K STAVBNEMU IN ZEMLJIŠKEMU ZNAČAJU
LJUBLJANE V FEANCISCEJSKEM KATASTRU
Angelos Baš
Protokoli in mape franciscejskega katastra, prvega avstrijskega
protokolnega in mapnega katastra, pomenijo dragocen vir za obravnavo
vrste agrarnih oziroma socialnih vprašanj; etnografiji nudijo poleg
enega od poglavitnih pogledov v zemljiško sestavo in zemljiško izrabo
naselij zlasti tehtno sredstvo za izhodiščno raziskavo bivališč nasploh,
saj tvorijo eno izmed podlag za zade^oia proučevanja starejših obdobij
kakor tudi temelj za vse nadaljnje katastrske preglede. V etnograf-
skem pogledu je franciscejski kataster prav kakor poznejši katastri
pomemben predvsem zaradi podobe o sestavi celotne donosne in ne-
donosne zemlje ter zaradi podob zemljišč, naselij in i>osredneje tudi
hiš oziroma domov.
Na podlagi franciscejskega katastra sem si zastavil nalogo, obde-
lati lesena in zidana stanovanjska in gospodarska ter druga poslopja na
ozemlju nekdanjega Kranjskega, za katero so pri nas originalne fran-
ciscejske mape in protokoli ohranjene malome v popolnostih Opravljetno
statistično delo mi bo rabilo za temelj pri obravnavi, tudi retrospektiv-
nega razvoja kranjsikih poslopij glede na nazadovanje lesenih in na
rast zidanih stanovanjskih in gospodarskih obejktov.
V pričujočem spisu so objavljeni izsledki tega postojmo napredu-
jočega dela za Ljubljano.
Namen teh vrst je, ugotoviti x^o katastru številčno razmerje stano-
vanjskih in gospodarskih poslopij v franciscejski Ljidjljani, tudi glede
na stavbno gradivo (leseni in zidani objekti), ter tako skupno s pre-
gledom talnih kultur in zemljiščnih lastnikov določiti, koliko se je
izražal kmečki del takratnega ljubljanskega življenja (gospodarska
poslopja, kmečki lastniki stavbnih parcel, poljedelske kulture in
kmečki lastniki zemljiških parcel) v mestni stavbni in zemljiški podobi.
S tem se osvetljuje ena od plati vplivov podeželskega na mestni način
življenja oziroma njunega medsebojnega razmerja. — Za vso našo
stavbno zgodovino pomeni franciscejski kataster temeljni vir, ki se
obravnava dvojno: neposredno za čas sredi prve polovice 19. stoletja in
posredneje za starejša in novejša obdobja, skupaj tudi še z drugimi
zadevnimi viri. Za te, zgodovinsko podaljšane obravnave je podlaga
Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 77
pretres stanja, ki ga neposredno izkazujejo prve mape in protokoli.
Tak pregled vsebuje pričujoči spis, ki hoče razčlenjevati ljubljanski
stavbni in zemljiški značaj v franciscejski dobi, ne posega pa v stavbno-
in zemljiškorazvojna vprašanja, ker so ta prihranjena — po skončanem
statističnem delu za vse nekdanje kranjsko ozemlje — za obdelavo v
okviru vsega kranjskega območja. Tako so v spodnjih vrstah posneti
po franciscejskem katastru — brez uporabe tudi drugih virov, ki za ta
namen kot dopolnilo nimajo bistvenega pomena — podatki o lesenih
stanovanjskih prav kakor o lesenih in zidanih gospodarskih stavbah,
o številu in izvoru kmečkih in drugih stavbnih lastnikov ter o razsegu
zemljiških kultur, kakor tudi o številu in izvoru kmečkih in drugih
zemljiščinih lastnikov, ki nedvomno kažejo na kmečki oziroma raz-
vojno preprostejši delež v ustreznih, posredno pa tudi v drugih ono-
dobnih mestnih kulturah;^ s tem je takisto zajet poglavitni temelj
zadevne ljubljanske etnografije.
Poleg izsledkov iz katastra hoče pričujoči spis pokazati pot do
svojih dognanj ter si na ta način omogočiti zadosten pregled in pri-
praviti svoje gradivo tudi še za morebitna druga vprašanja.
Franciscejski kataster je bil za ljubljanske katastrske občine
(Karlovško predmestje, Trnovo, Krakovo, Gradišče, Kapucinsko pred-
mestje, St. Peter, Poljane in Ljubljana mesto) izdelan 1825—1827.^
Število lesenih in zidanih stavbnih, stanovanjskih, gospodarskih in
drugih objektov na tabeli I je izračunano iz protokolov stavbnih parcel,
kjer so zapisane stavbne zvrsti (stanovanjsko [Wohngebäude], gospo-
darsko [Wirtschaftsgebäude, Stall, Dreschboden] ali drugo poslopje),
in iz raznobarvnih označb stavbnih parcel v mapah (rumeno obarvane
ploščice pomenijo lesene, rdeče obarvane ploščice pa zidane stavbe). —
Pred tabelo I pa je treba podati nadrobnejši razbor vseh skupin
stavbnih parcel z različnimi stavbnimi kombinacijami. (K. o. Karlovško
predmestje je štela 55 stavbnih parcel, Trnovo 93, Krakovo 76, Gra-
dišče 72, Kapucinsko predmestje 78, Št. Peter 172, Poljane 105, Ljub-
ljana mesto 342.
A: Parcele z lesenimi poslopji. — Število parcel z lesenimi gospo-
darskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 10, v Trno-
vem 1, v Gradišču 1, v Kapucinskem predmestju 2, v Št. Petru 17, na
Poljanah 5. — Število parcel z lesenimi in zidanimi gospodarskimi
poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 1, v Št. Petru 1. — Šte-
vilo parcel z lesenimi gospodarskimi poslopji in z leseno-zidanimi
stanovanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 1, v
Trnovem 1. — Število parcel z lesenimi in zidanimi gospodarskimi ter
^ O tem prim. W. Schmitz, Geschichte der deutschen Volkskunde. V: W.
Pessler, Handbuch der deutschen Volkskunde I (Potsdam, brez letnice), str. 13.
' Vsi protokoli in — razen map za katastrski občini Poljane in Ljubljana
mesto, ki sta v Mapnem arhivu v Ljubljani — tudi vse mape franciséejskega
katastra za Ljubljano so v Osrednjem državnem arhivu Slovenije v Ljubljani.
78 Angelos Baš
Z zidanimi stanoivanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 1, v Kapu-
cinskem predmestju 1, v Št. Petru 1, na Poljanah 2. — Število parcel
z lesenimi gospodarskimi in z zidanimi stanovanjskimi poslopji je
znašalo v k. o. Karlovško predmestje 1, v Trnovem 4, v Krakovem 1,
v Gradišču 4, v Št. Petru 4, na Poljanah 5, v Ljubljani mesto 11. —
Število parcel z lesenimi stanovanjskimi poslopji je znašalo' v k. o.
Karlovško predmestje 6, v Trnovem 5, v Gradišču 3. — Število' parcel
z leseno-zidanimi stanovanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 3,
v Krakovem 1, v Gradišču 1, v Kapucinskem predmestju 1, v Št. Petru 1,
na Poljanah 1, v Ljubljani mesto 4. — Število parcel z drugimi lese-
nimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 5. — Število (zemljiških) parcel
z neošteviljenimi lesenimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 22, v Gra-
dišču 1, v Kapucinskem predmestju 2, v Št. Petru 6, na Poljanah 7, v
Ljubljani mesto 4. — Skupno število parcel z lesenimi, stanovanjskimi
ali gospodarskimi (ošteviljenimi) poslopji je našalo v k. o. Karlovško
predmestje 19, v Trnovem 13, v Krakovem 2, v Gradišču 9, v Kapucin-
skem predmestju 4, v Št. Petru 24, na Poljanah 13, v Ljubljani mesto 15.
B: Parcele z zidanimi poslopji. — Število parcel z zidajiimi gospon
darskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 6, v Trno-
vem 4, v Krakovem 3, v Gradišču 2, v Kapucinskem predmestju 5, v
Št. Petru 7, na Poljanah 16, v Ljubljani mesto 17. — Število parcel z
zidanimi in lesenimi gospodarskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško
predmestje 1, v Št. Petru 1. — Število parcel z zidanimi in lesenimi
gospodarskimi ter z zidanimi stanovanjskimi poslopji je znašalo v k. o.
