31, 2Q2 FMM1 mCM f jfill« OMU ttfMH IH U UBI) v rrsni, v sopoto 25. evgusta »23. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVIII bk^a, UvzemU pondeljek. vsak dan^^raj. Uredništvo: ulici tv. Frsnči&a teOkega it 20, L otdstrosit^UbđMk^ poBlJajo urednOtva. Nemkinna se a« sprejamajo, Izdajate!) in odgcvorni u red p" Anten Oerbec. — Tiak tiskam« Edin. . i" snele xa mesec L 7.-, S L ^ ** Za Inozemstvo Mesečno i ltrS^^r^^ad^i uredništva in oprave it 11-87* EDINOST __i____ % Posamezne številke v Trsta in okolici po 20 cent — Oglasi se ra£una}a v Hioknstt ene kolone (72 aun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov sini po 40 cent osmrtnice nbvaie, poslanice te vabile po L 1.—, oglasi denarnih zavodoa mm po L % — Mali oglasi po 20 cent. besed«, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije sa pofiljajo isključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica a« ftančižka Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uicdai&vs ln uprave 11-47, Attlllo Tamaro o Jugoslovanih II. V naslednjem poglavju se bavi pisec z Jugosloveni in jugoslovensko državo z ozirom na Italijo in nje položaj. Dočim je po njegovem mnenju ta problem napram Nemcem zemljepisne narave, je pa za Italijo političnega značaja: «najtežji in najnevarnejši za italijansko državo, ker vsebuje vse možnosti za bodočnost Italije!» Sedanji položaj v Jugoslaviji je po mnenju Tamara tak-Ie: Hrvatski republikanski blok zajema — već ali manje iskreno — iz jadranskih stvari gradivo za svoje srdite napade proti beograjski vladi. Zato pa ta poslednja — da ne bi bila poražena v vseh polemikah — poudarja svoje, Italiji sovražno stališče. K temu jo silijo tudi de-inokratske stranke v Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji, ki obtožujejo hrvatski blok, da ie neiskren, ker je pripravljen za od jenjavanje (lapram Italiji glede soške meje. Demokratske stranke proglašajo z vedno večjo vnemo tisti imperialistični protiitali-janski program, v katerega verujejo iskreno ter se nadejajo., da zberejo svoje ljudi s tem skupnim idealnim interesom. V Jugoslaviji občutijo sicer težo gospodarskih potreb in zaio tudi iščejo in snujejo trgovske stike. A-li-, nobeden gospodarski problem ne more oriti do prave rešitve, ker politični boj nadvladuje vsako stvar! Glejte, glejte! Kakor so si sicer naše in Attllija Tamaro politično-idejne poti navzkrižne, tu se vendar srečujejo misli. Saj smo raviio mi, ki neprestano trdimo, da je za koristne in solidne medsebojne gospodarske odnošaje predpogoj — dobro politično sporazumi jen je, ker to še ie more tvoriti most do zaželjenih gospodarskih stikov! Dočim smo v soglasju z gospodom Tamaro glede te glavne misli, tega načela, tiam pa gredo zopet misli navzkriž, glede vprašanja: kje se postavljajo te poiilične 3vire, da se ne morejo resnično rešiti-gospodarski problemi med Italijo. Jugos lazijo?! G. Tamaro predoča stvar'*!^^©, ka-Kor da je vsa krivda le v notranjih političnih razmerah Jugoslavije. Mi pa pravimo,; da tudi politično življenje Italije donaša —! in to še posebno v zadnjih časih — vsega obžalovanja vredne pojave v parlamentu, v tisku, v javnem življenju, ki kvarijo vsako \ dobro razpoloženje na drugi strani in ki j tudi križajo vladne gospodarske koncepte, i Da bi podkrepil svojo trditev, pripove-j daje Tamaro, kako da v Jugoslaviji v vsa-j kem koraku Italije na polju mednarodne politike vidijo sovraštvo proti Jugoslove-nom. Kot kričeč dokaz omenja neko knjigo, j ki jo < neki» Zemovich («neki» piše Tamaro) j izdal v Odesi z dovoljenjem ruske cenzure | in v ruskem jeziku, kjer