189. šte> tika.
Ljubljana, v ponedeljek 18. avgusta.
XVII. leto, 1884.
ta »vefter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati zaavstrijako-ogerske deiele u vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gl<L 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se ta
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Ishaja vBak dan joden mesec 1
mesec, po -
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba . Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari.
Velespoštovanim volilcem mest in trgov: Ptuj, Ormož, Ljutomer, Središče, Rogatec.
Dne 21. avgusta t. 1. voliti imamo za novi deželni zbor; treba bo, da bo vsak pojedini volilec posluži svoje državljanske pravice in tako a svojim glasom pripomore, da pridejo v deželni zastop taki možje, ki bodo VBelej svoj glas povzdignili na korist dežele in svojih volilcev. Vsak volilec naj odda svoj glas Bamostaloo, po svojem prepričanji, brez vsega praznega strahu.
Dve stranki stojiti si pri tej volitvi nasproti in priporočujeti Vam svoje kandidate: tako imenovana „nemškoliberalna" stranka, in pa nada stranka, ki se poteguje za jednake pravice vseh državljanov in za pameten napredek.
Liberalci Vam obetajo v svojem oklici zopet zlate gore in trdijo, da bo bodo potegovali za blagostanje obrtnikov in kmetov, za ceste in gole, za reguliranje rek in potokov ter pravijo, da bodo tudi varčni z deželnim premoženjem.
Od volilcev zahtevajo ti liberalni Btrijci, poza-bivši po svoji navadi, da je tretjina Štajerske slovenska, da Slovenci v jednaki meri ko Nemci plačujejo davke in da tudi hrabri sinovi slovenskega naroda svojo kri prelivajo, kaderkoli jih cesar pozove na polje junrčko: naj bi volili le take može, ki bo v prvi vrsti in pred vsem drugim goreči le za nemštvo in ponemčevanje.
Koliko pa bo take obljube vredne, vemo vsi, kajti znano nam je, kako so naši nasprotniki bili do zdaj možbeseda.
Skozi celih 23 let imela je liberalna stranka večino v deželnem zboru in ni se nikdar ozirala na glasove in nasvete slovenskih in pa nemško*konservativnih poslancev; torej je ona Bama odgovorna za vse, kar se je mej tem časom sklepalo tam. Mora nam tedaj dovoljeno biti, da mi ravno to stranko vprašamo, kje naj iščemo onih napredkov, katere so nam tolikokrat obetali liberalci? oni niso le odločevali samo v deželnem zboru, temveč veči del časa tudi v državnem zboru, tako da uplivajo na naše državljansko življenje večinoma tudi še postave, ki so jih nnBvetovali sami.
Kako stoji na narodnogospodarBtvenem polji? Odgovor: Za 23 let liberalnega gospodarstva uknjižilo
bu je okolu 200 milijonov dolga na privatna posestva in od tega velikanskega dolga plačuje se vsako leto 10 težkih milijonov goldinarjev obrestij! Davki in razne doklade pomnožile so se tako, da ljudstvo, ki komaj zmaga plačati, kar se mu nalaga, toži in zdi-buje pod tem težkim bremenom in bo moralo obupati, Če se bode dalje tako motalo. Znano je, du so Be najeli eksekutorji, da se iztirjajo davki.
I) de so se bile nekake pravice, po imenu zato, da se brani osebna svoboda, v resnici pa na nikabovo korist. Poprijeli so se takih svobod sleparji, ki so ljudstvo goljufih in žulili kakorgod se jim je dalo. Obrtnik, kmet, dolžnik, konsument, vse je prišlo v nevarnost, da se pogubi.
Bil je skrajni čas, da se je večina državnega zbora za to odločila, da se pomaga b posebnimi postavami obilniji, da se ukrene nekaj proti oderuštvu, ponarejanju vina in kvarjenju reči, ki se ponujajo za živež.
Reke in potoki bo bo baje regulirali, a pri nas se Drava in Mura, ki tečeti po slovenski zemlji, nisti regulirali in sploh ni bilo ničesar spoznati, kar bi se bilo storilo za to, da bi Be naši pridelki lože in bolje v denar spravili, da bi se blagostanje obrtnika ali pa kmetu bilo na bolje obrnilo. Rekli so, kadar je bil govor o spodnjem Štajerskem, da neki ni denarja.
Kar so liberalci za razvoj narodne Sole dobrega storili, to sprejmemo radi. Slovenci so se šolskim naredbam najmanj upirali, pač pa so delovali na tem polji narodni možje že takrat, ko so še naši liberalci dremali. Da pa ima ta nova šola tudi dosti napak, to pravijo učeni možje, to kaže skušnja, to se ne da tajiti. Nam je mari zato, da se šola na zdravi odgojni podlagi razvija, kolikor mogoče pa tudi na tem, da se napake odpravijo in škodljivi uplivi odstranijo.
Nikakor se ne protivimo poštenim svobodnim nazorom, temveč veselimo se zdravega napredka, kakor smo bili n. pr. jako zadovoljni, ko smo slišali, da je samopravna stranka v državnem zboru vkljub vsemu nasptotnemu prizadevanju liberalne stranke podelila volilno pravico tudi vsem državljanom, ki plačujejo vsaj pet g'd. davka. Vstavljamo se le zvijačam in praznemu hlinjenju, ki se po krivici pro-glasuje za „liberalizem."
Liberalci, posebno tisti liberalni voditelji, ki so se na skrajno mejo postavili, trudijo in upirajo se na vse kriplje, da bi nekako pregrajo naredili med prebivalstvom po mestih in trgih in pa med Slovenci na kmetih in pravijo, da le Nemec in pa ta, ki se nemški hlini, naj ima pravico, drugi pa nobeden. Mi pa zahtevamo jednake pravice za vso in za vsakega, kar mu gre po postavi.
Mi zahtevamo, da se bo za naprej v narodnogospodarskih zadevah bolj oziralo na spodnje Štajersko, kakor bo je dozdaj in da ae ne bodo potrebe naših obrtnikov in kmetov prezirale.
Mi želimo, da se pogubnemu žganj epi vstm pride v okom s tem, da se prepove po nekih „mrzlih potih" škodljivo žganje pripravljati in ga prodajati.
Ugovore, da bi mi bili kaki mračnjaki, sovražniki napredka, nemškega jezika, da hočemo neki nemške dole posloveniti itd. odbijamo odločno; to bo prazne kvante, s katerimi se vznemirjajo in motijo ljudje.
Dalje zahtevamo za naše zastope pravičneje volilne rede, deloma, da se odpravijo zastopi, ki so brez korsti, in želimo, da se v domovinski pravici nekatere določbe spremenijo. Da pa ima kandidat, katerega priporočuje dodpisani odbor, te nazore, ki smo jih zgoraj omenili, in da je tega prepričanja, ki se objavlja v tem programu, o tem ni nikakor dvojiti.
