li. ttnim. ■ mm. i nm. a mm* mi. lm* .SloveiMld Narod- vclfa p* p**tfi a Antro-Ognko: . u Nemajo: •do leto »kupaj naprej . K 28- I ćelo teto naprtj . . . . K 33*— Etiketa T r ." ." I I7'— 1 " Am«1^ w « druge deleie : na mesec . .... 250 ' ćelo !•*> naprej . . . . K 3& — VpraSanjem plcde inseratov tt na priloži zi odgovor dopisnici §1! znamka, Uprtvalitvo (tpodaj, đvoriiče levo), Km*n*Ta mllca *L *, t«Utoa fttiS. fnserati a« računajo po porabljenem prostora in sicer: 1 ran visok, tar 63 mm itrok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 Wn., trikrat po 6 v. Poslano \enik prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri većjih inscrcijah po dogovoru. Na pismena naroćila brez istodobne vposlatvc naroćnine M ne oztra. »Bar**«« tUkarma" t*4«tea si SS. Upravnlltvu naj se pošiljajo naročntne, reklamacije, inaerati Ltd., to je administrativne stvan. .Slovenski Narod* velja ▼ LJatltaal dostavljtn na dom ali če se hodi ponj • cdo lete naprej . . . . K 2r43 I četrt leta „ . . • * . 6*00 pol leta „ ..... 13-20 | na mesec „ . . . . . 2*30 ^—— FosssBsttJaa ftterllka v«l|a 10 vtaar|ev. —^—— Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vroialfttvo: ftaattora allca *L 5 (v pritličju levo,) taUfon At U. tto oralo poročilo. Duna], 19. januarja. (Kor. urad.) IJradno se razglaša: VZHODNO BOJI^Cr:. Sovražnik Je namerii včeraj po- poldne silne napade na naše pozicije med dolino Stisko In Cashiu. kl pa so se do zadnjega razbili v na$em ognju. V Voliniji Je bojno deiovanje zo-pet ponehalo. [TALIJANSKO BOTTSČrl V severnem odseku Kratke fronte so pripeljafe naše čete $ posreče-nih podvzetij naza] 4 častnike, 120 moi In 1 strojno puško. JUGO VZHODNO BOJlSCE, NIčesar pomembnega- Namestnik načelnika seneralneit štaba pl. H 6 f e r . fmL Hii oralo pl. Đerofln, 19. januarja. (Kor. ur.) Wolnov urad poroca: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJT^Cr7. Naše patrulje so Izvršile na već točkah uspešna pod v zet ja. VZHODNO BOJICE. Armadna skupina gener, leldmaršala princa Lc-opolda Bavarskesra Žlvahnejše deiovanje zadnjih dni fe zopet pojemalo. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Severno od doline Sušite \ oko-ffct Marastija so se potiesrečlll napadi na naše vilinske pozicije s težkiml Izgubami za sovražnika. Armadna fronta general leldmaršala von Macken- sem Položal |e neizpremenjen, MAKEDONSKO BOFTSCE. Sunek ene angleške stotnffe proti Seresu smo z lahkoto za vrollL Prvi generalni kvartirni mojsteT v. Lndendorff. Zasedeee sofraJfne pokrajine. Đerolln, 18. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Začetkom leta 1917. smo imeli zasedeno: Belgije 29.000 km1, Francoske 22.3in kmf, dočim Je bilo 900 km* nemsTcih tal v francoskih rokah. Rusije je bilo zase-dene 280.450 km1, Romunske je bilo zasedene 100.000 km4, dočim so imeli Rusi zasedenih 28.231 km1 avstHj-sko - ogrsldh ta!. Srnije je bilo zase-dene 85.867 km1. Crne srore 14.180 kvadrat kilametrov in Albanije 20.040 km*. Vojna z Romunijo. Rusko uradno poročflo. 16. janaarja. Na romanski fronti se vrše boji jugo - zapadno od Praleje, 19 vrst Južno od sovodja Casina in Trotusa z menja* Jočim se uspehom. Romunski m ruski oddelki, ki so oddaljeni 7 vrst od Pra-leje, prodrli proti temu kraju, so prišli 2 vrsti naprej. Dva sovražna noč-na napada 2 vrsti južno od Đacoase ob reki Sušiti, so Romuni zavrnill. V okolici Vadenija, 10 vrst zapadno od Galaca, se boji nadaljujejo. Naši lev tale! so metali bombe na barake in ladje na Donavi v okolid Braile. — Crno morje. Neki naJ podmorski čoln je potoofl na vitini Bospora dva sovražna parnika Mlrpredvibarieni. Koncem decembra je bilo čutiti ponehanje ofenzive ob Sommi ter je med tem deiovanje na tej fronti po-polnoma prenehalo. Pač pa ie žutiti na vseh delih dolge zapadne fronte nekako vzr.emTi-jnje. ki je nač ?n ik novih operacij. Sovražnik skuša zdaj tu, zdaj tam z artiljerijskimi napadi, podvzetji patrulj in večjimi šunki prikriti svoj namen ter vznemirjiti in motiti nerr^ke čete. Te seveda oCgo-varjajo enako. Prenehanje ofenzive i ob Sommi pa je nadalje omo?odlo, I da so Angleži rrevzeli kos dosedanjc franeoske fronte. Enako sliko naraščajočega vz-nemirjenja imamo na vzhodu. Tu se kaže v sunkih mas infanterije ilasti na skrajnem severu. Južno odRi?e so ' imeli Rusi ćelo lokalen uspeh, ki ga pa nišo mogli izrabiti. Rusi trde, da so vplenili večje Število topov. Nem- i ci pa trde. da so vjeli več Rusov, kakor oni Nemcev Polaeorra so se boji razte^nili proti jugu do Smorgo-na pa tuđi tn brez uspeha. Sicer so Rusi na svoji fronti samo še pri Dor-ni Vatri brezuspešno napadali. Boji v Vzhodnih Karpatih stoje sedaj že v zvezi t boji na romunskih Ueh. Na Romunskem je hitri padec Bukarešte pospešil in omogoćil tako hitro za^ledovanje bežečih Romnnov na ćeli široki fronti Najprei so krile beg romunske, pozneje ruske čete, dočim so se ruske armade polasroma koncentrirale v nozfciii severno za rekama Calmatujul in Buzeu. V bitki pri Filipestlju in Rimnicu - Saratu je bfi njih odpor zlomljen. Obenem fe sunflo desno krilo fronte nadvofvode Jožefa naprej v Bereczkem gorovju. V prvih dneh januarja so se morali Rusi umaknfti do Sereta ter so se naslonili s svojim levim krilom na nw-stf5č** Brafla, s centmmom na rno«*1-šče Fundeni. z des"?m krilom Da na fztrrajeno nozidjo ob Mjicovu. Obe krili sta bili nreb'tf in RraPa vzeta, v pozidio pr? Fundeniju pa je bila na-pravliena vrzel. Sedanla nalola zaveznikov ie. da potfsnejo sovraž^iVa čez Seret. Med tem pa so Izvršni Pusi \r Fut>-denija opetovano prot'nanade. pri čemer jim pomaeajo rnočviiia. ki ne zamrznejo. Večji del fronte ima to sedaj zaseden Rusi. Fntenta sam^ nft. da so imeli Romuni do sedaj 200.000 mn* krvavih Izgub in da ie bilo ino ono Rommiov vM?h. v resnici pa Hh je bflo vfet'h 17nooo mož. Rorrun-ska armada 600.000 rnnf fe torei *z gubila V* fn ni več rmnfTia za or>e-ract^e. ReVnite. kateH^i *e Saie .^On.AOO je treba Sele Irvežbatl !n r bo-rožit? Var bo tralato Ie m^sece. Položaj v Makedoniji *e 5;Vnraj nf iznreTnenfi RHoti leži noć oenirm 7avezniVr>v. Na desnem krilu đo Dolr^^'-Vejra Jerera in VarAsr\i* ^toje Angležl. notem nridefo Srbi m Pran-cozl. pri BHoliii TtaJMani in l?usi ?n fu?no oć Ohrfdskejra Jezera tvorijo Francozi zvezo z Italljansldnil čet^* mi v Afbaniti. Na OoriSkem prlpravilajo Jtall-jani. v Mezopotamiji In vaiođno cd Suešketra prckoo« pm An*1e*i ofenzivo. Očitno zbfra sovmfnik nove sile za nova podvzetja. To Je sl:ka trenotneea položaja, M te tnemo imenovati mir pred vflMtffM*. Švicarski Hsti Llfw»jijiiliu vor nekefra časnfkarfa i M«*** fireneralfsimom Vrvenanai. M fš *H-znal, da ni mo^oče silnfti MuđMi 6rt na canadn prcdretl, ki im mertf, da se mu bo posrećilo pozidk* za po-dcifo sdroblrl. Nemce femn«« m po-lagona podsntti njihort čt++ mmL Nova ofenziva na zapadu da se torej od ofenzive ob Sommi ne bo mnogo razlikovala in tiKli tokrat bo imela artiljerija prvo besedo. Bitke pa bo-do še srditejše. ker bo artiljerija še mnogo močnej*a, kakor kadarkoli poprej. »Razpolajrnli borno z ogrom-nimi zalopami naše vojne industrije in poslali homo v boj milijonske armade - »Vossische Ztg.« poroča z zapadne fronte: Očividno se prinravlja velika Dre^rupacija sovražnika, ka-tere cilja še ni spoznati. *Oaily Chronicle« piše k new-yorškemu poročilu o novem koraku VV'ilsona v mirovnem vprašinju, da bo Anglija sicer poslušala njegove predfoee. da pa so priprave na vseh frontah dospele tako daleč, da je računati vsak dan s pričetkom velike odločilne ofenzive. Preko 2eneve poročajo, da so dobile vse železniške postaje Crte Pariš - Lvon - Sredozemsko morje nalog, da zbero svoje vozove in dru-g? materijal v distriktnih glavnih me-stih. da bodo vse proge in vse postaje popolnoma proste. Glasom ruskih poročil je ćutiti zadnji Čas veliko motenje ooŠtnega in železniškega prometa zlastl v sever-m'h provincijah ter tu posebno o pc-tro^radskem okraju. Vzrok lemu so velike pregrupacije pri ruski armadi. Ttalijani nadaljujejo svoje artilje-rfstfčne priprave za novo ofenzivo na primorski fronti in ie priČakovati koncem januarja ?fi začetkom februari novecra ital'jansketra šunka, Spomladi smemo torej pričako-vati novo o^en-^ivo. negntovo oa je-ali se bo vTŠila oo receptu lanskega leta. Lani je imela ententa z zapored-nimi napadi na^prej na Oorico. notem nroti Kovlu in Lvovu in konČno ob Sorrmi. m?lo sreče ter namerava leta 1017 morda istačasen napad na vs^h frontah. Izdelovanfe mnnlefie na Angfdkem. Glasom angleških poročil izde-lujejo v Birminehamu v eni ami to-varni na teden 20 milijonov infan^e-riiskih patron. Vsak teden olptraio nove tovarne za municijo. V eni sami tnki tovarni dela 3000 strolev, v neki tovami v Leedsu oa iel.i !M.n?0 delavcev težke tooovske nrojf»ktT1e, od katerih so nekateri do .' m visoM. V okraju Leeds samem Ie 50 tovam s povprečno po ^000 delavci. V Arrnstroncrovfh delavnicah v New-castlu Izdeluje 20.000 delavcev 77 ra7ličnih tiDOv granat. °o1eg te«a iz-de^ato v teh tovarnah na teden po 43 poljskih topov z vsemi dodacki, tefVe tonove za brodovje in cevi za lansiranje torpedov. Vnoknc ool'edeUvn, đd^Tcev ot Antfp$ke«. Vojno mlnistrstvo. o^iroma vcj-nl urad na Angle^kem Je spoznal za potrebno poklicati pod 3rožje po'o-vlco od volaške službe oproščenih moških. ki so zaposleni v poljedel-stvu. Nekateri listi, zlasti »Da?ty Chronicle«, se obračafo v oštrih be-sedah proti tema ukretm ter ^aVteva-jo. da se zviia starostna meja ra vo-Jaštvo. »Dai1y News« piSejo Inozemstvo bo vpralalo, ali An^1i!f rea tako manjka ljudi, da mora poseCt do Ifndeh. ki tfh najbolj potrebnje. In v dežefi sami se hodo vnraiali: Ce more polledelstvo poffrelati \fod!. šaka] DOtem ta velika žlvilsVa krin? Za-kaj so se iivila podražfla n veC kakor 200 orocentov? Drnifl Usil w*-vilo. da )e ta vpoklic zopet prelom obljube vlade. Zatrjute se. da fe anglelki polje-debki minister odstopiL Mirovno vprašanje. Angleške prfpombe k odgovoru entente prezidentu VVilson'L AngleŠki državni rajnik za zu-nanje zadeve, Balfour. io poslal angleškemu poslaniku v Was;i:ngto-nu brzojavko, ki obsega oripomnjc k odgovoru entente na mirovno noto prezidentu. V teh pripomnjah pravi Balfour, da se angleška vlada ooDOTnoma stri- j nja z željo prezidenta V^ilsona glede ! hitrega in trajnega mira, a trajnost je odvisna od značaja miru. Balfour opozarja ria glavne momente, ki so omogočili seJ.injo vojno; med njimi je ta, da obstoji velesi-la, ki jo vodi gospodstvaželjnost in to sredi narodov, ki so bili slabo pripravljeni za obrambo 'n i^slibljeni po dejstvu. da nišo soglašale niti meje raznih držav niti njihove notranje ustave s prizadevanji plemenov ali jim zagotovljale pravičnejše obvla-dovanje. To zlo bi se vsekako znarno oblažilo, če bi mogli aliiranci doseći v svoji noti označene premembe na zemljevidu Evrope. Ohranitev tur-Ske države je veljalo dolge dobe za pogoj vzdržanja evropskega miru. Sedaj so se te razmere premenile. Turčija je v rokah Nemčije nehala biti trdnjava miru in se očitno rabi kot orožje za zavojevanje. Mirovni interesi in zahteve narodnosti tirjajo, da se če je mogoče konca tursko gospodstvo nad ttijimi plemeni. Izjrna-nje Turleov iz Evrope bi miru ravno tako koristila kakor vrnitev Aizacl-je in Lotan'ngije Franciji, italijanskih