pravi: e v nečelu odobrOa konvencijo o mednarodnem avtomobilskem prometu. Konvencijo je vlada sprejela koi veljavno za vse države, izvzemši za Madžarsko. Glede Avstrije in Italije si je pridržaia gotove izjemne določbe, da tako onemogoči tihotapstvo dobre valute in drugih dragocenosti. Čehoslovaika Konferenca Male enteaie. — Sestanek v Marijanskih Lažnih. PRAGA, 24. Kakor poročajo praški listi, se vrši koncem tega meseca pred otvoritvijo plenarnih sej Zveze narodov v Ženevi sestanek zastopnikov Male entente v Marijanskih Lažnih. Na dnevnem red"u tega «esianlca so: madžarsko zunanje posojilo, tki pride pred Zvezo narodov v razpravo in pa reparacijski problem. V glavnem gre za plačilo reparacij od sitrani Madžarske. Zunanjemu ministru dr. Benešu bo poverjeno zastopstvo Male entente pred Zvezo narodov v vseh onih Malo entento zadevajočih problemih in zadevah. Anglija Angleška vlada proučuje francoski odgovor. Angleški odgovor bo sledil po povratka Baidwvna iz Aix les Baios. LONDON, 24. Reuterjev dopisni urad poroča, da lx> angleška vlada odgovorila Franciji v teku 14 dni, t. j. po povratku Baldwina. V diplomatskih kro$h prevladuje mnenje, da bo belgijska vlada v svoji spomenici predlagala sestanek zavezniških ministrov v svrho proučitve odškodninskega vprašanja. Vlatda pridno proučuje francosko spomenico: s finančnim delom se bavi zakladni minister, zgodovinsko stran je prevzel minister za zunanje zadeve. Dobro obveščeni krogi niso še izrazili svojega mnenja o francoski spomenici, ker čakajo, da vlada sama prouči spomenico. Ministrski svet se ne bo sestal, ker odpotuje jutri Baldwin v Aix les Bains. O sestanku Baldvvina s Poincarejem ni bilo sklenjeno še ničesar odločnega. Nemiiii Finsnčni minister HiHerding o nepričakovanem padcu marke v New~Yor!cu. BERLIN, 24^ Finan. minister Hilferding se je udeležil seje finan. komisije v državnem zboru. Izjavil je, da bodo piisojene onim, ki se bodo skušali na Icaterikoli način odtegniti izročitvi deviz vladi po že znanem načrtu, visoke globe. V zameno za devize bo dala vlada obveznice notranjega posojila v zlatu ali pa bo odprla kredite v zlatu. Ako bo vlada ugotovila, da lastniki ne morejo izročiti deviz, bodo le-ti lahko plačali odgovarjajočo vsoto v papirnatih markah. Vlada je ukrenila vse potrebno za nabavo zadostne množine deviz. Nenadni skok dolarja, je rekel Hilferding, je treba pripisovati neprimernemu povišanju delavskih plač in svetovnih cen surovin, še posebno živil. Država mora kriti poleg svojih lastnih stroškov tudi primanjkljaje federi- rapih držav in celo tudi primanjkljaje občin, ako hočemo priti v okom popolnemu kaosu v notranji upravi. «Reichsbanka» je v stanu zadostiti vsem potrebam po bankovcih, toda vsako upanje, da bi bilo mogoče vzpostaviti bilančno ravnovesje, je izključeno. Dasi so nove pristojbine zelo visoke, novi dohodki ne bodo zadostovali za kritje vseh stroškov. Podpisovanje notranjega posojila v zlatu prav lepo napreduje in danes že lahko rečemo, da bodo rezultati boljši kakor jih je doseglo meseca marca najeto posojilo v dolarjih. , Izgoni iz Porurja. " < DUESSELDORF, 24. Vsled nedavnega atentata na francosko vojaštvo je balo izgnanih 7 voditeljev nemškrh nacionalistov. Nemški industrijalci odobraya;o vladne ukrepe za rekvizicijo inozemskih valut. BERLIN, 24. V pogovorih med finančnim ministrom za gospodarstvo in zastopniki industrije o finančnem položaju so industrijalci priznali, da so ukrepi vlade popolnoma umestni, in so odobrili vse naredbe, ki jih vlctda še proučava za zboljšanje »k ur za marke. Vršijo se pogajanja za