Mi priporočamo tedaj vsem gospodom volilcem, naj pridejo 21. avgusta gotovo k volitvi in naj oddajo svoj glas za gospoda
Luko K.uiistek-a, gimnazijskega profesorja v Ptuji. Ptuj, pred volitvami 1884
Konservativni volilni odbor.
Razloček mej tirolsko-českim vprašanjem in slovenskim programom.
Znano je, da si južnotirolski Italijani prizadevajo, ločiti se od svojih nemških sodeželanov in ustanoviti samostojno deželico. To je tirolsko vprašanje.
Odkar Nemci na Češkem ne morejo več svojim slovanskim Bodeželanom na tilnik stopati, kadar
LISTEK.
Tri dni ob gorenjej Savinji.
(Spisal Josip Levlčnik.) (Dalje.) XII.
Obiskovalci Ojstrice hodijo na isto navadno mimo Planinšeka, vračajo se pa čez Škarje po Lo-garjevej dolini. Samo na jednem mestu v plitvej zarezi „Škarje" trdo za Babo se že večkrat imenovani Greben prekoračiti dd, podati Brno se morali toraj na zapadnej strani Grebena nekoliko navzdol, kajti ta je tako raztrgan, da bi noben človek ne mogel hoditi po njegovem vrhu. Pota ni tukaj nobenega in brez dobrega vodje ni mogoče prekoračiti teh nevarnih strmin.
Kmalu, ko se od Grebena spustimo navzdol, zasučemo jo na desno in pridemo do tako zvanega „Žlebau najnevarnejšega meBta na celem potovanji, kajti tukaj skoro nobeden ne pride drugače čez, kakor da mu vodja pomaga.
Veliki rudeči križi na skalo zaznamovani, kažejo vodjam pravi pot. Ko pridemo na vrh razvodja
mej Savinjo in pritoki Drave, vprav v Škarje, bilo nam je mogoče gledati de jeden čudež solčavskih planin. Lahna sapica nam je od vzhoda pihlja'a in donesla daljno Šumenje na uho. Še le to šumenje nas spomni na izvir Savinje, koja iz osrčja Rinke vre in čez visoko Bivorudečo skalo bobni v propad. Kakor Bvetlosrebrna štrena videla se nam je Savinja, ali le, kadar bo je sapa močneje zagnala, slišalo se je lahno gromenje slapa.
Marsikatero Bkalnato bregovino smo preplezali, marsikatero snežno zamet prekoračili, predno da smo došli na prijaznejše, z duhtečim gorskim cvetjem posejane trate, med goste smrekove gozde.
Zdelo bo nam je, kakor ko bi bili v domačih, znanih logih, ko smo po dolgotrajnem hodu Bkoro po samem golem, mrtvem kamenji videli zopet okolu sebe življenje.
Naša zaloga jedij in pijač se nam je Že jako skrčila, osobito pijače nam je kmalu zmanjkalo popolnem. Zaradi precej nagle hoje in hude vročine nas jame mučiti žeja, da smo si suha usta s snegom hladiti morali. Nižje doli nam pa snega zmanjka in žeja jame tako pritiskati, da smo skoro onemogli. Vodja nas tolaži, da pridemo kmalu do neke pa-
stirske kolibe, kjer bode pijače dovolj, ali mi stopamo in vendar še ni bilo o kolibi sluha ne duha, dolina pa, kjer bi se gotovo dobilo pitne vode, je še daleč doli pod nami. Pridemo do neke „lakuže", kjer se ob deževji voda nabira, da se ondu po letu živina napaja, in veseli se vsujemo okoli iste, da bi se ohladili izsušena usta. No, pa v mlaki so 86 ošabno kakor somi, vozili planinski vodni pupki okolu in vrhu tega je bila voda po živini tako skaljena, da smo raje trpili žejo in se, prevaljeni v Bvojej nadi, spustili dalje. V naše veliko veselje pa zagledamo kmalu potem v sredi zelene goljave težko pričakovano kolibo in takoj jo vklub vsej utrujenosti ude-remo proti njej, kar so nas pete nesle.
Ravno je mlado čvrsto dekle „majarica" pri velikem ognjišči v sredi kolibe kuhalo maslo. Ko prisopihamo na prag, je takoj uganila naše želje. V?ame iz police skledo „latvico", zajme ž njo mleka, kojega je celi čeber stalo v kotu in ga smehljaje poda najbližnjemu rekoč „Boh nem ga žegnaj!" Ali nas je bilo mnogo, žeja pa nas je mučila preveč, nismo mogli dočakati, da bi bili hladilno pijačo iz rok gorske rojenice prejeli, ampak treščili smo vsi v kolibo, kjer se je vsak polastil kakoršne koli po-
in kjer bi se jim zljubilo, se čutijo silno zatirane in globoko užaljene, zato zahtevajo razkosanje te kraljevine v nemški in češki del. To se imenuje pa češko vprašanje.
Kaj je slovenski program, tega mi ni treba razlagati, ker je u'gan vsakemu pravemu rodoljubu v globočioo srca. Samo uredniku najnovejšega dnevnika je jel presedati, kar mi je tudi stisnilo pero v roko.
Sedtfj pa navstane pitanje: kakoSen razloček je mej omenjenima vprašanjema in  našim programom.
Tega razločka pa količkaj mislečemu Človeku ni težko najti. Kajti mej tem ko bi naša vlada privolila v razdelitev Tirolske in Češke po narodnostih, bi napeljavala sama voda na mlin tu Italiji, tam Nemčiji, ki bi kmalu videla v nemškem delu Češke južni Šlezvik-IIolstein, kateri bi se moral pri kaki lepej pnliki rediti, — bi si ona z združitvijo vseh Slovencev v jedno upravno celoto zgradila močan jez proti uenasitljivej Italiji, ker s tem modrim korakom bi se u lišit že itak nikdar skaljena udanost do presvitle vladarjeve hiše še podvojila; kajti v celokupnosti vseh udov bi videli svoj narodni obstanek zajamčen, potlej bi lehko vse s le napeli v dosego duševne in materijelne blaginje milega naroda.
Tudi to je lehko umeti, zakaj se je .Politik" razdelitvi Tirolske odločno ustavila, kajti isto bi se moralo tudi s Češko že zaradi doslednosti zgoditi, kar bi bilo pa za Čehe silno opasno osobiti takrat, kadar bi prišli Nemci od one strani Šumave in Krko-nošev svoje zatiraue brate reševat, ker mej obedom raste .slast do jedi in vsa Češka bi ne delala sramot" niti nemskej kroni.