irredentskih pokrajin. Italiji in vsaka druga v noti navedena prememba posesti. Take teritorijalne obnovitve bi mogle brez dvoma zmanjšati prilike za vojne, a zanesljive garancije bi ne dale. če bi Nemčija zopet hotela ob-vladati svet Ce ne bo Evropa po tej vojni v večji varcosti, kakor pred njo. potem bodo upanja na prihod-nfost. ki jih ie izrekel Wllson, Se da-Ue od svoje izpolnitve, kakor kdaj poprej. Mednarodni zakoni in pogodbe ne morejo dati zadostne gotovo-sH. to Vafe barbarsko postopanje Nemčije proti Belgiji, ki ni bila samo žrtev. nesro izgled. Če nišo veljavne pogodbe nlč več. kakor cunje papfr-ja. kako nal nam potem pomagajo nove pogodbe. Zato pa angleškl narod dasi goji enako željo po miru, kakor prezi-dent Wilson. ne more verjeti, da bi moeel biti rrtfr traien. če ne bo slonel na uspehu aliirancev. kajti na trajen mir je komaj misliti, če se ne izpolnl-Jo trite poeoii: 1. da se kolikor mo^o-Ce odstranilo In oslabe obstoječi vz-rokl mednarodnih vznemirjenj; 2. da piidefo volja za napadanje in brez-preudarne metode centralnih držav pri njihovih lastnfh narodih ob kredit; 3. da se po vseh pogodbenih do-govoHh v prenrečenle ali omeienie sovražnosti postavi kakrSnakoli oblika mednarodnega kaznovanja, kl bo tuđi nafsmelejš^mu napadalcn vele-▼ata: stol. — Te potroje bo morda tefko Izpolnfti. a sodimo, da so v so-glasju z ideali prezidenta VVIIsona. in prepričani srr»o, da nobeden izmed njih ne more biti ćelo Ie deloma Iz-nomfen, Ce se mir, v kolikor se tiče CvTOi>e. ne zagrotovi v okviru velikih temeljnih Hnif. ki so vznačeni v noti. Zato Je AnffleSka doprinesla na Imet-fn In Vrvi žrtve* ki so brez primere v »irodovini. in Je pripravljena, jlh Se H»H#» clonrfna^rl. Ne prenaSa ten tef-Skih bremen Ie. da Izpoini svoje po-irodhene obveznosti in da cacrotov! brezploden iriumf ene slntpine naro-. dov nad drugo, preral* |fli. ker trčm* vemie. da Je upanfe im mimo civilizacijo in mednarodne itkope. kl bo- • do, kakor pričakujejo najboljši misle* ci starega in novega sveta, slediti koncu sedanje nesreće, odvisno od uspeha aliirancev. Odgovor entente Svici fn oordUsklm državam. Pari , 17. januarja. (Kor. nrad.) Agence liavas. Ministrski rrcdsednlk Briand je izročil danes poslauikom Sviće. Švedske, Norveške ;n Danskt odgovor entente na sporočila, odda-na od Sviće 23. decembra 1916 od j skandinavskih držav pa 29. decenv* | bra 1916, v katerem se pridružujejo Wilsonovemu koraku v prilog miru. Odgovor se omejuje na to, spomniti na odgovor zaveznikov Wilsonu s dne 10. januarja 1917, v katerem so zaznamovani vzroki, zaradi katerJfc mislijo zavezniki, da jim ni mogoČe baviti se z izraženimi žeijami. \ odgovoru Švici se priznava trud švice za olajšanje usode interniranih, teiko ranjenih in evakuiranih. Amerika in mirovno Tprašanja. Dunajski podučeni krogl smatn^ jo, da vesti o novi noti, ki Jo baje prepravlja Wilson, nišo resničnei Oboroževanje Amerika Evropsko časopisje se sele sedaj bavi z važnimi sklepi ameriSkega kongresa, ki je nedavno votiral 519K vseh državnih dohodkov za reorga-nizacijo ameriSke armade in mornav riče. Na armado odpade 1325 milija-nov frankov, iia mornarico pa 157E milijonov frankov. ogromne vsote 9O nadalje namenjene za razne vojaške naprave, zlasti za obrežne utrdba. Ameriška momariška uprava (Oend^ ral Navy Board) je izdelala program, po katerem naj bi Zedinjenef države v petih letih zgradile za 2500 milijonov frankov novih vojnih ladil Po bitki pri Skageraku je bil ta program na inicijativo predsednlka Wil-sona v senatu sprejet s spremembo, da se mora izvesti ne v petih, temv©6 v t r e h letih, t. }. do konca 1. 1919. S tem postaja Amerika najresnejsi rival Anglije in Nemčije na morju ra neki mornariŠki strokovniak izjavlja: Še ena bitka pri Skageraku, v kateri i*7gubita Anglija in Nemčlia toliko enot, kakor sta jih izgubili v prvf bitki, in ameriško brodovje bo prvo na svetu. Istočasno se pričenja veli-kopotezna reorganizacija ameriSk* armade. Mirovno prezenčno Stevllo armade se bo z vi šalo za 142.000 mo£ in 46.420 častnikov. Istočasno pa se ustvari posebni rezervni častniSki zbor, v kateregra bodo uvrSčeni pred-vsem visokošolci, ki bodo vsako leto poklicani v počitnicah k ?5estteden-skim voja^Vim vajam. Orgrariiriraft bo tuđi posebni rezervni zb^r tehnič-nih čet, v kateresra bodo uvrščeni to-ženirii In tehniki. Tako fe postal Woodrow W1T-son, »veliki pacifist*, ustanovitell moderne ameriške vojske In franco^ ska politična revija »Correspon-. dent«, po kateri so predstojeći povi datki posneti. poisdaria, da vsa Ame*-' rika priznava. da Witson ne zna 1«* govoriti besede, temveč tuđi ustvar^ jati čine. Boii na moriu. NOVI NEM^Kl LOVEC V ATLANT-SKEM OCEANU. Tz Haaga poročajo, da je nova nemška brodolovska ladja do sedaj unlčila 70.000 do 75.000 ton sovraž-nih ladij. Vrednost potopljenih ladij in tovora cenijo na 4 do 4 in pol mili* Iona funtov šterlingov. Vojne Vzgnhe Halflanske mornarica Curdi, 18. Januarja. Z tzgubd oklopnice »Regina Margherita« Ja ntrpela italijanska vojna mornarica skupno izgubo 262.000 ton. to Je ve8 nego Setrt vse mornariike sila sačti« kom vojno. Stran 2. .&UJV£N£iu nakolt, on« 20 jinuvarjt is*l7. . 16 štev. Voina z Italijo. ItaU|taslca rojoa •pomladi. Lagano, 18. januarja. »Idea Na-zionale« zabavlja v obscžncm članku na razmere v čctverosvezi In pravi« da na strani četverotveze ne manjka klepetavih advokatov, Nemčija pa razpolaga 1 i zbornim i tehniki in znano le, kako je Avstrija dobro opremljena s tehničnlmf napravarai za dovoz in premikanje težke artiljerije, dočim italijanski 305 cm mož-narji potrebujejo dveh polnih italijan-skih vozov in cei teden časa. da se jih postavi. List pravi da spomladi se mora voditi vojna tako, da ako se sovražnik umakne za 2 kilometra, ne sme imeti potejn časa 2 meseca, da se v novi poziciji zopet utrdf. Takozvana »zmaga pri Aslagu«. »Politična korespondenca« je priobčila z italijanske meje poroci 1" o govoru italijanskega jenatprja iMazziottija, v Katerem nastopa proii izvajanjem Brianda, Vi je rrdil. ća >e ruska sasluša, da so bili Ital:iani rc«. seni iz nevarnosti avstro o^rske spomladanske ofenzive 1916. — Ha se ugotove dejstva, zađošča rekapitulacija armadnih poročil in te dobe: Dne 16. maja so prišla prva poroćila o zmaeovitem prodiranju našJh čct. Do konca maja smo osvojili vsc »talijanske vtrdbe na planoti Seite Co-muni in zavzelf tuđi Asiago in Ar* siero. Ker so Italijani vedno klicali na pomoć. Je pričela koncem maja, najbrže poprej. kakor namjravano, velika ofenziva Rusov v Voliniji. 5. Junija so po ljuti artiljerijski pripravi začeli. ruski infanterijski napadi. I talijansko armadno poročilo 18. »unija pravi, da trajen ljut boj za vd?.\c\\e Južno asiaško kotline dokazuje, kako trdovratno sovražnik zasleduje prvotno koncepcijo svojega ofenzivne-ga nacrta, in potem nadaljuje. da do-godki na vzhodni fronti nišo :/manj-sali naše ofenzivne delavnosti v Trentinu in dostavlja izrecno. da s te fronte nišo odšle dotlej nikake ćete. Tendenca teh poročil je prozom. Avstrijsko armadno poročilo 26. juni i a pa poudarja. da v varstvo polne-ga svobodnega gibanja se je fronta v papadalnem prostoru med Brento in Adižo deloma skrajšala in 17. junija Je bilo razglašeno, da se je že pred tednom dni pripravljena delna iz-praznitev najspredneiše crte izvršila. Sovražnik je 25. junija nadaljeval z obstrelievanjem zapuščenih pozicij in začcl tipati naprej sele opoidne Jstega dne na posameznih frontnih delih med Asticom in Susrano. med Adižo in Asticom pa je obstreljeval že zdavnaj zapuščene pozicije ves dan, vso noč in še nastopno jutro. Troma se je skrajšala. da se morejo čete porabiti za drugo svrho. posrećilo se je skrajšanje čisto neopaženo od strani Italijanov in poznejši proti-napad Italijanov ni dal niti najmanjše teritorijalne pridobitve. Italijanska fantazija je ustvarila potem legendo o »zmagi pri Asiagu*. Trezna ixgo-tovitev dejstev pa kaže to »zma^ za prazno baharijo, kajt: Italijani so se imeli boriti z nezasedenimi in ne-branjenimi pozicijami. » Pri Rubilah obešeni berzatfierl. Dunaj. 18. januarja. (Kor. nrad.) Tz vojnoporočevalskega stana: Se-colo«, 13. decembra piše: Ko so bili po bitki pri Gorici preiskani žepi padlih sovražnikov radi dokumen-tov\ so se našle mnoge fotografiie, ki so predstavljale obešene Srbe in so **t)ile razdeljene v namene propagande. Ta propaganda pa je dala iudi svoje dobre uspehe, kajti 13. avgusta se je našlo več trupel bersaglierov v blizini Rubij na drevesih, ki so bili obešeni na ukaz nadvojvode Josip3, poveljnika 16. zbora (Ogrsko). Podrobne potzvedbe. takoi izvršene, so podale to poročilo: Razdeljevanie fotografij obešenih Srbov med nio-štvom v svrho propagande je ,ia»-av- k nost izmišljeno tako kakor ukaz Njc-gove c. in kr. Visokosti generalne ara polkovnika nađvoivode Josipa. Hoiz-vedbe pa so razkrile v dnui «meri Cisto nenričakovani rezultat. Zasli-Sani italijanski vojni vjetniki infante-rijskesra polka IZi. so izpoveial d? Je ukazal povel'niK 3. berzaljer^kc^a bataliona v biif-ini Gorice obe^iti več berzaelierov, ker so hoteli dezertirati. Ni torej dvoma, da je, slo v tem slučaju za berza^iere. o katerih je Ifovoni ^Secolo« v svojem I^žnjivem poroČilu. General Porro v Londonu. Logano. 18. lanuarja. General Porrrv je od noto val v London kot od-roslanec Italije k izredni voia^ki kon- feren:'. Socilairstični postanci, pozvani pod orožje. Curfli, 18. Januarja. Stirte :uli-Janski socijalistični poslana so bfl] žrvanj v voiaško ^lnžhOi . Itaftmske odredte u fvkankt Curili, 18. januarja. ittžmivkaf« ski litti poroCJOo soglitM^ da m tu-UJanska meja ie neka} đai iJprarnju-ie po nacrta. »Morgenitttunt« poro-ča o vznemlrljivem zMraniH italijan* skih čet na švicarski mali. FrancoskI parlamentarcl r ttmu. Pariz, 17. Januarja. (Kor. urad.) Pribodnje dni odpotuji ođposlanstvo 20 članov senatovih tn ibonUčnih odsekov za zunanje zađeve v Rim za 14 dni, da se pogovori % BoseUilem o raznih vprašanjih političnejja, voja-škega in gospodarskega »načaia. Mirovna propagandji v Italiji. Curili, 17. januarja, haiijan^kt nacijanalistični listi znova o^tru vo-hunijo proti mirovni propagandi, kl se Širi po Italiji in dolžijo uotranjega ministra Orlanda, da ne podaci te propagande, marveč jo ćelo trpi. »Popolo d' ftalia* trdi, da se v Italiji povsodi pod roko ruje proti vojni. Razsirjajo se tiskani oklici, ki zahte-vajo mir na vsak način, raz&irjajo se tuđi molitve, ki istotako zahtevajo mir. Prav v fronto seie ta vpliv. So-cijaltsti pripravljajo poleg tega veliko podjecje za. mir. itajiiii !treki y MmM ognju. Pod tem naslovom piše »Oster- reichisch - ungarische Kriegskorres-pondenz<, ki jo izdaja vojni časnikar-^ki stan: Doji ob Soči, ob naši jugo - za-radni fronti, je bobnajo^i ogenj našim \-rlim branilcem žc skoro dvaj-set mesecev maJone vsak danji doživljaj. Tuđi prostovoljni strelci IV. in VI. bataljona ?o prestali svoj ognjeni krst zvesti svojim dolžnostim.