Leto XXII.	■	flf ttjF Številka 47.
I BamJiUlf Jim B B B J I Xy^*iži£Fffl
zemstvo: 210 din),za’/«leta RH I	^	9	D	9	«	25-52.	Pr5?Vam	i	T^ri'
90 din, za >/< leta 45 din, ™ W	W	W	W	W	«fieva	ul.	27.	Tel.	47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov	ne	vračamo.	—*
Plača ln toži se v Ljubljani. Časopis za	trgovino.	industriio niclT Ljubljani št. 11553.
Izhaja SŽ>pygS__________________________Ljubljana,	petek 21. aprila 1939____________________Cena	gl	1>5°
Črna nehvaležnost
Menda ni v Evropi naroda, ki bi bil tako prost vse ksenofobije ko naš. Treba se zamisliti samo v prve popreobratne Pase pri nas. Ljudje, ki so vse svoje življenje čisto neprikrito kazali svoje sovraštvo do nas, ki so kjer le mogoče ovirali vsak napredek našega naroda, ki so javno sramotili naš jezik in našo narodno misel, ki so z denarjem in nemoralnostjo širili germanizacijo, vsi ti ljudje so mogli ik> preobratu mirno ostati pri nas in nikomur se ni skrivil niti las. Nasprotno! Večina od njih je mogla celo ostati na svojih privilegiranih položajih, delati lepe dobičke in uživati vse ugodnosti, ki jih je namenila naša država prav za prav le našim domačim in narodnim ljudem.
In kako so ti ljudje plačevali vso to dobrohotnost, ki so je bili deležni pri nas? Ne sicer tako odkrito kakor pred in med vojno, toda prav tako strastno so nas sovražili kakor nekdaj in če je le bilo mogoče, da brez lizika škodujejo nam, so nam škodovali. To vidimo zlasti sedaj, ko se ljudje, ki so pri nas postali siti in bogati, ponašajo kakor da bi bili državljani druge države.
Po vojni je bila Jugoslavija ena tistih redkih držav, ki ni poznala pomanjkanja in ki ga ne pozna še danes. Izvoz Jugoslavije je... bil Velik in zato je mogla Jugoslavija tudi mnogo kupovati. Pa »o pri: bajali s severa tujci s kovčegi in prodajali ter delali mastne zaslužke. Njili rodbine so seveda ostale v drugih državah, ker je bila naša lepa Jugoslavija za te ljudi premalo dobra. Dovolj dober pa je bil jugoslovanski denar in ta je odhajal v tujino in množil v tujini narodno premoženje.
Istočasno pa so naši domači in 'nacionalni potniki zaman iskali zastopstev za tuje firme, istočasno so morali ostajati naši domači ljudje brez kruha.
A mi smo to trpeli in se nismo zganili niti takrat, ko smo videli, da ti tuji potniki in zastopniki ne izpolnjujejo naših zakonov, da ne Plačujejo predpisanih davkov, da tihotapijo valute in da pri vsaki Priliki kažejo svoje sovraštvo do nas. Kljub temu jih nismo udarili, kljub temu smo trpeli še naprej, da odjedajo našim ljudem kruh.
Globoko hvaležnost bi morali ti ljudje čutiti do Jugoslavije, ki jim je dala zelo dober bel kruh, ki ga drugod ne bi mogli dobiti. Toda hvaležnosti ti ljudje niso nikdar poznali in če je le bilo mogoče, so pokazali, da poznajo do Jugoslavije le eno čustvo — črno nehvaležnost.
Danes vidimo to posebno jasno in čas je, da se od tega tudi nekaj naučimo!
Neoprostljiva naša napaka je bila, da smo bili tako dobrohotni in tako obzirni do tujcev in da smo jim na vseh koncih in krajih prizanašali. Nekateri ljudje so pač takšni, da dobrote ne zaslužijo, da So premislijo le, kadar se jim pokaže pest in trda roka. So pač oboževalci trde roke in zato je treba z njimi tudi temu primerno Postopati. Ni treba, da bi pri tem Padli kar v ekstrem, toda eno moramo zahtevati brezpogojno in brez slehernega kompromisa. Kdor živi med nami, kdor živi od jugoslovanskega denarja, ta mora jugoslovanske zakone spoštovati do
zadnje pičice ali pa naj gre, kamor ga srce vleče.
Naša druga in še važnejša dolžnost pa je naslednja. Dogodki zadnjih dni so dokazali, da se moremo zanesti le na ljudi, ki so res naši, ki vidijo v deželi, ki jim daje kruh, res svojo domovino. Zato je treba, da v gospodarstvu podpiramo le svoje nacionalne ljudi in smo prizanesljivi le do tujcev, ki so dokazali, da so naše prizanesljivosti vredni.
Pri nas je vse polno organizacij in tudi posameznikov, ki bi radi živeli na račun države. Zato se tako pogosto sliši klic: država naj da! Ti ljudje ne pomislijo, da so država tudi oni sami, da more država dajati le, če drugod vzame. A nekateri so se že tako navadili na darove od države, da se kar sprijazniti ne morejo z mislijo, da bi se ti enkrat nehali. Tako mislijo tudi voditelji nabavljalnih zadrug. Prodajajo blago vsakomur, lokali njih zadrug so tudi na zunaj urejeni tako, da so prave trgovine, a davkov, ki so v državi predpisani za trgovino, ne bi hoteli plačevati. Te naj plačuje zanje nekdo drugi. In kar v glavo jim ne gre, da je takšna zahteva zelo nemoralna. Kairo pride vendar trgovec do tega, da bi plačeval davek za dobiček, ki ga dela nabav-ljalna zadruga — njegova konku-rehtinja! Te resnice ne prikrije še tako kričavo deklamiranje o visokem pomenu zadružništva, ker tu ne gre za zadružništvo, temveč za trgovino, ki pa se skriva pod za-
Združenje z Gorenjske piše (vsa imena so v Zvezi trg. združenj na razpolago):
Občina A je prejela 2 vagona moke in 2 vagona koruze že lansko leto v decembru. Prodajala je moko št. 0 po 2’90 din, št. 2 po 2'50, št. 5 po 2’50, koruzo pa po 1 '31 din. Cene v trgovini v isti občini so za pšenico res 10—20 par višje, za koruzo pa 5 par, zato pa je moka v trgovini neprimerno boljša. Poleg tega pa so morali odjemalci plačati občini moko takoj, dočim so jo v trgovini plačali šele ]H> nekaj mesecih. Občina tudi ni mogla prodati vse koruze ter ji je ostalo še 2000 kg, ki jo je kupila podružnica Mlekarske zadruge. Ta je prodala koruzo seveda naprej.
Posledica tega je bila, da so ostale trgovine brez kupcev in ena trgovka je prodala za božič moko samo eni stranki in še tej, ker ni imela denarja, da bi si jo kupila na občini.
Komu v korist so torej »uput-nice«?
A ne samo to. Prej omenjena trgovka je kupila v Kranju koruzo z vrečo po 1’37 din, pri občini pa je bila koruza brez vreče po 1 ‘31, za vrečo pa plača kranjska tvrdka po 4—6 din. Cena pri občini je torej ista ko pri trgovcu v Kranju.
Za kaj se je torej porabil dobiček znižane prevoznine?
Občina 11 je dobila 2 vagona moke in 1 vagon koruze. Vsak je mogel, kupiti moko in koruzo in
Naše narodno gospodarstvo mora biti res narodno, na naših tleh stoječa gospodarska podjetja ne smejo biti trdnjave za druge. Zato se mora začeti trdno zasnovana akcija, da pridejo tuja podjetja na naših tleh v domače roke, zato se mora istočasno voditi enako energična in enako sistematična akcija, da bodo smeli tuje tovarne pri nas zastopati le naši domači ljudje, ki so tudi naši zvesti državljani in zato se ne sme več do-
družnim imenom, da bi mogla tem bolj izkoristiti in tudi zlorabiti privilegije, ki so namenjeni le za čiste zadruge. Danes smo prišli že tako daleč, da se zadruge naravnost ustanavljajo zato, da so podjetja izognejo svoji davčni dolžnosti.
V vrsto te špekulacije na račun države spadajo tudi nakaznice za cenejši oziroma brezplačni prevoz žita v pasivne kraje ali »uputnice«, kakor se na kratko imenujejo. Namera, ki je povzročila te uputnice, je bila vsekakor dobra, da bi se revnejšemu prebivalstvu v pasivnih krajih omogočil cenejši nakup moke in žita. V praksi pa se je ta namera čislo izjalovila in danes služijo te »uputnice« v vse mogoče namene, le reveži nimajo skoraj nobenih koristi od njih.
. V tem oziru je zlasti poučna anketa, ki jo je priredila Zveza trg. združenj med trgovskimi združenji. Ne bomo tu priobčevali vseh Odgovorov združenj, temveč se bomo omejili le na nekaj primerov, ker ti zadostno kažejo
tako jo je kupil tudi neki trgovec. Ta je izjavil, da je moka samo za 4—6 din pri 100 kg cenejša ko v Kranju, kolikor se plača za prevoz iz Kranja v njegov kraj, da pa je bila njena kakovost mnogo slabša, Mogel pa je kupiti moko vsak brez ozira na njegov socialni položaj.
Občina C je prejela 2 vagona moke in 2 vagona koruze, pa je ni mogla razpečati. Prodala jo je zato trgovcem.
Občina € je prejela za vsako hišo po 25 kg moke. Ker je pa ljudje v tej količini niso vzeli, je bila prosto na razpolago vsem. Vzeli so jo tudi trgovci.
Podobno je bilo tudi v vseh drugih občinah okraja. Posledica tega je bila, da niso prodali trgovci niti ene četrtine normalne količine.
Iz drugega okraja poroča združenje.
Občina D je dobila 1 vagon moke in 1 vagon koruze za kraj, ki je znan kot siromašen. Moka se je prodajala po 3" 10, koruza pa po 1 '33 din. Deležni pa so bili te moke le premožnejši ljudje, ker revnejši niso imeli denarja, da bi moko plačali. Vsi, ki so kupili moko, so se pritoževali, da je slaba. Trgovci jo v kraju prodajajo po isti ceni.
Občina E je tudi dobila koruzo in moko ter je prodajala moko št. 0 po 275, št. 2 po 2’55, št. 5 po 2'55, koruzo pa po 1 "25 din. Moko so dobili samo tisti, ki so glasovali
pustiti, da bi bil le en naš domači potnik brez posla, dokler prihajajo v deželo tuji potniki in zastopniki.
Brez odlašanja se morajo te akcije začeti izvajati, ker zahtevajo to tudi naši obrambni interesi. Mnogo predolgo smo bili preveč prizanesljivi in zato naj bo konec črne nehvaležnosti, ki so jo pokazali tujci do Jugoslavije, pa čeprav jim je le ona dala eksistenco.
11. decembra za neko listo. (Vsak lahko ugane za katero.) Ker pa vsi niso imeli denarja, da bi jo plačali, je ostalo 1000 kg koruze, ki so jo zamenjali posestnikom za krmo za konje.
Občina F je prejela vagon moke in 2 vagona koruze. Moka št. 0 je bila po 278, koruza pa po 1'35 din. Tudi tu si revnejši ljudje niso mogli kupiti koruze in moke. Neko društvo je potem razdeljevalo to koruzo svojim članom kot novoletno darilo.
