4 List Tečaj LX. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic*. Ljubljani 17. januvarja 1902. Politični oddelek za materijelno povzdigo teh dežel, da bi se ji vsakdo Neki Anekcija Bosne. maloznani bulevarski listič v Parizu prinesel pred nekaterim časom novico, da namerava Avstrija v najbližji prihodnjosti napraviti samolastno konec dosedanjemu provizoričnemu položaju Bosne in Hercegovine ter izvesti anekcljo teh pokrajin. Za novice popolnoma brezuplivnih in obskurnih listov se drugače svet ne briga veliko, — ali vest o anek-ciji Bosne je čudovito hitro našla pot v dunajsko in posebno v budimpeštansko časopisje, ki se je akvar- po pravici smejal, če bi se danes ali jutri komurkoli na ljubo odpovedala njih posesti. Temu bi se morali najbolj upirati avstrijski Slovani, pred vsem Hrvati, ki so dobili z okupacijo Bosne in Hercegovine materijalno možnost, da se uresničijo njih državnopravne težnje v polnem obsegu. Ravno tako, kakor bi se upirali z vso silo in z vsemi sredstvi definitivni uredbi državnopravnega položaja Bosne in Hercegovine v protihrvatskem smislu (na pr ustvar- f jalo z njo na dolgo in široko ter pripisavaio važ- nost, kakor se pripisuje komaj izjavam veleoficijoznih listov. To je toliko bolj čudno, ko ima dunajsko in peštansko časopisje vender jako kratko in odprto jenju posebne „kronovine" ali celo priključenje Bosne Ogrski), prav tako se morajo upirati vsaki agitaciji ki stremi za odluščenjem Bosne od Avstrije sploh in posebej od hrvatskih dežel. In ravno ta agitacija v poslednjih časih posebno živahna ter se je započela z novo silo na podlagi izmišljenih vesti o pred-stoječi formalni anekciji okupiranih pokrajin. političnih uspehih Kallayeve uprave ali da sta se Bosna se pot, da se natančno informira o stvari. Vsekakor bi sodi lahko na različen način imeli nemški in madjarski žurnalisti bliže do Kallaya in Hercegovina, odkar sta v okviru Avstrije, kultu-ali do Szella, če bi se hoteli poučiti, kaj je na na- relno in materijelno povzdignili, je brezdvomno. Stanje črtih glede anekcije Bosne in Hercegovine, kakor pa v teh deželah se pač ne da primerjati s stanjem do redakcije kakega pariškega lista. Misterijozni ostalih avstrijskih dežel in bi bilo z ozirom na več izvoz teh neuradno in brez povoda nastalih govoric stoletno in senzacijonelnih „razkritij" kakor tudi marljivost, spametno s katero se te govorice razširjajo ter razpravljajo dežel turško ; da pa Srbije, upravo tako primerjanje tudi ne kakor najresnejša politična stvar in pa naposled se primerjati s stanjem sosednih Črne Gore in Turčije in pameten človek bi dvomil, da bi se bosenskemu prebivalstvu, očitna protiavstrijska tendenca vseh tozadevnih član- če tudi je s svojo vlado v političnem oziru še tako kov po ogrskem in inozemskem časopisju dokazuje, nezadovoljno, cedile sline po zavoženih in nezdravih da je vse to le del tiste agitacije, ki že oddavna in gospodarskih razmerah sosednih držav. Da je imela z vso silo deluje proti avstrijskim in posebno hr- protiavstrijska in protihrvatska agitacija posebno v vat8kim načrtom na Balkanu. Hercegovini in v vzhodnem delu Bosne kljub temu Kar se tiče stvari same — anekcije Bosne in mnogo uspeha, se ne da tajiti. Ta agitacija pa se je Hercegovine jasno, da Avstrija teh dežel nikoli opirala in se opira na neke sanjarske politične ne bo izpustila iz rok in da je pri tem tudi ne bo cilje in težnje, o katerih ni misliti, da bi se kedaj oviral tisti košček papirja, ki se imenuje berolinska uresničile; v svojih izvorih in v svojih ciljih je ta pogodba. Bosna napojena s krvjo