-Hrabrim strelcem v B. izrekam povodom njihovesra juna^ke?fa obnašanja ob ognjen em krstu svoje najpopolnejse priznanje« — je brzojavi! armađni po-veljnik ^eneraloberst pl. Boroevlć. Pos?.m&zne. epizode tegfa o^njepe^a krsta hočemo tu kratko navesti, da Dodamo domač;?i teh junakov, ki so Sli prosfTvoIJno v boj za ce?arja !n domovino, zglede hrabrosti njihovih sinov. Triurni bobnajoči o^renj v noči na 24. julij. Kos jarka, ki ga je morala držati majhna skupina štajerskega strelskega bataljorsa št. IV. pod po-veljstvom četovodje Tunka, je že po-polnoma razstrclien !n izravnan, več strelcev ranjenih in zasutih. Tega kosa jarka ni bilo več mogo*e držati ter bi se n?J bil irnraznil. da ^e re smrtno nevarnostio. V podobnem slučaju je rešH strelsk! noddesetnik Se-c i a n z istega hataljona % lastno smrtgo nevarnostio in sam ranien ne-ke?a stotnika in 15 mr>ž, ki jih je granata zasula v kaverni. Dne 14. septembra se te nahajala stotnija kranjskesra strelskega bata-ljona Št. VI. v najljutejŠem ojsrnju min in najtežjih granat. Z gotovostjo $0 našteli 90 eksplozij. Časrniki, poveli-n?ki vodov. mnogro podčastnikov — vse padlo, ostali so vcčinima ranjeni. Nobeden ranjenih ni šel nazai. Sa-nitetni vojak Nedižavec. čerav-no sam ranjen, je v najmočnejšem o^nju ob\^ezoval drujesra za drugim ter osrčeva! ranience. Četovodja J e š e. ki ga je bila mina zasula, druga ga pa po srečnem slučaju zopet izkopala, je nemudoma, kakor hitro se *e zpvcdel. pomagal sanitetnemu vejiku obvezovati. Obveze so pošle; tedaj vzame iz svojega nahrbtnika periio in obvezuje dalje. Dne 15. septembra je nastal kri-tičen trenotek: Italijani so po naj-močnejši artiljerijski pripravi prešli k na^koku. Zadeli so na planinske Mrelce obeh bataljonov, ki so zani-če\raje smrt, planili iz razstreljenih jarkov in z ročnimi granatami odbili napad. Poveijnik voda Perdan je 5el v noči na 12. september s poizvedo-valnim oddelkom do sovražne crte !n se vrnil z 18 vjetimi Italijani. Dvm dn! r»ato je hrabrena praporščaka, ko )e med besnečim bobnajočim ognjem šel po jarku, da bi osrčil svoje mlade strelce k vztrajanju in ostremu opa-/ovanju. dohitela ju naška smrt. Takisto ie padel tuđi poveHnik voda K o v a č i č, izredno hraber vojak, sredf ivtsfih mladih strelcev. Ofimrtmo hrabrim junakom ča-sten spOMlBf Vo)m imi zipidn. PK4MCOHCO mUDNO POBOČlLa l7.jAjiuarja popolđne. V pokrajini ob Sommi 6O ttvrntll Frifl-cozi zvtter nernšks oddelke, kl $0 poskuslll vdreti v njihove Jarke vzhodno od Clervjft ta Južno od Bia chesa. Pri Les cparfatn so Isvršili Nemci po eksploiiji mine maflian napad, ki mio ga po živahni borbi od* bili. Ma višinah Mota in v fozdih Apremont to vdrle franeoske patru-lje na več točkah v iovražne crte. Na ostali fronti je bila noč mirna. 17. januarja zvečer. In-fanterijski ogenj in normalno delova-nje artiljerije in strojev v strelskih jarkih na celi fronti. Belgijsko uradno poroćllo. 17. januarja. Lahno delova-r je artiljerije v okoliri Dixmuidna. ANCLEšKO URADNO POROClLO. 17. i a n u a r j a. Uspe-šni pohodi severno od Beaucourta en Ancre in v sosedstvu Lensa. Pri prvem kraju smo zavzeli važno pozicijo na fronti 600 jardov, pri zadnjem kraju smo razdciali kritja v sovrafnih družiti crtah z nombami ter prizadejali so-vražniku te^ke izdube. Nanađf na mlnistrstvo Br!and. Geneva, 18. januarja. Skupina »Action Nationale-, ki jo vodi Clć-menceau, je naročila poslancu Fer-ryju, naj vloži interpelacijo *lede ob-žalovanja vrednih zmot, ki so pro-vzrocile sedanji položaj solunske ar-made in vse prei kakor zadovoluvo razmerje med diplomati entente in med Grško. Vrh tegra Je rečena skupina sklenila. rahtevati od vlade, naj ustanovi poseban urad za letaKke interese zaveznikov. Glasilo radlkal-cev »Padicni« je prlončila ljut čbt.ek proti Rriandii. v katerem Ie rečeno, da ne 7adostuiejo lepe besede in greste za izvr^itev programa zmage. V to treba drupračnih rrrož. kakor so Briand. Vivlani in tovartši. Voina z Rusiio. RUSKO URADNO POROĆILO. 15. janurja. Zapadna fronta. Nobene izpremembe. 16. januarja. Na zapadni fronti nobene izpremembe. Sazonov veleposlanik v Londonu. Iz Petrossrrada poročaio, da je Sazonov imenovan za ruskesa veleposlanika v Londonu. Nov m5kl TOfnl mfnister. Petrotrrad, 18. januarja. (Kor. u.) General Beliajev. biv?i pomočnik ru-skesa votneea ministra in Sef pene-ralnecra ^taba, je Ml ''me^ovan /a vojne^a ministra. Pomoćnik niskega notranje^a ministra kne^ VolkonskiJ je dernisijonfral ter je oila njegova demisija sprcieta. Ručki Ukrafind po vojni. »Lokalanzeiprcr« pravi, da bo po vojni poslala niska vlada vse Ukrajince, ki se bodo vrnilt iz voinega vtetniStva. — in teh ie več stotisoč mož. — v ?ibirijo. kier Jim bo naka-za!a zemljica. Cnako <^e bo eodilo rudi vsem vojnim vjetnikom tujih narodnosti na Puskem. Turska voina. TURSKO URADNO POROČILO. 17. januarja. Na perzijski fronti smo zavrnili dve ruski stotniji, kf sta se nato umaknilf v vzhodni smeri. — Romunskafron-t a. Kakor smo nadalje dognali, so na^e čete. ki so se borile severovz-hodno od Braile. v včerajšnjih bojih vjele 144 mož. Sicer nobenega na-dalnjega dogodka. Pruska poštanska zbornica je imela dne 18. januarja veliko politično ra?pr?vo. Konservativec Hcy-debrand je izjavil. da stoji prusko prebivalstvo kakor en mož za svojim vladarjem. Kar cesar zahteva, to je dolžnost izpolniti. Ce mislita cesar in armadno vodstva da je treba n e-omejene vojne s podmorskimi Colni, potem bo nemški narod tuđi 'pripravljen, nositi vse konsekvence. (Socij. demokrat Hoffmann: Blaz-nost! odđtlici: Nesramnost!) Mi ho-čemo zmagati, mi zafitevamo, da mo- Irajo biti n a 5 e m e j e đniffaSe zavaravane, kakor so doslej. Kar bodo >naŠi nasprotniki zahteval! odškodn?-ne, to borno tuđi mi od njih zahtevaH. Tndi garancije za prihodnjost bomo zahtevali. Ostali bomo in ostati hTagespošta«, ki dan na dan hvali vse te nemške zahteve kot prave emanacije globoke-ga državniškega duha, objavlja v petek po zgoraj citiranem naslovu dopis iz (nemških) vojaških krogov, . ki se čita kot pravi protest proti sla-boumni politiki tistih. ki hočejo obnoviti Avstrijo na temelju zastarelih, že davno ovrženih idej raznih binkošt-nih in velikonočnih programov. »Vse, pa že prav vse, kar čitamo danes o načrtih in namerah, je tako malen-kostno, tako komično v primeri z ogromnimi dogodki, ki se odigravalo na svetu, kakor stih, ki bi ga prilepil mesto na lectovo srce, na 30 cm možnar. Ali od železa, ki bije že 2Jn pol leti kakor toča na nas, ni prišlo v naSo kri niti lot? Ali smo kot državni narod še vedno tako slabotni, kakor smo orjaško - silni kot narod bojevnikov? Žakaj A^strijci ne mo-remo dobiti države? Zakaj se sme-mo le na bojišču zavedati, da smo eno ta? Ali nismo upravičeni, za-htevati. da končno vendar enkrat napravimo korak od raztrsranosti de-želnesra gospodarstva k enotnosti močne države? Države dosedaj nismo imeli, tetnveč le zvezo dežel, ki so si postajale vedno bolj tuje. Sedaj je končno država pokazala, da se za-veda svoje sile, toda sele na bojišču, v zaJedju še nikakor ne. Država naj dobi obliko, ki odgovarja duhu vzrastlemu na bojiščih, in sele potem naj prične njega moderno življenje. Avstrija leta 1914. je bila psevdo-država, je bila slabo organizirano društvo dežel. Avstrija, ki vstaja na bojiščih, pa je jeklena enota, ki se ne da obleči v ono skrpano oblačilo. Vita va in Donava, Ina, Mura in Sava, Bodensko jezero in Adrija, vse so rdeče od iste krvi in sinovi vseh po-krajin hočejo v bodoče nositi na enak ih SCitih enake ^rbe. Ena-ko močni, z enako enotno ustavo poleg: Ogrske. s postranskimi deže-lami, kakor jih Ima Ogrska (?), tako hoćemo korakati v bodočnost, za ka-tero se borimo. Kdor danes zopet predlaga krparij3 in polovičarstvo, kdor zahteva za posamez-n e d e 1 e (in mi bi pristavili v smislu zgorajSnjega izreka o enakib Ščitih in grbih: ali kdor zahteva za posamezne narode) Avstrije posebne pravice, posebne zakone,... kdor hoče zopet mazačiti, mesto da bi trdno posegel po edinem sredstvu za trajno ozdravljenje: Anathema sit. Avstrijska armada zahteva svojo državo! — To ie gotovo krepka lekcija tištim refor-matorjem, ki s šestilom v roki merijo nt-msko in nenemško ozemlje in zdra-vijo državo z mazilom, napravljenim po Wo4ffovih, Grossovih in Dobemi-govih receptih. = Reuteiiev komentar k nemški In avstrOski noti nevtralcem. Poro-čali smo o krepki lekciji, ki jo ie dal Wolffov urad Ancrležem kot odgovor na komentar Reuterjevega urada k nemški in avstriiski nevtralnim dr-žavam poslani noti. Sedaj objavljaio nemški listi tuđi Reuterjeva Izvaja-nja, iz katerih posnemamo: Nemci poskušajo zopet pripisovatl krivdo na izbruhu vojne ententnim državam. Temu nasproti nam pač ni treba dru-gega, kakor pouđarltl, da so bili v krizi leta 1914. aliiranci tišti, ki so predlagali konferenco in da je Nem-čfja ta predlog odbila. Car se je hotel obrrrirf na haaško razsodTSče. toda Nem?iia ni hotela o tem niČesar ve- Ideti. Konferenčni predlog smo stavili dne 26. Jnlija 1^14, Nemčija ga Je dne 27. jnlfja zavmfla. Rusija na ie odredila splesno mobilitacljo dne 31. JtiH-}n. Nemci trdijo. da ententni predlogl, tikniloč! *n nra-vfc rralih rarodov. nl-sn iskrenf. Ookar temu d<* fe posto-panle Anjrtežev z Trd in Buri, podr-I žavUcolc severne Afrike s strani An- | glije in Francije, zatiranje tujih na* rođov v Rusiji ter postojanje entente z Qr4ko. Sinovi severne in južne Afrike pa dokazujemo na bojUČih, da so si £ ostalo državo edini v obnunbi proti nemiki državu V ostalen% ali nišo Imeli pred vojno tuđi Nemci SVo-jih kolonij v Afriki? Ali si jih niS0 pridobili z istlmj sredstvi, kakor Angle-ž'u Francofi, Italijani? Kar se tiče Rusije, je Čudno, da je v drlavt, o ka-teri trdijo Nemci, da zatira male narode, vse ljudstvo složno proti skup-nemu sovražniku. OrŠki aliiranci nišo nič drugega storili, kakor da so kot zašćitniki te države zahtevali garancije za varnost svoje armade proti nemškim intrigam. Nemci trdijo. da so zavezniki prvi prelomili zakone pornorskegra vojevanja. Kaj pa je resnica? Od prvegfa dne vojne so I Nemci brez ozira na mednarodno pravo, na interese nevtraleev divje raztrosili svoje mine. Nemci trdijo, da je blokada Nemčije v nasprotiu z medrarodnim pravom. To je popol-noma neresnično. Pravica, zabraniti sovražniku aprovizacijo, ie priznana in vsi narodi se je poslužujejo. Nem-Cfja je sama priznala, da imajo njent podmorski čolni namen, preprečiti dovoz živil na AngleSko. Ta akcija se vrši s preziranjem pravic in življenja nevtraleev. Nemci sami ne morejo navesti ničesar, kar bi opravi čila njihove zločine pri >Lusitaniji«, »Ara-bicu«. »Sussexu« in drugim ladjam. Nemci trdijo, da je sredstvo izstra-danja nečloveŠko. Ali so bili istega nazora, ko so leta 1870. izsrradali Pariz? Nemci pravijo. da bi vojna ne bila prenesena v Afriko, ako bi aliiranci ne bili tega storili. Zakaj pa so skušali povzročiti vstajo v Južni Afriki? Zakaj pa so bili tam tako mnopfo boljše opremljeni z municiio in strojnimi puškami, kakor aliiranci? Nemci nesramno trdijo, da rav-naio aliiranci grdo s prebivalstvom onih pokrajin, ki so jih zaseđlf. Ne-verjetno Je, da kaj takega resno trdijo, ako pomislimo, kako postopajo v "Belgiji, kako bi bili lahko preprečili armenske pokole. kako ravnajo z vjetniki v taborišču Wittenberg in drugod. Kon^no skuhalo Nemci zapet enkrat opravičiti nasilstvo proti Belgiji in ravnanje s to deželo. Pozab-Ijajo; da je ob izbruhu vojne sam državni kaneler priznal, da je b!lo na- . silstvo proti nevtralni Belgiji krivično in da je opravicil to postopanje le kot vojaško nujnost. To je pravi nemški argument, ki zadostno karakterizira politiko, proti kateri se bore aliiranci. — Tako Reuter. Wolffov. krepki odgovor bo vzeJ Angležem veselje za nadaljne polemike, = Oklic pdiskega državne«« sveta pdjskemu narodu. Začasni državni svet poljski je izda! oklic. v katerem označuje za zgodovinsko nalo-go poljskega naroda, da ustvari nanovo meje državi, katere neodvis-nost sta izrekla vladarja nemške m avstro - ogrske države, ter zgradi v obsegu sovražniku iztrganih dežel novo neodvisno domovino. Predno se bo izvolil narodni ^astop in pre-vzel kralj vrhovno oblast, se bo bavil s to nalogo začasni državni svet. Leta bo skušal pripraviti čim prej usta-novitev zakonodajnega državnega zbora in ustavo državi, primerno za-htevam sedanjega časa, slonečo na enakopravnosti vseh državljanov. — Potrebna je ustanDvitev številne krepke in disciplinirane poljske armade, ki bo nanovo oživila nekdanjo slavo, ker je armada prvi pogoj neodvisne države, tvoriteljica in hraniteljica mej in ugleda Poljske. Ker Se ni mogoča splošna dolžnost, se bodo za sedaj nabirali prostovoljci. Državni svet se bo bav!l tuđi z organizacijo poljske uprave ter olajšal prehođ posameznih delov javne službe. — Važno nalogro vidi v razvoju gospodarske moči ljudstva ter razširjenju duševne in gmotne , kulture. 