Trnovo 1, v Kapucinskem predmestju 1, v Št. Petru 1, na Poljanah 2. —
Število parcel z zidanimi gospodarskimi in stanovanjskimi poslopji je
znašalo v k. o. Karlovško predmestje 7, v Trnovem 29, v Krakovem 12,
v Gradišču 39, v Kapucinskem predmestju 51, v Št. Petru 83, na Polja-
naih 31, v Ljubljani mesto 47. — Število parcel z zidano-lesenimi stano^-
vanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 3, v Krakovem 1, v Gra-
dišču 1, v Kapucinskem predmestju 1, v Št. Petru 1, na Poljanah 1, v
Ljubljani mesto 4. — Število parcel z zidano-lesenimi stanovanjskimi in
lesenimi gospodarskimi pnjslopji je znašalo v k. o. Karlovško pred-
mestje 1, v Trnovem 1. — Število parcel z zidanimi stanovanjskimi po^
slopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 20, v Trnovem 38, v
Krakovem 57, v Gradišču 19, v Kapucinskem predmestju 10, v Št. Petru
52, na Poljanah 42, v Ljubljani mestu 238. — Število parcel z zidanimi
stanovanjskimi in z lesenimi gospodarskimi poslopji je znašalo v k. O'.
Karlovško predmestje 1, v Trnovem 4, v Krakovem 1, v Gradišču 4,
v Št. Petru 4, na Poljanah 5, v Ljubljani mesto 11. — Število parcel z
drugimi zidanimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 3,
v Trnovem 5, v Krakovem 2, v Gradišču 3, v Kapucinskem pred-
mestju 8, v Št. Petru 6, na Poljanah 3, v Ljubljani mesto 25. — Števillo
(zemljiških) parcel z neošteviljenimi zidanimi poslopji je znašalo v
k. o. Gradišče 4, v Kapucinskem predmestju 7, v Št. Petru 2, na Po-
stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 79
Ijanali 6, v Ljubljani mesto 3. — Skupno število parcel z zidanimi,
stanovanjskimi ali gospodarskimi (ošteviljenimi) poslopji je znašalo v
k. o. Karlovško predmestje 36, v Trnovem 80, v Krakovem 74, v Gra-
dišču 65, v Kapucinskem predmestju 68, v Št. Petru 149, na Poljanah 97,
v Ljubljani mesto 317. — (V katastrskih občinah, kjer posamezne
stavbne kombinacije niso številčno navedene, teh seveda ni bilo.)
Ker so v gornjem pregledu stavbnih parcel in zemljiških parcel
z neošteviljenimi poslopji navedene stavbne parcele z vsemi različnimi
skupki lesenih in zidanih poslopij, so vpisana nekatera števila stavbno-
parcelnih skupin po dvakrat, tako da je treba pri primerjavi seštetega
števila stavbnoparcelnih skupin s šte^'ilom stavbnih parcel v posamezni
katastrski občini vselej upoštevati dvojne navedbe oziroma jih odšteti.
— Število stavbnih parcel potrebuje v treh katastrskih občinah opombe.
K. o. Krakovo ima v protokolu navedenih 77 stavbnih parcel, vendar pa
je zadnja (št. 77) nepozidana oziroma zaznamovana kot dvoriščni pro-
stor; zato ni tu všteta in znaša v teh vrstah število stavbnih parcel v
Kralkovem 76, ne pa 77. K. oi. Kapucinsko predmestje ima v protokolu
kot zadnjo stavbnoparcelno številko 75, vendar pa so na prejšnjih listih
zapisane 3 stavbne parcel© s polovično označbo in enkrat ponovljeno
tekočo stavbnoparcelno številko; zato šteje k. o. Kapucinsko pred-
mestje v gornjem razboru 78 stavbnih parcel, ustrezno dejanskemu
številu. K. o. Ljubljana mesto ima prav tako eno stavbno parcelo s po-
lovično označbo in ponovljeno tekočo stavbnoparcelno številko ter
šteje zategadelj v teh vrstah 342 in ne 341 stavbnih parcel, kakor bi
izhajalo iz zadnje stavbnoparcelno številke v protokolu. — Za pravilno
preverjanje gornjega gradiva gre opomniti še dvoje. Za k. o. Trnovo
je navedeno 5 stavbnih parcel z drugimi (ne stanovanjskimi ali gospo-
darskimi) lesenimi poslopji, naprej pa takisto 5 parcel z drugimi zida-
nimi poslopji. Pri obeh številih je všteta župniščna parcela, ki je ozna-
čena v mapi z rumeno in rdečo barvo; zatorej je šteta dvakrat. Enako
je z dvema drugima lesenima stavbnima parcelama iz k. o. Ljubljana
mesto, ki sta ponovno všteti med druga zidana poslopja. — Opisi
skupin stavbnih parcel so dovolj jasni z delno izjemo parcel s tako
imenovanimi leseno-zidanimi, oziroma z zidano-lesenimi stanovanj-
skimi poslopji. V tem primeru gre za stavbne parcele, na katerih so
po protokolih stanovanjska poslopja, v mapah pa najdemO' zanje rdečo
in rumeno barvo, ki sta na eni ploščici skupaj ali pa ki označujeta na
isti stavbni parceli dve raznobarvni in ločeni, ne stikajoči se ploščici.
Ker so rumene ploščice obakrat vedno dokaj manjše, imamo tu opraviti
z manjšimi lesenimi pritiklinami zidanih stanovanjskih poslopij, kot
n. pr. drvarnice ipd., ki so bile postavljene kot nadaljevanje stano-
vanjskega poslopja ali pa na dvorišču. Ker so te stavbne parcele z zida-
nimi stanovanjskimi poslopji v razloček od drugih tudi rumeno obar-
vane, so štete posebej. — Parcele z neošteviljenimi lesenimi in zidanimi
poslopji so podane v tabeli zaradi popolnega pregleda stavb. To so
80 Angelos Baš
zemljiške parcele z manjšimi gospodarskimi poslopji, ki so imela le
začasnejši pomen in v mapi nimajo svoje stavbne parcele.'
Sestavljeni razbor stavbnih parcel je za ta sestavek predvsem po-
sreden; služi za lažje in natančneje pregledno izračunan je franciscej-
skih stavbnih objektov v Ljubljani. Številčni povzetek vseh tedanjih
stavbnih objektov, stanovanjskih, gospodarskih in drugih, daje ta-
bela L — Za razumevanje nekaj pojasnil. Ker hišne številke ne poda-
jajo resničnega šte\alčnega stanja o vseh poslopjih in ker v ljub-
ljanskem franciscejskem katastru tudi niso zmeraj dovolj uporabne
(n. pr. zamenjave hišne številke lastnikovega bivališča v drugi kata-
strski občini s hišno številko njegove stavbe v katastrski občini, kjer
je tuj; ter tu in tam številčno pretrgane oziroma ponovljene hišne
označbe), in ker hišne številke za etnografijo zavoljo neizraženega
razločka v namenih, za katere se uporabljajo stavbe, tudi niso zadosti
izčrpne, je bolj poučno, če izračimamo, kolikor je iz map in proto-
kolov mogoče, resnično število vseh vrst objektov, s katerim si moremo
ustvariti natančnejšo stavbno podobo takratne Ljubljane, čeprav se
pri tem postavlja ^'prašanje, koliko so katastrski podatki sami dovolj
natančni; vsekakor pa drugega, boljšega vira za to ni na razpolago.
Kot en stanovanjski, gospodarski ali drugi objekt je v tabeli I šteto
vsako poslopje, ki ima v mapi svojo ploščico, ločeno po vmesnem pro^
stom od druge enakobarvne ploščice. Primei-i, kjer je v mapi ena
barvna ploščica, ki je v protokolu zapisana kot stanovanjsko in gospo-
darsko poslopje, so šteti kot po en stanovanjski iii en gospodatski
objekt. Enakobarvne ploščice, četudi so večkrat prevlečene s črtami,
pa so sklenjene, so štete, če so v protokolu označene kot stavba ene
vrste (n. pr. samo kot stanovanjsko ali gospodarsko poslopje), kot en
objekt. To pa zategadelj, ker lahko pomenijo vrisane črte pač le razne
prezidave ali dozidave, kolikor so bile opazne v stavbni sestavi, ne
bodo pa pomenile jKJvečanega števila stavb. Vrh tega je to tudi že
meja, do katere je mogoče zanesljivo računati. Po tem načelu je nadalje
šteto večje število ploščic na eni stavbni parceli, označeni v protokolu
s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, takole: ena, od drugih
ločena ploščica je šteta kot stanovanjski objekt, druge, nesklenjeno
vrisane ploščice pa kot gospodarski objekti, zakaj po vsej verjetnosti
bi se več kot eno stanovanjsko poslopje opremilo v katastru s po-
sebno, novo stavbnoparcelno številko.* (Ti primeri so redki.) Primeri,
kjer sta na stavbni parceli, označeni v protokolu kot gospodarsko po-
slopje, dve raznobarvni ploščici, so šteti kot po en lesen in po en zidan
gospodarski objekt. Stavbnoparcelno neošteviljena lesena in zidana
posllopja so šteta kot gospodarski objekti. Zidane stanovanjske stavbe
' Po ustnem sporočilu finančnega nadsvetnika v pok. tov. Alfonza Gspana
starejšega, ki se mu razen tega zahvaljujem tudi še za razjasnitve spornih
primerov v mapah, razbranih z njegovo pomočjo.
* Po nasvetu upravnika Mestnega arhiva v Ljubljani tov. dr. Sergija Vil-
fana, ki mu gre moja zahvala tudi še za druge nasvete pri tem delu.
Starbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 81
in njihove lesene priükline so štete vsaka zase. — V k. o. Karlovško
predmestje so bili številu stavbnih objektov, kakršno bi izviralo iz
prejšnjega pregleda stavbnih parcel, prišteti po gornjih vidikih 4 zi-
dani gospodarski objekti, v k. o. Trnovo pa je bilo dodanih 5 lesenih
gospodarskih objektov, 2 druga lesena gospodarska objekta in 5 zidani
stanovanjski objekti (župnišče je šteto dvakrat: pri drugih lesenih in
zidanih objektih). V k. o. Krakovo je prištet en zidan stanovanjski
objekt. V k. o. Gradišče sta prišteta 2 lesena gospodarska objekta in
6 zidanih gospodarskih obejktov; v k. o. Kapucinsko predmestje je pri-
štetih 16 zidanih gospodarskih objektov in 6 drugih zidanih objektov;
v k. o. Št. Peter 16 zidanih gospodarskih objektov in 9 zidanih stano-
vanjskih objektov: v k. o. Poljane je prištet 1 lesen gospodarski objekt,
8 zidanih gospodarskih objektov, 1 zidan stanovanjski objekt in 1 drug
zidani objekt; v k. o. Ljubljana mesto sta prišteta 2 zidana gospodarska
objekta, 1 zidan stanovanjski objekt in 1 drug leseni objekt; tu je šteta
neka stavbna parcela s stanovanjskim jwslopjem in kovačnico dvakrat:
kot zidan stanovanjski objekt in kot drug zidani objekt.
Tabela II vsebuje pregled lastnikov stavbnih parcel. Kolikor so
imeli posamezni lastniki v eni katastrski občini po več stavbnih parcel,
so šteti enkrat. Razdelka s kmečkimi in z nekmečkimi stavbnimi last-
niki sta nastala tako: lastniki, ki so v protokolu zapisani kot Bauer,
Wirth, Landwirth, Landmann, Grundbesitzer, Realitätenbesitzer, so
šteti kot kmetje. Vsi drugi: obrtniki, čolnarji, pripadniki intelektualnih
poklicev (zdravniki, odvetniki), plemiči, duhovniki, javne ustanove
kakor tudi lastniki, ki so v protokolih navedeni kot Hausbesitzer,
Hausinhaber, Hausherr, so šteti v razdelek nekmečkih lastnikov stavb-
nih parcel. Pri štetju niso upoštevane manjše nedoslednosti v proto-
kolih.
Tabela III prikazuje kulture tal. Parcele so štete po dejanskem
številu; prištete so tudi parcelne številčne označbe s ponovljeno tekočo
številko in ulomkom: v k. o. Karlovško predmestje 1, v k. o. Trnovo 14,
v k. o. Kapucinsko predmestje 3, v k. o. Št. Peter 7.
Lastniki zemljiških parcel na tabeli IV so sešteti po enakem vidiku
kakor lastniki stavbnih parcel. En lastnik iz k. o. Trnovo, ki je v
protokolu označen kot neznan, je štet v zadnji razdelek.
Tabela V ugotavlja krajevni izvor lastnikoiv ljubljanskih zem-
ljiških parcel.
Oglejmo si natančneje posamezne vrste stavbnih obejktov (ta-
bela I).— Najprej številčno razmerje lesenih stanovanjskih objektov
do zidanih stanovanjskih in do vseh stanovanjskih objektov v posa-
meznih katastrskih občinah.
Prve številke pomenijo lesene stanovanjske objekte, druge zidane
stanovanjske objekte, tretje vse stavbne objekte v posamezni katastrski
občini:
6  Slov. etnograf
82 Angelos Baš
Najvišji, razmeroma visok odstotek lesenih stanovanjskih objektov
je imela k. o. Karlovško predmestje, 8,57 % vseh obejktov. Odstotno
zaporedje zidanih stanovanjskih objektov je: k. o. Krakovo 79,12%,
Ljubljana mesto 72,01 %, Št. Peter 50,67 %, Gradišče 48,85 %, Poljane
48,24 %, Trnovo 47,59 %, Karlovško predmestje 41,45 %, Kapucinsko
predmestje 38,65 %.
Odstotno razmerje med stanovanjskimi — lesenimi in zidanimi —
objekti samimi je:
Za pravilno ocenitev teh razmerij, zlasti za število lesenih stano-
vanjskih objektov manjka neposrednejše primerjalno gradivo. Tu naj
bo opozorjeno na Santoninove zapiske iz 1486, po katerih je štela Škof ja
Loka tedaj »250 zidanih in s skodlami kritih hiš«, v Tržiču pa je bilo
»več hiš iz desk«.^
Razmerje med lesenimi in zidanimi, ošteviljenimi in neoštevilje-
nimi, gospodarskimi objekti po eni strani ter med vsemi gospodar-
skimi objekti in celotnim številom stavbnih objektov po drugi strani
je naslednje (prve številke pomenijo skupno število lesenih gospo-
darskih objektov, druge številke podajajo vse zidane gospodarske
objekte, spodnje celotno število obeh vrst gospodarskih objektov,
tretje pa pomenijo celotno število stavbnih objektov v posamezni ka-
tastrski občini):
= Die Reisetagebücher des Paolo Santonine, ed. R. Egger (Klagenfurt 1947),
str. 83, 89.
stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 83
Zaporedje višine odstotkov lesenih gospodarskih objektov je torej:
k. o. Trnovo 20,48 %, vseh stavbnih objektov, Karlovško predmestje
18,57%, Poljane 11,76%, gt. Peter 9,80%, Gradišče 6,20%, Ljubljana
mesto 3,59 %, Kapucinsko predmestje 3,07 %, Krakovo 1,10 %.
Zaporedje višine odstotkov zidanih gospodarskih objektov pa je:
k. o. Kapucinsko predmestje 49,08 %, Gradišče 39,53 %, Št. Peter 37,16 %,
Poljane 37,06 %, Karlovško predmestje 25,71 %, Trnovo 20,48 %, Ljub-
ljana mesto 16,51 %, Krakovo 16,48 %.
Zaporedje višine odstotkov vseh — lesenih in zidanih — gospodar-
skih objektov znaša: k. o. Kapucinsko predmestje 52,15%, Poljane
48,82%, gt. Peter 46,96%, Gradišče 45,73 %, Karlovško predmestje
44,28 %, Trnovo 40,96 %, Ljubljana mesto 20,10 %, Krakovo 17,58 %.
Odstotno razmerje med gospodarskimi lesenimi (prve številke) in
zidanimi objekti (druge številke) je:
Razmerje med gospodarskimi (lesenimi in zidanimi) in stanovanj-
skimi (lesenimi in zidanimi) ter vsemi stavbnimi objekti (številčni
stolpci po prejšnjem redu) v posameznih katćistrskih občinah je na-
slednje:
84 Angelos Baš
V Kapucinskem predmestju in na Poljanah je odstotek vseh go-
spodarskih objektov višji kakor odstotek vseh stanoviinjskih objektov.
Odstotek stanovanjskih objektov močno prevladuje nad odstotkom
gospodarskih objektov v Krakovem in v Ljubljani mesto. V drugih
katastrskih občinah so presežki odstotkov stanovanjskih objektov nad
odstotki gospodarskih objektov razmeroma majhni. Prav tako tudi
v vseh ljubljanskih predmestjih skupaj. Šele sešteto razmerje za vso
Ljubljano, s k. o. Ljubljana mesto vred, izkazuje nekaj večji razloček
odstotkov med gospodarskimi in stanovanjskimi objekti.
Će seštejemo vse vrste lesenih (prve) in zidanih stavbnih objektov
(druge številke) v franciscejski Ljubljani, dobimo tole podobo:
Po odstotkih lesenih stavbnih objektov se vrste ljubljanske ka-
tastrske občine: Trnovo 28,92 %, Karlovško predmestje 28,57 %, Poljane
12,35 %, Št. Peter 10,14 %, Gradišče 9,29 %, Ljubljana mesto 5,26%, Ka-
pucinsko predmestje 3,68     Krakovo 2,20
" Številčni razvoj ljubljanskih stavbnih objektov, ne glede na različne
njihove funkcije, še ni zadostno obdelan. Predvsem ni bilo vselej dovolj raz-
loženo stališče, po katerem so v vsakokratnem viru sešteti objekti, oziroma
stališče, po katerem jih je seštel pisec. Vprašanje je, koliko so viri razpolož-
ljivi in izkoriščeni. — Tukaj je podan pregled o dosedanjih teh ugotovitvah
v slovstvu. A. Müllner, Die Zukunft der Stadt Laibach, Argo IV (1895), str.