Zadosti teh primerov! Vsi ti dokazujejo, da se niti v enem kraju ne računa ta moka in koruza enako. Vsi ti primeri dokazujejo nadalje, da se glavni namen teh
Velikansko britansko oboroževanje obsega vse tri vrste orožja: vojsko, mornarico in zračne sile. Ta vojaška sila pa se more opreti na drugo silo, o kateri se sicer malo govori, ki pa je vendar velikanske važnosti. To je javna uprava Anglije. Vojska bi se mogla primerjati z mišicami naroda, javna civilna uprava pa z možgani in živčevjem. Danes pa, ko zahteva moderna vojna največjo borbeno sposobnost vsakega naroda, ki je dosegljiva samo s prvovrstno organizacijo naroda, je civilna uprava še prav posebne važnosti.
Kakšna je torej javna uprava Anglije? Anglija je zibelka tradicije in aristokracije, hkrati pa tudi dežela demokracije in ustavne svobode. Parlament v Westmin-stru s svobodno izvoljenimi poslanci ter zgornja zbornica s po rojstvu določenimi zastopniki sta najboljši simbol tega dvojnega duha.
Samo nekaj sto metrov od West-minstra pa je Whitchall, sedež in središče civilne uprave, ki se prav tako odlikuje z mešanico demokratskih in aristokratskih načel. Potrebno pa je, da se zaradi boljšega pojmovanja stvari ti izrazi malo bolj natančno definirajo. Za aristokracijo smatramo aristokracijo duha in sposobnosti, dočim pomeni demokracije enake pogoje za vse vrste ljudi.
Zaradi tega privablja tudi javna uprava v Angliji najboljše ljudi. Tako se absolventi znamenitih univerz v ()xfordu in Cambridgeu prav radi prijavljajo za nagrade javne uprave, zlasti za diplomatsko in konzularno službo, pa tudi za službe v ministrstvih in v drugih uradih.
Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj
za dravsko banovino bo v petek dne 28. aprila 11)39 ob pol 10. uri dop. v Ljubljani, v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičevi^ ul. 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Predlogi združenj.
4. Končna določitev dneva in sporeda zvezine skupščine.
5. Slučajnosti.
Predsednik: Stane Vidmar s. r. Tajnik: Dr. Ivko Pustišek s. r.
uputnic, da bi se pomagalo revnemu prebivalstvu, nikakor ni dosegel. Vsi ti primeri dokazujejo, da služijo to uputnice le bogatejšim ljudem, da se pa zlorabljajo tudi v strankarske namene.
Žrtve države, ki žrtvuje dohodke od prevoznine, se torej nikakor ne izplačajo. Vrhu vsega pa zmanjšujejo te »uputnice« promet v trgovinah ter imajo zato te manjši dobiček in zato plačujejo tudi manjši davek.
Izguba torej na celi črti! Zakaj se torej te »uputnice« sploh še izdajajo? Reveži nimajo od njih nič, država in trgovina pa škodo. Kaj je ta resnica res manj važna ko pa prazna fikcija, da se tu oprav-' lja neko socialno delo, ko pa še to ne opravlja?
Samo ena pot je v Angliji, da se pride do službe — to je izpit za službo. Vedno seveda ni bilo tako iu ni še tako dolgo, ko je tudi v Angliji igrala protekcija največjo vlogo. Leta 1896. pa se je posrečilo to zlo izruvati in od takrat dobi službo samo tisti, ki napravi strog izpit, ki se zahteva za vsako službo. Niso sicer izpiti prijetna stvar, toda najboljše sredstvo, da so nastavijo povsod najbolj sposobni ljudje.
Ce pa je kdo imenovan za uradnika, potem mora imeti tudi gmotni položaj takšen, da je v svoji službi popolnoma neodvisen in da sploh ne pride v izkušnjavo, da bi se dal podkupiti. Zato so tudi v Angliji plače državnih nameščencev dobre. Začetna plača državnega uradnika znaša 275 funtov (skoraj 704)00 din) na leto. Ta plača se zvjšuje letno za 25 do 30 funtov. Višji uradniki imajo še mnogo višje dohodke, najvišji uradniki pa tudi po 3000 funtov na leto (ali okoli 750.000 din). Te visoke plače so najboljše jamstvo, da se v angleški javni upravi ne more razviti korupcija. Za angleškega uradnika se ne izplača, da bi tvegal svojo lepo službo za umazane posle.
Druga velika prednost javne uprave v Angliji je, da je popolnoma nepolitična in nestrankarska. Javna uprava izvršuje samo to, kar določijo narodni poslanci v parlamentu, ne vodi pa nikake svoje politike. Strogo se spoštuje stara angleška tradicija, da sla vojska in javna uprava popolnoma izven strankarskega življenja. Na ta način je vlada popolnoma varna, da se bodo njena povelja natančno izvrševala, pa naj bi bila njena smer kakršna koli. V ten*
Odpravite ,upisinice'
ker škoduieio državi in trgovini. ne koristijo
pa revežem
kako se v resnici izkoriščajo uputnice.
Moč Angliie
Dobra voiska se more opreti tudi na dobro upravo
Občni zbor Konzorcija »Trgovskega lista«
jbo r petek dne 28. aprilu 1930. job 15. uri v prostorih »Trg. doma« v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo blagajnika o račun-tekein zaključku.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o proračunu.
5. Predlogi članov.
(5. Raznoterosti.
Po določbi § 12. pravil konzorcija morajo člani naznaniti predloge pod točko 5. dnevnega reda načelstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom, in sicer pismeno.
Če občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila članov ne bi bil sklepčen, bo v smislu določb g 15. pravil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov.
Načelstvo Konzorcija »Trg. lista« v Ljubljani.
[Predsednik: Stane Vidmar 1. r. Tajnik: Dr. Ivan Pless 1. r.
je velika prednost za stranko, ki pride na vlado, a velika prednost tudi za uradništvo. Kajti na Angleškem se ni treba uradniku bati, da bi zaradi spremembe režima izgubil službo ali da bi bil upokojen. A tudi za državno blagajno je to bolje, ker v Angliji ni treba plačevati še delavoljnim in mladim ljudem pokojnine, ker so bili iz strankarskih razlogov upokojeni.
Vse to pa daje prebivalstvu tudi zavest stabilnosti in zaupanja. Sprememba vlade more bili koristna za napredek dežele, toda ta sprememba ne vnaša vznemirjenosti v javno življenje.
, Javna uprava pa dobiva s tem tudi veliko kontinuiteto in solidnost. Politika ne dela skokov niti se ne prenagli in če pride v vlado tudi novinec, se more popolnoma zanesti na delo in pomoč uradnikov svojega ministrstva.
To so glavne značilnosti angleške javne uprave in hkrati tudi njene velike prednosti, da se more država v vsakem primeru popolnoma zanesli na svojo upravo in svoje uradništvo. Na drugi strani pa se more vojska tudi popolnoma zanesti na javno upravo in tako je bilo mogoče, da je 'Anglija v zadnji svetovni vojni mogla lako dobro organizirati svoje gospodarstvo, da je moglo izvesti tudi najtežje naloge, ki jih |je postavila vojna.
Združenje trgovcev za srez Ormož
sklicuje
jza sredo dne 26. aprila ob 1. uri [popoldne v gostilni »Zlati jelen« v Ormožu
svojo
Tedno letno skupščino.
Dnevni red:
T. Otvoritev ter čitanje in odo-tbritev zapisnika zadnje skupščine.
2. Poročilo predsednika.
3. Tajniško poročilo.
. '4. Računski zaključek za 1. 1938. [in proračun za leto 1939.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Volitev nove uprave.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Ce skupščina ob določenem roku me bi bila sklepčna, bo eno uro mozneje neglede na število članov ftčl. 16. pravil) na istem prostoru [in ob vsakem številu udeležencev. Skupščina je za vse člane obvezna. Članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe skupščine ne udeleže, lahko uprava po čl. 8. izakona naloži denanio kazen. — (iPredloge je predložiti združenju [najkasneje do 22. aprila.
L. Kuharic,
t. č. tajnik.
Or. Henrik Steska:
Ureditev naše države
Dne 10. septembra 1919. je bila v Saint Germainu pri Parizu poleg drugih mednarodnih pogodb sklenjena tudi pogodba, s katero so glavne zavezniške in pridružene sile priznale državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in ji naložile razne obveznosti zlasti zaščito manjšin. Ta pogodba je po uvodnih besedah uvaževala, da so Srbi, Hrvati in Slovenci iz bivše avstro-ogrske monarhije prostovoljno sklenili, da se s Srbijo zedinijo zaradi ustanovitve nezavisne in zedinjene države pod imenom kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, dalje da sta kraljevič regent Srbije in srbska vlada pristala, da uresničijo to zedinjenje in da se ,je potem ustanovilo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero je prevzelo suvereniteto nad ozemlji, na katerih ti narodi žive. Iz tega dokaj jasno izvira, da so vsi trije narodi, Srbi, Hrvati in Slovenci, nositelji jugoslovanske državne ideje in torej nekakšno nasprotje proti ostalim, manjšinskim narodnostim v naši državi. Seveda pa Srbi, Hrvati in Slovenci nikakor niso mogli zgubiti značaj kot posebni narodi, pač pa so se morali odreči onim težnjam, ki merijo na obdržanje lastne suverene srbske države ali na ustanovitev lastne suverene hrvatske ali slovenske države. S poudarkom je treba reči, da moremo pod narodom razumeti razne vrste družabnih skupin, enkrat naglašamo bolj državnopravno stran, drugikrat le jezikovno skupnost, v tretje enako etnično obeležje, v četrto se oziramo še na geografski položaj. Jugoslovanski narod pomeni lahko to, kar jugoslovansko ljudstvo, torej po državljanstvu in domovinstvu z našo državo tesueje zvezano prebivalstvo Jugoslavije in to brez razlike, gre li za Srbe, Hrvate in Slovence ali pa za pripadnike naših manjšin, n. pr. za naše državljane nemškega, madžarskega ali albanskega jezika. Ako pa upoštevamo, da je naša država nastala zavoljo Srbov, Hrvatov in Slovencev in da so pač ti v prvem redu nositelji naše državne ideje, potem se omejuje državnopravni pojem jugoslovanskega naroda na Srbe, Hrvate in Slovence in ne obsega tudi narodnostnih manjšin v naši državi. Toda tudi Slovenci, Hrvati in Srbi so vsak zase poseben narod in to ne le v etičnem,
marveč deloma tudi v državno-pravnem smislu. Takemu stremljenju in hotenju, da slovenskemu narodu, hrvatskemu narodu in pa srbskemu narodu pripadaj lastna državnost ali da mu takšna državnost vsaj lebdi pred očmi, so se Slovenci, Hrvati in Srbi z ustanovitvijo naše države pač odpovedali. S tako odpovedjo se pa Slovenci in Hrvatje gotovo še niso izrekli ne za unitaristično-centra-listično ureditev naše države, ne za edinstveno državo s širokimi samoupravami večjih geografskih enot, ne za federalističen ustroj Jugoslavije, nego je bila nadaljnja ureditev prepuščena pač sporazumu vseh treh državotvornih narodov. Menim, da so dvajset let trajajoči ustavni boji jasno začrtali pot, kakšen bodi sporazum, ter da je ozemlju, ki spada v hrvat-sko interesno sfero, enako kakor slovenski pokrajini priznati obsežen avtonomni položaj, ki se ne bi mogel proti volji predstavništva teh ozemelj izpremeniti, a tudi ne dreza v ona področja našega javnega življenja, ki morajo radi skupnosti in zaščite jugoslovanskega ozemlja in radi celotnega državnega ozemlja kot enotnega trga našega gospodarstva biti skupna ali vsaj enotno urejena.
Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo torej en skupen jugoslovanski narod v mednarodno - državno-pravnem smislu, kar pa nikakor ni protivno nadaljnjemu obstoju posebnega srbskega, posebnega hrvatskega in posebnega slovenskega naroda v drugih ozirih. Vsak izmed teh treh državotvornih narodov ima pač v okviru občne jugoslovanske državne ideje, še svoje posebne težnje, ki jih ni moči zanikali ali obsoditi ali se jim odpovedati. Eni kot drugi si hočejo izgraditi čim doštojnejšo materialno in idealno kulturo. Ker se to zbog večstoletnega različnega razvoja nikakor ne da doseči na en in isti način, se pojavlja zlasti pri Slovencih in Hrvatih stremljenje, da sami odločujejo o ciljih in potih svojega kulturnega življenja, v kolikor nista harmonično sožitje vseh treh narodov in pa obstoj države ogrožena. Ker imajo Srbi itak večino v naši državi, pri njih seveda ni opažati krepkejših takih pokretov, dasi tudi pri njih ne manjkajo.
Srbsko-hrvatski odnašati
Srbi in Hrvati so pa zaradi obsežnejših preseljevanj izpod turškega jarma v nekaterih krajinah dokaj pomešani ter sploh ni mogoče potegniti natančne meje med obema. Pojavile so se pa druge družabne sile velike privlačnosti in zvezne moči. Zlasti sta to mesti Zagreb in Beograd, vsako je glavno kulturno središče z velikim akcijskim radijem, ki že zaradi zgodovinske povezanosti odločujoče vpliva. Jasno se to kaže glede Zagreba v llrvatski, Slavoniji in kolikor toliko tudi v Dalmaciji, s čimer pridemo do pojma hrvatstvn v teritorialnem smislu, ki ne zajame le Hrvatov na tem ozemlju, marveč tudi tam naseljene Srbe. Ta pojem je dokaj močno zasidran v tem ozemlju in ga ne smemo prezreti. llrvatski kulturni pas se je raztezal severozapadno od osmanskega imperija. Dasi vsaj jedro hrvatskega pasu ni bilo pod turško oblastjo, pa je vendar zastran neprestanih vpadov iz Bosne morala biti dežela skozi več stoletij stalno pripravljena, da prepreči opustošenje domačega ozemlja in da z vojnimi, na široko osnovanimi operacijami prenese boj tudi na sovražna tla. Odtod velika nadarjenost Hrvatov za vojaško organizacijo, toda drago so morali plačati to nadarjenost, dolgotrajni boji na življenje in smrt niso dopuščali, da bi se široki sloji na kmetih
dvignili na višjo stopnjo civilizacije. Treba bo še dosti napora in truda, da se zamujeno dohiti.
Beograd je predestiniran za kulturno središče zlasti onih krajin, ki so bile kakor severna in južna Srbija, dalje Bosna in Hercegovina, mnogo stoletij pod turškim jarmom, kar je moralo globoko vplivati na način mišljenja in čustvovanja in sploh na duševnost prebivalstva. Brutalni vojaški despotizem Osmanov je skozi pol-tisočletje oviral vsak kulturni napredek podjarmljenih Srbov, a na podlagi ostankov stare razbite srb-sek tradicije, hi se je ohranila v narodnih pesmih, se je razvila vztrajna odpornost proti zatiralcem. Neprestani, v odprtem boju ali iz zasede izvojevani spopadi so vzgajali žilave vojaške vrline, a trajno ogrožanje družinskega življenja in sploh pomanjkanje zadostnega pravnega reda je ustvarilo tudi neko brezbrižnost glede dobrin visoke pravne kulture. Le počasi z vztrajnim delom več generacij bo moč odstraniti zle posledice takega duševnega razpoloženja. Ta naloga Beograda je ogromna. Srbski mentaliteti se tudi malodane krog in krog od Turčije obdana prejšnja Črna gora ni mogla izogniti. Srbska Vojvodina, kateri prištevam tudi srbski del Srema, je sicer razvila deloma drugo miselnost, in je močno pre-
pletena po nemških in madžarskih manjšinah, toda že zbog svoje lege tik pred Beogradom in zavoljo svojega pretežnega srbstva spada neizbežno pod beograjski kulturni krog. Za odnos Hrvatov (Bunjevcev in Šokcev) v Vojvodini proti Beogradu pa velja isto, kar za odnos Srbov v hrvatskem področju proti Zagrebu. Tu opisano področje beograjskega kulturnega kroga se skorajda krije z Veliko Srbijo, kakršno so si jo zamišljali srbski patrioti in za katero je teklo toliko krvi. Iz geografskih razlogov spada k temu ozemlju že zastran primernega dostopa k jadranskemu morju in popolni povezanosti z zaledjem tudi južna Dalmacija z Dubrovnikom in Ko-torom. Tudi Hrvatom se je po avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine vzljubila zamisel Velike Hrvatske, ki se naj ne razteza le na Hrvatsko s Slavonijo in Dalmacijo, marveč naj obsega še Bosno in Hercegovino, a eventualno še Istro in Slovenijo. Potek svetovne vojne je drugače odločil. Hrvati so morali revidirati svojo veliko hrvatsko idejo, ki je-bila že precej globokih korenin pognala. Da tak preokret samozavestnemu političnemu središču, kakršno je nedvomno Zagreb, ni lahek, bo pač vsakomur jasno in je potemtakem že iz najprimitivnejše politične
razsodnosti opustiti vsak centralistični poizkus. Ako se že južni del Dalmacije in vzhodni del Srema povsem nujno in naravno bolj in bolj izločujeta iz zagrebške interesne sfere, pa bo nasprotno vez med Slavonijo in Splitom preko unskega porečja po novi unski železnici tem krepkeje združila hrvatsko in slavonsko ozemlje z Dalmacijo ter se bo s podvojeno silo razrasla težnja, da se vsaj čim ožje priklene krajina na desni in levi ob tej progi in da se za vso hrvatsko interesno sfero doseže impozantna kompetenca.
Muslimansko vprašanje je že manj povezano z določenimi teritoriji, saj žive slovanski muslimani akoprav pretežno, toda vendarle ne samo v Bosni in Hercegovini, marveč v precejšnjem številu tudi še na ozemlju stare Raške od bosanske meje do Rogozne, dalje pa tudi ne gre zanikati tesnejšega kulturnega spoja med slovanskimi muslimani in muslimani albanskega in turškega jezika v Južni Srbiji in Črni gori. Muslimani si hočejo svoj, z zgoraj navedeno mednarodno pogodbo priznani posebni položaj še utrditi z izvoje-vanjem izdatne avtonomije islamske verske zajednice tudi v zunanjih pravnih odnošajih (ustroj verske zajednice, versko-karitativno in versko-prosvetno delovanje) in pa z uporabo islamskega šeriat-skega prava v rodbinskih in dedf nih poslih naših muslimanov. Svojemu cilju so že prav blizu, a njih kulturni center je Sarajevo.
Slovenei
Slovence s kulturnim in političnim središčem v Ljubljani, loči od hrvatskega ozemlja starodavna meja ob Kolpi, Gorjancih in ob Sotli. Poseben pismen jezik — in to je vendar ena najučinkovitejših vezi kakega naroda —, dalje, malodane enaka slovenska, a od hrvatske dokaj različna zgodovina, sta napravili iz Slovencev posebno narodno individualiteto. Ta razvoj je bil povsem naraven. Izza Trubarja, Bohoriča in Dalmatina imamo Slovenci poseben pismen jezik, ki s prevodom svetega pisma obsega najraznoterejše pojme družabnih in prirodnih pojavov,.a položaj slovenskega kmeta in meščana v okviru »svete rimske države nemške narodnosti« je bil skoro tisoč let enak onemu nemškega kmeta in meščana in to tem bolj, ker do XIX.' stoletja sploh ni bilo
zavednih jezikovnih bojev. Naša Slovenija pa ni le iz teh razlogov posebna enota v okviru Jugoslavije, marveč je vrhu tega tesno spojena po važnih prometnih črtah od spodnje Mure proti Trstu in od Gorenjske proti Hrvatski s križiščem v Ljubljani, kar ojačuje pomen Ljubljane.
Vsa ta dejstva silijo k skorajšnji novi primernejši notranji ureditvi naše države, toda niso nevarna jugoslovanski državni inisli, ki ima svoje globoke korenine v legi ob savski in moravsko-vardarski prometni črti, v izredni sorodnosti mnogoštevilnih jugoslovanskih narečij na tem ozemlju kakor tudi na tnalodane popolni istosti hrvatskega in srbskega pismenega jezika in na njiju veliko podobnostjo s sicer samostojnim slovenskim pismenim jezikom.
Hrvatski	obrtniki
ceste	Liubliana—
V Crikvenici je bila v ponedeljek na pobudo zagrebške obrtniške zbornice obrtniška turistična konferenca, ki naj bi povečala zanimanje obrtnikov za pospeševanje tujskega prometa. Konferenca je ugotovila, da so obrtniki direktno in indirektno interesirani na tujskem prometu in je zato potrebno, da obrtniki čimbolj sodelujejo pri pospeševanju tujskega prometa. Konferenco je vodil podpredsednik zbornice Miloševič, referate pa so podali gen. tajnik zbornice dr. Butorac, direktor »Putnika« Vrignanin in tajnik turističnega sveta na Sušaku Jazbec. Na koncu konference so bile soglasno sprejete resolucije, v katerih zahtevajo obrtniki med drugim:
V vsakem obrtniškem združenju naj se ustanovi stalni turistični referat. Zlasti obrtniška združenja v turističnih krajih so dolžna, da razvijejo za pospeševanje tujskega prometa najbolj živo delavnost. O svojem delu naj združenja redno poročajo turističnemu odboru zbornice.
Konferenca pozdravlja prizadevanje zbornice, da bi oblasti čimbolj podpirale razvoj tujskega prometa.
Konferenca naglasa potrebo elektrifikacije turističnih krajev, zlasti Hrvatskega Primorja.
Konferenca naglasa neodložljivo
potrebo, da se Čimprej izvedejo dela na jadranski turistični cesti,
da se čimprej modernizira cesla Zagreb—Sušak in da se zgradi avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak in Senj—Plitvice.
Promet v naših pomorskih pristaniščih
V februarju je iz naših pristanišč odplulo 6765 ladij s skupno 1,200.911 tonami proti 7108 ladjam s 1,306.988 ton nosilnosti.
Od tujih zastav je bila najbolj zastopana italijanska, ki je v nekaterih pristaniščih dosegla celo večji promet ko naša. Skupno je obiskalo naša pristanišča 436 italijanskih ladij z 288.000 tonami.
Liublianskl Sokol
vabi vse trgovstvo
NA TELOVADNO AKADEMIJO,
ki jo ponovi v proslavo svoje 75 1 e t ni c e v petek, dne 28. aprila ob 20. v opernem gledališču. Akademija se ponovi, ker so vse vstopnice za akademijo v ponedeljek 24. aprila že razprodane
Združba trgovcev za srez Murska Sobota
ima
XVIII. redno glavno skupščino
v soboto «lne 20. aprila 1030 ob 0. uri v dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti.
D e v n i red:
1. Pozdrav predsednika.
2. Imenovanje zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika in 2 skru-tinatorjev.
3. Odobritev zapisnika zadnje skupščine.
4. Poslovna poročila: a) predsedniško, b) tajniško, c) blagajniško.
5. Poročilo nadzornega odbora in predlog za razrešnico.
d. Proračun za leto 1939.
7. Glavna skupščina Zveze trg. združenj dravske banovine.
8. Razprava o ustanovitvi dvora/. redne trgovske šole.
9. Priprave za slavnostno otvoritev »Trgovskega doma«.
10. »Prekmurski teden.«
11. Samostojni predlogi.
12. Volitve: V upravo: predsednika, 2 podpredsednika, 12 članov uprave in 6 namestnikov.
V nadzorni odbor: predsednika,
2 članov odbora in 3 namestnikov.