zvišanje izvoza, da bi se tako tržišča preskrbela s tujimi devizami. Kancler Stresemann bo Imel o priliki pojedine, ki mu jo bo priredila drževna zveza za trgovino in cbrt, govor o odškodninah. Grška Spopadi med delavci in vojaki v & ia. Tega se mora veseliti vsakdo, ki mu je na j srcu, da ostane naš narod nravstveno zdrav in duševno krepak. S posebnim zadovoljstvom treba pozdravljati zlasti dejstvo, da se je ta manifestacija* izvršila na vzvišeni limji vet-ske in c£r,kvene prireditve in nad niža vami vsakdanjega političnega' prvenja — da se jo izogibala vsemu, kar bi bili mogli in želeli iz-j koristiti politični špekulanti proti drugim strankam in proti — državi. Tej spekulaciji so prireditalji izpodmaknili tla zlasti s tem da so povabili tudi vlado. Na» kongres sta prLšla v imenu vlade minister ver dr. Janjič in še en visok ministerijafni uradnik. Na zborovanju je sedel minister na desni predsednika papeževeg£4 nuncija Pelegrlneltija, a na teofo-retlški procesiji je stopal za nebom s pokrajinskim namestnikom. Istotako je bil minister Janjič povabljen na veliko večerjo«. V procesiji so bila zastopana civilnak in vojaška obla-stva po odličnih predstavnikih'. Vse to so zna ki, da pride do zadovoljive1 uredbe razmerja med državo in katoliško cerkvijo. Velepo-membno je tudi dejstvo, da: je zastopnik Angležev, o. Kari Ciril Martideni, v svojem govoru naglašal ljubezen Anglcždv za Jugoslavijo, ter da je zastopnik Francozov zaključil svoj govor s hrvatskim vsklikom: Živela Jugo« slavlja!! To so pojavi — nadebudni za cerkev in za državo, kj jih razumejo tudi pošteni ljudje svojega kulturnega naziranja: vsi so z vsem spoštovanjem pisali o tem kongresu. Le par distonacij je bilo, ki pa jih niso zakrivili prireditelji. Zagrebški župan Heinzel je izdal proglas na meščane, naj izvesijo zastave, a je naglašal, da* se v Zagrebu ni vila še nikoli nobena druga zastava razun hrvatske. S ta zgodovinsko neresnico je zakrivil, da« ni bilo vse mesto v zastavah, ker s tem ni izključil le srbske, ampak tudi — državno zastavo, kat je bilo v nesoglasju z vso prireditvijo kongresa, z dejstvom, daJ je bila vlada najčastnejše zastopana na kongresu. Listi nazornih političnih elementov pa so pisali, da se je vlada na-rinila« na kongres, da je izsilila povabilo, kec drugače da bi ne bila dovolila znižane vožnje na železnicah. To je prvič neodpustno žaljenje vlade, v drugo pa tudi kongresa samega^ ker se ra-tranci in drugimi sorodniki izven četrtega kolena, med posinovnikom in kosi-novljencean sre bodo plačevale naslednje pristojbine: Do vrednosti lir 10.000 12%; nato do 25.000 — 15%, do 50.000 — 18%; do 100.000 — 22%; do 250.000 — 26%; do 500.000 — 30% do 1.000.000 — 35%. Pri nrtsledstvu med posinovnikosn m posi-novljencem na podlagi oporoke so te pristojbine znižane za polovico. Jugosiovenski katoliški škofje imajo te dni v Zagrebu pod predsedstvcoi nuncija Pelegri-nettrja škofove,1: o konference, furnesa slovanskih učiteljev po Italiji. V dneh 18., 19., 20., 22., 24., 26. in 27. septembra nepravi pevski zbor «Učiteljske Zveze» turnejo po večjih mestih Italije in sicer: Vidmu, Benetkah, Bolonji, Rimu, Firenci, Milanu rn Mogtzi. Nr. programu so: Gallus, Ingegneri, GeTDec, Lajovic, Mokranjac, Ravnik, Adamič, Vinci in narodne pesmi. Popravek. Pri naznanitvi Pahorjevega socialnega romana «Medivlridje» v včerajšnji številki našega lista se vrinila neljuba tiskovna napaka-, ki jo danes popravljamo: Roman se ne nazivlja «Nadvla. Druitvevse v&stf Pevsko društvo «KoIo«. V nedeljo 26. t. m. vaj^. moŠikega zbora v navadnih prostorih. — Pred