vzpodbudnega, da je bil večer nabit s prijaznostjo, pripravljenostjo pomagati in človeško toplino. Za dve zasavski družini, ki ju je prizadelo neurje v strašni noči na 29. junij, smo v štirih urah zbrali kar 423 tisoč tolarjev. Telefoni so neprestano brneli, marsikdo se je pritoževal, da nikakor ni mogel priklicati studia tudi po dve uri. In marsikdo ga tudi ni priklical. V to smo prepričani. Vendar ni bil naš prvotni namen le zbrati čimveč denarja. Z akcijo skušamo vzpodbuditi tudi koga drugega, da bo pripravil kaj podobnega. Mi smo se zavestno odločili, da bomo zbirali denar za točno določeni družini. Prevečkrat namreč ljudje darujejo na skupen račun, pa potem ne vedo, kako porabijo darovan denar. Ta večer smo zbirali denar za Ocepkove iz Znojil in Cestnikove z Vrhov. Ta teden so iz Rdečega križa Trbovlje poslali vsem darovalcem položnice. Upamo, da bo obljubljen denar nakazan hitro, saj bi radi odnesli čeke čimprej v zasavske hribe. Prihodnji teden na vsak način. Še enkrat se v imenu obeh uredništev zahvaljujemo za sodelovanje v akciji vsem poslušalcem Radia Trbovlje in bralcem Zasavca. Solidarnost v Zasavju, kjer je bila že velikokrat na preizkušnji, torej še vedno živi. In to je najpomembneje, kajne? Marko Planinc Tudi pretekli teden nam ni uspelo, da bi s pločevinkami osrečili kakšnega žejnega bralca Zasavca. Ali je vročina res tako huda, da se vam ne ljubi iskati prejšnje številke Zasavca ali pa imate pijače dovolj. Kakorkoli že, pri Zasavcu smo se odločili, da bomo tokrat izžrebali pet številk, trije najhitrejši pa si bodo lahko razdelili nagrado, ki neuspešno čaka na svojega lastnika že tri številke Zasavca. Tokratne številke so 088750, 089204, 089732, 090453 in 091124. Če vaš izvod 28. številke Zasavca na naslovnici nosi katero od teh petih številk, brž telefon v roke ali pot pod noge. V uredništvu Zasavca vas čakamo do petka, 22. julija do 12. ure. Prvega nagrajenca čaka 15 platojev (360 pločevink) Unionovih izdelkov: piva Union, Uni, Sola cole in Sola orange. Drugega nagrajenca čaka 9 platojev (216 pločevink) iz Uniona. Tretjega nagrajenca pa čaka 6 Unionovih platojev (144 pločevink). Pravila igre ostajajo praktično ista: nagrade poberejo prvi trije, ki se javijo uredništvu Zasavca z izžrebanimi številkami na naslovnici 28. številke Zasavca. Če se do predvidenega roka javita samo dva, si porazdelita tudi nagrado tretjega. Če se javi samo en nagrajenec, bo lahko sam pobral celotno nagrado, ki znaša kar 30 platojev piva oz. kar 720 Unionovih pločevink. Če se ne javi nobeden od nagrajencev, se nagrada prenese v naslednji krog igre. Prispevali so: 1. Zofija Možic, Trbovlje - 5.000; 2. Zasavc (zaposleni delavci) - 8.000, 3. Marta Štojs, Trbovlje - 5.000, 4. Angela in Ferdinand Ocepek, Trbovlje - 2.000; 5. Slava in Slavko Gulič, Trbovlje -10.000; 6. Slavka Bostič, Trbovlje - 3.000; 7. Združena lista, Trbovlje - 20.000; 8. Združena lista Slovenije - 30.000; 9. Hilda Novak, Trbovlje - 2.000; 10. Marija Novak, Trbovlje - 2.000; 11. Hortikulturno društvo Trbovlje - 5.000; 12. Deloza (delavke 2 izmene) - 8.000; 13. Janez Zakonjšek, Trbovlje - 20.000; 14. Mojca Sopotnik, Trbovlje - 3.000; 15. Majda