2rtve, bremena in neprilike, ki jih zahteva vojna, bo državni svet omilil, kolikor bo mogel. Vendar je pričakovati še nadaljnih žrtev in bremen, da bo mo-goče vojno končati srečno za Poljsko. Državni svet bo imel premagati še mnogo težkoČ in njegovo delo bo imelo tem več sadov, kolikor bolj ga bo podpiral narod, ker državni svet ni politična organizacija, temveČ za-stopnik poljske države, vladna kor-poraciia, ki bo veljala enako za vse državljane. = Ententa in Vatikan. Politische Korrespondenz javila: Ce je Četvero-zvezna konferenca imela kaj vpliva na razmerje med Vatikanom in med četverozveznimi državami, se doslej še ne ve. Trditev nekaterih listov, da ie rečena konferenca v Rimu dala povod veliki nezadovoljnosti v Vatikanu, proglaiajo vatikanska glasila za neutemeljena. Resnica pa je, da angleški ministrski predsednik Lloyd George ni napravil v raznih listih na-povedanega obiska v Vatikanu ln da tuđi franeoski ministrski predsednik Briand ni stopil v stik s papeževimi zaupnikl, kakor so napovodovaH fSB-1 ni listL 1&. ftev. #nUJVtiN^Ki i^ak^li-, 4uc JO iamivarja 1917. Stran 3. TrR li iranl jffl. Kako )e v Gorici? Vojni poro-čevalec »N. Pest. Jsurn. pile s primorske fronte: Povodom svojega bivanja na soski fronti, sem izvedel na-stopne podrobnosti o zasedeni Gorici: Kakor znano, teče fronta na vtši-nah tik vzhodno Gorice in tako se more iz pozicije s prostim očesom zasledovati vse dogodke v mestu. Gorica je odđaljena samo za *učmko vit streljaj iz puške od naše najspred-nejSe Crte. Takof, ko so bile odšle naše čete iz mešta. so vkorakaii Ita-lijani in njihova prva odredba je bila odstranitev civilnega prebivalstva iz mesta, ki je v obmo^ju ognja. Danes v Gorici ni prebivalstva, kar je v \z~ vestnem oziru v korist našim akci-jam, ker smo odvezani obzirnosti do mirnih civilnih oseb. V Gorici se na-kajajo podrejena italijanska povelj-stva in nekateri sanitetni zavodi.* Malo cet, nastanjenih v mestu. živi življenje prebivalcev jam* tako da mestu popolnoma pristoja oznaeba »jmezdo kavern*. Veliki železniski most pri Loeniku kakor tuđi južno od tega nahajajoci se most čtt Sočo sta še vedno porušena in Italijini se po-služajejo već provizoričnih lesenih mostov, ki so jih napravili južno Go-rice čez Sočo. Ker so Italijani v mestu samem postavili baterije, je nefz-ngibno, da naiši topovi obstreljujejo Gorico. Radi tepa so precej pogosto-ma požari v mestu. Samo po sebi umevno, se z nale strani najstrožje pazi na to. da se ne provzročajo ni-kake nepotrebne škode. Ceorav je mesto trpelo vsled rcpriliK vojnih dogočfkov, vendar nudi bedaku s kake obmejne visine slikovito in impozantno slflto. Kar prijel bi za £rnd, tako blizu se gra vidi, m za številne vrtove in tepe kamenite stavbe. Skori povcJalno steklo se more Šteti v?ak tlakovni kamen. Vidi na se tuđi, da so ceste in trtfi popoJnoma zaou-Ščeni. Samo v nočni temi moreno Ita-lijani opraviti svote* oskrfco valno delo 7a čete v Gorici in vzhndn.o r^esta. Čete vojvode d' Aosta se ne čutifo \arne v mestu. kar dokazire:o tuđi številne obrambne utrdbe !ta!i]anov vzhodno Gorice. NoČ ?n dan se stre-Ija pri Gorici, boj metalčev min ne odneha niti za en dan. Neprestano je na jron'šKi fronti ronot in dela bivanje "** f'^^ti' cVrr^iT") rT^^i^t-T!. Uradi gorice** đe?efrie«a odbora. Uradi goriškega deželnega odbora irrtajo svoj seđež 1. dcžeino tajništvo, 2. deželni tehnični urađ, 3. de-želno knjigovodstvo. 4. deže!na za-varovalnica za vzatemno zavarova-nje ^foveje živine. 5. dezelna Disarna na Dunafu !. ^parlament). 6. be-gunski oddelek na D u n a i u T.. Her-ren??asse št. 13. T. 306, 7. deželni kmetijski urad je dedeljen deželremu uradn vAjdovsČini. 8. tie^elni hipotečni kreditni In dez'emi obč!n-*ko - kreditni zavod naPunaiu I-Herrene-as^e št. 13. T. 306. o. doželna Zluhonemnica na Grmu pri Novem mest*T. Zupanstvo Šenipas naznania svojim obcTnarJem, da kdor želi iti domov obrezovat trte, naj *=e zgl'asl pri žnnanstvu v Ljubljani. Polianska cesta št. 73 sam osebno ali naj spo-roči pismeno. Navede na} starost in svoje sedanje bivališče. Fz Italiie se je oglasi! di^ak 4k>-vensVe rror'ske crimnazije Te^fil Sim-čič, Ohiskiije e-mnazijo v konviktu v Vrafu Celana ^Berjramo. Lombardia). Tuđi dva drupra slovenska dijaka sta tam. in sicer VenČe<;lav Šuc in Alnj-zij SimcnStti. Simčič Je doma iz Me-dane v Rrdih. Iz lasketra voinega vletništva so se oglasili oziroma pos^a^ pnzdrave draceim domaćim: Anton Fomazarič, .Tanko Batistič. Mihael Namar, Josip Pahor. Avp^ištin Čerrric. Josip Ipa-vec. France Beš. Pafael Jakonič. Franc Mikluž, Valentin Gtilin, Ciril Humar. vsi croriški Slovenci. Iz rdske«a vojnega vjetn!§tva so pisali naslednji eoriški Slovenci: Ru* Holf Skomina. r!vg:en PrinšiČ. Anton Peščič. Ivan Fis?elj, Andrej Pavlin. Karei Mrakič. Franc Lašič. Franc Lakovec. Filip Pelicon. Jož^f Pavle-tič, Jožef Gabršček in J. Lašič. Smrt med beT'ind. V Mošnjah ?e umrla Aloizna C e š č u t iz Sovo-der^ ^r*) 17 let. PovRanle. Oficijala v tržaških skladiščih Husron S t e % u in Anton M a r i n š e k sta povišena za nad-ofici.inla. Razpfsani poftnf uradi. V po-dročju trža^cesra rjošfne^a ravnateljstva so raznisana poštarska mesta: v BT*tah. Kanfanaru in Motovunu. Prošnje je vložitl v treh tednih. Za nerado pomorsko $ok> ob Adrff? «f r?of*eiiie nem^ki A'nlVs-rat^. Nerri«k1 1i>t! nravifo, đa bi sele na ta način r>ri^Ti Nemci fn država do *^ dofe^o nn^reSaTiih nravic ob Adrftf. ?^o hoćemo v Trstu. Tćf nem?5ki *VnTkflo ob otth AdrVa domačlnov, ki prfha- jajo v poštev v prv i vrsti v vs#h ooirih! ^•vreat v fervMake« pitmoft*. PoroČa se is Primorjm, da nevreme in jug besnl neprestano po Primorju. Promtt }• silno težak, parobrodi pii-hajajv-> v luke z velikimi zarriuduni. Rekvtriranje đrv na Relrt. Na podlaci objave reikega magistrata je pričelo na Reki 13. t. m. rekviriranje drv. Drva se rekviriralo trgovcem m veletrzceni Delte in Bradice. Kdo kaj ve? Kd^r Vi kaj vedel, kje se nahaia enoletni prostovoljdc Fratic F a k i nt doma iz Škrbine St. 6. kateri je služil pri Lir. 5. Feldbaon. 4. 16. stotnija in Je odšel spomladi 1916 na bojišče v Galicijo in se od takrat ni več oglas i i, se prosi, da proti od-^kodnini sporoči to njegovim star-5em: M. rakin, Re^erca vas 5. pošta R".4-^fr^o n-'^ic'.-, Bčc 96 Franči^kt Tomiič iz Gorice« ulica Grabizio ŠL 11. Ko bi kdo kai vedel. naj bla^ovoli naznan^ti »Posredovalnici za groriikc »>eifirjie v Ljubljani«, Dunajska cesta - S. Dnevne vesti. — Cesar — pokrovltelf Morna-riškega društva. Cesarjev brat, nadvojvoda Maks. — pokroviteljev na-oiestnfk. Njegovo Veličanstvo, cesar Kare!, je zopet prevzel pokroviteljstvo nad Avsrr. mornanSkim dm-štvom. k; c:a je bil izvrSeval že kot prestolonaslednik, in fe svojega brata, pospoda nadvojvodo Maksa, po-veril s svojim namestništvom v pokroviteljstvu. Ta vest bo vsekakor vrbudfla rrmo^nstrnnsko pozornost. ?akaj Mnman^kn društvo, kf fe zhosr svojih 70.0r»0 čUnov postalo po-merr.bna sila, si sme pripisoTati za-slugo. da je med obeinstvom nospe-5Ho razumevan?e crosnodarske ;n vr>-isske pomerrbnosti naše pomorce veliave. Tuđi pokojni nadvojvoda Franc Perdinand je bil vnet Drh*clJ in podpornik MornariSkega društva in se je vsikdar na drobno ?on^eval o niegrovem uspevanju. Predsedstvo dn^tva. ki s"te?e trđf mei Slovenci veliko število članov. tvorijo sedaj te-le osebnosti: pehotni general eks-celenca \Voinowich. konterac1-rriral vitez ni. B e n i g n i. «o-'Ha. Prvo voino nosoiilo v novembru 1914 je V1^ 'Tdano v ohb'ki drž. obvezrfe, pl?člMvlh po poteku 5V2 1 e t; dmeo v^no r»oso-y}lr> v mani. 10t? ie Mn tiiii 'TĆ^vn v rvbJ?ki državnih ohx^rn;c. n I 9 č II f -v!b po poteku 10 ] e t. 7dat se razRlasa, da lahko vsakdo zamenja rhveznice rrve^ra in drueree? voine-era rosojila za nove zadoV/nlce. plačljive po 40 1 e 11 h. 7amp-"javanie se ie začelo danes. dne ?o. ianuana in bo tra^o do konca fe-hruaria. Z zamembo ie doseženo znatno usrodneiše o-brestovanie. — Srebrno hrabrostno svcfinin U. razreda je debil prar>oršČak .To^ef V n 5 i r> e k za hrabrost pri nacVr>kn — O^T?Vov«fi!a. Srebrni raMtizni križec s kronn na tr^ku hr?>brnctne svetinje so dnhilf* račun$Vi podr^t-niV 77. domobrsn^kecra pespo^Va Fv-o-ent)olerc. ^tr«?moi<;t^^ 7. orož-^i?kes?a povelKtva Tvar^ Hra^ler in Tvari 5 e r J a r. str?»*moistra 6. orož povellshTq MaHia ?jivpc. Josip š o Š t p r i č in T vdnviV F r as. — Volaika p!«Tf!^ Pn^ntarno ^rčne pozdrave vsem Slovencem in ^Jovenkam in iim zbirno ve^el pređ-pust. — Narednik Baic Tva". Trst; četovodia Adamič .Tanko, ^martna pri T itili: Samlđe Anton. S*?ir1 Lrrt? nrf Kočevju. Tvo Ozanič. Brod na Kolni: desetniki Dol^ak Antrvn, ^v. Oree^r: Bokal Anton, Sp. Hmšica pri Ljnblianf: Klančar Aloizii Smar-;efa: SeHs^^r Anton. Dobrova pri TJublianf: Pol?>in?r Andrei. Kokra: Sodnljcar Jakob. ?Vofja T.oka: pod-rfAsetrtilr ParmfV Pranc. Lepen^c pri Bob. Bistrici: Loiar Anton. Vic pri TjnMteni: Rtt«; Anton. Metlika: Onr-s;č T«mac. Ceeelm'ca pri LJubltan!: FTnforRr Franc. Krant: infa^tensti: Čebp^ek Franc. Mojstrana: Pr^ateli Josip. Tlirska Bistrica: ZaHek Josip. Ljubljana: Paik Franc. Višnla eo^a. vsi od vrle?a domačega 27. domo-nranskeea pešpolka 3. stotnlfe. — PriiateJiem \n znancem Sirom domovine iskrene ^ozdrave fn srečno n>-vo leto. Na sv.denjc na ?olkanskin razvalirah ^e T :rm letu. Mt^ael Boltar, 97. pp.. . — Po^ff»«fHe nofrđlffiffi ffstfn po* tom etaonesra ^facH«ke«a povefHtva. Ker se ie pripeti!o. da *e ic na civi!ni nošti odd^na ootrd?ina Jfstina izeubila fn se je ž rin vršila zinraba, fe ar-madno Dovelistvo naročito etapnim §tac?jskim novelistvom. nai soora-znmno s pofHičro ovlastio pozovemo občmstvo, da odposilja take potrdfl- ne listine po to« etapnega icacij&kasa poveljsrva, ki Jih U> po vojni pošti priporoćen^ odpniiUalJ in sa na ta način ne bodo mogle izgubiti. — »€Ha3beua Matica«. Koncert komornega virtuoaa Fra-na Ondfičkase vrSi v Unionski dvorani v četrtek, tee 2S. Jmnarla Uic v sredo, dne 24. januarja, kakor je bi1r» ćm\e] objivljeno). Mofster J« dan ljuh'.janskvRa koncerta spreme-nit in bo drsc 24. januarja v Kranju koncertifal. Sodeloval bo v koncertu tuđi dunajski koncertni piani^t gosp. Josip P o 1 g a t b. ki bo OndHčka na klavirju spremljal. OndfiĆkov prej-šnji stalni sprernljevalec odlični planet Tamera je že pred dvema leto-ma v vojni padei. Krasni spored ob-se^a sledeče skladbe: 1. M e n d e 1 s-sohnov koncert za gosli v E - molu. 2. a) Bach: Air, (Spev za gosli, b) Wienliwski: Rondo sehenoso. Za tretji nattop v spoređu bo ieral klavirsko skladbo ffospod Jo&ip P o 1 K a t h. 4. a) Cho r I n: Nocturno; b) Smetana-Ondfiček; Polka \z opere »Prodana nevest a«. 