avstrijskih vo- agitacija importno blago ter nikakor ni vzrasla iz jakov, Avstrija je žrtvovala tekom dvajsetih let toliko resničnih dejanskih razmer, kakor izraz opravičene * Stran 22. Letnik LX. nezadovoljnosti naroda. O kaki gospodarski nezado- vlada je v svoji agitaciji popolnoma pozabila na slo voljnosti v celi agitaciji sploh govora ni, temveč vanstvo in ni premislila niti za hip, da s svojim o politični. Govori se o zatiranju srbskega in pravo- delovanjem ne škoduje toliko Avstriji, kakor Hrvatom slavnega elementa, o katoliški in hrvatski propagandi in njih težnjam in ne v zadnji vrsti tudi svojemu itd. Ker so cilji agitacije nedosežni odtrganje lastnemu ugledu Bosne od Avstrije in priključenje k Srbiji in Črni zato tudi zatiranja in hrvatske propagande Gori ne more biti nikoli konca in naj postopa uprava še Politični pregled. Notranji položaj. Sedaj so se torej vender tako obzirno in popustljivo. Voditelji cele akcije po- priprave za spravo med čehi in Nemci. Vlada je od trebujejo nujno zatiranja in preganjanja, ker bi njih rovanje drugače ne imelo ne smisla ne podlage. Kdor začele obeh prebira nekatere srbske 11ÖOÖ in agitacij ske brošure, strank zahtevala, naj natančno označijo svoje stališče. To se zgodilo. Tako Čehi kakor Nemci so seveda zahtevali kar največ mogoče, češ, za odjenjanje je še vedno čas. Vse javno izprevidi lahko, kakšne malenkosti mnenje se rubricirajo imela uspeha in prepričano prepričano, da spravna pogajanja sploh ne bodo tudi, da vlada uspeha niti ne med akte političnega zatiranja in izprevidi ob enem prav iz teh malenkosti, da o kakem resničnem preganjanju ne more biti govora, ako kljub vsemu pretiravanju ne ostane na črni knjigi nič drugega nego malenkosti. I Obžalovati je, da je dosegla ta agitacija tolike želi. Ministrski predsednik Körber je bil 30. oktobra izrečno izjavil, da o kaki spravi sploh neče nič vedeti, dokler parlament ne reši proračuna, nagodbe z Ogrsko in trgovinske pogodbe. Ko je potem vsled tihe a energične taktike Čehov dimenzije, kajti k zaželjenemu cilju ne more nikoli prišlo do tega, da parlament ni več mogel naprej, so nemške stranke se izrekle pripravljene skleniti s Čehi spravo in sicer ie predno pride do razprave o nagodbi. S tem so nemške stranke zavzele drugo stališče kakor vlada. Kakor kažejo vse grožnje privesti. Doseglo se bo z njo dvoje: jez med z absolutizmom, se je Körber skrajno nerad odločil za spravne konference in pripravlja celo stvar tako, da se mora Hrvati in Srbi se bo tako razširil in poglobil, da ga ponesrečiti. Vse stranke uvidevajo, da se je vlada glede morda nikoli več ne bo mogoče premostiti; in drugič: spravnih konferenc sploh le udala, da res mogle te pone- s hujskanjem ljudstva se bo doseglo ravno nasprotno onega, kar se hoče doseči: Avstrija ne bo trpela, da bi zorili kedaj sadovi te agitacije in bo gledala, da čim prej in čim tesneje združi okupirane dežele z srečene konference služiti kot pretveza za odpravo ustave in za u vedenje absolutizma, ki g» smatra za jedino sredstvo ako se hoče gotova velika vprašanja notranie tičnega značaja urediti. in zunanjepoli- Državni zbor se snide najbrž šele proti koncu teko- ostalo monarhijo. To čutijo voditelji agitacije sami in öega meseca, ker želi vlada, da bi poslanci ne mogli preveč zato so iznašli jako originalen trik: v zadnjih časih vplivati ne proračunski odsek in da bi se tudi spravni ma- se je lahko čitalo v nekaterih nemških listih, da nevri vršili bolj v somraku. V proračunskem odseku tečejo hoče Avstrija nalašč provzvočiti neurede, da bi potem razprave precej