Sijamhodžič, Zagorje -5.000; 16. Rudi Cestnik, Trbovlje - 8.000, 17. Andrej Malgaj, Trbovlje - 10.000; 18. Stanko Mizari, Trbovlje - 10.000; 19. Darinka in Alojz Kanduč, Trbovlje - 3.000; 20. Martin Košir, Zagorje - 2.000; 21. Mili Ostrožnik, Zagorje - 5.000; 22. Ivan Skorja, Laško - 3.000; 23. Bokiz d.o.o. Hrastnik (7 delavcev) -40.000; 24. Katjuša Biruša, Zagorje - 2.000, 25. Boštjan Biruša, Zagorje - 1.000; 26. Franc Kokot, Ljubljana - 3.000; 27. Mari Govejšek, Trbovlje - 5.000; 28. Janez in Boža Prestor, Šentlambert - 4.000; 29. Metoda Drnovšek, Zagorje - 4.000; 30. Dora Ritonja, Trbovlje - 5.000; 31. Trgovina in pizzerija Kraner - Andreja Novak, Trbovlje - 10.000; 32. Martin Žerko, Trbovlje - 2.000; 33. Vera Ham, Trbovlje - 3.000; 34. Vesna Cvetic, Zagorje - 5.000; 35. Hilda Krašovec, Vrhnika - 4.000; 36. Franci Učakar, Trbovlje -1.000; 37. Branko Prašnikar, Trbovlje - 1.000; 38. Aleš Mlakar, Trbovlje - 1.000; 39. Martin Forte, Trbovlje - 2.000; 40. Jože Drobež, Čefnšenik - 2.000; 41. Pavla Opalk, Trbovlje - 3.000; 42. Drago Jerman, Trbovlje - 5.000; 43. Smučarsko društvo Trbovlje - 10.000; 44. Marjan Eberlinc, Trbovlje - 4.000; 45. Vinko Osredkar, Trbovlje - 5.000; 46. Družina Korbar in družina Cerjak, Trbovlje - 5.000; 47. Ivan Roter, Trbovlje - 2.000; 48. Franci Matko, Trbovlje - 5.000; 49. Milena Kavčič, Trbovlje -3.000; 50. Mari in Slavko Batis, Kočevje - 5.000; 51. Darko Ašič, Zagoije - 5.000; 52. Bojan Ivšek, Edups, Zagoije - 10.000; 53. Dimnikarstvo Lepoša, Trbovlje - 10.000; 54. Jerca Bohnec, Dol pri Hrastniku - 2.000; 55. Družina Medvešek prevozništvo, Trbovlje - 5.000; 56. Franc Ostanek, Trbovlje - 10.000; 57. Miha Herzog, Trbovlje - 5.000; 58. Martin Jerman, Trbovlje - 2.000; 59. Zvone in Mili Opresnik, Hrastnik-3.000; 60. Ansambel Jantar, Trbovlje - 5.000; 61. Zvonka in Rudi Beravs, Hrastnik - 3.000; 62. Družina Guzej, Laško - 5.000; 63. Strelsko društvo Alojz Hohkraut Trbovlje -10.000; 64. Gostilna Pirnat, Trbovlje - 5.000; 65. Drago Polc, Zagoije - 5.000; 66. Jožica IvšekS, Bukovica pri Laškem - 2.000; 67. Družina Alauf, Trbovlje - 5.000; 68. Daniel Dobravc, Renta*, Trbovlje - 5.000; 69. Družina Dolinšek, Hrastnik - 4.000; 70. Matija Rajkard, Ljubljana -1.000; 72. Družina Bencak Feliks, Trbovlje - 7.000; 72. Radio Trbovlje - 8.000. Gabrsko 30, TRBOVLJE; tel.: 0601/26 523 Gabrsko 30, TRBOVLJE; tel.: 0601V24 031 VW - AUDI TRBOVLJE -----------f00&-------- - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! ffiTmmzms maibaj - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! RENAULT Tatjana Polanc Mare se je po tistem, ko sta se s Polono razšla, zapletel v bežno avanturico s Piko - žensko, ki mu pomaga opremljati hotel. Toda Polona se je vrnila in Mare je ponovno srečen. Polonin brat Jani je iz dneva v dan bolj zaljubljen v poročeno Evo. Toda Eva je predana Roku in hčeri Zvezdani. Da se je Rok zapletel v nezakonite posle in da mu je pri tem pomagal Pirančan Lojo, Eva še ne ve. V Piranu se je Lojevo dekle Kaja spoprijateljila z Ernijem in se odločila, da bo Loja, ko se vrne iz Zasavja, dala na čevelj. Erni ji je obljubil, da ji bo pomagal. Toda zdaj Erni prihaja v Zasavje, na obisk k