V izpraševal 110 komisijo za pomočniške izpite:	predsednika,
2 prisedliikov in po 2 člana iz mami fakturne, špecerijske in že-lezninarske stroke.
V odsek za trgovce s perutnino in jajci: načelnika, podnačelnika in 4 članov.
V odsek za sadne trgovce: načelnika, podnačelnika in 4 članov.
V odsek za trgovce z živino: načelnika, podnačelnika in 4 članov.
V častni odbor: 5 članov.
V šolski odbor: predsednika podpredsednika, blagajnika ir 4 članov.
V delegacijo za zvezne skupščine: 4 delegatov.
13. Zaključek skupščine. Pojasnila k dnevnemu redu: Zapisnik zadnje glavne skupšči
ne se ne bo čital, ker je bil objavljen v »Murski Krajini« v št 20—39 1938. leta. Računski zaključek za leto 1938. je članom na vpogled v pisarni združenja od 15. aprila do dneva skupščine, Samostojni predlogi. Samostojni predlogi morajo biti pismeno vloženi tako, da bodo najkasneje tri dni pred pričetkom skupščine v posesti uprave združenja. Samostojne predloge smejo predložiti samo člani, ki so svoje obveznosti poravnali do konca leta 1938. sicer se zavrnejo. (Slednje ne ve tja za člane, ki so pridobili član stvo v letu 1939.)
Udeležba. Skupščine se smejo udeležiti samo člani imetniki obrtnih pooblastil. Udeležba na skupščini po pooblaščencih ni dovolje-lla (čl. 14/1 pravil). Za člane jo udeležba na skupščini obvezna Izostanki morajo bili s tehtnimi opravičili pravočasno pred dne vom skupščine javljeni, in to pismeno, upravi združenja, sicer se predpiše'jo denarne globe.
Sklepčnost skupščine. Skupščina je sklepčna ob določeni uri, če je prisotna vsaj ena tretjina od skup nega števila Članov, sicer (mo uro kasneje na istem mostu iu z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočnih. — Na ^upščini se bo razpravljalo samo 0 vprašanjih, ki so postavljeni na dtievnj red.
Čeh Franc 1. r., Predsednik združenja trgovcev za Sfez Mur. Sobota v Murski Sobot
Opozarjamo na današnji oglas ’‘r«metne banke d. d. v Ljubljani
le.r jo loplo priporočamo vsem ce njenim naročnikom.
Še en nov fond
Fond	za pospeševanie
Če bi bili pri nas v vseh stvareh a ko marljivi, kakor smo pri ustanavljanju fondov, pa bi biti prav gotovo ena prvih držav na svetu. Toliko fondov že imamo in še vedno se nam obljubljajo novi. Pravijo, da je vseh teh fondov že 120, in skoraj vsak teh fondov pomeni novo davščino za ljudi. Vsak teh fondov pa pomeni tudi za one rečne gospode, ki upravljajo te fonde, dnevnice in potniue, v tem pa je menda tudi edini razlog teh fondov. Zato tudi ni še pričakovati, da bi se ta politika fondov nehala, pa čeprav je v največjem nasprotju s pravili dobrega državnega gospodarstva. Kajti prva naloga dobrega gospodarstva je, da je pregledno, da se vodi z enega mesta, gospodarjenje s fondi pa oba ta pravila prav grdo prezira.
Da se je mogla politika fondov tako zelo razpasti, je velika krivda narodnih poslancev, ki so dopustili, da se ti fondi ustvarjajo.
Z vsakim fondom se je zmanjšala njih kontrola nad državnimi izdatki, a vse to gospode narodne poslance ni motilo ter so brez obotavljanja glasovali za te fonde. In tako smo polagoma dobiti tako kopico fondov, da mora biti davkoplačevalce strah.
In mora jili biti v resnici strah! Naj navedemo le en drastičen primer. Izvoznik, ki je imel dobre stike z Nemčijo, je mogel sam in brez vsake podpore izvažati sadje v Nemčijo, pri tem zaslužiti, državi pa je dal devize. Nakrat pa so pri nas odkrili, da je treba izvoz sadja pospeševati. Posledica tega odkritja je bila, da more sedaj izvoznik izvažati le potem, ko je izpolnil razne formularje in plačal predpisane takse, ki se stekajo v fond za pospeševanje izvoza. Od vsega tega fonda pa ima izvoznik samo to, da ima nove sitnosti, da plačuje takse in da izvaža sedaj teže ko prej. In približno tako je tudi z vsemi drugimi fondi. Morda je bila v začetku zamisel fondov dobra, danes ni od te dobre zamisli ostalo nič, temveč le še ta kse, ki naj skrbe za sejnine 111 dnevnice. Da so s tem izgubili fondi vsak smisel in vsako obstoj 110 upravičenost, je neovrgljivo. Če se že mora pomagati preslabo plačanim uradnikom s sejninami in dnevnicami, potem se naj jim zboljšajo plače, ne pa da morajo gospodarski ljudje vrhu vsega še prenašati nove sitnosti. Pa tudi to ne gre, da imajo od teh sejnin, dnevnic in potniu priboljšek le nekateri uradniki, temveč vsem naj se gmotni položaj zboljša, saj delajo vsi za državo.
Novi fond, ki se baje pripravlja v ministrstvu za trgovino in industrijo, bi bil
fond za pospeševanje turizma
S pomočjo tega fonda naj bi se organiziral kredit za dvig našega hotelirstva oziroma turizma. Fon naj bi v ta namen zagotovil večja sredstva. Ta materialna sredstva pa bi dala država iz proračunskih sredstev. Predvsem bi se podpi ralo zidanje modernih hotelov in prenočišč v turističnih krajih. Hotelska industrija bi dobivala iz tega fonda dolgoročna posojila za dobo do 30 let. Obrestna mera bi znašala le 3%. Poleg tega pa bi se dovoljevale novim moderno ure jenim hotelom še druge olajšave zlasti carinske ugodnosti. Prvotno *e je nameravalo dati za ta fond o milijonov din. Ta namera pa
etošnjem proračunu ni prodrla. Sedaj se govori, da se bo v prihodnji proračun vnesla postavka 25 milijonov din za ta fond.
Stvar je torej še zelo daleč od realizacije. Ves njen osnutek pa aže, da je silno slabo zamišljena. Predvsem, kaj je treba poseben fond, če pa se vse plačuje iz drž. proračuna! Tak fond je že kar odkrit nesmisel!
Da je treba podpirati zidanje modernih hotelov, je jasno. Toda za ta namen je treba nekaj več denarja, kakor pa se predvideva. Mi smo že pred leti predlagali, da se ustanovi velika delniška družba, ki naj zida hotele. Ta družba bi se hitro ustanovila in bi imela tudi kmalu zbran potreben kapital, če bi dala država družbi jamstvo, da se bodo njene delnice obrestovale recimo po 4% in če bi dala družbi še kakšne druge ugod-
nosti, n. pr. davčno prostost za nove hotele. V tem primeru ne bi bilo treba državi prav nič žrtvovati, delničarji družbe bi skrbeli, da bi se delalo dobro, država pa bi imela še dohodke v obliki poslovnega davka, trošarin, taks in uslužbenskega davka. Ustanovitev takšne delniške družbe bi bila mnogo lažja pot, da se pospešuje hotelirstvo in turizem, kakor pa da se ustanovi fond, ki l>i s svojim kompliciranim poslovanjem nikdar ne delal tako dobro ko delniška družba.
Dobro bi bilo, če bi se tudi organizacije hotelirjev in gostilničarjev ter drugi interesenti tujskega prometa izjavili o tem vprašanju.
Z novim fondom pa nam priza nesite, ker jih imamo res že kar preveč!
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
Tovarnam manjkajo še vedno surovine
Položaj v mariborskih tekstilnih tovarnah je še vedno neizpreme-njen. Podjetja dobivajo le tu in tam dovoljenje za uvoz neznatne množine bombaža in prediva iz neklirinških držav. Zaloge gredo kraju in tovarne bodo morale ustaviti obrate, če ne dobe potrebnih surovin. Tvornica Doctor in drug dela sedaj samo še tri dni na teden. Sedaj je ustavila Tekstilna tvornica v okoliški občini Košaki delo. Odpuščenih je bilo 120 delavcev, baje samo dotlej, dokler podjetje ne dobi zadostne množine surovin.
Istočasno pa se poroča, da je Maribor zadnje dni že dospelo nekaj vagonov surovin, da jih pa carinarnica ne more zaeariniti in izročiti blago naročnikom, dokler Narodna banka, oz. njen kontrolni odbor ne da dovoljenje za uvoz. V carinskih skladiščih leže torej tovarnam potrebne surovine, ki jili pa ta vseeno ne morejo dvigniti, ker nimajo še dovoljenja za nabavo deviz. Stroji se ustavljajo, ker nimajo njim potrebne hrane, ta pa je pred durmi že pripravljena, a zaradi trdih deviznih predpisov ne more v tovarne. Delavci so zaradi tega ob zaslužek, tovarne ob naročila in država ima izgubo na davkih. Ali se res ne more to vprašanje pravilno rešiti?
Pomisliti pa je treba tudi to, da je treba plačevati za blago na carinarnici ležarino, da postaja to blago vsak dan dražje, čeprav ga tovarna ne more uporabiti. Kdo povrne to zgubo tovarni?
Pa ne samo tekstilna industrija, temveč tudi nekatera druga podjetja se imajo sedaj boriti z enakimi težavami. Za nekatčre trgovce na pr. so prispele iz neklirinških držav večje množine manufakturnega in drugega bla ga, ki leži na carinarnici neocarinjeno, kakor bombaž in predivo za tekstilne tvornice. Zato je že skrajni čas, da Beograd nekaj ukrene, sicer grozi Mariboru naravnost gospodarska katastrofa. Po demontaži upravnih oblastev je procvit Maribora navezan zgolj na industrijo, v prvi vrsti tekstilno, ta pa ne more delati, če ne dobiva redno potrebnih deviz. Kakor smo izvedeli iz tukajšnjih poslov nih krogov, so bili v Beogradu že storjeni koraki, da se preteča ka-
le, bo marsikateri odjemalec odpadel, ker si je medtem že poiskal druge dobavitelje, ki jih nikakor ne bo hotel opustiti, ker so mu ti pomagali v stiski.
A. B.
*
K temu poročilu našega mariborskega dopisnika bi dostavili naslednje. V Beogradu so intervenirali pri finančnem ministru dr. Djuriču ban dr. Natlačen, podpredsednik skupščine Mihelčič, senator dr. Schaubach in mariborski župan dr. Juvan, da se dodele industriji potrebna devizna dovoljenja, da si bo mogla nabaviti za obratovanje neobhodno potrebne surovine. Opozorili so tudi na težke gospodarske in socialne posledice, ki morajo nastati, če se to vprašanje ne reši ugodno. G. finančni minister je v polni meri uvidel upravičenost te zahteve ter je obljubil, da bo pri Narodni banki interveniral, da se to vprašanje ugodno reši.