počasno in tudi niso nič preveč zanimive. Carinski tarif. Te dni je bilo končano drugo toliko lažje izvedla anekcijo. Kako je to smešno in branje avstro-ogrskega carinskega tarifa. Zastopniki avstrijske se brez vseh težav zjedinili prozorno, sledi že iz tega, če se pomisli, da bi imela in zastopniki ogrske vlade so monarhija več pravice do anektiranja pokrajin, ki so glede sila dolge vrste točk, le glede najvažnejših točk se še zadovoljne z njeno dosedanjo upravo in da bi niso z;edioili. Človek rekel, da je to veselo znamenje, ker imela tudi več koristi, kakor če bi si pridobila raz- burkano deželo. V ostalem pa bi bil načrt „umetnega kaže, da hoče dunajski kabinet resno varovati avstrijske ekonomične interese, ali take misli ga hitro minejo, saj vender ve vsak otrok, da dunajska vlada končno vedno kapitulira pred vzburkanja" tudi tako romantičen, da bi si ga resen Madjari. in pošten politik niti v sanjah ne mogel domisliti. Afera Wolf. Vsenemški kričač se je 1898 Obžalovati je torej posebno s slovanskega sta- speČal s hčerjo njegovega somišljenika Tschana. Stvar se je v rodbini poravnala, pozneje pa je to deklino vzel profesor lišča to malo pošteno agitacijo in vsled nje nahuj kmetijstva dr. Seidl. Ta je v zadnjem času postal nasprotnik skano ljudstvo, odločno pa je obsoditi tiste, ki vodijo Wolfov in je celo stvar očitno jako pretirano spravil v javnost. za zagrinjalom to nelepo in drago komedijo. Režiserji sede v Belemgradu, v kabinetu Vujićevem in mini- sterski predsednik dr. Vujid sam — ki je pred kratkim provzročil že potem, ko mu je Wolf dal zadoščenja Seidl z orožjem, da je bil Wolf prisiljen odložiti mandat. Sedaj, ko se ima vršiti dopolnilna volitev in je Wolf zopet kandidat, je pa to umazano perilo razobesil v nemškem časopisju, kjer se povdarjal v senatu, da je razmerje med Avstrijo in pere z veliko slastjo. Vsa stvar je škandal najnižje vrste, Srbijo samo 3korektno" ob enem. Poseben biro je minister in agitator a na>grje pri tem je, da mož razglaša sramoto svoje žene, s filijalkami v Budimpešti vodi agitacijo glede Bosne in Dalmacijo in velika sredstva, ki so za to potrebna, tako iz dispozicij skega njena mati pa nastopa kot zagovornica hčerinega zapeljivca. Ta 8mradljiva zadeva pač kaj čudno ilustruje znani izrek, da so Nemci vzeli v zakup Grottesfurcht und fromme Sitte. Srbija. Ekonomična odvisnost Srbije od Ogrske je fonda, ki ga je dal Vujić temu biro na razpolago, tolika, da se Srbija kar ne more postaviti na svoje lastne Tu je izvor najnovejšega šuma in trušča, ki je nastal brez povoda in hkrati po evropskem časopisju zaradi anekcije Bosne, tu je pravi izvor tiste izmišljene nezadovoljnosti, ki naj bi Avstriji otežkočila stališče politične noge Sedanji kralj se je sicer skušal približati ter napravila velevlasti nezaupne do nje. Srbska Rusiji, a Rusija nima zaupanja v njega ter neče riskirati svojih milijonov, zato je kralj zopet začel obračati svoje poglede proti Dunaju in je poslal tja svojega zaupnika Mijato-vića, naj ta posreduje, da se obnovi srbsko-avstrijska trgovinska pogodba in sicer na podlagi carinske skupnosti. Letnik LX. Stran 23. Nemčija. Te dni so bile v nemškem državnem ljiva vnanjost. Darilo mora po svoji vnanjosti dopasti > zboru velike in pomembne razprave, tičoče se mejnarodnih zmotiti, kar se doseže z lepoto in ukusom v obliki. vprašanj. Kancelar grof Bülov se ostro lotil angleškega ministra Chamberlaina in je dobil še ostrejši odgovor Nemško -angleško prebivalstvo se je oČividno ohladilo, toda posledic to Galanterijski izdelki spadajo po svojem zvanju