107 si., je izračunal, da je v začetku 17. stoletja štela Ljubljana znotraj in
zunaj obzidja okrog 500 hiš, kar se sklada s poznejšimi Valvasorjevimi po-
datki. V prvih desetletjih 18. stoletja se stavbno število takisto ni dosti pove-
čalo. Za 1770 je dognal I. Vrhovec v ljubljanskem mestu 358 hišnih številk
(I. Vrhovec. Die erste Häusernummerierung Laibachs, Mitteilungen des Muse-
alvereins für Krain XV (1902), str. 161 si.). Po cerkveni statistiki je imela
Ljubljana s Spodnjo Šiško 1782 1001 oziroma 1009 hiš (F.Zwitter, Razvoj ljub-
ljanskega teritorija. Geografski vestnik V—VI [1929/30], str. 152), 1788 po kon-
Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 85
Tem ugotovitvam je treba dodati podatke iz tabele TI. Odstotno
razmerje kmečkih in nekmečkih lastnikov stavbnih parcel je v nasled-
njem zaporedju: Št. Peter 26,4 % : 73,6 %, Kapucinsko predmestje 20,2 %
proti 79,8 %, Karlovško predmestje 20 % : 80 %, Gradišče 7,8 % : 92,2 %,
Poljane 7,4 %: : 92,6 %, Ljubljana mesto 4 % : 96 %, Krakovo 1,4 % proti
98,6 %, Trnovo 1,2 % : 98,8 %.
V k. o. Karlovško predmestje je 21 lastnikov stavbnih parcel sta-
novalo drugod. Iz zadnjega, nekmečkega razdelka je stanovalo 8 last-
nikov v k. o. Ljubljana mesto, 7 pa v Kurji vasi (v katastru sodi Kurja
vas sicer neposredno v k. o. Karlovško predmestje, vendar pa se v pro-
tokolih hkrati vedno natančno loči od Karlovškega predmestja; zato je
ta razloček ohranjen tudi v vseh pregledih teh vrst). Prav tako je sta-
novalo v Kurji vasi 5 kmečkih stavbnoparcelnih lastnikov; 1 kmečki
lastnik je bil iz Štepanje vasi. — V k. o. Trnovo so bili razen dveh
»hišnih posestnikov« iz Krakovega in Gradišča ter razen i gostilničarja
in 1 tkalca s Studenca oziroma iz Št. Petra vsi lastniki stavbnih parcel
iz k. o. Trnovo. — V k. o. Krakovo so bili z izjemo komende, magistrata
in 1 trgovca iz k. o. Ljubljana mesto vsi lastniki stavbnih parcel Kra-
kovčani. — V k. o. Gradišče so bili poleg deželnih stanov in magistrata
vsi lastniki parcel iz Gradišča. — V k. o. Kapucinsko predmestje so
bile vse stavbne parcele v lasti tamkajšnjih prebivalcev. — V k. o.
Št. Peter so bile šentpetrske vse parcele z izjemo škofijske parcele in
dveh parcel, ki sta pripadali dvema pivovarjema iz k. o Kapucinsko
predmestje. — V k. o. Poljane so stanovali drugod 4 lastniki stavbnih
parcel: 1 kmet je bil iz Št. Petra, medtem ko so bili iz k. o. Ljubljana
mesto 1 kramar, 1 sedlar in magistrat. (Javne ustanove kot lastniki
stavbnih parcel so štete ne glede na redke nedoslednosti v protokolih
v katastrske občine, kjer so služile svojim namenom.)^
skripciji 938 hiš (I. Vrhovec, Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach
Laibach 1886], str. 211). — Isti, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih
Ljubljana 1886], str. 279), 1808 pa 861 hiš (F. Zwitter, nav. delo, str. 152). Od
1823 naprej poznamo C. Malovrhove izsledke, ki izvirajo iz seštetih hišnih
številk v franciscejskih katastrskih protokolih, iz repertorijev krajev in iz
originalnih kontrolnih spiskov popisa prebivalstva 1931. Po teh računih je
štela Ljubljana skupaj s Sp. Šiško in Starim Vodmatom 1825 938 hiš, 1869
1114 hiš, 1890 1329 hiš, 1910 1990 hiš in 1931 2935 hiš. K temu velja vzporediti
J. Rusove izsledke. Prebivalstvo in obseg francoske Ljubljane v primeri z
današnjo, Geografski vestnik III (1927), str. 103 sL — Iz L Vrhovčevih knjig,
na nav. mestu, poznamo še število hiš za posamezna ljubljanska predmestja
1788: Karlovško predmestje je imelo 27, Poljane 83, Št. Peter 155, Kapucinsko
predmestje 66, Gradišče 83, Krakovo 81, Trnovo 85 in Ljubljana mesto 358 hiš.
— Za različno stavbno gradivo smo pred 1825 navezani doslej na Valvasorjevo
sporočilo, da »so hiše v Krakovem slabe, lesene, slične kmetskim kockam« (po:
A. Melik, Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik V—VI 11929/30], str. 135), in na
odločbo deželnega glavarstva z dne 2. julija 1768, po kateri se od tedaj naprej
niso smele v Ljubljani »postavljati nove lesene stavbe ali skodlaste strehe;
stare, že obstoječe lesene stavbe... pa se niso smele več popravljati...«
(ODAS, stanovski spisi, fase. 68).
' Navedbe tabe e III je treba vzporediti s številom prebivalstva. L. Pipp,
Razvoj števila prebivalstva Ljubljane in bivše vojvodine Kranjske, Kronika
86 Angelos Baš
V k. o. Karlovško predmestje so bili lastniki lesenih stanovanjskih
objektov: 1 »hišni posestnik« iz k. o. Karlovško predmestje ter 1 »hišni
posestnik« in 4 kmetje iz Kurje vasi. — Y k. o. Trnovo so bili lastniki
lesenih stanovanjskih objektov i tkalec iz k. o. St. Peter, 1 gostilničar
iz k. o. Trnovo in 1 gostilničar s Studenca. — V k. o. Gradišče so bili
lastniki lesenih stanovanjskih objektov 1 »hišni posestnik«, 1 trgovec
s slanino in i gostilničar, visi iz k. o. Gradišče. — Kolikor je bilo mogoče
ugotoviti, ni bilo v nobenem teh objektov gostačev.*
Razmerje med kmečkimi in nekmečkimi lastniki lesenih stanovanj-
skih objektov, ki so zaradi posebne etnografske zanimivosti lesenih
stanovanjskih objektov v franciscejski Ljubljani označeni natančneje,
je 4 :8. K temu pa je treba pripomniti, da je 5 lesenih stanovanjskih
objektov iz Kurje vasi, od koder so vsi kmečki lastniki lesenih stavbnih
objektov, ki je pomenila tedaj odročno naselje, tako da v protokolih ni
vpisana kot neposreden predel k. o. Karlovško predmestje, četudi je
spadala tjakaj, temveč je označevana posebej. Poudariti velja število
in poklic nekmečkih lastnikov lesenih stanovanjskih objektov.
Kmečkim lastnikom je pripadalo skupaj 17 lesenih gospodarskih
objektov, nekmečkim lastnikom pa 108. Samo v predmestjih je bilo
v kmečki lasti 16, v nekmečki lasti pa 94 lesenih gospodarskih objektov.
V k. o. Ljubljana mesto je bilo 14 lesenih gospodarskih objektov v ne-
kmečki lasti, 1 leseni gospodarski objekt pa v kmečki lasti. Kmečki
lastniki iz okoliških vasi so imeli v ljubljanskih katastrskih občinah
3 lesene gospodarske objekte (vse v k. o. Karlovškoi predmestje), medtem
ko so imeli okoliški nekmečki lastniki v ljubljanskih katastrskih ob-
činah 1 leseni gospodarski objekt. — Kmečki kakor tudi nekmečki
lastniki lesenih gospodarskih objektov so bili po veliki večini iz iste
katastrske občine, kjer so imeli ta poslopja. Le v k. o. Karlovško pred-
mestje so imeli 6 lesenih gospodarskih objektov nekmečki lastniki iz
k. o. Ljubljana mesto, 1 leseni gospodarski objekt je imel okoliški ne-
kmečki lastnik, 3 leseni gospodarski objekti pa so bili v lasti kmetov
iz okolice. V k. o. Trnovo je bilo 5 lesenih gospodarskih objektov v rokah
nekmečkih lastnikov iz drugih ljubljanskih predmestij, 5 pa v rokah
nekmečkih lastnikov iz k. o. Ljubljana mesto. V k. o. Št. Peter je imel
1 leseni gospodarski objekt nekmečki lastnik iz drugega ljubljanskega
slovenskih mest II (1955), str. 67 si., z vsem zadevnim slovstvom, je ugotovil,
da je štela Ljubljana v času 1820—1829 v povprečju, z vojaki in tujci, 12.495
prebivalcev. — Arhivalno gradivo o tem vprašanju, od začetka 18. stoletja
naprej, tudi glede na socialne skupine prebivalstva, bo obdelal v pripravljeni
vsestranski obravnavi ljubljanske zgodovine arhivar Mestnega arhiva v Ljub-
ljani tov. dr. Vladimir Valenčič. — Podatkov o skupinah ljubljanskega prebi-
valstva v času in v smeri, ki prihaja tu v poštev, še ni. Za konec 18. stoletja,
za 1788 je izračunal I. Vrhovec, Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach,
str. 211, da je bilo med 10.047 takratnimi prebivalci, ki jih je imela Ljubljana,
217 kmetov: v Karlovškem predmestju 10, na Poljanah 17, v St. Petru 50, v
Kapucinskem predmestju 4, v Gradišču 7, v Krakovem 58, v Trnovem 62, v
mestu pa 9.