vajo kratek pogovor o nameravanem izr leižu v Vipavske dolino. — Odbor. Zvezin zbor. Vodstvo zvezinega pevskega zbora naznanja, da bo namesto jutri danes po-poldcto ob 5. pri Sv. Ivanu odborova seja. —- Predsednik. Iz tržaikesa življenja S kolesa je padel. Predsinočnjim se je zatekel v mestno bolnišnico sladoledar Ivan Frolli, star 23 let, stanujoč v Miljah št. 368. Mladenič je bil ranjen na glavi in je imel levo roko zlomljeno v komolcu. Povedal je, da je isti večer (vozil s kolesom po cesti iz Lazaretta proti Miljam. Medpotoma je po nesreči padel s kolesa ter se poškodoval na omenjeni način. Frollija so sprejeli v kirurgični oddelek. OikrevaJ bo v 4 tednih. Strašna nesreča z granato v Bačn pri Št. Petru na Krasu. En deček ubit, dragi težko ranjen. Žalostno poglavje o nesrečah z zapuščenim vojnim materijalom ni še končano. 2e zopet mora kronika beležiti novo nesrečo te vrste, ki so jo — kakor večinoma vedno — povzročili otroci. Nesreča se je pripetila v bližini mirne vasi Bač pri Št. Petru. Dva dečka, 8-letni Fran Sedmak in njegov nekoliko starejši sovrstnik Fran Fatur, oba doma iz omenjene vasi, sta predvčerajšnjim popoldne pasla v bližini doaiače v: si. Pri izti-kanju po pašniku sta našla deloma pokrit z zernJjo in .travo železni predmet. Železni predmet je bil, ka«kor se je pozneje dognalo, nerazpočena granata, ki jo je tam nrijbrž zapustila avstrijska -armada. Kakor se navadno zgodi ob takih prilikah, sta dečka začela igrriti z nevarnim predmetom. Ne sluteč nevarnosti sta toltkla s kamnom po granati. Zgodilo se je, kar je biio neizogibno. Granata- se je razpočila z groznim pokccn in mala neprevidneža sta obležala razmesarjena po drobcih nr» tleh. Nekateri pastirji, ki so pasli tam v okolici, so prestrašeni hiteli v vas ter so vašč tne, ki jih je silni prik presenetil, obvestili o strašnem dogodiku. Več vaščanov je hitelo na mesto nesreče, kjer se jim je ob prihodu nudil strašni piizor: mali Fatur je ležal razmesarjen poleg luknje, ki jo je izkopala grana.t vo^io^a orodaia tvn 7m*rnik m.mo K M__• 1 7 i_ Sport Pred' otvoritvijo kocrskih <§»rk na M-dnte- beiie. Na tržaškem dirkališču Monfteibello sa vse prcj^prip-rave za> otvori)Le;v skoro izvšene; dirkališče je na nfovo pic&uto s peskom, tribune so urejene, nekaj jei .prenovljenega in popravljenega m Mevi se že od neidtelje p.oilnijo z mu-o^imi kocoji, vpfjsmnčiE.i za dirke v pirvetn razidiobju. Vpisanih ni bilo n® pred vojawf ne v povednem čaatsi toliko kon% kaikcT! na letošnjo jtesen. Vpi-san3i je skupno 130 konjev in so častno zastopane skoro vse konjušnice Italije. Vendar jih je nekaj?, katerih letos ne bo in Tnarsikaiteri Ijufctteij te panoge športa bo cibžaloval cidisotoost Kelly de Forest, Zloo Geaii-ja, Taitu, Neile, Supreme in dlrugih. Namesto teh bodb tekmovali mtaogi Tnža-čanotm še n eznana kon ji, med temi cel rog 2-letnifo, katelri niso še n0qer teldi in katerih Las* nosati im hitrosti so Se povsem- nepoznane. Nek^j vpisanih koncev je bik« šele v zadnjem čafiu žmjpOffiT^ramih v Italijo kakor američanflea Guavcte, Miss Margaret M., NathaJi Axwvorthy, Rofiia m francoski žrehec Pacha; kateri s» je spomladi le na krađsjo1 prikazal na dHrfcaiišču v Milanu, navdjui5ujoc s hiirikn svojin* poletom občinstvcL V neidBe^ski Stevatki boovo podb5i nnšim cbiskovafcem d6rk •eaoam vpisanih konjev ia navedli v boljši pre^ied! uradne rekordne čase vetjavaac odt 1. junija t. L ter seznam rekrordbe hitrosti; gfeBom ofitcieinih reiziufteutov dfcfc v M^atui, Moden«, BoS-o^tai in Montecatfcmi v dobi od 28. feimuarja dio 15. avgfiiiSJta t. L manever ali pa za