Pod zastavami svobode
V zelenem gaju Mosteca. Pod vihrajočimi zasta-vami svobode. Bele poti posute z drobnim peskom. Prihajali so kot na velik družinski praznik. Smeh na licih in dobra volja v srcih. Tudi tri generacije, ded, sin in vnuk. Malemu so oči švigale h gugalnicam in presto, vso posuto z drobno soljo, si je želel. Očka ga je potrepljal po glavi in stari oče ga je prijel za ročico:
»Zdaj, sinko, bomo proslavljali. Potem dobiš kokto in dve presti....«
In potem je bilo v znamenju mladosti, spoštovanja preteklosti, z vero v bodočnost. Kje pa je prepad med generacijami? Sivolasi bojevniki so prisluhnili mlademu rodu. Besede, glasba in sporočilo je ve-Ijalo tudi zrelim Ijudem, ki se morajo spopadati z vsakdanjimi tegobami, zapletenostjo današnjih dnj. Življenjem, ki je bogato, pestro, okrašeno z uspehi in posuto z napakami. In. glej, vse to se dogaja v ne-precenljivi svobodi... Pravzaprav ni prepada med starimi in mladimi, kadar je treba stisniti pest in po-kazati enotnost.
Kadeti tacenske šole ONZ, mladež Osnovne šole Vodice »Franc Marn« in pripadniki društva KUD »IvaTn Novak-Očka« so tokrat tirez uradnega govor-nika navdušili Ijudi, podarili občutje pripadnosti naši skupnosti, pokazali resnico, v kateri živimo. Anka Tominšek je potem podelila 10 bronastih, 8 srebrnih in dvoje zlatih odličij občine šiška. V času težav ne-kateri ravnajo umno, prizadevno, zagrizeno želijo blaginjo naši socialistični deželi Najžlahtnejšo pla-keto so si pridobili »Titovi zavodi Litostroj« in Mira Svetina-Vlasta.
Gledal sem to ženo, ki je mirno in spokojno stala na drobnem pesku zelenega Mosteca, preden je prejela najvišje priznanje naše občine. Kaj se ji je motalo za čelom, vtem ko so besede o njenih zaslu-gah preko močnih zvočnikov sekale v sveže dopold-ne? Prepričan sem, trdno, da je v slikah, ki so ji pre-plavljale dušo, bifo največ mesta za tiste, ki zdajle niso mogli stati tukaj in uživati blagega vetriča, vo-njati svobode in živeti mirnega življenja. Verjamem, da se je spominjala napetosti, desetine in desetine senc, ki so dandanes vklesane v marmor ali pa za vekomaj zarezane v duše soborcev. Resnično se je potem Mira Svetina-Vlasta v imenu vsah odlikova- ¦ nih zahvalila tudi takole:
»Rada bi se spomnila vseh, ki so doživljali težke in    ¦ lepe stvari, ki so pridobivali dragocene izkušnje. Ne smem pozabiti številnih šišenskih družin, ki so nam omogočale delo in življenje v težkih okoliščinah. Žal    | pa nam ne uspe vedno prenašati teh dragocenih iz-kušenj na mlajše rodove...«
Zeleno opravljeni  litostrojski godbeniki so za konec uradnega dela letošnjega praznovanja ob-    ', čine Šižka odrezavo zaigrali vihravd koračnico.
Množica se je razlezla, pomešala, znani politik je trčil s preprostim občanom. Smehljala sta se soncu in barvi rujnega vinca, nemara tudi pomodrovala o r, tem in onem. Tistega fantiča, malega črnolasega hlačmana, sem videl tekati z dvema prestama, nje- ? gov ded pa je mirno sedel na klopi in s tenko paličko v pesek risal nekakšne cvetove. Ples razvedri in ra-zmiga kosti, ansambel pod zeleno streho plesišča je pridno stresal melodije in številni so si dajali duška v ritmičnem gibanju ter udarjanju s petami ob beton-ska tla. Mojster Jezeršek je točil mrzlega piva in vrtil lepo število piščancev nad žarom. Tako veselo in ' sproščeno je bilo tokrat v zelenih pljučih našega mesta. Kako malo je potrebno, da se podro namiš-Ijene pregraje med Ijudmi, da se srce razveseli so-človeka. Takih praznikov si občani Šiške zagotovo še želijo...
Bogomir šefic