5. F r a n O n d r i č e k • Če^ka rapsodija. S to obse^no skbdbo je mojster novsod do«e- #*va 7* đvm^V! oln^i« noslule od- s 1 e i v s a k d a n. in st^er 0^» delav-n'Viri od r»ol 6. do 8. zvecer. ob ne^e-!'Ph fn pr^^n^Mh p^ od nnl 10. do 12. (io^oldne Pred 'Vr's^^m ?t. 1 f"asrf-~-ti Marčara na Pimskl cesti štev. 19). Vstapnine ni nobene. — .Tavni l'fidc^a VnH^n*ca »Oo-icpo^ansVe^^ ranrcdnei?a druStva za ^ent'akobskt o^rai iz^oso^a nailcše slovenske, brvatske in nem^ki knii-%e vsak torek, četrtek in soboto od ! /06. d o 1 /29. zve-Čer: ob nedeljah in praz-niVfh pa od pol 10, dol 2. d o-noldnev Vn.iifnični sob? na Vožnr-skem notu ?5t. 2. koncem Florijanske ulice in začetkom Karlovške ceste, pnstafnli^^e električne ce^t^e želez-nice. Knjižnica si fe nabavila zadnji čps izbrano zbirko poliudnoznanstve-nih kn?itr »Aits Natur und Oeistes-v.*e!t.« NTa rarnolago so popolni tiskani imeniki knii^. — Lesenf fmnre^niratii nolovlčni nod^lati se do^ivnjo in pribfiajo na ?evl.ie pri čevlfnrju Ivanu Do-bre^u na Jezici št. 27. Podplati so lahki, trpežni boli kot vsako dru?o usnje in tuđi cenef?? ter pri hoji ne povzročaio ropota. Čevliarji, ki bi se zanimali žanje, dobe pojasnila o nabijanju in tndi podplate v prodajo. Za mesto Ljubljana zadosttne dopisnica r naslovom: pnVe nn dorn. Davek na voine dobtČ^e. Izpisek iz plaČilnlh nalosrov o davkn na vojne doničke od večjapra dohodka v lc-tih 1Q14 in 1015 za politični okrai I o-gatec ie razernjen med navadnimi i.radnimf uratni pri davčnem referatu c. kr. oVrainesra ffliv?rstva v Lojratcu od 20. januarja 1917 naprej Velik nfaz v Kras'nfku. S Hrast-nfka nri Trbovljah oorocajo. V torek je note^nil bifzu kemične tovame velik plaz v dol no. kjer :e ro^kodo-v:-nih 22 hiš. ^orali .o deložirati 120 đelavskfh rndhin. PošVodovnn ni bil nibče. Neva^ost da ča mestne aprovizacije Ie na dro-bno in sicer za dru*ine ^° 4 oseb na teden TO kg, za družine od 5—8 oseb 20 kg in za dmžinc, ki imafo več kot S oseb. .10 ker krompiria na teden. Oostilničarjem se bo oddaial kromnir sele. ko bo ostalo prebfvalstvo ž njim preskrbljeno. Pripominja se, da so te odredbe potrebne:' ker je mestna nprovizaciia mesto 300 do sedai vre-iela Ie 15^ va^nov krompirja. Raz-ven tecra bf TmeTa preiet-* mesfna anrovizacHa še za serono od 1. aprf-la naprei 300 vaeonov krompirja. Kot narfomestilo za kromnir dobe se-^ai lahko stranke kolerahe. 1 kg a 22 vinarjev. — Odsek se je ponovno fzrpkel proti zvišarnu članov aprovi-začnee^ ođseka. — Posvetovanfa o žlvilih v Be-roffr?ti. Avstrfjsk* mfnfstrskl predsed-nlk grof C!am - Martin?c. ogrski mf-m^tr^ki predsedm'k srrof Tisza. av-^tn'iski mfTii^ter za prehrano general Hrtfer, ofjrrskf polfedeiski minfster Ohillanv. nredsednik oj^rs^e^ra ura-dft za prehrano se z zasto^niki voj-ne^a ministr^tva in armadne^a po-velistva mude v Berolinu, k?er bodo ImHi ▼ n^Tnestnikom dr?. kan-celaria dr. Helffencrjom »i preziden-fom nemsTcesra urada za nrehrino ^atocVim nosvetovanja plede x>Te-hr^rre prefi?vat«iH^a tn armade v Av-striii In v Vemčlf?. -- Otvorltev nnve volne koh?-nle. Mestna anrovi^arna ie sklonila, c^a se otvori voirta Vnfiinta 2 m^s^an- sko vojno hrano. Kosilo norcija 1 K 20 v, večerja 1 K. Ako nai zaćne kuhinja s l. febnurjem t L poslovati. je neobhodno potrebno, da se nemudoma priglase vsi, ki >.ele v njej hrane. Umevrio je, da imajo doslop ir.o* ški kakor ženske. Tuđi se Ođdaja hrana na dom. Priglaš* sa pn mestni aprovizaciji I., Poljanska cesta 13, I. naestropje levo. -f V Konjicah na Stajerskem so ustanovile gospe pomožno društvo* v katerem podpirajo reveže, žene in njih otroke. katerih očetle so padli v vojni. V tem društvu se dobiva sladkor, kava, krompir in druge stvari za polovično ceno. Razne siuarL * V Ameriki Je umri grŠko - ka-toliški škof Ortynsk. Svoje čaše je hnel v Lvovu prepir z maJoruskim dijakom Pavlom Krattom zaradi ustanovitve od Rima neodvisne cerkve zk Maloruse. Kratt je tedaj z revolverjem ustrelil na Ortvnskega. Kratt se j< tuđi udeležil krvavili spo-padov med dijaki lvovskega vseuči-lišča, a je pobegnil v Ameriko. * Hazardiranje y vojni. Ćelo v časih krvavih bojev in umiranja v ruasah se bogati ljudje kar nič ne ozirajo na druge, nego žive veselo in razkošno. Niti svojih strasti ne krote. Eni trre za vinarie, da si zaslužilo vsaj najubožneišo hrano, drugi pa za-pravljajo pri kvartah. Zdaj so v Berlinu iztaknili kavalirski klub, v katerem so vse uoči hazardirali. Policija ie dobila na mizi 35.000 mark. * Zopet priđe znanstvenih Iz AvstHje v inozemstvo. Zanimiv in rudi zriačilen pojav v avstrijskih nemških znanstvenih krogih ie, da znanstveniki jako radi zapuste nem-ške avstrijske univerze in gredo V inozemstvo. Eni gredo prostovoljno. drugi gredo ker jim doma ni obstan-ka. Zdaj odidejo zopet mož, ki ga je nemško časopisie slavilo kar se je dalo, to je specijalist za ušesne br> lezni dr. Baranv. Ta je bil pred Kratkim prav izredno odlikovan; dobil je namreč Noblovo nagrado, danes pač največje zadosčenje. katero more dočeci kulturni delavec. Nfmamo no* bene sodbe o sposobnostih dr. Bara-nvija, a da je dobil Noblovo nagrado, bo pač zadostovalo vsakemu razsod-nemu človeku. A zgodilo se je, da ga profesorski kolegij dunajske univerze vendar ni predlagal za profesorsko mesto, vsled Česar odide dr. Baranv na univerzo v Upsalo. Pri mnogih ženskih !r flvcfiTK bolernlh, je naravna Franc Jožefova grenčica. ki zadostno izpraznl črevo, domaće sredstvo, ki že v malih mno-žinah zaužita pospeši prebavo in pretvaranje snovi, vzbudl tek fn tuđi pri daHŠi vporabi nima nobenih ne-prijetnih posledic. Dvorni svetnilc prof. dr. Schauta, predstojnik dunajske ginekologične klinike. fzpriču|c, da je v praksi uporabljal Franc Jože-fovo grenčico vedno z izvrstnim uspehom. Darila. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je izročila mestnemu magistratu v spornin na pokojnega Ivana Me jača za aprovizactjo ubožnih Ljub-Ijanč^nov znesek 200 kron. Neznan rodoljub je izroČil po tretji osebi našemu blagamiku za\i-tek. ki je vseboval znesek 300 kron. Za ta velikodušni dar se neznanemu rodoljubu zahvaljuje družba sv. Ci-rila in Metoda v Ljubljani. f>ana^5" Hst obseqi 8 strini. Izdajate!) In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tiskame«. Lepo irafno : mel)lovano stanovanje : z 1 sobo se tak nj odda v hiŠi Kreutzer v Spodnji Šiški. 248 Poizve se vupravo. »Slov. Naroda*. ===== tepo ===== m sbl ouono sobo st tako] tdda civilni osebit nm Ponajsfci cesti fit 31, /DL nadati- „Slofenske narodne pesni" sa citre in petie* Priredil in izdal It. Kllerlt V LfolK llasl, Krafalha ulica itov. 8./IL bila »ta V. !■ fL mvasak. Dobiti je mogoČe tuđ! Še prejSnje sveske. Ona vtakemu 2vezku je 2 K 40 V. Naroča se pri izdajttelju. Povzetje je drago Kdor posije denar naprej, dobi zvezke poštnine prosto To je najceneje In najhitreje, PoSi-ljalec zapiše pod svoj naslov itevilko zvezka la to ladottuj«. 90 Stnm 4._______________________ »MLOVPMm NAatUU*. mm 310. jaonvarja mi?.___________________ lB ^ ^________ Rrepkeso učenco ai poštene hiie, tprejme ? stojo trgoTioo i mešanim blaeom J. Kraiovlc v Žalcu. „Werthe merica" se oeno proda. 238 Kje, pove upra?n. »SIot. Naroda« Lepe smrekce 10 kemadov kupim » tajenje. Pcnudbe na uprava. »Slov. Nar.« pod „Smreke". 260 11 5 U Mi Kiti za :oiio B £1°— iz Prage dobavlja po povzetju Tovaru* ilvH 57 MftLLER h Co-, Praga VII. 981. *** klavir ali planino proti takojSnjemu plačilu. S6 knpL Ponudbe pod „profesor 277\ na upravo, »SIov. Naroda« 277 Razlicne bonbonc v papirnatih škatljah, imam v^dno v zalogi ter razposiljam Da debelft, Osvald Oobek, Ljubljana, Martinova ctuta it. 13. 263 ---------- Pošten ---------- urnrski uolenec se sprejme lakoj na deželo. Naslov pove upravn »Slov. Naroda«. 0 %jf jj jy ta lUro Od 56 liirov naprej fjaaa^ kupi A. OSET, p. Guštanj, Koroško. Enptlo a« tudl steUeniee klsUb toA«* ^ iioljli hlapec (tuđi starejši), voja*čine popolnoma prost, kot skladiščnik za Špecerij-sko trgovino F- Dolenz, Kranj. 278 Kapi se stara, dobro vpeliana trgovina s hišo &na1hno poaeitvo traven na Spod. Jerakem ali Eranjakatm bi izu Zelezn. Ponudbe naj se pošljejo na upravn »Slov. Nar.« pod „dobro Tpaljano 279".' DeklTco 14—15 let staro, dobrih poštenih staršev, W ima veselje do trgovine, veSčo slov. in nemškega jezika sprefme takol JOS. BRIN&EK, trg. me*, blaga, Trnovo, Kranlsko. 254 Gospodično on sospa s primerno naobrazbo, SO Sprojmo k 3 otrokom. -— Pismene ponudbe z natančno Đavedbo prakse etc, n^i se poŠlieio na naslov : Irma Sa Sili k, Saloftka eesta št. 21, Ljubljana. 261 Haprodaj je 5 — 6 hl pristnega Mm tropinovca. Ceac po dogovoru. 249 Kje, pove upravn. »Slov Naroda«. Trgovina z mesanim blagom na deieli Spre]me tako] zdravega ia krepkega dečka poštenih starŠev ▼ uk. Zabteva se pri-merna Šolska izobrazba. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 280 Sprelmejo se v fini trgovini hnlisovodifl ali knjisovod- lilnja m blajajnlčarbiL Le izurjeoi (ne začetniki) naj se pred-stavijo od pol 1. do pol 2. are pop. ¥ Sodnl miri it 6,1. Mdstreplt, tene, tuknjene) odpndke^ mstrejane) Obleke) kupi vsako mnoimo tovar-niški potn^k. Priđe tuđi na dom. Prosim naslov na: F. B&CD1AB, Mnsllana, pejte testanle. Na dopisnice ki sem jft pM^ te od-seven fUmtoo ali eatone* JW Prazne vreie ▼•eh vrst in v vsaki iBAoftini knpe||# ▼edno t«r plafftif« amidrmijc J. KuSlan, Kranj, 6orenj$ko. 3729 Zlmsk« tor teta* otročje nogavice »Patent« in fladke v vteh Mrvi tkah, racpo*il ja na drbelo #Omlel VOfrelei LfnMfana, Mmrtimmvm «#«te li 1S. Istotam f-r proda t0# tSlOb nMOktt ovratnikOT s. 51/,, 6, 6Vi, 7 cm po ■ 4aS0 za en tucat. 264 J Gospod v starosti 25 let, z L ^^k nekoliko premoZenl*a saajetovila«a. Pn Totnjih ?srtsaiflli se tf»si za tffi?§r zttaikt. Orehov les : kostanjev les w wviiM w piwvawaaij Bji ejejB^BjB^ *■»*■ ««afc« miitlu ■■■■■■ »• iMjvMJI daavnl oenl JMPeapeaifc, LtađMjaaa, Mar. Tertitje četa 13. I ^E PiaBiBP HaiirJO Orchestrione, | ^m rlflBlMg, llflfll|gt ln harmonije. ^^W S. KMETETZ Wa^ilP LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 26. Kostanjeve in bukove hlode kupi vsako mnoiino franko vagon 2» Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani. Vpoiteva) ac le ptameae ponudbe i navedbo ecn. !