Dasiravno je tedaj mej temi političnimi odno-šaji tak goropaden razloček, se je vender na«el celo mej Slovenci človek, ki je nedavno pometal vse v jeden koš v slovenskem uradnem časniku, če tudi Bi domislili o, da ima za politiko monopol. Predizne se celo nujskrivnejše misli druzih politikov ugibati, tako strašanske misli, du jih še objaviti ne upajo, zato je podtaknil »Politiki" ta-lo stavek: „S to odkrito izjavo odbijejo čehi terjatve italijanskih Tirolcev, ob jednem pa, da-si ne i/rečno, tudi hrepenenje Slovencev po združenji v jedno državnopravno celoto."
Da kako, rad verjamem, da bi bila taka izjava v uplivnem časniku izumitelju „kranjskega naroda" voda na njegov mlin, vsaj mu je poglavitna naloga: Slovence zopet zazibati v sladko politično spanje, kakerino so spavali poprej tisoč let. Da je temu res tako, je razvidno iz marljivega trombanja gnojnice iz njegove orožuice po dr. Zamiku, koji si je nabral baš za probujenje smrtno spanje spečega naroda nevenijivib lovorik. Baš zaradi tfga, ker se je bati, da bi tega zibanja kdo ne motil, zato toliko babjega klepetanja proti možu, kojemu je dosledna borba za narodne pravice več vredna, nego križec za lepo vedenje. Da bodo pa na vse te ostudne spletke zavedni Notranjci z izvolitvijo svojega bivšega poslanca odgovorili, — to nado gojimo tu ii narod -njaci ob Dravi in Savinji.
Toda kopač vode na svoj Mih mlin je dobil v kratkem vročo krco po prstih in dolg no.-', kojega pa zdaj modro skriva v svojem lističu. Kajti baš „Politik" govoreča nedavno proti združitvi Bukovine z Galicijo, je napisala za naš slovenski program te-le krilate besede: „Le jeden sam slučaj dela v
Bode, naj si bo lonec uli žehtar — da mu jo je planšarica napolnila in pilo se je z zaničevanjem vseh zdravstvenih pravil, dokler se je moglo. Z omi-lovanjem nas je gledala planšarica, ia ko smo Hi pekočo žejo pogasili, nas še pogosti z okusnim solčavskim sirom in „kislim mlekom".
Po kratkem počitku pri gostoljubnej kolibi spu-Btimo se po prav prijetnem moj gozdi in pašniki se vijočem potu navzdol in pridemo sredi popoludne v Logarjevo dolino,
Logarjeva dolina imenuje se po imeiiitnej, v sredi te doline ležečej kmetiji „pri Logarji" in se vleče uprav od vznožja Rinke od zahoda proti vzhodu noter do Solčave in vtegne biti kake tri ure dolga. Kmalu pod slapom ob R.uki se Savinja izgubi v peščeno zemljo in se še le v sredi doline blizu Logarja zopet pokuže.
Dolina je le ozka, v svojem gorenjem delu večinoma z orjaškimi smrekami obraščena, kakeršuih nikjer drugje videli nismo.
Baš isti čas podirali so „olcarji" stare orjake, kojih spodnje, nad poldrugi meter debele konce le-Benjaki na mestu segujit puste, ker jih zaradi prevelike teže dalje spraviti ne morejo.      (Daljo prih.)
tem oziru izjemo in ta je združenje Slovencev v jedno skupino, katera bi bila potem mogočen nasip proti italijanskemu navalu. To združenje Be da v denašnjem času opravičiti tudi iz državnega stališča gledeohranenja Avstrije same." Slava! n Na zdar!
Treba nam tedaj ne bode naša svete ideje — zjedinjeno Slovenijo — „za dolgo pokopati in pozabiti", kakor nam neprošen svetuje Ljubljanski ulema, nego napeti moramo v njeno dosego nemudoma s podvojeno silo vse svoje moči, posebno ker so nas vrli potomci Husa in Žižke sedaj javno zagotovili, da nas pri tem svetem poslu ne bodo zavirali, nego nas podpirali, česar se Btnemo nadjati tudi od viteških Poljakov, ki sami najbolj živo čutijo, kako težko ueue razkosanje narodnega telesa.
„Zjedinjeno Slovenijo hočemo!" Ta klic naj se od sedaj naprej neprestano razlega od Mure do Ad-rije in od Drave do Kolpe. Ta klic mora pa odme vati tudi po Duoajskej državnej zbornici. In prilika za to se nam bode ponudila drugo leto pri novih volitvah v državni zbor. Samo mnogo opreznosti bo-demo morali pri njih imet', da ae nt.ni mej poslance ne urinejo take kukavice, ki bi potem z govorniškega odra prodajale „iiil.nlenisko elastiko", uego odposlati moramo trde može, ki se ne bodo pred nikomur tresli „izustiti v kakem političnem zboru tega projekta" — zjedinjeno Slovenijo namreč — kakor bi njeni grobokop storil. Poslancem tacega kova bode treba potem stopiti v družbi z juuačkimi Dalmntinci v samostojen klub, ki bode brojil kacih 25 mož. Tej pogumnej četici bode nučeloval mož, ki bode nepremakljivo gledal na potrebe in želje naroda, ne pa na sladki smehljaj miuisterskega predsedniku.
Ker bode pa novi državni zbor dobil prevažno predlogo o reviziji pogodbe z Ogersko, ne bude moglo nobeno rmnister.-.tvo pogrešati teh 25 glasov, kateri zamorejo s previdnim delovanjem priboriti: tu zjedinjeno Slovenijo, tam trojedno kraljevino in želez-nično progo Ljubljano-Karlovec, kakor je privojeval ranjki dr. Toman s šestorico progo Ljubljauo-Trebiž, privolivši v pogodbo z Ogersko 1867. leta.
Za „Zjedinjeno Slovenijo" bi morala delovati tudi tista „Ersparungs Commission" državnega zbora, če jej je res kaj mari za sledenje pri administraciji. Kajti po ločitvi Slovencev od Štirske in Koroške bi za vse alpinske Nemce zadostoval jeden sam cesarski namestnik in jeden deželni zbor, kakor bi nas združene Slovence vladal jeden cesarjevi namestnik b skupnim deželnim zborom. Ako svoj pOBel zmoreta cesarjeva namestnika na češkem in GaliŠkem z dvema deželnima zboroma, koji kraljevini štejeta vsaka 5 Va milijona prebivalcev; je res težko umeti čemu gospoduje 3 a/a milijonu stanovalcem, živečim po Štirskem, Solnograškem, Koroškem, Kranjskem, Tirolskem in Primorskem, šest cesarjevih namestnikov z deveterimi deželnimi zbori, osobito sedaj, ko živimo v stoletji železnic in brzojava.