Zanašamo se na obljubo g. finančnega ministra ter upamo, da se bo to vprašanje v kratkem ugodno rešilo. Upamo to predvsem zato, ker bi v nasprotnem primeru nastala za naše gospodarstvo tako težka škoda, za kate-naša podjetja pa bodo izgubila se- ro pač nihče ne bo mogel prevzeti danje dobre poslovne zveze. Tudi l odgovornosti. A ta bi padla na ako se kasneje težave odpravijo I one, ki so bili opozorjeni, a niso in bodo tovarne zopet lahko dela-1 storili svoje dolžnosti.
tastrofa prepreči. Narodna banka zatrjuje venomer, da se bo zadeva v najkrajšem času rešila, vendar doslej še ni nikake pozitivne odločitve. V Beogradu so intervenirali tudi nekateri drugi poslovni krogi Maribora, toda z istim uspehom. Delavstvo je vznemirjeno, ker groze vedno novi odpusti. Stiska industrij je tem večja, ker imajo tekstilne tovarne velika naročila za več mesecev, ki jih pa ne bodo mogla izvršiti, če ne dobe pravočasno surovin. Naročniki bodo v tem primeru pač poiskali druge vire, da pridejo do blaga,
Ust a n o v 1 j
eno 1850
Zaloga vseh vrst stekla, porcelana in keramike. Stavbno in umetno steklar! tvo. Specialna zalaga in okvirjanje slik
IULII KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev. 4
Tele! o n 3 3-80
najboljši
zat
oteofce
Zunanja trgovina
Bolgarska jc sklenila, da poveča površino s sladkorno repo posejane zemlje za 2100 na 13.800 ha, ker njena sedanja sladkorna proizvodnja ne zadostuje za domačo potrošnjo. Sladkorna proizvodnja Bolgarske se bo s tem povečala za 500 vagonov letno.
V Romunijo pride še ta mesec posebna angleška gospodarska misija pod vodstvom Fredericka Leith-Rossa, ki uživa v vseh angleških gospodarskih krogih velik ugled. Cela vrsta velikih angleških predilnic se je ponudila, da oskrbuje romunski trg s svojimi proizvodi.
Nove dodatne carine z veljavnostjo od 10. aprila so bile pred-
204, bike 204, krave 178, junice 167 in za sveže meso po 408 Kč za 100 kg.
D. d. Bafa v Zlinu sklicuje glavno skupščino, na katere dnevnem redu je tudi znižanje delniške glavnice, ki znaša danes 526,2 milijona milijona Kč.
Angleški uvoz je znašal marca meseca 72,9 milijona funtov proti 65,5 v februarju 1939. in 84,8 milijona funtov v marcu 1938. Izvoz pa se je dvignil od 38,05 milijona funtov v februarju na 41.6 milijona v marcu 1939.
• Največje italijansko podjetje za železo »llva« je dosegla lani 51,2 (predlani 41.2) milijona lir čistega dobička ter bodo dobili delničarji izplačano 1% dividendo.
Japonska je proizvela v 1. 1938. 6 milijonov ton surovega jekla ter se je glede proizvodnje surovega jekla dvignila s sedmega na šesto
pisane v Češko-Moravski, in sicer: ________________   _	,	_
za pšenico na 22 Kč. rž 25, ječmen mesto največjih svetovnih proiz-32, oves 23 Kč za 100 kg; za vole I vajalcev.
Politične vesti
Priprave za sprejem zun. ministra Cincar-Markoviča v Benetkah so že končane. V Benetkah ostane dva dni. Prvi sestanek z zun. ministrom Cianom bo že to soboto.
Novi jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Andric je bil sprejet od Hitlerja v nastopni avdienci. Doktor Andric je med drugim dejal: »Odnošaji dobrega sosedstva ko tudi živa gospodarska in kulturna zamenjava dobrin med Nemčijo in Jugoslavijo ustrezajo popolnoma željam in nameram kr. vlade in jaz sem zlasti počaščen, da mi je naložila kr. vlada dolžnost, da nadaljujem delo svojega prednika v svrho poglobitve in utrditve teh prijateljskih odnošajev in vzajemnega spoštovanja, ki vlada med obema narodoma.
Hitler je nato v svojem odgovoru dejal: Jaz in vlada rajha imamo jsto voljo in naziranje, da obstoje za delo zbližanja naših dveh držav v smislu dobrega sosedstva, na kulturnem in gospodarskem polju, najboljši pogoji. Hitler mu je na to izjavil, da bosta pri tem delu Hitler in njegova vlada poslanika vedno podpirala.
Kjuseivanov je izjavil v zunanjem političnem odboru sobranja, da bi vstopila Bolgarska v Balkansko zvezo le, če bi dobila meje, ki jih je imela 1. 1913. To se pravi, da zahteva Bolgarska Balčik in del Dobrudže ter izhod na Egejsko morje. Anglija in Francija to zahtevo Bolgarske podpirata.
Romunski zunanji minister Ga-feneu se je sestal z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom. Po sestanku je bil objavljen naslednji kratki kominike. Zunanja ministra sta razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Razgovori so potekali v prijateljskem duhu in so pokazali popolno soglasje v vseh zadevah, o katerih sta oba zunanja ministra razpravljala.
Gafencu je izjavil na odločna vprašanja Ribbentropa, da se Romunija ne bo udeležila nobene ob-koljevalne akcije proti Nemčiji, Ribbentrop pa je izjavil, da Nemčija ne bo podpisala nobene akcije, ki bi bila naperjena proti romunskemu ozemlju.
Mussolini je imel na seji upravnega odbora za svetovno razstavo v Rimu 1. 1942. govor, v katerem je naglasil, da priprave Italije za to veliko razstavo dokazujejo, da ne namerava Italija nikogar napasti, da hoče mir. Zato je tudi napačno, če se postavijo države osi Rim—Berlin na zatožno klop. To morejo storiti le individui, ki nič ne poznajo evropske zadeve. Kar se tiče konference, ki se predlaga, bi bile na njej U. S. A. zopet le opazovalke. Konference so nam dale slabe izkušnje in čim več ljudi je na konferenci, tem manjši je njih uspeh. Ne pustimo se vplivati po nikakih katastrofalnih poslanicah, po nikakih poslanicah, ker vemo, da moremo braniti mir z lastnimi silami.
Po kratki debati o prestolni besedi sta sprejela senat in fašistično korporativno predstavništvo odgovor na prestolno besedo, v kateri pravita: »Zasedba Albanije je dala priliko, da se preizkusijo naša prijateljstva. Jugoslavija je vzdrževala ozek kontakt z Italijo in odbila vse enostranske pozive in proteste, prav tako pa tudi Madžarska in Poljska ...« Odgovor pravi nato, da bi se mogli odnošaji z Anglijo popolnoma zboljšati, da pa se odnošaji s Francijo ne morejo označiti ne z besedo »mir«, ne z besedo »vojna«. Samo s priznanjem italijanskih pravic se more popolnoma zagotoviti mir v Evropi.
Madžarski ministrski predsednik grof Teleky in zunanji minister grof Czaky sta bila sprejeta od italijanskega kralja v avdienci, nakar sta imela daljše razgovore z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Na banketu, ki je njima na čast priredil min. predsednik Mussolini, je pozdravil Duce oba gosta z zdravico, za katero se je zahvalil grof Teleky. Za nas najbolj važna odstavka v obeh zdravicah se glasita. Mussolini je zlasti naglasil ozko prijateljstvo, ki veže Madžarsko z Italijo in »z italijansko politiko, ki jc imela vedno globok smisel za realnost in voljo do pravice in miru, ki je gibalo osi Rim—Berlin ter našega sporazuma z Jugoslavijo.« Grof Teleky pa je med drugim dejal: »Boljšega dokaza modrosti politike Rima, Berlina in Budapcšte ni mogoče dati, kakor je vedno boljši razvoj odnošajev med Budapešto in Beogradom, tako v madžarskih kakor tudi v jugoslovanskih krogih «
Italijanska vlada pripravlja izredni davek v višini 500 milijonov Ur, ki se bo plačeval skozi deset let in porabil za narodno obrambo.
Tudi italijanski listi sedaj potrjujejo, da je zahtevala Nemčija od Poljske priključitev Gdanska
Nemčiji ter dovoljenje za zgraditev velike avtomobilske ceste skozi poljski koridor, nakar bi Nemčija jamčila poljski njene meje.
Angleški kralj in kraljica bosta, kakor se uradno sporoča, obiskala Združene države Sev. Amerike na povabilo predsednika Roosevelta
7.	junija.
V francoskem Maroku in Tangerju so odredile francoske vojaške oblasti obsežne varnostne ukrepe, ker so prihajala poročila, da pripravljajo države osi udar na Tanger. španske oblasti v Tangerju
Ob zadovoljivi udeležbi članstva je zborovalo dne 14. t. m. Združenje trgovcev v Ljutomeru. Za kraj svoje letne skupščine si je izbralo tokrat obmejno Gornjo Radgono. Po uvodnih formalnostih je predsednik Vilar pozdravil zastopnika Zbornice za TOI zboru, svetnika Hrastelja, tajnika Zveze dr. Pu-stiška ter zastopnika občin Lju-
V svojem izčrpnem poročilu je predsednik nato očrtal gospodarske posledice političnih izpre-memb, ki so se v zadnjem letu zgodile v Srednji Evropi in so povzročile tudi negotovost v trgovinskih poslih. Poudaril je veliki pomen lirvatskega vprašanja za notranji mir naše države, ki je potreben vsem stanovom, zlasti pa trgovskemu. Mnenja pa je, da ne smemo ostati na pol poti. Sporazuma, poštenega in odkritega sporazuma nam jc treba, ne samo v hrvatskem vprašanju, ampak v vseh zadevah našega državnega in gospodarskega življenja. Vse sile naroda, državotvornost vseh stanov moramo postaviti v službo naše državne skupnosti! (Odobravanje.)
V trgovini se opaža v zadnjem letu padanje konjunkture. Našo zunanjo trgovino so izpremembe v Evropi precej prizadele. Naša navezanost na izvoz samo v nekatere države je postala še večja. Zato se pojavlja pomanjkanje deviz za nakup raznih surovin, ki jih klirinške države nimajo. Trgovinska pogodba s Francijo bo nam v tem pogledu nekoliko v pomoč ter bo zmanjšala naš primanjkljaj v zunanji trgovini.
O dobri konjunkturi v Sloveniji, ki jo neki krogi vidijo, ni govora. Zaposlenost delavcev raste počasneje ko drugod, industrija se seli v manj z davki obremenjene kraje. Letina v srezu je bila dobra, vendar pa se kupna moč kmetu ni povečala. Denarni zavodi so pričeli z izplačevanjem manjših vlog. Pač pa je huda ovira trgovskemu poslovanju dejstvo, da plačujejo javne korporacije nabave in delo po dolgih rokih, tako da ne prideta dobavitelj in delavec o pravem času do svojega denarja.
Trgovcu se obetajo nova bremena zaradi višjega državnega proračuna. Dobili smo dodatek k vsem davkom in še posebej povišek za fond narodne obrambe, čigar lestvica ni povsem pravična. Trgovci se ne branijo dati državi, kar v težkih Časih potrebuje, pač pa zahtevajo, da jih država in samouprave ne preobremenjujejo, da je razdelitev bremen enakomerna in da jih nosijo tudi za^ družne trgovine. Tudi nek.ate.re povišane trošarine, povišanje železniške tarife, višje socialne dajatve in prispevki za nove centralne fonde otežkočajo stanje trgovine.
Poleg vsega tega ne mirujejo stari škodljivci trgovine:	kroš-
njarji, ki so preteklo jesen preplavili obmejni srez ter odnesli legalnemu trgovcu ves zaslužek, ki bi ga drugače dala dobra letina sadja. Zastopniki tekstilnih tovarn ponujajo po deželi sukanec, obenem pa tudi blago raznim krojačem in šušmarjem. Zadružna trgovina ubija malega trgovca s cenami, ki jih ta ne more nuditi.
pa so .zagotovile angleškemu gen. konzulu v Tangerju, da so vsa ta poročila popolnoma brez podlage.