zdolgočaseni mami. Prijatelj Mare mu je poslal ček, da si bo lahko plačal potovanje. "Kako lep dan, tale torek", je premišljeval Mare. Ležal je v postelji in k sebi stiskal Polono. "Rad te imam, veš..." je rekel, ker je čutil, da ji mora to povedati. Ne enkrat, ampak stokrat na dan. Polona se je nasmehnila in ga poljubila na neobrito lice. Potem se je rahlo odmaknila in se mu zazrla v oči. Skrivnost je skrival za njimi in želela jo je odkriti. "Povej mi, Mare, kaj te teži...", je tiho rekla, "moram vedeti." Težak molk se je prikradel v prostor. Merila sta se s pogledi. "Seveda ji mora povedati", je šumelo v Maretu. "Komu bo, če ne njej". Dvignil se je in sedel na rob postelje, kjer si je prižgal cigareto. Ker ni želel kaditi v spalnici, je Polono nemo prijel za roko in skupaj sta se napotila v dnevno sobo. Tam je sedel na kavč in vzel Polono v naročje. Kje naj vendar začne?! Globoko je potegnil blažilo iz cigarete in dim počasi pihnil v zrak. "Torej...," je pričel in ko je opazil, da ga je Polona pripravljena poslušati tudi do jutra, nadaljeval, "začelo se je v gimnaziji. Bili smo sošolci: Eva, Erni in jaz. Z Ernijem sva Evo kmalu začela klicati Knorči, ker je znala skuhati le Knorr juhico." Zasmejal se je in resno nadaljeval. "Oba z Ernijem sva bila nora nanjo in tudi Knorči naju je imela rada. Tako smo bili vseskozi skupaj. Hodili smo skupaj ven, na morje, v hribe... Ko se je Evin oče nekoč pijan vrnil domov in ju obe z mamo pretepel, smo najeli sobico v Kumu, kjer smo živeli skoraj cel mesec. Ko se je stari umiril, jo je prosil, naj se vrne domov. Vrnila se je, čeprav sva jo z Ernijem rotila, naj se ne. Pravzaprav je bilo še najbolj hudo meni. Medtem, ko smo skupaj stanovali, sva se s Knorči tudi prvič ljubila. Bil sem zaljubljen do ušes. Erniju nisem povedal, ker bi bil preveč razočaran. Takrat smo bili v tretjem letniku. Potem...," Mare je ugasnil cigareto v pepelniku in se zazrl mimo Polone, "je Eva zanosila." Za hip je pomolčal. V prsih ga je tiščalo, tisti občutki so bili še vedno del njega. Mogoče se jih bo zdaj skupaj z besedami končno znebil. Vdihnil je in pobožal Polono po laseh. Vesel je bil, ker ga je poslušala, zato je nadaljeval: "Eva se je bala očeta. Ni mu upala povedati, da je noseča z menoj, ker se je bala, da bi naju oba ubil. In, da ne bo končala gimnazije, tega mu sploh ni upala povedati. Ne vem, kje je spoznala Rožanca. Devet let starejši je od nje in bil jo je pripravljen poročiti. Ko mi je to povedala, sem verjel, da je Rok edina rešitev. Moral sem ji obljubiti, da ne bom nikoli zahteval nazaj, kar mi je takrat vzela. Bil sem ji dolžan to obljubiti razumeš. Z Rokom sta se preselila iz Zasavja. Z Ernijem sva bila pobita. In veš, kaj je bilo najhuje - da mu nisem mogel povedati, da je otrok moj. Bil je moj prijatelj in nisem ga želel prizadeti." Ker je spet pomolčal, je Polona tiho rekla: "In zaradi tega si nisi več želel otrok. Toda še vedno ne razumem, zakaj si se premislil?" "Knorči se je vrnila. V nedeljo sem bil v Medijskih in jo videl z družino. Hčerko ima. Videl sem svojo hči, razumeš!? Trinajst jih mora imeti. Ko sem jo gledal, sem spoznal, da ne bom nikoli del njunega življenja. Rok