„Zjedinjene Slovenije" nam je pa tudi zaradi tega tako treba, kakor ribi vode, ker brez nje ne bodemo nikdar deležni tavnopravnosti. Ali pa naj napiše urednik slovenskega uradnega časnika, kadar mu zmanjka blata za rodoljube, ciklus člankov, v kojih naj nam pokaže: kako nam je moč dobiti „s praktičnim delovanjem" (oj, fraza vseh fraz!) našemu jeziku veljavo v šoli in uradu, dokler Slovencem hleb ruvnopruvuosti reže: tu Gradec in Celovec, tam Poreč, Trst in Gorica!
Ker tedaj brez „Zjedinjene Slovenije" našej narodnosti ni obstanka, zato mora postuti ta ideja alfa in ornega vseh narodnih zahtev in neumorno delovanje vsacega zavednega slovenskega rodoljuba za njeno srečno izvršitev!
Dragi rojaci! V 18. dan t. m. praznujemo rojstveni dan našega presvitlega cesarja. Ta dan skleuimo roke rodoljubje iu rodoljubkinje k vladarju osode narodov, du bi on razsvetlil in navdihnil našega dobrotljivega cesarja z mislijo: „Dajmo Svojim zvestim Slovencem „zjedinjeno Slovenijo", po kate-rej tako hrepene!" In ako se to zgodi, potem bode 18. avgust glavui narodni praznik „dokler po zemlji hod" mili slovenski rod". Vsaka slovenska bišicu si hoče omisliti podobo Frana Josipa I. Slovenski očetje in matere hočemo pa svoje sinove in hčere učiti v ta prazuik njegovo podobo venčati, rekoč: „Glejte, dragi otroci! Ta dan se je rodil tisti mili vladar, kojega na tej podobi vidite, kateri je blagovolil vse Slovence zjediniti v jedno deželo, da nas neso pogoltnili lačni sosedje.   Slava in čast mu na
na veke!   Vi pa mu kažite hvaležnost s tem, da udaoo in zvesto služite njegovim naslednikom!
x + w
Prva gorenjska čebelarska razstava v Lescah.
Iz Lesec 17. avgusta.
[IZV. (lop.I
Danes se je v naših prijaznih Lescah odprla prva gorenjska čebelarska in sadjarska razstava, katero je priredilo čebelarsko in sadjerej-sko društvo za Kranjsko.
Na vrtu Wuchererjeve gostilne so naši marljivi daleč po svetu sloveči gorenjski čebelorejci razstavili mnogovrstnih panjev, večinoma z roji in okusni med v raznih steklenicah, dalje Čebelarsko orodje, medeno vino, v medu skuhano sadje, vosek in tudi nekaj ovočja.
K otvorenju sta prišla gosp. okrajni glavar Dralka, kot zastopnik vlade in od Btrani deželnega odbora g. dr. Vošnjak.
Ob 11. uri zbrali smo se pod lipo na dvorišči, kjer je bila na ogled postavljena plošča, ki se bode prihodnjo nedeljo uzidala na Janševem rojstnem domu.
Društveni predsednik g. J. Modic z Jesenic pozdravil je v kratkih besedah gg. okrajnega glavarja in dra. Vošnjaka. Potem je govoril g. okrajni glavar pohvalil in spodbujal društvo, ter obljubil, da bode vlada vselej rada podpirala društveno delovanje. S trikratkim živioklicem na cesarju končal je Bvoj govor. Za njim je g. dr. Vošnjak naglašal imeuitnost in veliko korist tacih gospodarskih društev za povzdigo blagostanja mej ljudstvom in pohvalno omenil tiho in skromno, pa uspešno delovanje čebelarskega in sadjerejskega društva, katero šteje že 400 udov ter svoj lastni list izdava. Kliče slava društvu iu njega neutrudljivemu odboru. Ko-nečno je še tajnik kmetijske družbe g. Pire društvu izročil pozdrav kranjske kmetijske družbe.
Potem se je začelo ogledovanje razstave. Za danes le omenimo, da so največ in različnih panjev razstavili gg. J. Modic in Alojzij Schrey na Jesenicah, Rihard Schrev na Bobnu, Drag u u iz Belepeči, Šimen Roma v h s Save, Anton Šu-steršic z Lancova, Anton Z u mer iz Javornika, Janez Kepe z Jesenic jako umetno izdelani prazni panj, ki je že na Tržaški razstavi bil odlikovan, Jože Legat na Bregu, Šrona Miha z Jesenic itd. Gosp. Oroslav Dolenec iz Ljubljane poslal je sodček prav okusnega medenega vina. Videli smo tudi mnogo satovja, voska itd. G. Dnigun je praktično pokazal, kako se v vrtaloici med loči od satovja, poslednje pa ostane nepokvarjeno tako, da se lahko zopet postavi v panj. Čebelice, kakor da bi vedele da so one predmet ogledovanju, se veselo šumele okolu panjev in pridno izletavale ter bo vračale z belim in žoltim cvetnim prahom na nožicah. Vsi smo se čudili ne le pridnosti, ampak tudi izredni krot-kosti gorenjske Čebele, katere se neso dale preplašiti ne motiti od okolu šumečega občinstva. Tudi nekaj sadja je bilo razstavljenega, pa za sadje še zduj ni pravi čas.
Vnanje firme: Johan VValtner z Bavarskega, C. Skibbe iz Prochnowa in J. VVagner z Dunaja bo poslali panje in orodje.
Opoludne je bil skupni obed, razume se, z napituicami; Jeseniški pevci pod vodstvom g. učitelja Majerja pa so nas res iznenadili b svojim lepo ubranim petjem. G. Majerju vsa hvala, da je v kratkem času tako dobro izvežbal zbor kmetskih fantov.
K razstavi ni prišlo toliko ljudstva, kolikor bi zaBlužila po svoji zanimljivosti. Temu pa je le krivo, da se v javnosti skoro nikjer nič ni vedelo, da Be ima danes odpreti razstava. Oubor, sicer vse hvale vreden, preziral je, da v sedanjih časih je treba nekaj reklame. Njegov društveni organ imajo le društveniki v rokah, našim večjim listom pa ni donel menda ne program ne vabilo, Bicer bi gotovo občinstvo opozarjali na razstavo. Pa naši Gorenjci so že taki, za reklamo jim ni, raji bolj na tihem opravljajo svoje občekoristno delo. Ko sem se zvečer vrnil v Ljubljano, skoraj uihče od stotin, ki so 86 iz Bleda vračali, nič ni vedel od razstave in obžalovali so, da se ni v časnikih ali po plakatih razglasila, kajti vsi bi si jo bili radi ogledat šli.