Portugalska ostane Angliji zvesta, kakor se more sklepati iz članka portugalskega lista »Anoite«, ki piše: »Bodimo, kar smo vedno bili, zvesti zgodovini, zvesti angleški zvezi, zvesti duhovnim načelom, ki so omogočili veličino naše države.«
Nizozemska je podaljšala vojaško službo od 11 na 24 mesecev.
Španska nacionalistična vlada je uradno obvestila Francijo, Nemčijo in Italijo, da bodo prostovoljci
tomer in Gornja Radgona. Pozdravni brzojav je poslal poslanec sreza minister Snoj. Predsednik se je s toplimi besedami spomnil umrlih članov, predvsem Franca Seršena, ki je volil Združenju za gremialno šolo v Ljutomeru znesek din 25.000'—, potem Alojza Krainza, Hugona Zotterja in Feliksa čerčka.
Karteli pritiskajo še nanj in zmanjšujejo njegov zaslužek. Tujci mu na vseh straneh odjedajo kruh. Ni čudež, da se je med trgovci samimi pričelo ostrejše tekmovanje. Reklama v listih je dostikrat neprimerna, ker vzbuja pri ljudstvu vtis, da bašejo trgovci velike dobičke. Anonimne in podpisane ovadbe na davčne uprave niso več redko.
Javnih del je v naših krajih premalo, bila bi pa prav ob meji silno potrebna. Nato se je predsednik bavil še z nezadovoljivimi poštnimi razmerami in oincuil, da dobi srez na svoji progi nočni vlak z zvezo z Ljubljano.
Po kritiki razmer, ki pa ni zlonamerna, ampak dobrohotna, je predsednik naglasil potrebo, da se po političnem sporazumu lotimo gospodarskega dela in da izločimo iz tega vsako strankarstvo in politiko. Potreben nam je gospodarski svet, potem preureditev državnih in samoupravnih financ in izenačenje javnih bremen. Tudi problema brezposelnosti se bomo morali lotili in urediti vprašanje vedno bolj razširjenega beračenja. Posebno skrb bo treba posvetiti naši vasi, kajti dokler ne dvignemo vasi iz njene zaostalosti in revščine, ne moremo govoriti o splošnem napredku in razmernem blagostanju. Torej več pažnjc našemu podeželju, posebno pa obmejnim predelom! (Odobravanje.)
Ko je predsednik še očrtal delo stanovskih organizacij: Zbornice in Zveze trg. združenj, je svoje poročilo zaključil s pozivom, naj sodeluje vse članstvo v združenju, naj pa trgovci delujejo tudi v javnih korporacijah, v dobrodelnih in socialnih ustanovah in na kulturnem torišču. V tovarištvu in slogi moremo delati vsi za naše samostojno narodno gospodarstvo. (Odobravanje.)
Zastopnik Zbornice zbor. svetnik Hrastelj se je nato pridružil izvajanjem predsednika in poudaril, da so nas kritični časi zopet poučili, da je le v slogi moč posameznika in skupnosti. Vsak bodi na svojem mestu, vsak naj deluje za utrditev gospodarstva in za moč države. (Glasno odobravanje.)
Tajnik Zveze dr. Pustišek je v daljšem poročilu orisal delo Zveze za trgovski stan in vabil trgovce, naj se v čim večjem številu naroče na »Trgovski list«.
Tajnik združenja je nato poročal obširno o delu združenja, ki je na koncu leta štelo 214 članov. Prijav je bilo 21, odjav 26. Med letom se je izvršila revizija članstva, 14 obrtnih pravic, ki jih imetniki niso izvrševali, je bilo izbrisanih. Največ je trgovin z mešanim blagom, namreč 100. Pomočnikov šteje združenje 102, vajencev 38. Odsek sadnih trgovcev združuje 10 članov. V Gornji Radgoni je poslovalo poverjeništvo.
Blagajniško poročilo izkazuje
zapustiti Španijo takoj po zmagoslavni paradi v Madridu, ki bo 15. maja.
Bivši nemški poslanik na Dunaju v. Papcn je imenovan za nemškega poslanika v Ankari.
Slovaška vlada je uvedla obvezno vojaško službo, ki bo trajala od 12 do 18 mesecev.
Hitler bo imenoval za poslance nemškega parlamenta zastopnike nemškega prebivalstva v češko-moravskem protektoratu. Na vsakih 60.000 Nemcev bo imenovan en poslanec.
prometa 104.401 din, prejemkov 56.178 din, izdatkov 48.223 din. Premoženje se je zvišalo za 6755 dinarjev na 62.318 din. Skupščina je soglasno odobrila vsa poročila in dala po predlogu nadzorstva upravi razrešnico.
Prav tako je soglasno odobrila proračun za tekoče leto z izdatki v višini 39.000 din in dohodki v znesku 36.300 din. Primanjkljaj 2700 din se bo kril iz viška dohodkov v preteklem letu.
Iz Novega Sada se poroča: Položaj na žitnem trgu je ostal pretekli teden skoraj neizpreme-njen. Neznatno so se spremenile cene pri pšenici. Niti silno resna mednarodna situacija ni mnogo vplivala na žitne trge.
Pšenica je imela na naših trgih stalno tendenco, brez spremembe cen, dočim sta bili povpraševanje in ponudba enako slabi. Samo mlini se v nekaterih krajih javljajo kot kupci, kar pa ni moglo dosti vplivati. Največ se ponujajo potiška, banatska in baška pšenica, dočim sremske manjka. Poleg mlinov je zahtevala pšenico tudi dalmatinska potrošnja.
Tuji trgi so nekoliko živahnejši, ker so kupile nekatere uvozniške države večje količine.
Cene so se gibale na domačih trgih takole: baška pšenica po 154 do 155, srednjebaška po 153, gor-njebanatska po 154, sremska po 155 in potiška po 155 do 156 din.
Na trgu s koruzo je položaj skoraj isti. Vendar pa se more kon-slatirati, da je povpraševanje nekoliko večje ko ponudba. Ni pa tako veliko, da bi vplivalo na cene. Močnejši kupec koruze je bil ta teden IVzad, ki je kupoval največ vagonsko blago, ne pa tudi šlepovsko. — Povpraševanje po promptnem blagu je slabotno. Prav tako tudi terminski zaključki.
Situacija na tujih trgih je bila neenaka in spremenljiva ler so mogli nekateri trgi zabeležili dvig, drugi pa nazadovanje cen, vendar pa v skromnem obsegu.
Cene na domačem trgu so bile naslednje: koruza začasno suha baška pariteta Indjija 98, pariteta Vršac 99 do 100, čezmerno suha pariteta Indjija in Vršac 99 do 100, majska pariteta Indjija 102-50 do . 103, maj-junij 104—105, junij-julij 107—108, julij-avgiist 110 do 111 din.
Moka: tendenca brez spremembe. Ponudba je močnejša v belih vrstah moke, dočim je v črnih slabejša. Povpraševanje je. večje po črnih vrstah. Sprememb v cenah ni.
Zelo veliko je povpraševanje po moki za krmo in po otrobih, kar najbolj zahtevajo potrošniki iz Bačke. Cene so se za moko in za otrobe popravile ler je moka osinica po 115 do 120, otrobi po 110 do 115, in sicer brez vreč. Cena baško-banatski moki za peke je po 242-50 do 247-50 din, franco vagon Sisak po 250 do 255, dočim je merkantilno blago I>o 235 do 240 din.
Ječmen:	Povpraševanje slabo,
cene nespremenjene.
Oves; Ponudba je bila sedaj boljša ko pr<‘je. Nudilo se je ba-
Na predlog uprave se je nato sklenilo, da uvede združenje ne obvezen pomočniški izpit, ki bo koristil tako pomočniku, kakor učnemu gospodarju in splošni izobrazbi podeželskega trgovstva. Troske nosita pomočnik in gospodar vsak polovico.
Daljša debata se je razvila okoli poročila predsednika, da misli uprava na zgraditev Trgovskega doma v Ljutomeru. Vsi govorniki so poudarjali, da je ta zamisel uvaževanja vredna in skupščina je sprejela pobudo uprave ter jo pooblastila, naj osnuje poseben odsek za ta namen, ki naj prične z nabiranjem potrebnih gmotnih sredstev. Kol osnova naj služi volilo Franca Seršena.
Skupščina je še sklenila, da ne sme noben trgovec dajati novoletnih daril in koledarjev. Izrečena je bila tudi želja, naj bi se »Trgovski list« v svoji sobotni številki čimbolj oziral na potrebe podeželskega trgovca. Pri slučajnostih se je razpravljalo največ o krošnjarjih in drugih škodljivcih, kar je znak, kako globoko posegajo ti v življenje podeželskega trgovca.
ško blago. Cene se gibljejo med 150 in 154 din.
Stanje novih posevkov je zelo dobro. Ker je bil v zadnjih dneh dež, se razvijajo posevki po zelo ugodnih pogojih.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. aprila navaja naslednje izpremembe (vse številke v milijonih dinarjev):
Zlata podloga se je zvišala za 0-2 i» 1916 0.
*vizc izven podloge so se zmanjšale za 23'5 na 403-1.
Vsota kovanega denarja v srebru in niklju se je zvišala za 3-6 na 329-6.
Skupna vsota posojil se je zvišala za 30'5 na 1716'2, in sicer so se menična posojila povečala za 26-8 na 1665-2, lombardna pa za 3-7 na 51-0.
Razna aktiva so se povečala za 7’6 na 2064-2, vrednostni papirji so se znižali za 1*2 na 263.
Obtok bankovcev se je zvišal za 85'3 na 6930-5.
Obveze na pokaz so se znižale za 30-1 na 1748-7.
Skupno kritje se je znižalo od 28'54% na 28-36,% samo zlato kritje pa od 28-38% na 28'20%.
Tečaji valut na železnicah
Od 15. aprila dalje veljajo na železniških postajah naslednji tečaji za tuje valute:
1 holandski goldinar	24'-
1 nemška marka	17'95
1 švicarski frank	10T0
1 zlat frank	14'50
1 madžarski penge	12'85
1 poljski zlot	8'45 .
1 italijanska lira	2'38
1 francoski frank	1'23
1 češkoslovaška krona	1 '53
1 belgijski frank .	1*52
1 bolgarski lev	0'55
1 romunski lej	0'35
1 grška drahma	0'41
Na beograjski borzi so	bili do-
seženi v četrtek naslednji tečaji za drž. vrednostne papirje: 2>/a% voj. škoda 450'50 (v Ljubljani je bila po 443—446), 7% investicijsko posojilo 97 25—97 75, 4% agrarne obveznice 58—58'50, 6% begluške po 88'22, 6% dalmatinske po 87’25, 6% gozdne po 86, 7% Blair po 88—88'50, 8% Blair po 96—97, 7% Seligman po 99—100.
Angleški funt je bil po 238 oz. 258, nemška klirinška marka pa po 13’80. Množe se glasovi, da hočejo Nemci dvigniti tečaj klirinške marke na 14 50 din, nekateri govore celo, da hočejo dvigniti na 15 din, kar bi vsekakor bilo mnogo previsoko. Znižanje nemškega salda kaže, da te govorice niso brez podlage.