* V. Fabjančič, Knjiga hiš (v tipkopisu; Mestni arhiv v Ljubljani).
Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 87
predmestja. V k. o. Poljane so bili 3 leseni gospodarski objekti v lasti
nekmečkih lastnikov iz k. o. Ljubljana mesto. — Vsi drugi leseni gospo-
darski objekti so pripadali lastnikom iz iste katastrske občine.
Zidanih gospodarskih objektov so imeli kmečki lastniki 52, nekmečki
lastniki pa 388. V predmestjih so imeli kmetje 50 zidanih gospodarskih
objektov, nekmečki lastniki pa 32L V k. o. Ljubljana mesto je bilo
5 zidanih gospodarskih objektov v kmečki lasti, 64 zidanih gospodar-
skih objektov pa v nekmečki. V ljubljanskih katastrskih občinah je
bilo v lasti okoliških lastnikov samo 6 zidanih gospodarskih objektov
(1 v kmečki, 5 v nekmečki lasti), in to v k. o. Karlovško predmestje.
Poleg omenjenega zidanega gospodarskega objekta v k. o. Karlovško
predmestje in 1 zidanega gospodarskega objekta v k. o. Št. Peter so pri-
padali vsi kmečki zidani gospodarski objekti lastnikom iz istih katastr-
skih občin. Nekmečki zidani gospodarski objekti pa so; imeli nekaj
lastnikov iz drugih katastrskih občin. V k. o. Karlovško predmestje je
bil razen navedenih 5 zidanih gospodarskih okoliških nekmečkih last-
nikov 1, ki je pripadal nekmečkemu lastniku iz k. o. Ljubljana mesto.
V k. o. Trnovo je imelo 14 zidanih gospodarskih objektov lastnike iz
drugih ljubljanskih predmestij. V k. o. Krakovo sta spadala 2 zidaua
gospodarska objekta lastnikoma v k. o. Ljubljana mesto. V k. o. Št. Peter
je imel 1 lastnik iz drugega ljubljanskega predmestja 1 zidan gospodar-
ski objekt, v k. o. Poljane pa so bili 3 zidani gospodarski objekti v lasti
ljubljanskih meščanskih lastnikov. Vsi drugi zidani gospodarski objekti
so pripadali lastnikom iz istih katastrskih občin.
Ob kratkem: leseni prav kakor zidani gospodarski objekti so imeli
lastnike praviloma iz istih, bližnjih mestnih predelov. Primeri lesenih
in zidanih gospodarskih objektov, ki bi imeli lastnike iz drugih, oddalje-
nejših okolišev, šo bili izjemni.
Za zemljiško podobo franciscejske Ljubljane je treba uporabiti naj-
prej zemljiške parcele (tabela 111). — V k. o. Karlovško predmestje je
tvorila kulture tal 601 zemljiška parcela (94.1 %) od skupnega števila
644 zemljiških parcel; v k. o. Trnovo 1703 zemljiške parcele (98.3 %) od
skupnega števila 1731 zemljiških parcel; v k. o. Krakovo 78 zemljiških
parcel (95.1 %) od skupnega števila 82 zemljiških parcel; v k. o. Gra-
dišče 167 zemljiških parcel (93.3 %) od skupnega števila 179 zemljiških
parcel; v k. o. Kapucinsko predmestje 133 zemljiške parcele (79.1%)
od skupnega števila 168 zemljiških parcel; v k. o. Št. Peter 488 zemljiških
parcel (90 %) od skupnega števila 542 zemljiških parcel; v k. o. Poljane
286 zemljiških parcel (91.3 %) od skupnega števila 313 zemljiških parcel;
v vseh ljubljanskih predmestjih 3456 zemljiških parcel (94.3 %) od skup-
nega števila 3659 zemljiških parcel; v k. o. Ljubljana mesto 145 (93.5 %)
od skupnega števila 155 zemljiških parcel; za vso Ljubljano 3601 (94.1 %)
od skupnega števila 3814 zemljiških parcel. — Zemljiške parcele, ki niso
pomenile talnih kultur, so bile povečini ceste ali poti. — Odstotno za-
poredje največje površine zemljiških kultur v posameznih ljubljanskih
katastrskih občinah je tole: Trnovo 98.3 %, Krakovo 95.1 %, Karlovško
88 Angelos Baš
predmestje 94.1 %, Ljubljana mesto 93.5 %, Gradišče 93.3 %, Poljane
91.3 %, gt. Peter 90 %, Kapucinsko predmestje 79.1 %. — Kulture zele-
njadnih vrtov, njiv in sadovnjakov v takratni Ljubljani kažejo naslednje
odstotke. Zelen jadni vrtovi: število teh parcel je znašalo v vseh kata-
strskih občinah 526 (100 %), odstotki v posameznih katastrskih občinah
pa so: Trnovo 25.5 (134), Ljubljana mesto 16.8 % (589), St. Peter 14.2 %
(75), Poljane 13.7 % (72), Krakovo 12.3 % (64), Gradišče 7.4 % (39), Kapu-
cinsko predmestje 5.5 %, (29), Karlovško predmestje 4.6% (24). Njive:
število teh parcel je znašalo v vseh katastrskih občinah 646 (100 %),
odstotki v posameznih katastrskih občinah pa so: St. Peter 42.8 % (277),
Trnovo 16.9% (109), Poljane 14.2%; (92), Kapucinsko predmestje 10.4%
(67), Karlovško predmestje 7.3 % (47), Gradišče 6.8 fc (44), Krakovo
1.6% (10), Ljubljana mesto —. Sadovnjaki: število teh parcel je znašalo
66 (100 %), odstotki v posameznih katastrskih občinah pa so: St. Peter
45.4 % (30), Karlovško in Kapucinsko predmestje po 16.7 % (11), Trnovo
12.1 % (8), Gradišče 9.1 % (6), Krakovo, Poljane, Ljubljana mesto —.
— Pri kulturi travnikov imamo naslednje številčno zaporedje teh parcel:
Trnovo 1190, Karlovško predmestje 498, Gradišče 73, Poljane 66, Sent
Peter 41, Ljubljana mesto 27, Kapucinsko predmestje 12, Krakovo 3.
Pri kulturi pašnikov pa: Trnovo 262, St. Peter 65, Poljane 56, Ljubljana
mesto 29, Karlovško predmestje 21, Kapucinsko predmestje 14, Gra-
dišče 5, Krakovo 1.
Na ljubljanskem, predvsem južnem predelu nahajamo veliko število
kmečkih zemljiščnih lastnikov (tab. IY).^ — Zaporedje odstotnega raz-
merja med kmečkimi in nekmečkimi lastniki v posameznih katastrskih
občinah je: Št. Peter 45.9 % : 54.1 %, Karlovško predmestje 45.1 % :
54.9 %> Gradišče 42.8 % : 57.2 %, Trnovo 39.8 % : 60.2 %, Kapucinsko
predmestje 26 % : 74 %, Poljane 6.5 %: 93.5 %, Krakovo 3.1%: 96.9%,
Ljidjljana mesto 1 % : 99 %. — Razmerje 558 (37.7 %) : 921 (62.3 %) med
kmečkimi zemljiščnimi lastniki v predmestnih katastrskih občinah in
razmerje 559 (35.5 %) : 1016 (64.5 %) v vseh ljubljanskih katastrskih
občinah odseva pomembno kmečko potezo v takratnem ljubljanskem
agrarnem življenju.
Medtem ko so izvirali lastniki lesenih in zidanih gospodarskih ob-
jektov večidel iz istih katastrskih občin, ki so imeli v njih ta poslopja,
pa so lastniki zemljiških parcel, zlasti kmetje, pogostokrat od drugod
(tab. V). Tako je od skupnega števila 559 kmečkih zemljiščnih lastnikov
454 iz okoliških vasi, iz ljubljanskih katastrskih občin pa jih je 105;
le eden je iz k. o. Ljubljana mesto. Nekmečkih okoliških lastnikov je 45,
' Veliko število kmečkih zemljiščnih lastnikov in njihov izvor iz okoliških
vasi je razložil A. Melik, Kolonizacija Ljubljanskega Barja (Ljubljana 1927),
str. 12: Od 80. let 18. stoletja naprej, še preden so se končala vsa izsuševalna
dela na Barju, je ljubljanski magistrat »hitel oddajati osušeno zemljišče svo-
jim meščanskim posestnikom in kmetom iz bližnjih, največ posavskih vasi,
da ga obdelujejo«. Kar zadeva označbe zemljiških parcel v franciscejskih
protokolih, se je po A. Meliku razdeljeni barjanski svet skoraj vseskozi »ozna-
čeval za vlažne travnike« (str. 12).
stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 89f,
iz ljubljanskih katastrskih občin pa jih je 971 (95 iz k. o. Ljubljana
mesto). Pri kmečkih lastnikih zemljiških parcel je imelo največ okoli-
ških lastnikov zemljišča v k. o. Trnovo (229), nato v k. o. Karlovško
predmestje (158), v k. o. Št. Peter (33), v k. o. Gradišče (24) in v k. o.