No odboru ne smemo zameriti, da ni delal nobenega hrupa, kajti stal je pred prvim poskusom in sam ni vedel, kako se bode stvar iztekla. Zdaj
si lehko Čestita, da 86 mu je posrečilo, pokazati Bvetu, kako razvita da je čebeloreja na Gorenjskem in da bi vlada, ko bi danes zopet kacega Janše potrebovala, jih lebko našla 10, 20 in še več.
Ako odbor, kar smemo upati, v prihodnjem letu spet razstavo priredi, mu svetujemo, da je bolj razglasi, ko letos in da jo priredi v poznejem času, morda okolu malega Šmarna, ker Be tačas že tudi sadje hbko razstavlja. Razstava pa nai bode vsakako v Lescah, ker ni lehko najti primernejega kraja. Vsa hvala gre g. predsedniku J. Modic u na Jesenicah in g. O. Ho manu v Ridovljici za njino požrtovaino delovanje v prid društva in aranžiranje razstave.
Odprta še ostane razstava do prihodnje nedelje in se tačas konča s slovesnostjo uzidanja spominske plošče na Janševem rojstvenem domu. Opozarjamo tedaj posebno Ljubljančane, ki Be peljejo na Bled, naj ne zamude ogledat bi razstave na Wuchererjevem vrtu v Lescah. Cvetlični med, ki je vabljivo spravljen v čednih steklenicah bode morda marsikoga zapeljal, naročiti »i nekaj takih steklenic. Vsak pa se bode veselil lepega razvoja domaČega čebelarstva. J. V.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V* Ljubljani 18. avgusta.
Na Ceikem se je začelo mej Mladočehi veliko gibttniu. Vsako nedeljo, kje kak tabor, da se dela za Kvičale zakon. Cehi sprevidajo, koliko jim škodujejo nemške šole, urivanje nemščine v češke ljudske šole in nemški £u f^rajn, zato hočejo temu zlu narediti konec. Čehe naj Hi vzamejo za vzgled oni naši politiki, ki se imeuujejo narodnjake, pa povsod podpirajo nemščino.
Poleg splošnih volitev v deželna zbora na Zgorujeuvhtrijskem in Štirskem, bode na češkem in na Kranjskem več dopolniln h volitev. Tem volitvam se pp razen volitvi na Notranjskem ne pripi-Buje nobene posebne važnosti, ker ne bodo odloČile nikjer večine. Zato pa tudi o njih niti v časopisih ! ni dosti čuti. Jako veliko je pa zanimanje za volitve v zgornjeavstrijski in štirski deželni zbor. Liberalci kar troBijo denar mej vol lce, da bi obdržali večino. Pa tudi konservativci ne drže rok križem. Organ zgornjeavstrijskih konservativcev obžaluje, da bo volitve ruzpisune na nedeljo, kajti utegnila bi božja služba koga zadržati, du ne pride volit, in pravi, naj vsak volilec pride na volišče. Ko bi zaradi tega tudi božjo službo zamudil, s tem ne bode obtežil avoje vesti, ker je volitev prevažna.
% nanje države.
Vsi  čaBopisi   se   pečajo  s  snidenjem grofa H.alnoky-Ja z nemškim ItancelarJem.
Kalnokv je v soboto prišel v Varata« Temu shodu pripisuje se velika važnost. Dopisnik nekega angleškega lista trdi, da se bosta ta dva diplomata pogovarjala o položaji balkanskih državic, o napetih odnosu j ih mej Anglijo in Nemčijo ter o prednostnem položaji Poljakov v Avstriji. „Nord. Allg. Zeitung" smeši one časnike, ki trdijo, du ta shod nema nobenega političnega pomena in misli, da se ministra samo o vremenu ne bosta pogovarjala. „Kblniscbe Zeitung" izraža misel, da Avstrija in Nemčija pred vsem hočeti odstraniti vse, kar bi utegnilo škodovati evropskemu miru. rNational-Ze tung" trdi, da bode posledica tega snidduja, da se bode prijaznost mej Avstrijo, Nemčijo in Rusijo tudi javno pokazala, ter misli da se snideta avstrijski cesar in ruski car. Krakovski „Czas" prinesel je že tudi vest, da se avstrijski cesar ali pa cesarjevič poda v Varšavo in Be tamkaj snide z ruskim carjem. Zoak te prijaznosti mej temi tremi državami je pa tudi to, da se je, kakor se poroča iz Petrograda, sklenila pogodba, da bodo v bodoče Varšavske, Levovske in Krakovske sodnije neposredno mej sabo občevale v VBeh civilnih in kazenskih zadevah. „Vossische Zeitung" naglasa, da se bosta Bismarck in Kalnokv mnogo pogovarjala o notranjih zadevah v Avstriji, kajti prevelika samostojnost avstrijskih Poljakov mogotcem ni po volji. Pa tudi napredek Čehov B'smarcku ni prav, ker slednji preveč simpatizujejo 8 Francijo.
Kakor se poroča, sklenila bode v kratkem Crnagora trgovsko in poštno pogodbo s Turčijo. Črnogorski minister vnanjib zadev, Petrovič povrnil se je iz Carigrada v Cetinje.
Oficijozni list ruikc vlade „Journal de St. Pe-tersbourg" javlja, da je v Varšavi res preiskava proti nekej revolucijskej družbi, in da je vsled tega zaprtih 32 oseb, mej njimi 21 katolikov, 7 zidov in 3 pravoslavni. Pri hišnih preiskavah se ni našlo niti dinamita, niti orožja, ampak Bamo razna revolucionarna pisma in oklici.
Francoska vlada zahtevala je 38Va milijonov kredita za vojne priprave s Kitajem in zbornica in senat sta ga jej dovolila. Opozicija je pri tej priliki očitala vladi, da je brez dovoljenja zbornice, tedaj protizikouito bombHidovala Ke-Lung. — Kakor bo v Times poroča iz Fu-Čeu a upajo Kitajci premagati Francoze. Zaradi tega je pa za tujce sedaj jako nevarno v Kitaji.
Konservativci v Belgiji že zgubljajo zaupanje, zlasti novi šolski zakon njim jemlje mnogo popularnosti. Konservativni klub je sklenil, da ne postavi nobenega kandidata za dopolnilno volitev v Bruselji za senat, ki bode 23. t. m. To kaže, da konservativci ne upajo več prodreti. Liberalci bo hm preveč vneti za državne šole, in so deželi s tem napravljali preveč stroškov, ter so vsled tega prišli ob zaupanje pri narodu, konservativci pa preveč šolstvo zanemarjajo in narod se zaradi tega začenja obračati od njih. Nobena teh dveh strank ne ume, da se nobena stvar ne sme tirati do skrajnosti.