• zbirka. » 10 dopisDic ii originali!] slovenskib letoikov oliili „Umetniška propaganda" v Ljubljani 1916, je prav ka r iz&la in se dobi na drobno ie ▼ stedeČih liublianskih tTgoTinah za 2— K izrod; afaraAaa knflfama, Bseiai, Tlter, Sekwentner9 Tili, ------------------------ •nftok in trafika Delene. ------------------------- §bW* Trvevel s rasejletfnleaanl esralte wm s nareelU na naslov ^Ufn^tttlilcn propacjatieta44 v LJubllnni, poftttl prexial it. 141. Prostivolini sortna dražba oepmiii. Pri c kr. okr. sodilčn v Brežicah ao po prošnji Martin-i Rožman kot ktmtor Jožefa Rofman in Marije Rožmtn t Curnovcu na prodaj po )avni dralbi aledoče neprczaičniae u katerc •o 9t ustanovile pristaviJene izklicne cene ln sicer : 1. wU at«r. te. aurt. oM Sroaatl« obstoječe iz parcele: itcv. 117 faiia itev. 83 z Stalo . 125 hlia in Uet . IM/1 ho«ta v obllrju 95 ar V m* . 171 hoaU . . 81 . 68 . I , 156/2 vinograd ▼ . 51 , 16 f • 167 , , , 61 . 55 # I 157 ... 45 . «6 . . 160 tadonosnflr. . 1 . 62 . 9 165 vinograd, , 24 , 46 , 169 paSnik v , 14 , 06 v 2. vi it tSS ket. e%#. Sroaalta obstoieče iz parede : it. 158/2 travnik v ob^rju 8 ar 61 m* Isklicna cena at« I . . . . 9317 K — . lit ... 52 K — bnz pritfklin. Drafb« m bo vrfila dne IO« febi-vari« '^^ doooldne ob 11. ori pri tej todniji, \zbm $t 5. Ponndbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Vsak ponuđnik ima položiti pred dražbo kot vadi] 10 °/0 izklicne cene. Na poacstvn zavarovanim npnfkom ostanejo njihove sastavne pravke brez ozba na prodajno eeno. I Knpec ina takoj položi« Irapnino v gotovem ali od acxfliča določenem roku. | DraŽbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej jodniji med opravilnimi uramL L kr. okrajna sodnija v Brežicah, I. oddelek, < dne 8. janoarja 1917. I VABILO REDNI OBČNI ZBOR Kmetske posoiilnice na Vrhniki leglshejisne saalfnge s eeae|e«ini pereAtvem U bo *• v nedeljo 28. jannarja tLobl uri popjoldne w zadružni pinarni na Vrhniki. MEVRI REDi 1. Poročilo ravnatcljstvt. 4. Volitcv ravnateljstva in nadzorstva. 2. Poročilo nadzorstva o račonskem sklepa. 5. Čitanje revizijskega poročUa in okrepi vsicd istega. 3. Sklepanje o razdelitvi dobička. 6. Slučajnosti. K obilni nddcSbi vabf neltelstVO* laittek. aVlnnem kmetske m*a*|Unlee n« Trknlkl »• lete Itlt._____________ nolgoH. km via. k«* ^^ 1 naeam poeellli 1 Račan dcleicv •••••••• 1670° — Stanje koncem teta 1916...... 1257505 78 ^^. 2 aUlaa iturti 2 tican nraiilaii vlof..... 2273913 68 Zaostale obresti.......... 1915© 5« ______ 3 , B^™/T"" "■*""*•*' f .^^ „ Predplatae ta 1. 1917 . K 880-56 Stanje nalofeitega đe«a>«a..... 113244« 54 Zidnižaltom doltae . . 7W— *«* * 4VA^^^b^^b^b ^K^i^a^aa^aakaak B^aaaaaB^aaaL.^^Bnavea^BaaBai ai iHriHHi^^^^^M^MB^ai^^BBai flejen^^BaV ^fj^e^e^B^e^ e^a^^a^a^^^elaT^B^BB^ne stanje konce leta 1916....... 2587 42 ^ neien reeervnBi aefcaeatovi 5 neeen vrt^aeaiBaai naMaii ____ ^ st*a)e aploinega n* Stanje koate tata 1916....... 4006» ao nmNfl aaklada L . K 179685*47 6 naeeai pvenee^naB aneefeeajt % Stanje aptoinega re- Zaoattli ekackvcljski atroiki . • . • 1523 81 sermega aaklaoa & • K 3496-72 j Bajtnn tafejajajtlftl ^* 5**0)* P0*- n izgube K 19501-58 Koirfna Trednoat......... 200 - * »-M* p^Mm-skeia ^^ ^ _ _____ stacrv. mfcHiia • IC 63045-14 »*578 91 Staa|e TrednotU koetc leta 1916 . . 46547 64 tw*-- ^^ _______ 9 Rat«.»OMitva........ 37W « * 6atT2awf!Ttarieii . . /. . »"1 99 1A ■ afa^^^a^^^^— e^^^^^^^^a^pm^k* 1 OetoyfcM koaec leta 19li • • iJuli »5a 39 _____ ,_________________ 29891« 94 35691» 94 lldhtiiDiili ^^jfjl^^ vseh vrst za urade, - ^B^Hlt^^^ društva, trgovce itd. ^^■■■■••^ kaTčakOTib štaapilij LJDBaJalML Uroniti trg flef. 1. |^^**^e>3oe>pejoc#ooe^r4Boc^^ :- o^m ♦ Franc Furlan | * uAfMt Futkiimt rim | * kljnčavnlčarstvo f * 1- I * zaloga stedllnlkov * I se nahajai' 125 | f /mbrozev trg štev. 9. f Uli «UatiliaDi, Dmiiska tesla II. Velika zaloga steklenlne, porcela- na, svetllk, zrcal, ilp, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavamar-ska namizna posoda po nafnlžjih cenah. aaaaai""™" ^^—^)t»»\uk. ~aaaaw I Parno barvarstvol ter kemično čišćenje in [M snaženje oblek. II Apretura sukna, vi !jos.reich! ■ PoHaulti Basfp - Ozfta olica it. 4. ■ Sprejemališče Sdcnbnrgova ulica It. 3. IPostreŽba točna. Solidne cene. .. r^S dobivate ▼ Specijalni trsoulnl za milo Ljubljana Sv. Petra ceste 28. Iatotam ■t*««, krvaia za ••▼l!«f tealataa ■Ua« pralal prmiid L t i. na debelo in drobno. »C *tr» _______________________________________.SLOVPg« mUtOO*. *t 30. m*r*m UH, Stran & Kaj sedaj? Po odgovoru entente na VViliso-novo noto se v ncmškiii tX>i,ućnih krosrih jako živahno razpravtja o na-daljni taktiki centralnih držav. Znani nemški pubhcisi Gcorg Bernhard piše v Aossische Zcitg.-: Ententina nota tvori za njene sovraž-nike najtrdnejšo poJlago. Sedaj mora biti nemški narod prepričan, da z oceti te note ni mogočc sklepati I miru. ki bi bil ža Nemčijo časten. Sedaj bodo morali umolkniti tuđi tišti, ki so iz vsakegra sovrainega izreka dokazovali, da izvira iz njega nova nadeja miru. Vrata so nam pred nosom zaprta in le tisji, ki bi bil že na-vajen. da ga mečejo skozi tuja vrata, nam more predlagati, da še enkrat rotrkamo. ludi našim za veznik om je ententa jasno povedaJa. da si svoje usode ne morejo već izbirai. Ramo ob rami z Nemujo moralo zmagati ali pa poginiti. Ementa se je dosedaj inidila. z raznimi vabaini motiti solidarnost med zavezniki. Kntentno ća-sofisje je vedno poudarjalo, da je Nemčija -glavni krivec - in da je ententa pripravljena, priznati za veznikom Nemćije >ugodnejše pogoje«. Te intrige so bile seveda brezuspešne. Le tu in tam sa se neznatne orozične skupine zanašale na ententino naklonjenost. Temu je sedaj konec. Mi Nemci bi si lahko. ko smo prečitali noto, ođdahrrili, kajti nam sovražniki rravzaprav nočeio mnogo. Na seve-ru. na zapadu in morda tuđi na vzho-du nam hočejo odščipniti nekoliko czemJja, sicer pa na.s nepobožni oCet-je ententine note ne nameravajo politične unići ti. Zato na groze Avstro-OgTsko raztrgati in uniziti njeno ek-sistenco. In Tursko hočejo pregnati iz Evrope! Kakšen nesmisel je enten-tina nota! Theodor Wo!f piše v . Beriiner 1 agblattu* : Kako si predstavlja ententa uresničenje svojih divjih fanta-zij, tega morda niti sama ne ve. Nemški narod je neomaien, zasedena ima široka ozemJja in kakor bi za-vzel napram možnim predlogom razno stahšče, tako bo sedaj, ko vidi usodo. ki se mu naj pripravi, enoten, silen in odločen. Pruski konservativni poslanec baron MaJtzan piše v >Kreinzzei-tung; IJanes stojimo pred vpraša-njem: Kaj sedaj? Na jasnem si moramo biti, da gre za vse, in da ni časa več za polovrcarske ukrepe. Z vojno proti oboroženim trKovskim ladjam ne dosežemo cilja. Vojna proti Angliji je vojna za tonažo. Preprečiti moraino ves dovoz v Anglijo. zato moramo proglasiti vse niorje okoli angleških otokov za vojno pozorišče, na katerem borno potopili vsako Jadjo. Le s tem sredstvom prisilimo Anglijo. da se čez nekaj mesecev vda. Ravno prihodnje mesece priče-nja ogromen dovoz živil na. Angle-ško. Čas za brezobzirno podmorsko vojno je torej zelo ugoden. Pomisliti moramo, da je doba skrajno resna. Treba nam je jektenega moža. Boii-mo se Boga in nikogar drusrega. tuđi Amerike ne. Amerika je lani prepre-ćila. da se dosedaj še nismo poslužili svojega najostrejšega orožja. Na njo pa se ne smemo več ozirati. Hinden- burg nai adtači; kar bo reket on, to &e na| zgadi. PosL dr. Rosicke ft na miw zborovaaRi pruske m^rmmm ifMi (Bum! der Landwirtei v Ktebi tzva-i&i: Scheidemann in Cethaiaan sodi* ta o mirovnem vpraiaoja dingače, kakor bi morala soditi na podlagi cc-sarjevih proklamacij. Cesar in Hin-denburg pravi ta: mir dosežemo le v boju; Scheidemann in Bethmann pa trdita: doseći moramo mir s potaja-j njem. Odgovor entente je dokaz, da Scheidemannov in ĐeUimannov nazor pač ni praviien. Betbmann so-vražnikom m povedal svojih mirov*. nih pogojev, saj jih še nemskemu narodu ni sporoćil. Upravičeno zahte-vamo, da to stori, predno naznani po-goje sov raž nikom. Sedaj pa moramo brezobzirno nadaijevati boj. brez obzira tuđi napram Ameriki. Ljubi Bog nam je pokaza!, kaj nam je stori ti. Povzroćil )e, da je letos svetovna le-tina tako slaba, da se bo Anglija le s težavo prehranjala. Ako pripustimo, da prihajajo na Angleško z žitom na-tovorjene ladje iz Avstralije, Indije i. t. d. potem dvomim. da bi nam Bog dal še eno priložnost, kajti Bog za-hteva, da se ga prime za roko. kadar jo ponudi. Upajmo. da se bodo naši državnik i znali poslužiti ponujene jim prilike. Nemčija se naj tuđi ne ženira povedati nasprotnikom. kakšen mir da zahteva. Ne ženirajmo se povedati, da za^tevamo tuđi vojno odškod-nino, ker če bi morali prenaSati mi-Ijardno breme, ki nam ga je naložila vojna, bi bili gospodarsko unićeni. Predsednik pruske zbornice grof Schwerin je v seji 16. januarja izja-\il: Danes ne govorimo in ne smemo več govoriti o miru, ne smemo imeti nobenegaobzira več, kakor na popolno, neoporečno zmago nad vsemi sovražniki. Sedaj se moramo boriti naprej, tako đolgo. do-kler ne bodo nasprotniki prosili za mir. Kdaj se bo to zgodilo, to je v božjih rokah. Mi pa hoćemo vztraja-ti, in gospod Bog, ki je dosedaj blago-slovtl naše orožje z zmago, naši dobri in pravični stvari tuđi konečne zmage nad vsemi našimi sovražniki ne bo odrekel. ®3(tgijcm&u | »au/akhr*. Jani 8laf«r kuj I. Fteiifntr. t F. Ceniki 2 ćdravnišksm I poukom gratis in fr. : Zaprto, 30 vinarjev v | znamkah. 143 I Kdcr 99+i+ kmrfh U« mm odpra^i, Odonva kđrtii ote brez bohBi je za vsakega prizad^tega res blago-deina. Ne more se dovol} najno svariti pred rezanjem kurjih oćes. Lahko se pregloboko vreie, ne da se 10 «»pazi, oa nogo priđe vedno prah to umazano^, ta fftilt v rano in nešteto s smtt,o končanih zastrupljeni krvi je tako nastalo. Kurja oćesa dajo se bre/, ooža lahko, sigurno in hitro odpratiti s Fellerjevim turtstovskim flaj^tiom z zn. »Klsa« (tlajAter lopcr kurja oćesa, cena 1 krono, v hkatljicah 2 kroni) ali s Fellerjevo turistovsko tinkturo z zn. »Elsa« (tticoća tioktura zoper kurja očeša, crna 2 K). • Tisočcro turistov orožmko?, pismenog vofakov, kmeto-valcev in dam, ki nosijo ozkc ćcvljc, kakor tuđi vseb, ki so }e rabili, phpo-roČa to sredstvo kot najhitrefše in sigurno uČmkujoće za radikalno odpravo kurjih oćcs. Medtrm ko večina sredstev zoper kurja o^esa, tako tuđi rezanje, piljenje itd. samo /gornji del i kurjih očes oiipravi, jedro pa pusti, tako da kurja oČesa hitro zopet narastejo, od-pravita preje imenovana preparata kurja očeša temeljito z jedrom. Naroči se oba preparata, kakor tuđi prašek zoper pot in poteoje nog(cena 1 krona) od E. V. Feller, lekarnar S t u b i c a, E!sa-trg 5t. 238 (Hrvatsko). Proda se gozd ki leži blizu železniške postaje. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. u\ Prodajalka bolida m<>-, im« statM t kaki ■uuraf aktarai ali ap«««r. tof tUiU Funudbc pod 99MlfM BM M/tfTfl na upravn. »Siov. Naroda«. 270 steno >■>! 1«3 jhM CmrvMnid pri hmMOu živega apna ■ft TMM^ŠM^%' Ofijenm naročita >e poslati na oprarnistvo »S(ov. Naroda« pod aJapSft". S5 Stanovanje v ootejli hlii otetofeče \z 4—5 sob z električno razsvHi}««O W !•§• sav liVkJCV OFl Ililu. POBUiRM pO•#» St. lanarja mb 4.y p#l t^ 7., ta pol 9. mri xv«i«rf v —Z bocom, thba taiža.