jima je dal vse. In spoznal sem tudi to, da si želim ustvariti svojo družino, s teboj, Polona." Sklonil se je k njej in jo objel. "Mi lahko oprostiš, ker ti tega nisem že prej povedal? Nikoli se ne bi smela raziti." Polona ni rekla ničesar. Privila se je k njemu in ga poljubila. Mogoče je bilo celo dobro, da sta se za nekaj dni razšla. Tako je spoznala, da je Mare edini moški, ki si ga želi. In želela si ga je zdaj. Z dolgimi prsti ga je pogladila po vratu in ga zasula s poljubi po močnih ramenih. Takoj se je odzval. Začutila je njegovo toplo dlan na prsih, radovedne prste, ki so ji drezali v popek in jo žgečkali še niže, da je zadrhtela in se še tesneje privila k njemu. Poiskala ga je in se mu dobrikala, dokler ni stoje in voljan privolil. Počasi se je pripravljala, da ga pogoltne, ko je nekdo pozvonil pri vratih. "Sranje!" je Mare zaklel. "Mogoče je poštar," se je zasmejala Polona in se takoj odmaknila. Ni ga hotela zadrževati. "Daj, pojdi pogledat." o "Ga ne bi ignorirala," je Mare skoraj zaprosil. Toda Polona ga je hudomušno flocnila po stoječi moškosti: "Malo vzdržnosti ne škodi." Mare je skočil v spalnico, kjer je povlekel nase spodnji del trenirke, medtem je obiskovalec vseskozi vztrajno pritiskal na zvonec, in šel končno odpret. "Pa ne, da sem te zbudil!" se je zunaj pred vrati režal Erni. ... se nadaljuje večam«***#* Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 konfekcije od20.7. -2.8.94 v blagovnici ETAŽA III in PE 23 Dol pri hrastniku Možen nakup na 6 obrokov BREZ OBRESTI!!! SE PRIPOROČAMO IM/* STR HRASTNIK AMON POfflšTVAl BGjJiSi® PRIMA Obrezija 19, 61411 Izlake ■___ - tel.: 0601/73 631 1IIIIIF5™48 PONUDBA lili! ■.... PREDSOBI SEDEŽNE GARNITURE - OHAUNK-t I -PISARNIŠKO POHIŠTVO | VUUUN m....imu ma™ vscEi'2Smdemine' R°ŽE'ST0KlA U' I - PISARNIŠKI STOU IZ UVOZA | LIPRA d.o.o. LITIJA Kidričeva 1, LITIJA; Tel.: 061/884 435 Cenjene kupce obveščamo, da smo pripravili SEZONSKO ZNIŽANJE TEKSTILA V TRGOVINI LIPRA d.o.o. LITIJA 1/ 30% ZNIŽANJE METRAŽE - blago za bluze, za letne obleke - blago za dvodelne jesenske obleke - blago za zimske plašče - blago za zavese - blago za posteljno perilo - blago za prte in kuhinjske krpe - dekorativno blago 2/ 70% ZNIŽANJE MOŠKIH BOMB. MAJIC 3/ 30% ZNIŽANJE MOŠKIH PULOVERJEV IN JOP 4/ 10% ZNIŽANJE BOMBAŽA IN KVAČKANCA ZA ROČNO PLETENJE 5/10% ZNIŽANJE OKRASNIH BLAZIN IN DEKORATIVNIH PRTOV OD 15.7. DALJE LAHKO V TRGOVINI LIPRA d.o.o. NABAVITE VSE KAR POTREBUJETE ZA JESEN IN ZIMO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. X— Mali oglasi v Zasavcu bodo se naprej zastonj. Izpolniti morate le I priloženo naročilnico In Jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ | I 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo I 1 le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo 1 | takrat, ko je ponudnik lz druge omrežne skupine, ne lz 0601. fc — — — — — — — — — — — — — J STANOVANJA IN PARCELE V TRBOVLJAH prodam enosobno stanovanje, centralna kurjava, sat. priključek, opremljeno kuhinjo za 30.000 DEM. Tel.: 21-595. V TRBOVLJAH zamenjam garsonjero s centralnim ogrevanjem, toplovodom, balkonom za večje stanovanje. Tel.: 64-250. PRODAM zazidljivo