V četertek se je otvorilo izredao zasedanje danskega parlamenta.   Kuko bode to zasedanje nam osvetI uje nekoliko svečanost, ki je bila 6. t. m. v Bkodborgu pri Kodauji na čast norveškega dr^av-nega ministra Sverdrupa. Ta slavnost je bila pravi praznik pobratenja demokratov vseh treh skandinavskih kraljestev.   Te  slavnosti se je udeležilo 600 HOstov mej njimi kakih 70 Članov državnega zbora in nekaj švedskih poslancev. Napitnice bo bile vse političnega značaja in poudarjale so skupne težnje demokracije skandinavskih kraljestev. Najprej seje napito kralju danskemu, potem švedskemu in norve škemu. Predsednik Folktetbinga,  Berg, je v svojej napitnici stavil Sverdrupa. kot dolgoletnega vodjo demokratske stranke.   Sverdrup je v svojem odgovoru osvetlil zmago svoje Btranke, ki se je dosegla po legalnem potu, in izrazil svoje prepričanje, da svobodni razvoj vedno bolj napreduje. Mej tremi severnimi narodi obstoji  globoko ukorenina vzajemnost, ki je mogočen faktor vsega njih življenja. Nadalje bo je napivalo demokratičnemu norveškemu narodu in na  uresničenje skandinavskega zjedinenja. Dr. Berg je izrazil tudi uado, da se severni Schlesvvig zopet zjedini z Danskim.  Danski vladni listi bo jeze, da opozicija slavi tujega  liberalnega ministra, pri tem pa seveda pozablja,  da bi  po parlamentarnih navadah tudi v Kodanji morali biti liberalci na krmdu. Nfinisterstvo E<trupovo se opira samo na Landsthing, kojega člane deloma imenuje kralj. Ta slavnost jasno s ve« loči. da vlado ća ki. j d velike težave v parlamentu.
Domače stvari.
— (Cesarjev rojstveni god) praznoval se je danes jako slovesno.   Včeraj bila je večerna godba domačega pešpolka. Na tisoče broječe občinstvo spremljalo je godbo  in  v patrijotični navdušenosti klicalo „živio" in „slava" Nj. Vel. cesarju, radostno se sporninjajoč  lauske navzočnosti prelju-bljenega vladarja v Ljubljani. Vojaštvo imelo je pod milim nebom v „Zvezdi" sv. mašo, katero je služil vojaški župnik g. Pribožič. Po sv. maši defilovali so vsi vojaki pred F. M. L. bar. R ei n I an d e r j e m, naposled gg. veterani pod poveljstvom g. M i hali ča, mej njimi tudi v uniformi kot poseben oddelek veteranska kolona društva rudečega križa. — V stolni cerkvi služil je slovesno sv. mašo stolni prost gosp. Zupan z veliko asistenco. Navzočoi so bili g. baron W i nk le r z uradniki deželne vlade, finančne direkcije, prokurature, pošte itd., dež. sodnije predsednik g. K apretz   z mnogimi svetniki deželne sodnije, državni pravdnik g. Perše z mnogimi uradniki, zastopnik deželnega glavurja g. cesarski svetnik M urnik, kupčijske zbornice predsednik g. K u š a r, župan g. Graaselli, državni poslanec g. Poklu-kar, magistra t ni svetnik g. Perona itd. Popolu-dne je bil slovesen vojaški banket v kazini, pri katerem je svirala vojaška godba.
— (Najnovejši dnevnik) ima sicer veliko Čudovitih lastnostij, a proroškega daru uemu niti trohice. V soboto še je mogočno trobental mej svet: „Žurni k pade in po tem Vošnjak za njim!" A včeraj dobil je dr. Vošnjak iz Posto ji ne naslednjo brzojavko: „Shod 60 mož volilnih Vam izreka popolno zaupanje. Dr. Šterbenec." Glede dra. Zamika pa volilna pravda še nikakor ni končana. Ne glede na to, da se je njegova kandidatura pri včerajšnjem shodu jako odločno zagovarjala, trebaje pomniti, da veliko volilnih mož za kandidaturo gosp. Obreze niti glasovati ni hotelo in da je bilo razmerje glasov — kakor se nam ustno poroča — mej Obrezo in Zar-nikom: 11:9 in to kljubu vsemu pritisku in kljubu temu, da so bili volilni možje pod ključem, kakor kardinali, kadar treba voliti novega papeža. No-tranjci pač dobro vedo, da gre pri tej volitvi za načelno vprašanje in po raznih dopisih sodeč, bode to načelno vprašanje rešeno povoljno. Sicer pa opozarjamo, dokler ni podrob-nejega poročila, na brzojavke.
— (Slove n b k o gledališče.) V praznovanje rojstvenega dneva in v spomin lanskega bivanja Nj. Veličastva mej nami priredilo je dramatično društvo preteklo soboto v sijajno razsvetljenem gledališči predstavo, kutera je tako dobro ispala, da je zadovoljila celo naše najstrožje kritike,  ki sicer pri
vsakej priliki radi svojo bistroumnost kažejo v glasnej graji, ne računajoč z razmerami,  ki  so nalim dramatikom tako izredno neugodne. Predstavljala se je igra „Cvrček", kakor  rečeno, tako izborno, da je bila zadovoljnost in pohvala jednoglasna.   K temu vspehu pa je največ pripomogla goapica G. Nigri-nova, član srbskega narodnega gledališča v Belem-gradu.   Ko je bivala še mej  nami, odlikovala se je že s svojo nenavadno  spretnostjo  in nadarjenostjo,  bila  je  biser   našega  dramatičnega dru« štva. A odkar je v Belemgradu, napredovala je jako močno in  njena   „Stana"   bila je v istini izborna. Izvrstno igral je g. Kocelj (Bujan), potem gosp. Gorazd (Sobin), Danilo (Borko), gospica Mat. Ni gr i no v a (Srdana)  m  gospica Zvonarjev a. Gledališče je bilo prav dobro obiskovano. — Gosp. M. Nigrinova nastopila  v tej igri zadnjokrat, kajti tudi ona odide na narodno gledališče v Ileligrad. Dasi bodemo i to moč  teško in neradi pogrešali, jej vender čestitamo prav iz srca na tem laskavem klicu in na lepej bodočnosti.