« »Zdravstvujta! Bog z vama . . . in vsa sreća . . . Ko je sprevodnik zaprf vfmtm, se ie stara cosm brkfko falokah. Zvonec |e pocval notaike v nfl-■ove inpeie. sedpi mhi mi svoi prostor in si briredll vse kolikor mo- • goce udobno. Prizor, ki sem mu bil priča, je napravit name mučen vtis in pomnožil ste vilo tistih mrkih po-dob, ki jih je stvarjal moj duh pri vsakem odpotovanju. Hotel sem pre-gnati ta vtis in podobne misli ter vzel iz svojega kovčega knjigo ter jo začel čitati z nado, da se obrne moja pozornost na druge stvari. Toda s čitanjem ni bilo nič ... Med vrstami v knjlgi in med mojimi ocrni se je vedno znova prikazovalo smrtno-bledo obličje stare dame in za njim brezčutna obraza hčere in zetst. Ble-do lice stare dame se ni dalo pregnati . . . in vedno sem videl, kako zadovoljno sta odš'a zet in hči . . . videl sem njiju moriiska hrbta . . . V Versaillesu, kler se je vlak u stavi I za četrt ure, sem izstopil. Usmiljenje me je peljalo pred voz, v katerem se je pehala stara dama. Iz-vedel sem, da se je onesvestila in da ji skušaio pomagati. Nekdo je ćelo v naglict iz kolodvorske kuhinje prine-sel skodelico juhe. Stara gospa se je polagoma prebuđila in đihnOa: »Hvala, lepa Jivala — zdaj mi je že bolje, o. zdai mi Je že dosti bolje.« Zdelo se je res. kakor da je začela njena kri živahnejše krožrti ter da je na njena lica prinesla nekaj ble-de rdečice. Tuđi njen pogled ni bil več tako otopel, kakor še nekaj tre-notkov poprej. Vrnil sem se v svoj kope. Stara gospa morda vendar ni tako bolna, kakor sem sodi). Oslabljena je in to Jo je premagala. Zdm$ bo zaspala . . . no in moj bog te taSSe vse skvpaj.. <* Sfenifino se Je. Sfjsrai jrospsi m{ je ^POJHl^BBI^Mi BiTBBBa IK SUflBRHMt Hl 9OIU sem trdno vso noč, kakor da me ie zazibala! enakomerna naglica, s ka-tero je vozii vlak. Vzbudil sem se v Rennenu in zapusti I vlak. Še ves zaspan sem sledil nosilcu prtljage, ne da bi se zmenil, kaj se godi krogf mene. Videi setn sence bežati in se zbirati, kakor da so pojavi \z davnih sanj in iz daljnih dežeia. Naenkrat se je nosilec prtljage ustavil pred skupino ljudi. Neka-teri so z živahnimi kretnjami kričali: >^Kaj pa je? Ali se je kaj zgodilo? Kaj se je pa zgodilo?« »Zdravnika pokličite! Hitro po zdravnika,« je vpil živahen popotnflr. »Ali se je mar kaka nesreća zgodila?« sem vprašal nosilca. »Ne!« je hladnokrvno odgovori! vrit mož. »Le neka stara gospa je v vlaku umrla-« Pohitel sem k vagonu, pred ka-terim je kakih trideset oseb stikalo glave; vsi so imeli le eno željo, da bi videl i umrlo ženo. ;>Prosim ... na stran . . . dajte prostor . . .« Videl sem dva železni-ska uslužbenca, ki1 sta držala umrlo gospo, eden za noge, drugi pod ro-kama in jo bolj vlekla kakor nesla pred menoj. Spoznal sem oguljeno inantilo stare gospe in njen vošćeno rumeni obraz. Vsa trda in mrzla je že bila. »Ali je to nagla smrt ali pa zločin?« je vprašal neki popotnik, ki je sral med gledalci. »Zločin,« sem se jaz oglasit, >Umorf pravi umor. Jaz to vem!« In v tem, ko so mi šklepetaii zobje £rroze in ogorčenja, sem svoje posht-Salce presenetfl s klicefli: »Kaj naj se ti pa zgodi? Tako brezpotnembno prehlajenje. Sa} tf ft 2e v«Bko bo^e.« Stran t>. #a4ASV£fc»Ki nakuu-, «k 20. joanvorja is*i7 16. Stev. I Priporočamo naShn jEgjgfc 1Z{\1 ll^Ql/f\ aPlIf mTkDI laft ^m&^ tt *4ta** slovenske g I z gospodžnjam s l^^fll I\IJlJullSl\IJ VjIIVUKIJU |^_=rt tovame v Ljubljani ■ Nobenega zobobola H vef, nobenih noči brez spanja. JHi—M pomiri bolečtne V otllh zobeh, pri EJ trdovratnih revmatičmh zobnih boie&nah, ko so vsa sredstva 2e odpovedala. IM Pri neuspehu denar nazaj. Cena 1 50 K, 3 zavitki 4 K, 6 zavitkov 5 50 K. ■*» Nobenega zobnega kamena več, snežnobele zube dobite po uporabi JBMO" mV — lofcnea« Ovita. Takoišnjt učinek Cena 2 K 3 steklen.ee 5 K Kemeny, Eottce (Kascaau) L Foctal pretal 12 1 1S, Ofiak«. 3659 Zajamčen uspeh. Tisoee £*%"£ pisem Bujtie, le]3e i>x*sii dobite ob rabi med. 92 2|m ^T O|m* l#»jmm «« •.»•; oblastveno preUkano, par. neškodljivo za or. ]l Kuca nreme za prsi v«ko starosl u^f «•»«*. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajaio lekarnarju dvorne parfumerije itd. Poi^kusna pusica K 3 30, velika pusica, za- dostna za uspeh K S'SO. Razpoiiljartje strano diskretno. Kos. dr. A. KU, Laboratorij »aamj UL, Iduriortrsats« • S. ZaIm« v LJaMfaM t irMHip KaM Im „AdMp*"*. ^= Tehnična pisama ^^ sa izvriHov vsahe vrsto nairtov, prorot trnov. Oblaftvoao koec nnfcm posrodovalnica za nakup ki prodajo zomljftli, poaoov in poaoatov VALENTIN ACCETTO Zdpriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14. IsvriujOf* tuđi na željo privatna cotittvo v moitM mi na a^s«a. Pniiajatcl iit kupci naj se otorfiajo nm gori osnateno po*ra Avstrijc — VaUkaaaka lalaga Ta#fa ^K^Tfe^l flaatmiaia traila, atraa ia BnnTlialtl> •9£yUBBL' W^^S Eltiml if^tBih dvornih in komom ih tvoroic: W&tm-liiH^-A-.-ai dorfcr^ Hdl2l & nejtjBjBB, FOrstcr, Ekrtar9 OeivMcr Stinfi, Rod. Stelzbaancr, Czap ka, Uabcrfer ft Glats. ftohnaoil in Hofberg (amerikanski harmoniji). .^SasV Oferakl O«l E 15*— naprej. Naj bogate] §a izbira v vs«h ^^^^^^^ modernih slogih in lesnih barvah O^leite si klavirje z ^^^^^^^^D angleško ponavlja jočo mehaniko. lOlatma po stav no aasssss^Baaasssssssssssssssssssisssl obvezna garancija, sfafmaaiaa najnižja. limt naj- ^^^^B^^^^^^^i ugodnejša. Uftasarsalc tar popravila strokovno in ceno. «a«^^^^^^^^^|^r Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate tzttfučaai Ia ^^^Hf^H^^^^I |ax za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalsl- ^^^^^^^^^L tOuđmw in navideznega „pofttaa" pri kričačih, ki se fl|B^^H drznejo govoriti o >tia>rtai blafa'% dasi nimajo ni ^^^^f^^^f^^^^^B jednega pomemonega fabrikata v zalogi. ^BsaaasaaaaBBs*a«s«aaavavaV otroSkih vozjčkov atr ^ time. jHBP M.Paklft đ^^^K ^ MaMjaal ^aaaaHBa^^^^ lWi I IMBljaBl BaC B«m«H> a\aV B*S«P * > /*"% " •.-•" ^"^ i SaMona a ia Nta>«iaf|raa»lf prt- amatHia sa nantlzna prta9 aarvt« •ta, itpnt robea In vsali vrst parilo sa tfoMva pri TONI JA6ER rCjttbljana, Zidmb alia stev. 5. i Jos. Rp v modni otdile : za gospode : Franca Jožcfa cesta 3. VojaSke in uradniaSke i uniforme: L^. a«o suri ^^ v najkrajšem časa. LNIKUSCH L Ljubljana, Mestni trg 15 I ■ priporoča svojo vtliko izber ■ I de2nikow in a#ln^nik»w, I ■ Popravila se izvršujejo točno in solidno. I MP" Sprejmeio se taka] ~mm' zidom, tesari! In delavci proti dobri plači za betonsko stavbo r Dobrari pri Jesfenicah. — Za stanovanje in prehrano je »krbljeuo. 37 NatanČnav poja«nita ne dobe V gMttLal TtMMC SeagoetU V Hail^ilaBil, ItoteUmf/a aUca tL 1% ali pa pri ttrdti ¥. Scagaettl v atoteavl pri ketouken deku . Proda im Mi posestvo otato|aća Iz 3 vil, stavbno parcela Ia vrtov. vae slnipa) ali Ml poMMUMza*. — Jako agodai plaćtlal pogofl! BfataBČne]e M 1»¥O pri poaoaiaTikM. Bfaalor povo spraralitvo SL Naroda. Električne iepne svetnjke, baterije, male inrnice, ^p^aaaaaaaaaa^L f»ajbolj$e kakoWOSti 2889 ^^ HHH dobavlja najcenejie preprodajalcem j^^^ BR1 A. WEISSBERG, Dunaj ^B HM Untere Donaustr. 23|3, odd. III. |H ^asBBBBBVBssslfaBsP Slovenska korespondenca. Katalogt zastonj B^aaV^O Za voiaške aprovizaciie dobavlja 1 nižjeavstrijska specijalna vina I istotako prima ogrska rdeća vina I kot tuđi priftnega tOkajCa (đokler traja zaloga) I H»hert aaitZg posestnik vinskih kleti, Klosterneuburg. I li mojog« selo dobro priporofenega 99Caraghe morskega mahu** si lahko napravite 1 litof* izvrotnega nadomestila za jedi Ino ol je. i uvitok taraaHrano iKtoanofa ia 1 Utor olfa ataaa K r—. Ker mi vsled prevelikih poŠtnih naročil ni mogoče vsem cenj. odjemalcem povrsti ustreči, si dovoljujem tem potom vsem svojim cenjenim odjeinalcem sporočiti, da se dobi moj mah za okolico Nowo ntoato pri g. A« Oblaku, Movomesto, if ii Krnnj prj g. F. Dolonz. Ka-smj, 99 99 Tržič pri g. L. Lava, irlic, yt 99 Joaanic^a pri g. M. Peruiek, Jesenice, „ „ Radovljioa pri g. F. Pere. Radovljiea. H „ Skofja Loka pri g- J. Kosir, Skofja Loka, „ Ljubljano pri g. Mariji L u kane, Kopiterjeva ulica »t. 4. in vsch boljŠih trgovinah PoŠtna naroćila najmanj 6 zavitkov sprejemam. Ivan Urek, UuDUana 6, HertM W fl. 13. ; ^ Oojstenkl čtrlji ia turiste, Uitfjtničai B^P S\ y± eeflji a atrtte ia Uwi-t«iis-črfJ^. g S \ Ljubljanska kreditna baiika v Ljubljani! « p«iiiiMia ai»wiiic» i,in.iii ttrmm. - S'tiHftai'java uKoa otov■ 2« »•«■»■»»1 «»nJi t>mi« i,o«o.ooa kr»». I | Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. I I Podružnice w Splitu, Celowcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. Sprajama A« Aj I baafe ta fraa* «a» vrsto tNaMaal papiriit. Ihaidn nrlbi «h«n in „dovoljnje I vloge na knjific« in takeii raian A /a I aprovisaciiske kredit«. I . ^k^^^ftl ^Aam^BaaamaaaBaaal aa_mHaMv^^B«BaBBSMaaSaA aa^k. ^^^aF 1^^^ I aaBaVavaVaVaVaVl Ba&ttaaaaVaafa) afJaTMaaj aSOaaMaeiHaBaBaBl aBAsiaVafltABBMBMt afV^saaVB^a^Saaate .^^^»^^—1—^ I [ ^K^B^^BSi^ssB^sHBSHB^BaB^B^B^^^asK BiOji VMVVOaaaaa« aMaffaaaaaaaBHBj ajaj i ■ i «»»■■■»■■■■■■■■» r"*#w>vaB> a»iaBTaraw *w*** ^■■■■■^B^aBB.■ '6- Stev._______________________________________________________.SLOVENSKI NAROO«. dat M. jmhmij« I»I7.________________________________________________________Stran 7. imm „ ir.Mt.Mr-. O. kr. 1^ priv. „ k 143,»41,MO* , » Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na taujn. - fetamvljcia im. ffttf UMA Ml Bft (l M JBbtiH I«*"). Kstnrtjeia 1S64. - 33 poinŽHc Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pi.; Prarzemnjc ImpA itaj m hmniine Najtartsatasiat Utfttf |t aaaaaai aapaiU m vsefi tuzemsidh in inozcmsklri mcstih. — IzptaCcvanje ku- krtjižiee brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-koreat * vlak«t*a« vmkm vttmo agodaiai obre- pmh %m U■■■■■■Ji vraaaaataia paairfev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Štovanjem — Denar se iahko dvigl vsak dan brez odpovedt — Kopavanje in prodajaajc **aaaa)aaaai Najemodaja vam ih ataaaln« sauBaaarambe (safes) tul ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l»■■■!■#■ a. aaF"*naf*¥fc*S >TWHftH fcaaka LjaMja—, — TslafM *ta*. 41 I ^-----------—-------------------„^---------------- ______________________ __ ______ ^^^ni- - ._ _____..____ __. I Trgovcem, ki prodajaja m čeone z lesenimi podploti nauaafaai svojo velika uteg* la )ftai prtparaf« v aakap po izvanredni nilki ceni. atajavo ali ćraa vrl*j|a asa)* lm ======= aaaga kosa. =—■——-■-«—-■■■-« „ZuruI", H. Seljak, rpMjaaa. BBBam^BMmvBB^SBBsa«s««BBBBBBBsaaaaaasiBHBBaa^BaaaaaasaflBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaassai Pristen dober ' brinjeveć se dobi pri 15 L SEBEH1KDI SpnL flflfl. Rjk _**M ■ ■»■£«* »sa*«* I P° predptsu izdelane, vojnozelene aaknlCMt Pozor uniforme! um * k 38-, mtajn« u««« ^0^0 a K 28—, šćukastosUe bombažaste in piquee fcl ailtllHH Maia a K IS*—. tiepica a 5 K v vsaki velikosti v zalogi. Izgotavlja tuđi po meri in prevtema popravila, modernizacije in prebarvanja. Velika zaloga vseh vojaSkih bojnih znakov, Anriima 73 UAIcbni opremnih predmetov in proporitet U|IIClllCI aVO VUJallU • aaaaaaaaaa« Dobavlja pO najilUji Geni - Greaor SatUer, Dual I, Bftckerstrasse 9, CHtvec, Erzlierzog Friedriduriatz 18 ali Beljak. Lederergasse 12. Malinov sok garantirano naraveo. v najHoljŠi rafi- nadi vkuhan. v poštnih zavonh a kg brutto po 17 K franko razpo>ilja A. Tosek, Praga, Kral. Vinogrady 1274 La. kla Tečje dobave specijalni eferti. P3500hron! ^^7»^_Q^^H Vam pinčam, ako moj uni-K^^saaaaafl Cc\ atec korentn Wkm Balllal ne uapravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kurji* ot—, bradaTlc, oMUčaactf. Cena ončku z ja'..btven:m pismom 1.50 K, 3 tonski K 4-—, 6 iončkov K 6.SO. Na fc«* stotine zahvalnih pišem in pr.znanj. EaaMBf, — Koiice (Eassa) 1 FoctUcU 11 14, Ogrska. 