Ohmeini	trgovci 10
Občni zbor Združenja v Ljutomeru
Poročilo predsednika \tiiaria
Položai na žitnem trgu
DS
UKcri
HPrny
vodeča
znamka
Doma in po svetu
Dr. Maček je sprejel dopisnika »Politike« ter imel z njima daljši razgovor. Na koncu pa jima je izjavil: »Sporazum Hrvatov in Srbov je nujnost za eno in drugo stran. Ne samo iz etičnih in socialnih razlogov, temveč tudi zaradi geopolitičnih. Treba imeti pred očmi, da sta tu dve, dosedaj žali-bog nasprotni nacionalni in dr-žavnopravni ideji. Nočem se vsiljevati za sodnika, ker zastopam ono teh strank, mislim pa, da smo
na eni in drugi strani prepri-oali, da se ti dve dosedaj nasprotni Jdeji morata najti na istih tračnicah. Zaradi tega se tudi giblje vse delo hrvatskega narodnega predstavništva skozi vsa zadnja leta okoli sporazumevanja s predstavniki srbskega naroda, sedaj v zadnjem času pa tudi s predsednikom kraljevske vlade. Daj Bog, da bi videli čim prej pozitivne rezultate!«
»Ilrvatski dnevnik« je objavil nov članek o pogajanjih za sklenitev sporazuma. V svojem članku pravi med drugim: Znano je, da je bilo načelo dr. Mačka: Vse in naenkrat! To pomeni, da je dr. Maček zahteval nakrat celotno rešitev hrvatskega vprašanja. To da je tudi razumljivo. Kajti če so hr-vatske zahteve upravičene, potem se morajo v celoti izpolniti in se zato Hrvati ne morejo zadovoljiti s tem, da bi dobivali svoje pravice na obroke. Madžari so hoteli dajati Hrvatom samo pravice na obroke. Toda Hrvati niso nikdar na to pristali. Redno se je govorilo, da bi morali Hrvati vstopiti v vla do, tudi če ne bi dobili vsega takoj. Toda zboljšali bi si svoje gospodarstvo. Hrvati na to niso mogli pristati, ker so se zavedali, da bi pri prvi priliki zopet izpadli iz vlade, ne da bi dobili svojih pravic. Govorilo se je tudi, da morajo Hrvati potrpeti, ker še Srbi niso na njih zahteve zadostno pripravljeni in bi se preveč zadela njih občutljivost. Pri tem pa se pozabljalo, da se je z neizpolnitvijo hr-vatskih zahtev zadela občutljivost Hrvatov. Kdor je imel takšne ali podobne izgovore, za tega je bilo jasno, da ni iskreno za sporazum. Tem je bilo le za to, da bi se zlomila moralna hrbtenica hrvatskega naroda. Veličina dr. Mačka je ravno v tem, da se ni pustil niti zviti niti zlomiti. To mu je pridobilo velikansko zaupanje hrvatskega naroda in zato je mogel iti po svoji ravni poti. Hrvatski narod ve danes, da je izročil pravemu možu zastopanje svojih pravic in zato mirno čaka, da dobi svoje pravice.
Bivši poštni minister Kaludjer-
cic in poslanca dr. Jovan Mijuško-
uln Milan Mijič so izstopili iz kluba JRZ, ker se ne strinjajo z vladno politiko sporazuma s Hrvati. Kaludjerčič namerava izdati na bosenske Srbe oklic pod geslom: Srbi na okup! Izstop teh treh ministrskih poslancev ni napravil na javnost nikakega posebnega vtisa, ker je vsa naša javnost za sporazum.
Za novega di vizionar ja v Ljub-»jani je imenovan general Drago-n,,r Stefanovič, dosedaj poveljnik Cetinjske divizije.
Trgovinski minister Tomič se je v spremstvu svojega šefa kabineta udeležil v Berlinu Hitlerjeve proslave, in sicer kot delegat naše Vlade!
Pri oddelku za vrhovno gozdarsko nadzorstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike je bil ustanovljen odsek za vrhovno nadzorstvo had lovskim športom, turizmom in Propagando lova.
. Petrolejska družba »Panonija« iz Beograda bo v kratkem začela vrtanje na svojem zemljišču v Medjimurju. Potrebni stroji in pri-kraje *° ^ prižle na določene
V Vokr"fjua'flznSrcbšCaV°
skega velesejma od 29 Panrn H’ 8. maja. Zveza hrvatsklh v&ograd° nikov m sadjarjev. Vzorci vina se morajo poslati od 22. do 24. aprila
Za april je znova dovoljen izvoz svinj v Nemčijo, in sicer na račun tako imenovanega nemškega kontingenta. Trg. minister je določil za ta kontingent ceno 10'50 din Iranko Dunaj.
Stavka krojaških poj .očnikov in Pomočnic v Kranju se je s posredovanjem oblasti končala. Pomočniki bodo dobivali po 3'50 do 2'50 din na uro, pomočnice pa po 3'25 do 2'50 na uro.
Jadranske ladjedelnice v Splitu »o zvišale svoje investicije od 51 6 na 56,4 milijona dih ter je število delavcev naraslo od 785 na 1047. plača delavcev se je zvišala od
51'14 na 5440 din (povprečna dnevna zavarovana mezda-.
Tvrdka Falma-kavčuk, d. d. Zagreb, je spremenila svoje ime v Semperit-kavčuk, d. d. Zagreb.
Tvornica železnega in kovinskega blaga Zephir preseli svojo tovarno iz Subotice v Beograd.
Velik mlin na električni pogon Zore Berger je pogorel v Subotici.
Zgorelo je tudi 160 metrskih »to-tov moke, velika količina pšenice in koruze ter 150 stotov otrobov, škoda se ceni na približno 1 milijon din.
Veliki francoski 35.000tonski parnik »Pariš« je pogorel tik pred svojim odhodom iz pristanišča Ha-vre. Parnik bi moral prepeljati francoske umetnine na svetovno razstavo v Newyorku. Umetnine so rešili. Kako je nastal požar, še ni popolnoma ugotovljeno. Gotovo pa je, da je bil požar podtaknjen. Parnik je bil zavarovan na 99 milijonov frankov. Nov pa bo veljal okoli 400 milijonov frankov.
Davčni svetovalec
Z. T. v N. m.: vprašate:
Kako se bo preračunaval in pobiral posebni prispevek na neposredne davke?
l Finančni zakon za proračunsko dobo 1939—1940 predvideva v § 19. v določbah o neposrednih davkih ustanovitev posebnega fonda za narodno obrambo pri ministrstvu za vojsko in mornarico. Za zbiranje sredstev za ta fond in da bi se deloma mogla kriti služba 6% državnega posojila za javna dela in državno obrambo, se bo pobiral počenši s 1. julijem 1939 za dobo 10 let, t. j. od 1. julija 1939 do 30. julija 1919, poseben prispevek v obliki doklad na neposredne davke od vsakega zavezanca. Podlaga za odmero tega prispevka jc celotni predpis v preteklem letu vseh neposrednih davkov, ki se sumarno knjižijo. V odmerilo osnovo tega prispevka pa se nanašajo: davek na poslovni promet, luksuzni davek in vojnica. Osnovo za odmero tega posebnega prispevka tvorijo plačila v tekočem letu pri novih zavezancih, pri osebah, podvrženih plačilu davka na dividende in davka na rente, ki se plačuje z odtegljajem in pri uslužbenskem davku. V teh primerih se odmerja in plačuje posebni prispevek istočasno z dotičnim rednim davkom.
Trajne davčne oprostitve po kakršnem koli zakonu se odbijejo od osnove posebnega prispevka. Nasprotno pa se začasne oprostitve (olajšave) vnašajo v osnovo lega prispevka.
Osebe, ki imajo tri ali štiri ne-doletne zakonske otroke, plačajo prispevek po prvi nižji stopnji. Oni pa, ki imajo 5 ali več nedo-letnih zakonskih otrok, pa še eno stopnjo nižje.
Od neoženjenih oseb, ki so do-
Trgovci - industrijci
VIŠJI URADNIK, samski,'40 let, s 15 letno odlično prakso, vsestransko samostojen in praktičen delavec, absolutno zanesljiv, spreime nameščen) e. Ponudbe pod „Razbreroentm“
vršile 30 let, kakor tudi od oženjenih oseb ali vdovcev brez otrok, se pobira prispevek po sledeči višji stopnji.
Posebni prisepevek na usluž-benski davek se pobira s polovičnim zneskom.
Na ta prispevek se ne smejo nalagati nikake državne ali samoupravne doklade. Ta prispevek se tudi ne jemlje v 'poštev pri davčnem cenzusu za pridobitev ali izgubo kakih pravic davčnih zavezancev.
Posebni prispevek se pobira po progresivni lestvici, ki se' pričenja s 15% od skupne vsote davka in ki doseže pri vsoti 15 milijonov din 25%.
V boljše razumevanje Vam predočimo tabelo, v kateri so upoštevane tudi že medstopnje.
TABELA
za preračunanje prispevka na neposredne davke v smislu določil k 19 fin. zak. za dobo 1939./40.
Celokupni predpis davka, ki naj služi za podlago odmeri prispevka v din:
Pavšalni znesek posebnega prl-‘ spevka v din:
	do vštetih		
	10		T50
od 11	13	od 2'50	do 3 50
1'4	25		4'50
26	30	5'50	9'50
31	50		10 —
51	54	ir—	14'—
55	75		15 —
76	79	16 —	19'—
80	100		20 —
101	109	21r—	29 —
110	150	3l'—	30 —
151	159		39 —
160	200		40'—
201	219	41’—	59'—
220	300	1J i;? :	> 60'—
301	319	61V-	79 —
320	400		80'—
401	41»	81,—	99'—
420 501'	500 525	ior_	100'— 125'—
526	600		126 —
60L	620	127 —	146'—
621	700		147'—
701	720	148 —	167 —
721	800		168'—
801	820	169!—	188'—
821	900	196 —	189'—
901	920		209'—
921	1.000		210'—
1.001	1.041	211’—	251'—
1.042	1.200		252'—
1.201	1.241	253 —	293'—
1.242	1.400		294'—
1.401	1.441	295 —	335'—
1.442	1.600		336'—
1.601.	1.641	337 —	377'—
1.642	1.300		378 —
1.801	1.841	379'—	419'—
1.842	2.000		420'—
2.001	2.129	421'—	549'—
2.130	2.500		550'—
2.501	2.609	551'—	659'—
2.6J0	3.000		660'—
3.001	3.109	661'—	769'—
3.110	3.500		770'—
3.501	3.609	771’—	879 —
3.610	4.000		880'—
4.001	4.219	881*—	1.099 —
4.220	5.000		1.100 —
5.001	5.219	1.101'—	1.319 —
5.220	6.000		1.320'—
6.001	6.219	1.321'—	1.539'—
6.220	7.000		1.540'—
7.001	7.219	1.541-—	1.759'—
7.220	8.000		1.760'—
8.001	8.219	1.701’—	1.979'—
8.220	9.000		1.980'—
9.001	9.219	1.981 —	2.199 —
9.220	10.000		2.200'—
10.001	10.559	2.201'—	2.759'—
10.560	12.000		2.760'—
12.001	12.459	2.761'—	3.219 —
12.460	14.000		3.220'—
14.001	14.459	3.221*—	3.679'—
14.460	16.000		3.680'—
16.001	16.459	3.681-—	4.139'—
16.460	18.000		4.140'—
18.001	18.459	4.141-—	4.599'—
18.400	20.000		4.600'—
20.001	21.149	4.eOl-	5.749'—
21.150	25i000		5.750—
25.001	26.149	S^l'—	6.899'—
26.150	30.000		6.900 —
30.001	31.149	6.901'—	8.049'—
31.150	35.000		8.050'—
35.001	36.149	8.051'—	9.199'—
36.150	40.000		9.200'—
40.001	41.599	9.201'—	10.799 —
41.600	45.000		10.800'—
45.001	46.199	10.801'—	11.999'—
46.200	50.000		12.000'—
50.001	52.399	12.001'—	14.399 —
52.400	60.000		14.400'—
60.001	62.399	14.401'—	16.799'—
62.400	70.000		16.800'—
70,001	72.399	16.801'—	19.199'—
7-2.400	80.000		19.200 —
80.001	82.399	19.201'—	21.599'—
82.400	90.000		21.600'—
90.001	92.399	21.601'—	23.999'—
92.400	100.000		24.000'—
itd.		itd.	