— (Važna privolitev.) S 1. dnem avgusta t. 1. izdavali se bodo tour- in r e t o u r -vozni listi na progab : Ljubljana-Trst, Ti s t - Korono in Sv. Peter-Reka in sicer razen Ljubljane tudi na postajah: Borovnica, Logatec, Rakek. Postojina ( 3 dni veljavni), Divača, Sežana (2 dni), Nabrežina, Tržič, Zagrad itd. Vozniua iz Ljubljane v Trst in nazaj bode stala za III. razred poštnega vlaka 5 gold. 78 kr., za II. razred 8 gold. 68 kr. Za to pridobitev stekel si je posebno zasluge zlasti glede* postaj Borovnice, Logatca, Rakeka, Divače in Sežane občeuiani domoljub in veletržec in trgovinske zbornice Bvetnik, g. Franjo H r e n, ki je v tej zadevi trikrat bil osobno na Dunaji. Da nam je to znatno olajšavo izposloval. G. Hren uložilje tudi prošnjo, da bi se uveli tour- in retour-listi tudi mej Ljubljano in Litijo in nadejati se je tudi na tej progi ukorne olajšave. Dotični vozni red priobčimo v jednej prihodnjih številkah.
— (Razsajali) so danes zjutraj ob Va 4. uri nekateri fantje iz Šiške, mej njimi Jakob Ple-han. Ker bo redarje, prišedSe je mirit, napali s koli, udaril je jeden redarjev najbolj razsajajočega Ple-hana s sabljo po glavi, da so ga morali odpeljati v bolnico.
— (Zblaznel) je danes na ulici Tine Vrdin z Lnncova pri Radovljici. Kričečega prijeli so policaji in odveli ga v bluznico.
— (Iz Metlike) se nam poroča: Prišli so neznani tatovi po noči od 15. na 16. t. m., kakor pravijo, s krampom, z dleti, svedrom in drugim orodjem, odklenili železno ograjo na oknu, odprli kaso, pobrali 13 priporočenih listuv s fotografijami in amerikauskimi menjicami, potem vzeli iz miznice drobiž do 100 for. in izginili. Sreča poštaričiua, da neso do tisočakov mogli. Ves svet se čudi, da nema pošta boljše shrambe, da je sploh vsa oprava nekako na razsulu.
— (Iz Metlike) Be nam piše 16. t. m. (Trojčeki!) Danes prišlo je v našem malem mestu na svet 6 otrok, trije dečki vsak od svoje matere, in tri deklice vse tri jedne matere , jedna deklica je že umrla. Rodoviten dan za Metliko!
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Postojina 17. avgusta. Volilni shod srednje obiskovan, Obreza nenavzoč, doktor Šterbenc predseduje, prebere Obrezov program, Valenčič osramoti Šterbenca, zagovarjajo Zar-nika, kojega jednoglasno volitev predlaga. Da bi se ložje terorizovalo, predlaga Šterbenc zborovanje pod ključem. Narodni volilci.
Postojina 17. avgusta. Shod bil samo za volilne može. Lojze Lavrenčič oponiral, pa mu gospod glavar pretil z zaporom.--
Kandidatura Obreze pod ključem vsprejeta.
Postojina 17. avgusta. Pod ključem so volilni možje za Zamika in Obrezo govorili. Pri glasovanji Obreza nekoliko več glasov, ker vsi volilci ne navzočni, veliko jih ni glasovalo. Valenčič in Kavčič izvrstno zagovarjata narodni princip in Zamika.
NiKurno zdravi U*ii napeli« Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slabega toka krvi ozdravi uspešno po kratkoj rabi pristni „Moll-ov Sei dl i tz - prašek" Skat-Ijioa z uporabnim navodom 1 #ld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, 'Tuchlauibun i). V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690 — b)
Zahvala.
Ob povoda praznovanja rojstnega dne Njega c. in kr. Apostolskega Veličastva presvitlega cesarja mi je vi sokorodni gospod c. kr. deželni predsednik A mir. buritn Uinkler izročiti dal dve »to goldinar j«- v, od katerih je 100 gld. namenjenih Ljubljanskim ubogim in po 26 gld. cesarice Elizabeto bolnici za otroke v Ljubljani, tukajsnjej varovalnici malih otrok, deški in dekliški sirotišnici,
Izročajoč te zneske njihovemu blagemu namenu, srna tram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo zahvalo iz rekam za velikodušno, ubogim glavnega našega mesta na klonjeno darilo.
Kontni magistrat v LJubljani, v 17. dan avgusta 1884.
Mestni župan.
Zahvala.
Povodom praznovanja rojstnega dne c. in kr. Apostolskega Veličastva presvitlega cesarja mi je visokorodni gospod 'lr>.. Ini glavar Ciuatav grof Tli um izročiti dal petdeset goldinarjev za Ljubljanske ubogo.
Izročajo ta znesek njegovemu blagemu namena, smatram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo zahvalo izrekam za velikodušno, ubogim glavnega našega mesta naklonjeno darilo.
Mestni magistrat v LJubljani, v 17. dan avgusta 1884.
Mestni žnpan.
Umrli so v Ljubljani:
12. avgusta: Ivana Langerholz, ključarjeva hči, 10 mes., Cesta na Rudolfovo železnico št. 12, za božjasrjo. — Viktor I*..»na«'-, knjigovezca sin, 13 mes., Poljanska cesta It. 10, za vodenico v glavi.
13. avgusta: Jakob Abdon VVolf pl. Wolfenberg, c. kr. umirovljeni oberst, 83 let, Turjaški trg št. 8, za starostjo. — Jožef Malavašič, tkalec zdaj kaznenec, 50 let, Ulice na grad št 12, za jetiko. — Magdalena GUnzler, hišna po-sestnica, 82 let, Stari trg št. 34, za oslabljenjcm v starosti.
15. avgusta: Fran Zupančič, deželnobrambovškega nad-lovca sin, 3 mes., Rimska cesta št. 9, za kroničnim katarom v črevesu. — Gustav "WieBnitzky, bivši vojaški računski pripravnik, 25 let, Rimska cesta št. 19, za vnetjem reber.
V deželnej bolnici:
6. avgusta: Marija Nun ar, gostija, 69 let, za rakom v želodci.
7. avgusta: Loronc RaČič, delavec, 60 let, za vnetjem
reber.
11. avgusta: Lucija Jereb, delavčeva žena, 36 let, za
jetiko.
12. avgusta: Franca Pogačnik, dekla, 26 let, za jetiko.
13. avgusta: Luka Čižman, goatač, 70 let, za pretre-aenjem možganov. — Jožef Peham, tesar, 67 let, za kapom.
V vojaškej bolnici:
12. avguBta: Teodor Jelaca, c. kr. topničar, 22 let, za vnetjem reber.
Meteorologično poročilo.