trozvezi. Sicer je dejal, da se trozveza obnovi, a povedal v najrazlične kupčijske stroke, v kolikor se odliku- ne bo imelo Važnejše je to, kar je povedal grof Bülov o jejo po gotovi vnanjosti. Ako govorimo o lepem črno- usnjatem ženskem pasu, ki je praktičen in trpežen, prepustim ga v prodajo ženski modni trgovini; ali ko je govora o fantastičnem usnjatem pasu z zaponko s kačjo glavo, ali arabeske, ali o pasu iz svile itd. tudi, da nima trozveza za Nemčijo tiste vrednosti, kakor nekdaj. To bagateliziranje trozveze je vse kroge osupnilo in se v obče tolmači tako, da Nemčija nima upanja, ohraniti trozveze v sedanji obliki. Avstrija se približuje Rusiji, Italija pa se je približala Franciji, temi „ekstra turami" grof z elegantnimi okraski, kar vse je sijajno in omen Bülov ni zadovoljen, saj kažejo, da ge Nemčija na Avstrijo in Italijo ne more več zanašati in od tod izjava, da Nemčija na trozvezo ne poklada več tisto važnost, kakor nekdaj. Posebnih novic iz južne Vojna v južni Afriki. Afrike v zadnjem tednu ni bilo in ljivo a prav nič trpežno in praktično, to pa spada med galanterijo. Jedno škatuljo pismenega praktičnega papirja prepuščam trgovini s papirjem, ali bujno to na sebi kaj žalostno ozalšano kaseto z lepimi okraski, a silno slabim dejstvo zabeležiti, da so Buri primorani se vedno bolj „nazaj papirjem to pa sprejmem v svojo trgovino ga koncentrirati". To govore cele knjige lanterij. nekih mejah seveda naj se giblje galanterijska kupčija, namreč, v kolikor ne nasprotuje povse prak- tični uporabi nekoliko praktičnega videza morajo imeti izdelki. Ni namreč umestno dajati darila j Kaj so galanterijski izdelki? Je gospodarskih vprašanj, za katerih ni možno položiti na vsako mizo. Galanterijski izdelki so izdelki za uporabo, toda ne za ono, katero kakoršna se naše dovoljuje oblije in fantazija, med katere zlasti šte- časopisje ne zmeni, ker se mu zde preneznatna, ki jemo legijone raznih igrač in luksurijoznih izdelkov" pa igrajo tudi v našem ljudstvu jednako važno vlogo, kakor drugod, ako še ne celo važneje, kajti za galan- Tako navedenega židovska „Frankfurter Zeitung a Iz tU se takoj razvidi, da so galanterijski terijske izdelke in to so jedno gori imenovanih izdelki produkt fantazije izmozgovalcev, kateri o svo- » vprašanj a izdamo Slovenci, odnosno Slovani de jem » blagu a javno izrekajo, da ni neobhodno po- setkrat več denarja, nego pa Nemci, kateri so v res- trebo in da ni pošteno in pravo, marveč da ima nobi in varčevanju daleč pred nami. To vprašanj o bodi smoter predležečim vrsticam. Povod istim je dala neka razprava v židovski „Frankfurter Zeitung", katera razprava je zagledala beli dan baš pred božičnimi prazniki, z namenom kajpak, ki je le prepozoren. Omenjeni list piše v tej zadevi mej drugim: „Že označenje imenovanih izdelkov pove dovolj, da vemo, kaj so. Galanterija spada lepim last jedino namen, vzbujati hipno dopadajenje in sle- piti obdarovanega. Galantni hočejo pri ženskih žrtvah dosezati svoj namen, poslužujejo se, ker so sicer bla- njimi zirani in brezdušni, galanterijskih daril, da slepe in pridobivajo, in galanterijski izdelki so, s katerimi preplavljajo brezvestni špekulantje trge in sejmo ve nerazsodnih ljudstev ter jim vlečejo iz žepov denar za' t— sleparstvo. Dalo bi se pisati pole o tem predmetu. Hoteli smo le namigniti s temi vrsticami baš o tem času daril, kako nespametno je ljudstvo, nostim naše dobe v kateri si ljudje na različne načine skušajo dopasti. Ker pa je nemogoče, da bi si ki gre na limanice židovskim fabrikantom sleparskih izdelkov, ki se za življenje popolnoma