Kapucinsko predmestje (10). Edinole v k. o. Krakovo in v k. o. Ljubljana
mesto ni bilo nobenega okoliškega kmečkega lastnika zemljiških parcel.
Pri nekmečkih okoliških zemljiških lastnikih je zaporedje drugačno:
k. o. Karlovško predmestje 24, Trnovo 14, Gradišče 3, Št. Peter 2, Kapu-
cinsko predmestje in Ljubljana mesto po 1, Krakovo —. Tudi lastniki
iz ljubljanskih katastrskih občin mnogokdaj niso imeli zemljiških parcel
v isti katastrski občini, ki so v njej prebivali (nadrobneje gl. lab. V).
Povzetek. Vsa Ljubljana je štela po franciscejskem katastru
1503 stavbne objekte. Od tega je bilo 0.79 % lesenih stanovanjskih ob-
jektov, 0.93 % lesenih pritiklin zidanih stanovanjskih objektov, 8.33 %
lesenih gospodarskih objektov, 0.67 % drugih lesenih objektov, 55.82 %
zidanih stanovanjskih objektov, 29.27 %i zidanih gospodarskih objektov
in 4.19 % drugih zidanih objektov. — Od stanovanjskih objektov je bilo
1.41 % lesenih, 98.59 % pa zidanih. — Od gospodarskih objektov je bilo
22.12 %; lesenih, 77.88 % pa zidanih. — Glede na celotno število stavbnih
objektov v franciscejski Ljubljani je bilo vseh stanovanjskih (lesenih in
zidanih) objektov 56.61 %, vseh gospodarskih (lesenih in zidanih) ob-
jektov pa je bilo 37.60 %. — Vseh tedanjih ljubljanskih lesenih (stano-
vanjskih, gospodarskih in drugih) objektov je bilo 10.72 %, vseh zidanih
(stanovanjskih, gospodarskih in drugih) objektov pa 89.28 %.
Vsa Ljubljana je štela po franciscejskem katastru 993 stavbnih
parcel in 833 lastnikov stavbnih parcel; kmečkih lastnikov je bilo 10.2 %,
nekmečkih lastnikov pa 89.8 %. — Kmečki lastniki lesenih stanovanj-
skih objektov so bili 4, nekmečkih lastnikov lesenih stanovanjskih ob-
jektov pa je bilo 8.
Leseni prav kakor zidani gospodarski objekti so imeli lastnike pra-
viloma iz istih, bližnjih mestnih predelov. Drugačni primeri so bili
izjemni.
Od 125 lesenih gospodarskih objektov jih je pripadalo kmečkim
lastnikom 17, nekmečkim lastnikom pa 108. — Od 440 zidanih gospo-
darskih objektov jih je pripadalo kmečkim lastnikom 52, nekmečkim
lastnikom pa 388.
Takratna Ljubljana je imela 3814 zemljiških parcel; od tega
526 parcel z zelenjadnimi vrtovi, 712 s travniki in 1198 z vlažnimi
travniki, 646 z njivami, 193 s pašniki in 260 z vlažnimi pašniki ter 66
s sadovnjaki. Odstotek zemljiških parcel s talnimi kulturami znaša
94.1 %.
Lastnikov zemljiških parcel je bilo 1575. Kmečkih lastnikov je bilo
35.5%, nekmečkih lastnikov pa 64.5%. — Precejšnje je bilo število
zemljiščnih lastnikov iz okolice. Od 559 kmečkih lastnikov jih je bilo
90 ¦ Angelos Baš
454 iz okoliških vasi, od 1016 nekmečkih lastnikov pa jih je bilo iz
okolice 45.
Pregled vseh takratnih ljubljanskih predmestij skupaj kaže tole
stavbno in zemljiško podobo. — Vsa predmestja so štela 1085 stavbnih
objektov. Od tega je bilo l.f 1 % lesenih stanovanjskih objektov, 0.92 %
lesenih pritiklin zidanih stanovanjskih objektov, 10.14% lesenih gospo-
darskih objektov in 0.65% drugih lesenih objektov; 49.59% zidanih
stanovanjskih objektov, 34.18 % zidanih gospodarskih objektov in 3.41 %
drugih zidanih objektov. — Od predmestnih stanovanjskih objektov je
bilo 2.18 % lesenih, 97.82 % pa zidanih. — Od tamkajšnjih gospodarskih
objektov je bilo 22.88 % lesenih, 77.12 % pa zidanih. — Glede na celotno
število stavbnih objektov v franciscejskih ljubljanskih predmestjih je
bilo vseh stanovanjskih (lesenih in zidanih) objektov 50.70 %, vseh go-
spodarskih (lesenih in zidanih) objektov pa 44.32 %. — Vseh takratnih
predmestnih lesenih (stanovanjskih, gospodarskih in drugih) objektov
je bilo 12.82 %, vseh zidanih (stanovanjskih, gospodarskih in drugih)
objektov pa 87.18 %.
Predmestja so štela 651 stavbnih parcel in 558 lastnikov teh stavb-
nih parcel; kmečkih lastnikov je bilo 13.3 %, nekmečkih pa 86.7 %.
Vsi ljubljanski leseni stanovanjski objekti so bili v predmestjih.
V ljubljanskih predmestjih je bilo 110 lesenih gospodarskih ob-
jektov od 125 v vsej Ljubljani. Od teh 110 jih je bilo 16 v kmečki lasti.
Od vseh 440 ljubljanskih zidanih gospodarskih objektov jih je bilo
v predmestjih 371. Kmečkim lastnikom jih je pripadalo 50.
Takratna ljubljanska predmestja so imela 3659 od vseh 3814 ljub-
ljanskih zemljiških parcel; od tega 437 parcel z zelenjadnimi vrtovi,
685 s travniki in 1198 z vlažnimi in z mahom pokritimi travniki, 646 z
njivami, 164 s pašniki in 260 z vlažnimi pašniki ter 66 s sadovnjaki.
Odstotek parcef s talnimi kulturami je znašal 94.3 %.
Lastnikov zemljiških parcel je bilo v predmestjih 1479 od 1575 v
vseh ljubljanskih katastrskih občinah. Kmečkih lastnikov je bilo 37.7 %,
nekmečkih lastnikov pa 62.3%. — Vsi lastniki, ki so bili iz okolice in
so imeli v Ljubljani svoja zemljišča, so imeli te svoje parcele v pred-
mestnih katastrskih občinah (454 kmetov in 45 nekmetov).
Ce te izsledke nadrobneje pregledamo, dobimo naslednje sklepe.
(Čeprav nimamo primerjalnega gradiva te vrste iz drugih, zlasti mestnih
naselij, tako da nimajo spodnja dognanja določenih razmerij do drugih
naših mest ali naselij nasploh, pa že navedene ugotovitve mnogo govore
o kmečkem oziroma razvojno preprostejšem deležu ljubljanskega stavb-
nega in zemljiškega značaja v franciscejski dobi.)
Ce predpostavljamo za gospodarske objekte poslopja, ki so rabila
po vsem sodeč večinoma le kmečkim oziroma poljedelskim namenom,
je njihov odstotek (37.60 %) za vso Ljubljano kot mesto razmeroma
visok, zlasti še, ker ni mnogo nižji kakor odstotek stanovanjskih objektov
(56.61 %). Iz prav tega razloga je takisto visok odstotek lesenega dela
Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 91
gospodarskih objektov (22.12 %), medtem ko je pri stanovanjskih ob-
jektih odstotek lesenih neznaten (1.41 %, za predmestja pa 2.18 %).
Kajpak imajo najmočnejši kmečki značaj predmestne katastrske občine,
saj tvorijo tamkaj gospodarski objekti (v celoti in v povprečju) 44.32 %
vseh objektov, stanovanjskih pa je samo nekaj več, t. j. 50.70%. Od vseh
ljubljanskih katastrskih občin je imelo (odstotno) največ gospodarskih
objektov Kapucinsko predmestje (52.15 %), nato Poljane (48.82 %) in
Št. Peter (46.96 %), najmanj — manj ko k. o. Ljubljana mesto (20.10 %)
— pa Krakovo (17.58 %). Razen Krakovega in Trnovega (40.96 %) imajo
vse druge predmestne katastrske občine odstotek, ki je višji ko povprečje
gospodarskih objektov v predmestjih, v celotnem ljubljanskem okviru
(37.60 %) pa sta pod povprečjem — kot rečeno — Krakovo in Ljubljana
mesto. Kar zadeva pri gospodarskih objektih lesene objekte, je njihovo
število ponekod prav pomembno. Tako je v Trnovem, ki izkazuje raz-
meroma nizek odstotek gospodarskih objektov, polovica gospodarskih
objektov lesenih. Zanimivo je, da znaša v k. o. Ljubljana mesto odstotek
lesenega dela gospodarskih objektov (17.85 %) več kakor pa v Krakovem
(6.25 %), v Kapucinskem predmestju (5.88 %) ali v Gradišču (13.55 %).