S o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
> ■-D i—1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	786-52 ma. 737 02 mm. 73796 mm.	+ 17 0 C + 21-2-0 + 16-8" C	si. svz. hI. svz. Drezv.	obl. obl. d. jas.	0-10 ram. dežja.
S i—i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738 *8 mm. 738 18mm. 739 08mm.	+ 16 3» C + 21 2'C + 16-4° C	brezv. si. bvz. si. vzh.	obl. d. j as. obl.	0 00 mm.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 18 180°, za' 0-8° in 10° pod normalom.
Tržne cene v I j uhlja n i
dne 16. avgusta t. 1.
5° in
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, n ...
Ajda, „ ...
Proso, • ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, it      • •
Speh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter ......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „ Koštrunovo    „ „
Kokoš.......
Golob ........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, „   . ,
ID"u.23.aJsls:a, borza
dnć 18. avgusta t. I.
(Izvirno telegrafično poročili..)
Papirna ren a .   >   •   < ..... 80 gld. 90
Srebrna renta .   .   •   .       ..... 81 P 75
Zlata ren.......... 103 „ 70
6°/0 marčna renta......... 96 , 10
Akcije narodne banke....... 861 , —
Kreditne akcije......                              .   . 312 , 80
London........... 121 , 65
Srebro    .   .   .   -......... — » —
Napol.............. 9 n 65'/,
C. kr. cekini. ...... B „ 76
gld.	kr.
6	83
5	3i
4	39
3	25
6	53
6	18
5	50
8	—
8	—
8	50
2	32
_	94
—	80
—	64
—	72
—	84
—	27,
—	8
—	64
—	56
—	64
—	34
—	40
—	17
1	60
1	69
7	50
4	80
kr
Nemške marke........
4»/„ državne -.rečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1364. 100 gld. 4*/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6*/,......
n » •        - .. ....
„ papirna renta 57,, ..... 5° 0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5»/, . . 100 gld. Zetnlj. obč. avstr. 41/«*/« *lati zast. listi . Prior. oOlig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... I" Akcije anglo-avstr. banke .       120 , Traminway-dmšt. velj.  170 gld. a. v.
59 gld. 55			kr
124	m	75	■
164	i	75	
103		85	■
122		20	
92		50	
89	*	20	
105		—	
115		75	
121		50	
108	_	40	1
105	•	50	n
180		25	
19	n	—	n
110	n	75	
214	,	10	m
Potrtega srea naznanjava tužno vest, da je naš prelj ubijen i brat, gospod
EDVARD KURALT,
gfreuščalc,
danes ob 1. uri popoludne, po dolgej mučnej bolezni, v zdravilišči Glcichenberg, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 41. letu avoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega ranjcega bode slovesno blagoslovljeno in na ondukajšnjem pokopal sči pokopano.
Svete maše zadušnice brale Be bodo v župnijski cerkvi v Semiču in na Smuku.
Dragega ranjcega priporočava v blag spomin in molitev.
Turn pri Semiču, dne 15. avgusta 1884.
Karol Kuralt,
pristav avstro ogersko banke, Fran Kuralt,
solastnik graščin Turn in Smuk,
brata. (514)
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze gnrkega sočutja, kakor slavnej Čitalnici Sentvidskej in njenim pevcem za milo nugrobnico, gospodom duhovnom za lep sprevod ob priliki pogreba našega očeta, oziroma starega očeta
VALENTINA MATJANA,
izražamo svojo najtoplejšo zahvalo.
(515) Rodbina Matjan-ova.
j Gostilna za tujce,
obstoječa iz jednonadstropne hiše, hlevov, mesnice, ledenico in gospodarskega poslopja, s 5 orali zemlje, proda se po ceni. Posebno je pripravna za kakega gospoda penzijonista. — Vpraša se pri Št. ^£a.l©Tor©"v--u., posestniku v trgu Vojniku pri Celjl. (513—1)
Plača 1 gold. 50 kr. na dan.
Oglasila v (5ic-i)
Limarsko tovarno v Ljubljani.
Ii Trsta » lori-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parni ki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA.
Parni k „Te-atonift**,   3400 ton, v 1. dan septembra. „a-erxxa.aa=Lla/% 4200    „-----_
Kaj n tu za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold.
Potniki naj se obrnejo na
T. TEB3CUILE,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Flselier A Compera, generalna agenta, v Reki. (480—12)
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper noalast do Jedi, slabi želodoo, smrdoeo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v žolodol, BfffcffO) d« se ne nareja pesek in pieno ln si oz, zoper zlatenioo, gnjus In bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v žolodol, preobloženjo že-lodoa z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavna zaloga: Lekar <'. Brady9 KremBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane ipsF~ 33 ter. "m®
E'ro.-v-e ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem m r a tu: lekarna Dom. ki/, z nI i; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lel-.ar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VCrnom'ji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
mrW Svaritev! Ker so v zadnjom času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za žolodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apothoker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varatveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim vamiveniiu zuame« nJem. Izdelki podobnega ali iBtega imena, ki ne-majo teb znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—153,
I
o ta
-•3. a
■ a g"
il, t »
n r m
ar K
S E a
I
f     ""0 i
c -n £L ' n -» tir?
n--06
Hi
-, 1 s
RS B I
g*J .. 5 9 —
m g. O iyj
h i i i
T I n Si ca M
(D B"
g o* o
gred
o g
g1
H
Svetinja za napredek Dunaj 1878.
^  Ustanovljeno 1767.
Lepo ubrane
Svetinja za zasluge Dunaj 1873.
zvonove
z vso pripravo,
i|s»V" se jamstvom v.ji člisto »og^lasjo ln dobro snov.
Signalni, hišni in cerkveni zvončki,
3, 4-, in 5-glasni, po «>, H do lO gld. Dalje:
cerkveni svečniki, svetilniki, svetilnice, stenski svečniki, kanonske table
celotne, iz zlatu podobne kovinsko zmesi,  ulito po priznano lepih, pravilno zložnih kalupih z zlatu podobnim sijajnim bleskom, ki trpč nad sto let, priporoča po nizkej ceni in najsolidnejše izdelane
c. kr. dvorni zvonar, tovarna za mašine ^0 in gasilno orodje
(811—3) v I^jj i* t> 1 j a ni.
ijssJT" Pri nakupovanji zyonov dovoljuje cerkvenim predstojnikom in občinam plačevanje v veeletnib. obrokih.
častna diploma ttradec 1880.
Podrolineji ceniliiik na zalile-vanje zaslonj in Iranko.
Častna diploma Trst 1882.
d 20 svetinj za odlikovan; e. M
Izdatelj in odgovorni ureduik: Ivan Železnikar.
Lastnina m tisk „Naroane Tmkarne".
064
0992