3663 <^6» 100 litrov ^flBr^ domače pijace! IBP^^OpV^ Mi« al laaa« vsaka« wam «•- 4w pr«vt x —-f—*—* itriltl V _._. _ — x»l»gi so —*■** jahalflafli, gmaa^M«, m«UiiOTec. nnAJutat hr^im, Mpi ■ rl BtctevcCt yaoBaipaiAccw^G« ai^v^aivavao^ VaauaiffvaiaV aVaaUAaak LSarifvAsflLa Ta saflaal aaaAaaal aat aaaaaaa) aMa ft^aa^H teitavlae s nataatslm tuvodflo« ttaa«|« K M- Ti ■■fcu pm pmmM.»tjm. %m ihimiMt|i f» ■>■!■■, ulja ^•■palarvtva. 4«Uvmlc« i. t 4„ mpii«i■!§!■■ «r«#-■*>«, fcer tv 4*law« rveftl la ■« •ftfaal tat aj«f ■■ Jai. Ondidi, Eogel - Drogerie. Brao9 Mar. 63S, Moravsko. I Ivan Bizovičar nmehii in irgovski vrtnar Ljubljana " Kolezijska ulica št 16 pri poroda svojo bogato opremljeno I \rrtiarstYO ter okusno izdelane I veoce, ^opke in tražovc. I ^jrr__ :: IzposojevaDic " I jtGS&tK on airtvaakik •arik I $tk$S£££& tfnvoaae cratUo#v| l^^^kakar ta« aa|B-| ^^S^^n«Jio tfakaraailako I ■ oretllco sa traraaa I I ;: la kalkaae. si I Vsakovrstne sadike do I ■ najžiahtnejših cvetiic in I . ■ zelenjadi. Sprejcmam na- I i ■ ' ročila na deželo. Vsa na- I i! roCila se izvršujejo t&OTmUa točno in ceno "*• I "'^ % A^ aM^ Aalni klobuci vedno v zalog i. I 4^ . Zunania natočila na v$biro j obratno volto. Zima se oglasa! Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: Specijalni odtfelek zo pletenlne, trikotažo in perilo: 2a dome! Wrhne platana iopUm in duio- gralci z rokavi kakor tuđi brez rokavov. SpOftfM žapica iz volne in svile. Spodflja krila, pletena iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, batista itd. KofttMttafa, sraica*, |op>ca in drugo perilo, pleteno iz volne, bombaža in sifona. Pf dpasttlkl pisani, beli in crni v vseh modernih krojih. Sta^nlki v različnih kakovostih od na^cenejših do najboljših. Nogavica crne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd. Oaaiata iz sukna, pletene in triko. Rofcavica glace, pletene in triko. tapni robCi \t platna, sifona in hatisia ZO JOSPOđC! Srafca likane iz sifona in cefirja v najboljših kakovostih. Srajca za Šport v vseh modernih oblikah, iz cefirja in mako. Mogna Sralca v različnih oblikah. KoriaiaillO parlio kakor: srajce, jopice, hlače iz volne in bombaža. TOtra porilOt zdravniško pri po- ročeno. IJOtjaiHco volnene, mako in bomba- žaste v različnih modnih barvah. Ovratnlfcl Im mantalo, najboljši izdelek. Kravato, naramnlco itd. v veliki izbili. ROkavlCO glace, platene in triko. Zapiti robd v vseh kakovostih. in drugo v to stroko spadajoče potrebšćine za zimski šport in turiste Zo dečke in đebllce! SportttO Jopico za deklice. Svitorfi za dečke v vseh kakovostih in velikostih. SpOliHO ŽOpiCO v različnih oblikah in barvah. Oamaiio v vseh velikostih. Nogavica od najcenejše do najfi-nejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora. Naom! triko in normalno po* rHo kakor: hlačke, jopice kora* binaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. TOtra porilo za dojenčke, higije-nično priznano kot najboljse. PrOdpaanNcI za dekliee iz perilnega in belega blaga, kakor tuđi za male dečke iz močne^a moleskina. Najvedja la aajpopataajia liUra ¥ taj stroU. Posebno priporocamo rmzlično VO|aiho patite i* diste volne ia velblodje dlake, dalje galaja mmerifikega in švedakega proizvoda v vaeh velikostih, veliko zalogo Maft plaMaV od aajcenejiib do najfinejiib, ====== in BaTjaNitnatlta Maaa iz svile, baritona in volne. ' ubuudm Aa ft Ea SKABERNE umuono Hestlli tq 10 spedjaliatrfrvinai^ciia^tnin^ HRhl tt 10 Na dabalo iw drotmol Na dabalo in droboof Kontoristinja z daljSo prakso, zmožna slov. in nemškega jezika in vseb pisarniških del, UĆe pri-■ene slaia«. 241 Cenjene ponudbe pod ^KL B. 1125 241M na upravn »Slov. Naroda«. ▼sako auoilao vsakomtaib : vreč : kapi ▼slstraovtna Aatea KoUmc, G*\\%. Urfrnnza ** u imaj0 VUII1U uniiite » juseriU! Kdor hoče stopiti s svojimi sorodniki v Amerikt ▼ dotileo radi denarnih pod-por in pišem, naj napiše kratko pismo v nemSkem jeziku, tičoče se samo rodbinskih razmer, ki ne srne obsegati nič politiinega ali kar vojno zadeva. Naslov svojih sorodntkov naj napiše na kuverto, v drago kuverto nai Ttakne svoje pismo in nanjo napise natančen naslov in ime odpo^iljatelja ter vse kup odpošlje na sledečo adreso: aTearj G. Sara, per Ađresse der k. k. priv. Under-Bank Wien I. | Gonoktein. 5 I Najnovejše, izkuSeno sredstvo ! proti kapavcu (triperju), bdemu j toku, črevesnemu in mehurnemti katarju i.td. l GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vsetič. j prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovsky, j vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrdl i. t. d. j Vereinsrekonvaleszen- i tenheim des patriotischen | Hilfevereins vom „Roten | Kreuze" na Dunaju, šef MU. \ dr. F. Đarach piše: Pošljite mi kakor zadnjič Gonokteina. P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazi} svoje pohvalno mnenje o rezultat ih Gonokteina. MU. dr. Ign. Kanders v Linču piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel iz- • vrstne uspehe in da sem z njim ( popolnoma zadovoljen. i Dobi se po vseh večjih le- j karnah. — Skatljica K 6-—. [ Zahtevajte literaturo in prospekt! Ljubljana: Laasraa Trakaaff. Zagreb: l^kanui ^alv^ta^. I.MH- Split: Ua^raa^aaosvailteiatei«. | J. aataa. 2130 Proizvaja: Farmakološko-kemični laboratorij „HEKA*% Pnf t-Tri^rkc $52. Bsasi Msl| wafaaaja atfaistFStva ia Kmetska posojllnico UilUoiske okolice«Ljabljanl. % " w<# ^^aaaaaaaaV ^|aa ' ^^BB^awfcW^ I obrestnje hramlne vlogepooslfli ^^V I / II / brez odbitka rentnega favka. aaaaaaaaaaaaHBaVaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBflBVaaaaa^ ^V ^H ■ I ^W I aaaaflBVBVaaaflaVBaaaaaaaaaaaaaaa^^ Rezervni zakla) ui X 1,000.000. . T /4 /0 Ustanovljena leta 1881. *"*» &.___________________________.SLOVENSKI NAROU*, aac 20 jamafja t9IT. i^ s^. Milo zo pnnle od da ja * labojth orig tovarn. trta a ca. 60—75 kg proti predplačitu. Razpoš*))a tuđi v zavoith od 5 kg dal«e po poštnrm povze\\\i tvrdka Inton KuSian, Ljubljana, Kartovska cesta ifc 1S. Kupujem in proJajam: hmšiMl poklihro, rteklealae, aoie, šalice, poretku, ereife, porobe, star tesar, spleta vse, kar fe aa]»aa} 50 let stare. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiSe, zemljišta rtd. Albert Derganc brivec in koncesiienlraaJ atarlaar Ljubljana, Franiiikanska ulica 10. ^^Bf-^H^ft. Araiđae zapestse ^T^^^V s ure : ^flflTZ^f^^BaP natančno regulirane Tfc#Ljaw^ iz mklja ali jekla ^E^V K 12, 16, 2G; z ta- ^^""^ dijskim svetilnikom K 16,20.24; v srebr. okrovju K 18.24,28, z radijskim svetilnikom K 30, 36. Srebrna zapestna ura K 30, 36, 40. 14 kar. zlata zarestntea K 100, 120, 140; 31etna pism. garancija. Po&lja se po povzetju. Nikake- ga rizika. Zamena dovoljena ali se đenar povrne. Prva tofarna ur JU nsttl. l i to. tor. fctafittl. Itst (Mi) W7. Ctito Br«pUč«a poštlJAtfv a.jega g!. katnog* ■* idjo nUw« ^MTOSi I^T^i5^^^ Si valni stroj CT JOSIP PETELINC-U zefSSr™«. * «—"• —» ..Gritzner" - „ZUrana" Stiojev V priprosti in luksus Opremi, barva !esa poljubna, vsi stroji vezejo fštikajo), krpajo perilo in nogavice, ter šivajo naprej in nazaj. Pouk v vezenju brezplačen v ruši. Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne sisteme strojev poizkusi v trgovini v LJUBLJANI, ev. Fetra aaatp 7, — blizu frančiškanskega mostu, la vede, levo, 3. hiša. K 3-50 2« 1000; 100 vojaSkih ali IjaftmnsMti W K 5 —; umetniSkih razglednic K 6 rmzpo^Hfli po povretju 3S^9 MMirMtfa lrfig« r>q|le4ai4) Ako ne u gaja, denar nazaj. Slamnate šolne Mat sačel lidelevatl na detole lailkprlperetaa, kotaadooMstile sa dra§e asa|eae efcatev, pesAae sa 4fJe v lobah. 235 Foslnslte, ae bode Vam ial. tevama slamoikov ▼ Steba, peita Đoiaiale pri Llablfani. Gorici, le DulJCI Gorki. Ljubljana, Stari trg ši 28. 5 DVOKOLES f | Sivalnlh strotev S I GRAMOFONOV | j; Zepnih električnih svetilk ~ 1. kompletnih že od 2 K. ^ s V zalogi vedno par tisoč. ^L § Naiboljše BATERIJE. i i Ptffhno Dirka tena n greBrolaiattfJ Nobeaefa poritka cin ra*i obU« talofe. ^ /toaw» BrliTe, velefine kakovosti, takoi za vporabo, biušene a 1^^ 'JgSjBS K 3 4 5- 6 ■ ^m ^^Bff BriTmki aparati, S. Gilette, v etegantnem mkelustem ^l ^m ^FJ^. ciuiju s b rezervnim! kimami K 6.— in K 8 SO; v finih bh ■■■ ri^Z^i_ kasetah z ogledalom, čopićem itd. s 6 klinami K 7* 53 H^V l^^m\ in 12 K — Najboljše U. spacialoe gmrancl)mkt kUaie HV I —zr\m tucat K 3-rK.r 288S ■ V _f/ ^p^ Vf^ ^* Solinger »troji za atriienfe ias z dvema 'esaloma li Ojr B^- Vk K 7 50 Pošilja po povzetju. Vojno poštne po§i!j;itve pro- W II Jg^Z VI ti vposlatvi zneska v naprej z dodatno I K za porto ^m U mms v Specijalna trgovina za soiinSke jcklene predmete^^^ r K A.l WEISSBERGf Dunaj II., • ■t*^ Untere Donaustrane, 2a III., otfd«l«k IV. K^talogi in zaznamki cn groš za prodajalec gratis. Slovenska korespondenca. Zastopmki se »Sčejo Podplati se obranilo, te se na nove ali malo po* j noiene tevlje pritrdijo nabitki iz usn}a. Za en par z tebllitki ceam ^2 za etroke za dime In dečke za fespede _2S—35______38-42 ____40-4« K 1-20 E fSO E 1-S# Dobe se v zalogi ievljev 9tPEKOM PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg9 naiproti Sv.TJakoba mostu. ^riporećamo ^peciisiliao domslio in otroibo Konf cKclJo zelo eolidne tvrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. ■•!■•▼«{*• laj- KOSTOMB -ajf Malasvolta BLUZEsm^ KRILA Otrtlke iblekue & ibleke b ilainki —i ._.»_^ ^^j|^ «^_ ^^i^^^A ^^^^ai^iB^a^^a^a^ ^a aBaaaaaVaaaaaaaaaaV> a»»aiaaUvae pafilV Vas VOraiajV ■PavrVa^a^aBlV a«ai a»aTw^arwj^aa^aa^a* Bar Po*Hj« na ixbira> ludi mi datalo. 'mm Deček zdrav \^ krepak, star 16 let, z p:vo Rimna-ziio, vešč nekoliko nemščine, ;z boi|še hiSe. žeh istopiti v kako bo'i5.> trgovino v mestu ali na debeli kot aćeB€C. V.Ać je^tudi nekoliko v tigovini. 217 Ceni. ponudbe naupravn. »S'.ov. Nar« pod »Utavec 217". Jmm ,jf .^aaa^aaaaaa^. ^- —» ""^ Bajcftnaja* * dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežniko? in solnčnikov Jos. Vldmar Ljubljena Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. o aaa?\. v w ^*^ /^aaV "x- Si aai^V ^K JT ^^aaaVk •* — aa^^^^a^. " ^^anP^am *=* -° rn^^laaaaaaaaaaaai^Ba^^ »* O^^^^^M^aaaaaaaaaaaaaaaaH^^^KV ^> "■" ' 4aaaaaaaaaaa^^^aaaaaaaaaWJ ^ dateč ziai« raradi izfcoriega kroja, toćnega dela, zmernib ceo ^ ■ I S prlporota a» I H s G. J. HAMANN = U I 3 dobavitelj perila cee. in kralj. Visokosti, S. I I S častnilkih uniformirani, zavodov, ta* S ■ I m mostanov i. i. d. v g ■ \\ LJUBLJANL 11 I • Periio po meri se izgoftavlja najhitreje. ? I I " Istotam prva kranlska - I ! vndnEa in Ukalnlta perili. » |f Motorni obrat, || |fi latik vmm tiBa. hiaiHfl flraiL ' I | 1 i ■ Mom I----------------------1 I Ini UMI M . ,. . . ** ■•* I I PbMIh nm. id n laik. I ^L—sm^-a^B-^Baa^^BB^k&^aaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal BaaBaaaaaaaavaaaaaaaaaaaaal BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Hu-ieTlorko-c« aaeaattra 1918 E lSMt4.7StTS. " «awatea B 40,000^00--. rSm Ccika Indostrilalma banka SST*. | nudnle mlfln Mi. :: unataleMa. :: tate a mntttae ttnt Va^ajBBSaBaa^Bjaaa^^BjBa ^H^a^Baaaaaaar aa^^^Haaaaaaaav^la^BBpa B^ajBjaaaa'aj aj aaiaa*w^B' - ■•^■^■^■^^•^^^^^^ ^^w ^^^^^^^^^^^^^^^*~^^f~^ _____ J___^a_____ ^***a*^ JMj>^_J^__J