posledice vedno večjega denarnega obtoka v Nemčiji, ki bo dosegel v par dneh ogromno vsoto 60 bilijonov na dan, V političnih krogih prevladuje mnenje, da je inozemstvo radi strahovite inflacije zgubilo vsako ssupapje v nemško gospodarsko politiko. Padec marke je vzbudil presenečenje tudi radi tega, ker se je marka po nastopu Stresemannove vlade ravno topo nastopu Stresemannove vlade ravno nekoliko opomogla. V zunanjepolitičnem položaju Nemčije od tedaj ni nastopilo nobeno poslabšanje, ampak nasprotno še lahko olajšanje. Opaža pa se, da spravlja banka vedno večje mase bankovcev v promet, da odpomore strahovitemu pomanjkanju denarja. Da parira udarec, je pripravila vlada številne zasilne odredbe, ki stopijo takoj v veljavo. Podrobnosti še niso znane, računa pa se, da bo ustanovila vlada predvsem devizni fond za podpiranje marke, omejila naraščanje dolga, povečala izvoz in zmanjšala uvoz. Soiaki! Ne zabite na leSsko društvo! Borzna eoroiKa* Tečaji: Trst, 24. avgusta 1923 Cosulich • « #*Y • • ........ Dalmatla 285 Oerolimich •••••••••••••••• 1170 LJbcra Triestina • • • .......... • 40? LIoyd ••••••••••••••••••»1415 Lussino MartinoHcli.................136 Oceania • • • •••••••••••••• 110 Premuda 603 Tripcovich ................t 2if?> Ampelcn .................. 50> Cement Dalmatla •••••••••••••• 270 Cement Spalato ••••••••••••••• 225 Valuta ns tržaškem trga. Trst, 24. avgusta 1923 ogrske krone. 0.11 0.1^ avstrijske krone . . . . r . . 0.0325 0.0330 čežkosIovaSke l'.r nc 68—.— 63.50 dinsrji .. ........... 2410.— 24 SO lcji ••••••.•..*.■•. 10.—11.— marke ••••••«••.••• 0.000550 0.000650 dolarji ............. 23.15 2S.LT> francoski franki ••••••••• 130.— 130.50 š\icarski franki ••••••••• 419.— .—423.— angleški fanti papirnati •••••• 105.»0 100.05 prodaja po zBieraih cenah. Menjalnica vi« G".0?11® GaUma 2. (naaproti hotela Mon* cenisioj. Telefon 31-27. Govori s« ek>vensko. SREBRO, zlato In trfljanle plaSa već ket dezrtf Pertoti vb. S- Francesco 15. H. 4S KRONE« srebro, zlato in platin kopalen*. Plačam več kot drugi. Zlatarna Porvh Afc' bert, Trst, via Mazzini 46. 855 V nedeljo 26. t m. od 4 ure pop. naprej se bo pr< _ kanski ljubavni tiho. v 4 dejanjih GRESNICA-. Sledila bo burka v dveh c^o-njih VIHARJUVstopnina: t prosta t> ~ —, II. prostor L 1.30. Otroci in voja&i L prostor 1.30 II. prostor —,80. VSI V KINEMATOGRAF! u7! Vesti z Goriškega Iz Podmeica. — Veselica, ki so >jo imeli prirediti, kakor javljeno, podsnelški dijatki v prid ^Dijaške Ma.ice« v nedeljo, dne 26. t. m., 6e radi neizst »vitve dovolj-enja preloži na naslednje/ nedeljo dne 2. sept. t. I. ĐIJAKI! V nedeljo, 26. tega meseca ob 9. eri zjutraj se bo vršil ▼ Gorici visokošolski zbor Dijaške Matice. Poživljamo vse visotko-šolce, naj se udeležijo zbora v čim večjem Številu. Mislimo, da; ni treba poudarjati važnosti zbora. Znano Vam je, da izvoli visokošolski zbor odbor, kateremu je — kakor znano — podeljena naloga razdeljevanja posojil. Zeio: vi so koso le i t nedeljo Tf' ▼ Gorico! . Nabiralna akcija napreduje zelo počasi. Zelo majhno je število dijako-v, kateri so kaj nabrali. Kje site ostali dijaki? Poudarjali smo vedno in poudarjamo tudi danes: Sami ^ morafe ustvariti močno Dijaško Matico! še imate časa: en mesec Ia še več: delajte! — Izv. odbor. Gospodarstvo Silen padec nemške marke. Nemška marka je na inozemskih tržiščih, posebno v New-Yarku, doživela nov katastrofalen padec, ki je tečaj takorekoč razpolovil. Dolar je dosegel naravnost neverjetno višino 7 milijonov mark. Silni padec je izzval med gospodarskimi krogi velikansko presenečenje