parcelo za vikend. Cesta na parceli. Moj naslov: Stanislav Tori, Zg. Izlake 19, Izlake. PRODAM v Kandršah zazidljivo parcelo 719 m2 z urejeno dokumentacijo. Tel.: 61-310. NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Trbovljah. Tel.: 64-250. PRODAM starejšo hišo s 4800 m2 zemlje na Marnem pri Hrastniku. Moj naslov: Stane Klopčič, Marno 7, Dol pri Hrastniku. V ZAGORJU na tržnici prodam brunarico z vpeljano dejavnostjo s trovino na drobno. Tel.: 22-199. AVTOMOBILIZEM IN DELI PRODAM vozilo Wartburg 1.3, letnik 89, 72000 km, z Golfovim motorjem. Radio, vlečno kljuka. Cena po dogovoru. Tel.: 23-674. PRODAM Hyundai pony GS metalik modre barve, letnik 90, registriran do 11/94. Ima veliko dodatne opreme. Cena po dogovoru. Tel.: 61-457. PRODAM škodo 105 L, letnik 83, po zelo ugodni ceni. Tel.: 24-498. PRODAM Husqvamo 250 cross, letnik 1987, dobro ohranjen. Tel.: 24-407 od 14. do 15. ure. PRODAM motor za R4, menjalnik 126 P, motor - Lada motor 1300 - s šasija R4 GTL. Tel.: 63-101. UGODNO PRODAM fička 850, letnik 84, popolnoma obnovljen. Tel.: 22-374. PRODAM kamion MAN 13 - 192 kiper, letnik 1975. Tel.: 73-615. PRODAM Z 101 - 1300 cm3, letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615. OSTALO PRODAM motokultivator s NAGRADE za naročnike ZASAVCA 1. nagrada: Centromerkur, Blagovnica Litija: Jožica Hudomal, Trg svobode 34a, Trbovlje 2. nagrada: Mecator splošno trgovsko podjetje Hrastnik d.o.o.: Tanja Starc, Cankarjev trg 14, Zagorje 3. nagrada: Rent a car Juvan Zagorje: Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje 4. nagrada: Galerija Paradox Zagorje: Marina Miklavčič, Levstikova 16, Zagorje 5. nagrada: Eurotrade Zagorje: Janez Kranjc, Mestni trg 11, Ljubljana 6. nagrada: Kmetijska zadruga z.o.o. Izlake: Sonja Gajšek, Loke 33, Trbovlje 7. nagrada: Frizerski salon Mateja Izlake: Mirko Drnovšek, Valvazorjeva 9, Izlake 8. nagrada: AMG Hrastnik: Slavko Gulič, Gimnazijska cesta 18, Trbovlje plugom, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 42-366. PRODAM mlatilnico. Moj naslov: Jože Fajdiga, Sobrače 4, 61296 Šentvid pri Stični do PRODAM kolo 10 prestav, kovinsko sive barve, star 1 leto, otroško posteljo z jogijem, nov odbijač za Lado 1300. Tel.: 25-589. PRODAM posteljo in jogi. Dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Tel.: 24-674. UGODNO PRODAM kokeršpanjeli - čistokrvni brez rodovnika. Tel.: 43-220 - Petra Laznik. PRODAM kolesa violet -16" in pony - ohranjena. Tel.: 71-257. PRODAM otroški voziček -peg. Tel.: 25-743, zvečer. PRODAM abesinske muce z rodovnikom. Cepljene in navajene na čistočo. Tel.: 26-266. PRODAM barvni TV Gorenje velik ekran, starejši letnik po ugodni ceni. Tel.: 20-882. PRODAM malo rabljen motorni čoln Maestral 9 z motorjem, Tomos 4. V ceno vzamem tudi karto za premog z doplačilom 100 DEM. Tel.: 43-065, popoldan. PRODAM stenski - stropni opaž. Cena 560 SIT/m2 z dostavo na dom. Možna tudi montaža. Tel.: 44-444 ali 22-794. PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/ m2. Tel.: 063/725-066. PRODAM smrekove deske 3/4 in plohe. Cena po dogovoru. Tel.: 22-507. PRODAM kombiniran otroški voziček Dino, rabljen 3 mesece. Tel.: 