N 29. aprila da a. aufa 1999
XVI. SALON AVTOMOBILOV
4. MAJA: TEKMOVANJE V ELEGANCI AVTOMOBILOV
Mednarodna
turisUtns-
kulinarična
razstava
Ročni izdelki
Splošno pravilo za preračunanje medstopenj velja: Davek po višji stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečane za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
Radin Ljobliana
Sobota 22. aprila. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00:	Otroška	ura —
18.00: Radijski orkester — 18.40: Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja (prof. France Zen) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Razvoj mesta Zagreba od 1. 1918. do danes — 19.50: Pregled sporeda
— 20.00: O zunanji politiki (dr. Kuhar) — 20.30: »Pomlad v deželo gre«. — Pisan večer, ki ga izvajajo: Fantje na vasi, sestre Stritarjeve in člani rad. jgr. družine. Besedilo: Enka, vodstvo: Jože Zupan — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja 23. aprila. 8.00: Plošče
— 8.15: Prenos cerkvene glasbe — 8.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) — 9.00: Napovedi, poročila
— 9.15: Šramel »štirje fantje« — 10.30: Citraši igrajo (plošče) — 11.00: Koncert klasične glasbe. Sodelujejo: Svetozar Banovec, Roman in Tone Petrovčič ter radijski orkester. Dirigira D. M. šijanec — 12.30: Kozaki pojo (plošče) —13.00: Napovedi — 13.20: Radijski Šramel
— 14.00: Plošče po željah —17.00: Kmet. ura: Več lucerne (ing. Matija Absec) —17.30: Glasbeno društvo Kranj (godba na pihala- — 18.30: Plošče — 19.00:	Napovedi, poročila — 19.30: Nadežda Petrovič in vpliv francoskega slikarja Sežana — 19.50; Pomlad v glasbi. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, oddelek radijskega komornega zbora in radijski orkester — 22.00:
7. MAM: IV. MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV
Tekmovanje »Dama In njen pes«
Na železnicah «Jugoslaviji od 24 IV. do 13. V. brezplačen povratek. v sosednih državah 23 do 50"',, popust, na jadranskih par brodili viSji razred za ceno nižjega. Nagrade poselninom 1
Napovedi, poročila— 22.15: Pevski koncert Andreja Jarca, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
Ponedeljek 24. apr. 12.00: Sprehod po Balkanu (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi —
13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva (dr. A. Brecelj) — 18.20: Glazunov: Stenka Razin, simf. pesnitev (plošče) — 18.40: Sv. Jurij v legendi in običajih (Boris Orel) — 19.00: Napovedi, poročila —- 19.30: Nove smeri v slovenski glasbeni umetnosti (dr. Dragotin Cvetko) — 19.50: Zanimivosti — 20.00:	Komorna
glasba za pihala. Izvajajo prof. Sl. Korošec (flavta), Laun Vaclav (klarinet),, Moravec Srečko (rog), Turšič Ivan (fagot in klavir) — 20.45: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emona.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku
sprejema do 27. aprila ponudbe za dobavo bele kovine; 4. maja ru-darskih lopat, motik, kladiv, žag, pil i dr.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 24. aprila ponudbe za dobavo raznega tehničnega materiala.
Odsek za utrjevanje št. 1 na Vrhniki sprejema do 1. maja ponudbe za dobavo smrekovega in borovega gradbenega lesa.
Štab »Granične trupe« v Skoplju sprejema do 6. maja ponudbe za dobavo potniškega avtomobila.
LICITACIJE
Dne 25. aprila bo pri zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo zakovic, vijakov in razne vrste orodnega jekla; 26. aprila žične tkanine in razne pločevine; 28. aprila 1000 kg grafita;
8. maja azotne kisline in toluola.
Dne 5. maja bo pri upravi zavoda »čačak« v čačku licitacija za dobavo kotlov iz jeklene pločevine.
Dne 27. aprila bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani pismena licitacija za dobavo raznega risalnega pribora in materijala.
Dne 5. maja bo pri centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo porcelanskih izolatorjev; 9. maja za dobavo transformatorjev in bakrene vrvi; 12. maja raznega elektrotehničnega materiala.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Nekaj iz zgodovine čaja
Stari evropski narodi niso poznali čaja. V Evropi so začeli kot prvi piti čaj Angleži. Tako piše neki angleški zgodovinar: »Rilo je 25. septembra 1630. leta, ko sem spil prvo čašo čaja.«
Skoraj istočasno je bil znan Čaj tudi že v Franciji. Francoski zdravnik Votier pripoveduje: »Mazarin (francoski državnik) je zelo trpel za protinom ter je hotel poskusiti neko pijačo, ki jo je prodajal neki trgovec iz Amsterdama in za katero se je govorilo, da pomaga tudi proti protinu. Ta pijača ni * ® drugega kakor čaj, ki je prišel iz Kitajske. Mazarinu je pa bila ta pijača zelo všeč in hitro nato je postal čaj moda.«
Prvi so začeli gojiti Čaj Kitajci. Po kitajskem izročilu je kot prvi odkril čaj kitajski agronom in zdravnik Čin Nung, ki je živel okoli 1700. leta pred Kristom. Nekega dne je napravil ogenj v vejah
nekega grma. Slučajno je padlo nekaj listov v vodo, ki je dobila nakrat lepo rumeno barvo, čin Nung je poskusil vodo in spoznal, da ima prijeten okus. Takoj si je pripravil znova čaja ter ga ponudil tudi svojim bolnikom, ki so prav tako novo pijačo poli valili. Od takrat so začeli Kitajci gojiti čaj.
Prvi Evropejci, ki sb prinesli čaj iz Azije, so bili Portugalci in Nizozemci. V Pariz je prinesel prvi čaj neki trgovec iz Amsterdama. Ta čaj pa je bil še zelo drag in so ga mogli kupovati samo bogataši.
Ludvik XVI., ki je v zgodovini poznan kot veiik sladkosnede/., je veliko trpel zaradi bolezni na želodcu. Zdravniki so mu svetovali, naj pije čaj, ki so ga takrat priporočali zdravniki kot izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Tudi na angleškem dvoru so takrat zelo pili čaj. Z dvora se je razširil čaj v plemiške rodbine. O takratnem londonskem škofu pripovedujejo, da je bil tako velik
ljubitelj čaja, da je spil na dan po 25 skodelic čaja.
Takrat so postregli s čajem zelo ceremonialno. Vsi so sedli za okroglo mizo, vsak pa je moral prinesti s seboj skodelico. Če je pustil obiskovalec žličko na krožniku, je to pomenilo, da noče več čaja. Če pa je pustil žličko v skodelici, potem je to pomenilo, da si še želi čaja in gospodinja mu je potem tudi pridno nalivala.
Revni ljudje v začetku niso mogli pili čaja. Počasi pa so se začele odpirati prodajalnice čaja. Prva je bila v Londonu in se je imenovala »Sultan Hamid«. šele v začetku 19. stoletja je bil uvoz čaja urejen ter ga je začelo kupovati tudi ljudstvo. Od leta 1850. pa je postal čaj že angleška narodna pijača. V Franciji se je čaj udomačil nekoliko kasneje.
SHno se -je razširilo pitje čaja tudi v Rusiji, kjer je poetal čaj prava narodna pijača. Rusi so dobivali čaj po suhi poti, in zato je bil ta čaj tudi boljši kakor čaj, ki je prihajal v Evropo čez Indijski
ocean. V Indijskem oceanu je namreč silna vlaga, ki je čaju škodovala. Zato si je priboril ruski čaj tudi svetovni sloves ter Veljal pred vojno kot najboljši čaj na svetu. To je tudi zasluga velikih ruskih tvrdk, ki so uvažale čaj in ga razpošiljale po vsem svetu. Te ruske tvrdke so bile največje nakupovalke kitajskega čaja in so znale tudi čaj lepo sortirati In ga dobro pripraviti. A tudi po opremi so prekosile ruske tvrdke vse druge. Rusi pa znajo tudi čaj najbolje pripraviti. Imajo posebno posodo, v kateri voda zavre, tako imenovani »kipjatok« ter čajnik, v katerem se napravi čajna esenca. Ta se doliva v čaj in zato ima na Ruskem čaj vedno lepo zlato barvo. Ni tako črn, kakor je pri nas, kjer je čaj skuhan mnogo pre*
močno.	.
\
Danes je čaj razširjen po vsem svetu in ne goji se samo na Kitajskem, temveč tudi v Indiji, na Cejlonu, Javi in na Japonskem. Letni izvoz čaja znaša sedaj okoli 6 milijonov kilogramov.
„SIVA“
mehanična tvornica krtač, ščetk in britvic
OSIJEK I
IZDELUJE VSE VRSTE KRTAČ, ČOPIČEV IN JEKLENIH ŠČETK, ZOBNIH IN BRIVSKIH ŠČETK KAKOR TUDI NOŽIČEV ZA BRITJE
Medič^MiMovc
TEKSTILNA INDUSTRIJSKA DRUŽBA Z O. Z.
£/ubI/azia
TKALNICA_________
BARVARNA APRETURA VOLNENE TKANINE VUNSTRA TKANINE
Damski ztiecZziz izdelki
JEDILNO ORODJE
VSEH KVALITET
ZNAMKE
JE KVALITATIVNO
NAJBOLJŠE
Manufakturna veletrgovina
F. Hrehorič
LJUBLJANA
Tyrieva cesta 28
ShUidcHC instalacij
vseh vrst Vam ievrM ter popravi podjetje
Mihelčič	Ivan,
B0RS1N1K0V TRGI. 1ELEF0N STEV. 27-04
Dobavila: Svetila, žarnice, likal Ike, grelce, ivonce, elekirlfine ključevnice, signalno aparale za kar zahevajte ponudbe in reference. Elektromotorje, ventilatorje, Crpaike za vodo, proizvode tvrdke
„Marelli“ - Milano
Popravila vseh v stroko spadajočih del
Najugodnejši nakup
Vseh vrst VOLNE, za ročna dela la strojno pletenje, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC, ROKAVIC, PLETENIN, raznega PERILA Itd.
Vam nudi v stalno veliki zalogi
tvrdka
KARL PRELOG, Ljubljana
ENGROS: Gosposka ul. 3
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/0H Vsi drugi pa se mučijo In delajo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
¥¥¥
tistega z rdeCIml srd,
našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitekl
PROMETNA BANKA D. D
V LJUBLJANI
STRITARJEVA ULICA 2
Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakasila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuj*e brez vsake omejitve
Obrestovanje vlog od 4°|o do 5°|o
Štev. 5214/39.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 10. maja 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1 trofaznega oljnega transformatorja 1000 K V A,' 5000/500 Volt, 50 Hz. Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
w	barva, plesira in
Ze»24arah s*-;
itd. Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšeto. Pore, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selcnburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Velika, opremljena vila, primerna za sanatorij ali planinski zdraviliški dozn, je naprodaj. Natančnejše podatke pove Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
KNJIGOVEZNICA lUGOSLOVANSKE II S X A R N E
■ reg. zadr, z o. za«. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, šfra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
MESNE KONZERVE!
HERZ & SIN,
Z ozirom na bližajoče se poletje, priporočamo cenjenim tvrdkam dobavo naših prvorazrednih mesnih konzerv
Predno boste naročili mesne konzerve, zahtevajte ponudbo od tvrdke
tvornlce salam n	.	_	,	.
in mesn. konzerv BOlt^fSki KOFlOVdC
Izdaiateli »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov credstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v LjubljanL