V predmestjih je bilo v celoti oziroma povprečno 22.88 % gospodarskih
objektov lesenih (nekaj manj kot četrtina); pod tem povprečjem je bil
poleg Krakovega, Kapucinskega predmestja in Gradišča tudi Št. Peter
(20.86 %). Za vso Ljubljano s povprečkom 22.12 % od vseh gospodarskih
objektov je izpod povprečja še k. o. Ljubljana mesto. — Odstotek lesenih
stanovanjskih objektov je bil kaj majhen; izjema je bilo le Karlovško
predmestje, kjer je 8.57 % lesenih stanovanjskih objektov, od samih sta-
novanjskih objektov pa je bilo lesenih 17.17 %. — Številnejši so bili
leseni objekti vseh vrst: 10.72 % je bilo takrat v vsej Ljubljani lesenih
stavb. Predmestja niso imela bistveno višjega odstotka (12.82 %). Daleč
največ lesenih objektov je bilo v Trnovem in v Karlovškem predmestju
(28.92 %, 28.57%, torej malone tretjina vseh objektov). Drugod, z iz-
jemo Št. Petra in Poljan (10.14%, 12.35%), pa je bilo lesenih objektov
zelo malo.
Odstotek kmečkih lastnikov stavbnih parcel za vso Ljubljano je bil
10.2 %, ki ga ni mogoče oceniti niti kot številnega niti kot neznatnega.
Nekaj večji je odstotek za predmestja, 13.3 %. Prvo in drugo povprečje
prekašajo Št. Peter (26.4 %), Kapucinsko predmestje (20.2 %) in Kar-
lovško predmestje (20%). Drugod je kmečkih stavbnih parcelnih last-
nikov mnogo manj; v k. o. Ljubljana mesto jih je več (4%) kakor pa
v Trnovem (1.2 %) in v Krakovem (1.4 %), ki imata kot predmestni
katastrski občini nenavadno malo kmečkih stavbnih lastnikov.
Pomembno je, da so v franciscejski Ljubljani prevladovali pri le-
senih stanovanjskih objektih, ki so bili vsi v predmestjih, nekmečki
lastniki nad kmečkimi (8 : 4).
Zemljiške kulture so bile v glavnem povsod enake. Največ je bilo
travnikov, nato pašnikov ter njiv in zelenjadnih vrtov, najmanj pa je
bilo sadovnjakov.
92 Angelos Baš
Vsekakor je bilo število tedanjih ljubljanskih kmečkih zemljiščnih
lastnikov veliko; v vsej Ljubljani 35.5 %, v vseh predmestjih pa 37.7 %,
kar pomeni več ko tretjino vseh zemljiščnih lastnikov. Pri dveh kata-
strskih občinah je dosegel odstotek kmečkih zemljiščnih lastnikov skoraj
polovico: v Št. Petru (45.9 %) in v Karlovškem predmestju (45.1 %).
Dokaj kmečko določeni značaj takratnega agrarnega življenja v
Ljubljani spričuje tudi število okoliških kmečkih lastnikov, ki so imeli
v ljubljanskih katastrskih občinah svoja zemljišča: od 559 jih je bilo
454 iz okoliških vasi. V Karlovškem predmestju, Trnovem in v Gradišču
je bilo okoliških kmečkih lastnikov vse več ko ljubljanskih (11 : 158,
17 : 229, 9 : 24).
Gospodarskih objektov je bilo v franciscejski Ljubljani — kot po-
vedano — 37.60 % proti 56.61 %¦ stanovanjskim. Po odstotkih je bilo
gospodarskih objektov največ v Kapucinskem predmestju, ki more ve-
ljati tako kot najbolj kmečko določeni ljubljanski predel v tem času
(52.15% vseh objektov), pred Poljanami (48.82%) in Št. Petrom (46.96%).
Ne mnogo manj ko polovico vseh objektov tvorijo gospodarski objekti
v drugih katastrskih občinah, razen v k. o. Ljubljana mesto (20.10%) in
v Krakovem (17.58 %), ki se smeta označiti kot vsekakor najmanj kmečki
katastrski občini v LjiJjljani. — Vzporedno s tem je treba omeniti, da
je bilo v Kapucinskem predmestju najmanj stanovanjskih objektov
(38.65 % vseh tamkajšnjih stavbnih objektov), največ pa jih je bilo v
Krakovem (79.12 %) in v k. o. Ljubljana mesto (72.10 %). Krakovo je bilo
potemtakem takrat mestna četrt z manj kmečko določenim značajem
kakor mestno središče.
Lastniki stavbnih parcel oziroma stavbni lastniki kažejo v glavnem
isto sliko kakor gospodarski objekti. Največ kmečkih stavbnoparcelnih
lastnikov je bilo v Št. Petru (26.4% ali četrtina), v Kapucinskem pred-
mestju pa je bilo kmečkih teh lastnikov nekoliko manj (20.2 % ali pe-
tina); prav tako tudi v Karlovškem predmestju (20% ali petina).
Glede obsega zemljiških parcel prednjačila Trnovo in Karlovško
predmestje, medtem ko imajo druge katastrske občine precej manj
zemljišč.
Zemljiških kmečkih lastnikov je ponovno največ v Št. Petru (45.9 %),
neznatno manj jih je v Karlovškem predmestju (45.1 %) — torej malone
polovica — ne zaostajata pa Gradišče (42.8 %) in Trnovo (39.8 %),
medtem ko jih je v Kapucinskem predmestju samo četrtina (26 %). —
Pri številu zemljišč in zemljiščnih kmečkih lastnikov v Trnovem, v
Karlovškem predmestju in deloma tudi v Gradišču je treba upoštevati
— kot že povedano — magistralna oddajanja osuševanih barjanskih
zemljišč kmetom iz okoliških vasi, ki so jih dobili prav v teh katastr-
skih občinah, kar potrjuje takisto še dejstvo, da je bilo posebno v Trno-
vem število gospodarskih objektov in kmečkih stavbnoparcelnih, pa tudi
zemljiških lastnikov razmeroma nizko. — Tako ugotavljamo za naj-
p risinejše ljubljanske kmečke okoliše v franciscejski dobi Št. Peter in
Kapucinsko predmestje.
stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 93
Ce natančneje pregledamo preprostejši delež takratnih ljubljanskih
stavb, spoznamo: desetina vseh stavbnih objektov (10.72 %) je bila le-
sena. Največ lesenih objektov je bilo v Trnovem (28.92 %) in v Karlov-
škem predmestju (28.57 %), z drugimi besedami: skoraj tretjina vseh
objektov. Druge, četudi bolj kmečko določene katastrske občine izdatno
zaostajajo: Poljane, Št. Peter in Gradišče jih imajo nekako desetino
(12.35 %, 10.14 %, 9.29 %). Zlasti zanimivo je, da je bilo v Krakovem
(2.20 %) in v Kapucinskem predmestju (3.68 %) vseh lesenih objektov
manj kakor pa v k. o. Ljubljana mesto (5.26 %).
Lesenih stanovanjskih objektov je bilo v Ljubljani tačas kaj malo
(0.79 % vseh oziroma 1.41 % vseh stanovanjskih objektov). Znatnejši je
bil le odstotek v Karlovškem predmestju (8.57 % vseh oziroma 17.17 %
vseh tamkajšnjih stanovanjskih objektov).
Gospodarski objekti so bili večkrat leseni: od 37.60 % ljubljanskih
stavbnih objektov, ki so bili gospodarska poslopja, je bilo 8.55 % lesenih.
Se pravi, da je bilo od gospodarskih poslopij 22.12 % lesenih; to je
domala četrtina gospodarskih objektov. Polovica trnovskih gospodarskih
objektov je bila lesena (50 %). Najmanj lesenih gospodarskih objektov
je imelo Kapucinsko predmestje (5.85 % vseh gospodarskih objektov),
manj ko k. o. Ljubljana mesto (17.85 %) ali Krakovo (6.25 %). Kmečko
določeni mestni predeli se torej niso v celoti istovetili s preprostejšim
stavbnim značajem.