27-153. INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja, pokličite 73-719. /o Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trg revolucije 25c, 61420 Trbovlje Ljubljanska banka, banka Zasavje d.d. Trbovlje, Trg revolucije 25c Trbovlje po sklepu direktorja razpisuje javno dražbo za odprodajo stanovanja, ki bo v ponedeljek, 8.8.1994 ob 12 uri v Trbovljah, Trg revolucije 25 c - sejna soba. Naprodaj je nezasedeno trisobno stanovanje v 3. nadstropju - Trg svobode 30 v Trbovljah, tlorisne površine 71,50 m2. Prodajni pogoji so naslednji: 1. Izklicna cena je 5.610.520,30 SIT. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične ali pravne osebe. 3. Dražitelj mora pred dražbo plačati varščino v višini 5% izklicne cene na žiro račun 52700-727-021, s pripisom "za javno dražbo". Kupcu, ki bo na dražbi uspel, bomo plačilo varščine vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa brez obresti vrnili v 3. dneh po dražbi. 4. Kupnino bo treba plačati v 8. dneh po uspeli dražbi, vendar pred prevzemom stanovanja. 5. Prodajali bomo po načelu "videno - kupljeno". Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. 6. Prometni davek plača kupec. 7. Ogled stanovanja je mogoč 2.81994 od 11. do 13. ure. 8. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 0601 21-233, Joži Rigler. Pravna služba Joži Rigler m © s im fi <£ S'- dl @ M k® te s ai 8 ferdi POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650 8 POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344 SE PRIPOROČAMO! lili: Pil GOSTINSKO RUDAR p.o. PODJETJE trg revolucije 26 TRBOVLJE wmmmm !!!!!!!! Gostinsko podjetje RUDAR ■e,. m ii II vas vabi v svoje lokale in sicer |a| Hotel RUDAR * Slaščičarna ZANZI BAR nudimo slaščice in * Slaščičarna KEKEC sadne kupe, sladolede Fontana BAR PIVNICA ob nedeljah 20% POPUST na PIZZE Bife KOLODVOR Bife ZASAVJE BISTRO 75 Restavracija ZASAVC ob petkih glasba Gostilna STADION Gostilna KLEK ob sobotah igra živa glasba ; . Vsem sponzorjemIO ‘fNHDO 'Ni) 'VI>IO :apB|ui bz mprezuH * V mestu Aladin v Turčiji so pred nedavnim razpisali nenavadno licitacijo. Na prodaj je bila senca velikanskega drevesa sredi mestne tržnice. Med prodajalci na trgu šo neprestano do prepirov, kdo bo imel ^prijetni senci tega edinega drevesa na trgu. Da bi se to vprašanje enkrat za vselej rešilo, se je mestna občina odločila, da bo senco tega drevesa prodala na dražbi najboljšemu ponudniku. Upravnik nekega newyorškega nočnega zabavišča izobesil nad vhodom tale napis: "Preden vstopite, premislite, če ne bi lahko denarja, ki ga boste našpm lokalu, izdali za kaj koristnejšega in potrebnejšega." Pripovedujejo, da je ta lokal vedno poln. Neka žena iz Worcesterja v Angliji je preprečila svojemu možu njegovo večerno odhajanje z doma na ta način, daje pri vseh "boljših" hlačah enostavno odrezala hlačnice. Irena I. Lebar Za notoj torej velja? 1181 : 1 Vy%, 1 NAROČILNICA " I ZASAVC, Cesta 20 .julija 2c,j Zagorje ob Savi MM I tei.: 0601/64 250, 64 166;:fax: 0601 /64 494 Naročam časopis ZASAVC j Ime in priimek fi Datum rojstva kra, .......... ulica . datum:: postna St. telefon Pripis . I i : I :: I NAROČNINO BOM PLAČEVAL: 1 ||pl: po|!.-t'H,(u::ro/no<:t:km/i) - J