posebno, ker še niihsče ne ve, kaj je pravzaprav vzrok novega padca marke in to tembolj, ker je prišel ravno v trenutku, ko pripravlja državni kabinet stroge odredbe za pobijanje inflacije, za omejitev gospodarske krize in draginje in za sestavitev deviznega fonda za profiranje Marica Gržinić 6 Ante Iveša | vječani Roč-Trst, 25. VIII. 1923. i 478 5 Msif oglasi *e račcafijo po 20 stol. beseda. — Najmaajša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 siot. beseda. — Naimanjsa pristojbina L 4—^ Kdor ttče sini bo. plača polovično ccno. URADKICO za slovensko in italijansko steno-graflranje piscirna odvetnikov dr. M. Pretner in Dr. H. Okretic v Trstu, Via Alac-cbiavellf 15/11 U65 V SENOŽEČAH priredijo šoferji pivovc-rne «Adrie» v nedeljo dne 26. t. m., veselico. Na sporedu je t«B tek na 200 m in tek na 100 m v vrečah. • 1164 KUPUJEM dnevno cunje. Plačujem od 60 do 150. Kupujem tudi žimo in preče. Via Solita rio i. - 1129 VINOTOČ s stanovanjem se proda, ugodna. Naslov pri upravnišivu. Cena 1163 Pfi^efolki Iz prisiiiegs MMg. Kadar kupujete čevlje, poglejte ako je dobro pritrjen podpetnik „Pafma'* ! Pazite dobro, da je v resnici Palma, ker le tako ste gotovi, da imate izdelek iz pristnega kaučuka, kl Je trpež-nejši kakor usnje. Pfodsjalnlce obuvala in čevljarji naj vprašajo ceftikc, katere Jim poSlJe zastopnic Etkrcriio Norgenstam, Trst, Ugc Polento S. MM\ in prihodi vlomov JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič. Červicjen, Porlogruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— ' o.; 19.05 eks. Dohodi: 6.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o. i 10.05 eks.; 14,— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videni (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18,— o. DohocH: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 bit.: 23.50 o. „C€> KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55% 21.25. Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.'t 17.25 o. • Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz. Trst, Herpetfe, Buzet, Pala. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50- brz.; 21.32 o • Ne vozi ob nedeljah. «BBSaS$29aB©eES2ZEiB«KB$G®* I Potrti neizmerne žalosti naznanjamo v<=eni sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat PODLISTEK \NNXE VTVANTI: KIRKA Roman Marije larnoirske. - Poslovenila G. B. (2») Bosm misiil jaz», je rekel Prikupov. «k«ko se hh bo zaiivalilo.» Toda s početka ni mislil na toi Zanimal se fe na raoje dolgove, na moje zdravje. — Toda ni zahteva-1 hvaležnosti. Morala sem le uboga H rn molčati. Bil jc čas počitka. Kap .kmalu ni i>il več zame škorpijon in ne pošaet iz Wellsa ... V mojem spoitinu je bil le mističen vitez, rešitelj. opravitelj, Junak. Vsake ljubav, vsak nasvet, ki sem ga pro-sSa. bila nova, tenka ves, me je spajala C nfim. Zdelo se nvi je, da ae morem nič napraviti brez njegovega nasveta, brez njegove pomoči. T joka-, Eliza ki jaz sano se privadili, videti ga jv&ako popehidne; pozneie tudi vsako jutro; Ktesn tudi vsak večer. Nisem spisala pisma, ga ne bi on prebral. Ce je Tjoka razbil kako igračo, č*e se je pustila Perrier ogoljufati v kakšnem računu, Če sem prejela kako anonimno pismo, o vsem je bil obveščen Priluk«v. On je vse spravil v žep rekoč: «Mislim jaz.» In ni bila to le prazna beseda. Popravil je igračke, poravnal je račun-e*, razkrinkal in kaznoval je anonimne obrekovalce. Bil je zvit, odločen in duhovit. Dozdevalo se mi je, da je tudi dober, močan in usmiljen. Kedo bi mogel tudi trditi, da ni bil v Mi dobi? Boječi Prilukov, sedaj razbojnik in maščevvflec,