Prednja izvajanja so tako z vidika, podanega v uvodu, ugotovila
po franciscejskem katastru — poglavitnem zadevnem viru — številčno
razmerje stanovanjskih, gospodarskih in drugih poslopij v Ljubljani
sredi prve polovice 19. stoletja, tudi glede na stavbno gradivo, ter so
skušala s pretresom talnih kultur in zemljiščnih lastnikov določiti
kmečke oziroma preprostejše poteze ljubljanskega stavbnega in zem-
ljiškega značaja v tem času ter ob tem pokazati določene vplive agrarne
proizvodnje na mestno podobo.^"
" Zastran posredno vsebovanega gradiva za ljubljansko etnografijo naj
bo opozorjeno na razprave: V. Bohinec, Ljubljanska mestna aglomeracija in
njena antropogeografska meja. Geografski vestnik II (1926), str. 24 si. — J.Rus,
nav. delo. — A. Melik, Razvoj Ljubljane, str. 130 si. — S. llešič, Prvotna kmet-
ska naselja v območju Velike Ljubljane, Geografski vestnik V—VI (1929/30),
str. 154 sl. — L. Pipp, O zgodovini statistike, ljudskih štetij in popisov prebi-
valstva, Kronika slovenskih mest I (1934), str. 307 sl. — Isti, Končni rezultati
popisa prebivalstva Zgornje Šiške z dne 19. septembra 1935, Kronika sloven-
skih mest 111 (1936), str. 46 sl. — Isti, Končni rezultati popisa prebivalstva
občine Vič z dne 19. septembra t935, prav tam, gtr. 127 sl. — Isti, Končni re-
zultati popisa prebivalstva občine Moste z dne 19. septembra 1935, prav tam,
str. 167 sl. — C.Malovrh, nav. delo. — V. Leban, Doseljevanje v Ljubljano,
Geografski vestnik XVIII (1946), str. 60 sl. ,
94
Angelos Baš
Tabela I
Stavbni objekti
stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru
95
Tabela II
Lastniki stavbnih parcel
96
Angelos Bas
Tabela III
Zemljiške parcele
Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru
97
Tabela IV
Lastniki zemljiških parcel
7  Slov. etnograf
98
Angelos Baš
Tabela V
Krajevni izvor lastnikov zemljiških parcel
stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 99
Zusćunmenfassung
ZI/M BAU- UND BODENCHARAKTER VON LJUBLJANA
IM FRANCISCÄISCHEN KATASTER
Der vorliegende Aufsatz stellt im franciscäischen Kataster das zahlen-
mässige Verhältnis zwischen den Wohn- und Wirtschaftsgebäuden in Ljubljana
(Hauptstadt Slomeniens), auch in bezug auf das Baumaterial (hölzerne und
gemauerte Bauten) fest und versucht zusammen mit der Übersicht der Boden-
kulturen und der Grundeigentümer den Bauerncharakter des damaligen Ljub-
Ijanaer Lebens (Wirtschaftsgebäude, bäuerliche Bauparzellenbesitzer, Landmirt-
schaftskulturen und bäuerliche Grundparzellenbesitzer), inwiefern es sich im
Bilde der Bauten und Böden widerspiegelt, zu bestimmen. — Das franciscäische
Kataster für Ljubljana wurde zu diesem Zweck für den Zeitabschnitt 1825/1827,
nicht aber auch für die frühere oder spätere Zeit verwendet, wobei auch andere,
hiefür in Betracht kommende Quellen zu Hilfe genommen rourden.
Da die Hausnummern nicht die tatsächliche Gebäudezahl angeben und da
sie im Ljubljanaer franciscäischen Kataster nicht immer genügend verwertbar
sind (zum Beispiel Verwechslungen der Hausnummer des Eigentümerwohnortes
in einer andern Katastralgemeinde mit der Hausnummer seines Gebäudes in der
Katastralgemeinde, wo er fremd ist, sowie hie und da zahlenmässig unterbro-
chene bzw. wiederholte Hausbezeichnungen) und da die Hausnummern für die
Volkskunde wegen der nicht ausgedrückten Verschiedenheiten in den Bau-
bestimmungen auch nicht genügend ausführlich erscheinen, ergeben diese Zeilen
— inwieweit dies aus den Mappen und Protokollen möglich — die ausgerech-
neten wahren Zahlen aller Arten von Bauten, mittels derer man ein genaueres
Bild der Bauten im damaligen Ljubljana erhält.
Die Stadt Ljubljana zählte so nach dem franciscäischen Kataster 1503 Bauten,
davon 0.?9% hölzerne Wohnbauten, 0.93% hölzerne Nebengebäude der gemauer-
ten Wohnbauten, 8.33% hölzerne Wirtschaftsgebäude, 0.67% andere hölzerne
Bauten, 55.82% gemauerte Wohnbauten, 29.27% gemauerte Wirtschaftsgebäude
und 4.19 % andere gemauerte Bauten. — 1.41 % der Wohnbauten war aus Holz,
98.59 % waren gemauert. — 22.12 % der Wirtschaftsgebäude waren aus Holz,
77.88 % waren gemauert. — In bezug auf die Gesamtzahl der Bauten im fran-
ciscäischen Ljubljana gab es 56.61% Wohnbauten (hölzerne und gemauerte)
und 37.60% Wirtschaftsgebäude. — 10.72% der damaligen Ljubljanaer Bauten
(Wohnbauten, Wirtschaftsgebäude und andere Bauten) waren aus Holz, 89.28 %
waren gemauert.
Ljubljana zählte nach dem franciscäischen Kataster 993 Bauparzellen und
833 Bauparzellenbesitzer; davon waren 10.2% Bauern. — 4 hölzerne Wohn-
bauten hatten bäuerliche, die andern 8 nichtbäuerliche Eigentümer.
Hölzerne als auch gemauerte Wirtschaftsgebäude hatten ihre Eigentümer
nach der Regel in den gleichen, nahen Stadtteilen. Andere Fälle bildeten
Ausnahmen.
Von 125 hölzernen Wirtschaftsgebäuden gehörten 17 den Bauern, 108 nicht-
bäuerlichen Eigentümern. — Von 440 gemauerten Wirtschaftsgebäuden gehörten
52 den Bauern, 388 nichtbäuerlichen Eigentümern.
Das franciscäische Ljubljana zählte 3814 Gründparzellen; davon 526 Par-
zellen mit Gemüsegärten, 712 mit Wiesen und 1198 mit feuchten Wiesen, 646 mit
7*
100 Angelos Baš i
Äckern, 193 mit Weiden, 260 mit feuchten Weiden und 66 mit Obstgärten.
94.1 % der Grundparzellen bildeten Bodenkulturen.
Grundparzelleneigentümer gab es 1575; 35.5 % roaren Bauern. — Ziemlich
hoch erscheint die Zahl der Grundeigentümer aus der Umgebung. Von 559
bäuerlichen Eigentümern roaren 454 aus Dörfern in der Ljubljanaer Umgebung.
Von 1016 nichtbäuerlichen Eigentümern roaren 45 aus der Umgebung.
Die Übersicht aller Vorstädte von Ljubljana zeigt folgendes Bau- und
Bodenbild. Die Vorstädte zählten 1085 Bauten; davon waren 1.11 % hölzerne
Wohnbauten, 0.92% hölzerne Nebengebäude der gemauerten Wohnbauten,
10.14% hölzerne Wirtschaftsgebäude und 0.65% andere hölzerne Bauten;
49.59% gemauerte Wohnbauten, 34.18% gemauerte Wirtschaftsgebäude und
3.41 % gemauerte andere Bauten. — 2.18 % der vorstädtischen Wohnbauten
waren aus Holz, 97.82% waren gemauert. 22.88% der vorstädtischen Wirt-
schaftsgebäude waren aus Holz, 77.12% waren gemauert. — In bezug auf die
Gesamtzahl der Bauten in den Vorstädten des franoiscäischen Ljubljana gab es
50.70% Wohnbauten (hölzerne und gemauerte), 44.32% Wirtschaftsgebäude. —
/2.82% der vorstädtischen Bauten (Wohnbauten, Wirtschaftsgebäude und an-
dere Bauten) waren aus Holz, 87.18% waren gemauert.
Die Vorstädte zählten 651 Bauparzellen und 558 Bauparzellenbesitzer; davon
13.3 % Bauern.
Alle hölzerne Wohnbauten in Ljubljana befanden sich in den Vorstädten.
In den Vorstädten von Ljubljana gab es 110 hölzerne Wirtschaftsgebäude
von 125 in der ganzen Stadt. 16 davon gehörten den Bauern.
Von 440 gemauerten Wirtschaftsgebäuden in Ljubljana befanden sich 371
in den Vorstädten. 50 davon gehörten den Bauern.
Die Vorstädte umfassten 3659 von 3814 Ljubljanaer Grundparzellen, davon
437 Parzellen mit Gemüsegärten, 685 mit Wiesen und 1198 mit feuchten Wiesen,
646 mit Äckern, 164 mit Weiden, 260 mit feuchten Weiden und 66 mit Obst-
gärten. 94.3 % der vorstädtischen Grundparzellen bildeten Bodenkulturen.
In den Vorstädten gab es 1479 Grundparzellenbesitzer von 1575 in ganz
Ljubljana. 37.7 % davon waren Bauern. — Alle Besitzer aus der Umgebung, die
in Ljubljana ihre Grundparzellen besassen, hatten diesen Boden in den vor-
städtischen Kat astral gemeinden (454 Bauern und 45 Nichtbauern).