nepotrebni in ljudje med seboj dopadali po svoji vnanjosti in omiki tako pogostoma, kakor to zahtevajo današnje soci- kakoršnih se smejo umišljati ljudje, ki denar jalne razmere, se mora nahajati nekaj, kar pomore na cesti pobirajo, nikar pa oni, ki mora zanj truditi tej človeški slabosti na noge. Marsikateri bi rad do- v potu svojega obraza. padel svojemu bližnjemu v čemerkoli, v poglavitnem pa radi tega, da bi si s tem kaj pridobil, a nedostaje mu ne prikupljive vnanjosti, ne govorniške zmožnosti in ne drugih takih prirojenih lastnosti, s katerimi se pridobi človeško naklonjenost, ali še kaj več. V tem slučaju pomaga ono, kar razumemo pod imenom Skrbimo za ptičice po zimi! m M Ako te, dragi kmetič, v poletnem lepem času „galanterijski kupčijski izdelki0. Kakor pa komplimenti in galanterije ne potrebujejo biti vedno pravi, nadleguje močan in čvrst berač za miloščino, vem . odkritosrčni, jednako ni treba, da bi bilo to, kar da mu boš nevoljen pokazal ali delo, da si kaj za t jih izraža, pravo in naravno. Bistvo komplimentov služi, ali pa vrata. Ako te pa ob mrzlem zimskem je lepe besede v prijetni obliki, njih namen: razve- času obišče ubožec, ves slab in gladen, gotovo ga ne seliti in preslepiti. Za to pa zadostuje lepa, prikup- pustiš od hiše brez milodara. Posebno pa še ne boš * Stran 24. Letnik LX. odganjal onih, ki so ti bili po letu v delu na pomoč, nega medlega semena naj se ne vržejo drugam, nego ali ko so ti že mnoga leta s svojimi sorodniki pri na tak prostor, kjer ga ptiči lahko še enkrat rešetajo. delu na pomoč. Takšno ravnanje bilo bi neusmiljeno, Istotako če se tolčejo orehi, ali razrezavajo jabolka da, trdosrčno. za sušenje, se lupinje in izrezki vržejo pticam. Če že Nekaj takih beračev te, dragi kmetič, gotovo druzega ni, pameten kmet gre k stiskalnici, kjer raz poišče vsako zimo, z nado, da se jih usmiliš. To so seka in razdrobi nekaj tropin, da jih potem ptički s namreč drobne ptičice. One, ki so od gorkega spom- slabimi svojimi kljunčki morejo razbrati, peške namreč ladnega solnca začenši delale neprestano na tvojem iz ostalega. vrtu, polju, travniku in vinogradu i to pa čez vse Tako boš, dragi kmetič, brez vseh stroškov skrbno do pozne jeseni, one so sedaj v-tem zmrz- pomagal preživljati te drobne stvarce za čas najhujše njenem svetu brez dela. Pa ob enem tudi brez zime. V zahvalo za to ti bodo ostale zveste tovari- živeža! Nekatere se napotijo zategadelj v daljne južne šice v spomladi in čez leto, ti pomagale Cediti polja kraje, da se ondi prežive, druge pa, trdnejše narave, in vrtove, da ti ono zopet obilnejše rodi. Tako trdijo zanašajo se radi živeža na domačih tleh za borne vsi, ki se pečajo z umno sadjerejo in poljedelstvom ostanke. To so razna brstja, bilke, travnasta in druga semena, in če vsi ti obroči popokajo, še v najhujšem mrazu na usmiljenje kmeta. Ta ima gotovo kaj malega še v zalogi za njih majhen želodček. Saj so one bile, ki so mu celo leto trebile zaraščeno sadno drevje mrčesa; saj so že ob oranju v spomladi pridno pobirale črve; saj niso ob cvetju pozabile pregledovati in trebiti, bodisi na drevju ali na polju. Še v pozni jeseni je njih droben kljunček Poučni zabavni Le domu! Češki spisala A. fcehäkovä. (Konec). Blažena je čitala to pismo ne enkrat, temveč zasledoval razen mrčes ter s tem morda obvaroval testo; saj je bila v njem priznalna ocena njene umet marsikatero bilko škode. Le sedaj, v hudem mrazu, n°sti od pravega mojstra. ko je zemlja navrh ogrnjena z debelim snegom, Razradostila se je, govorila je veselo vzlic vsem sedaj je prenehalo njih delo, pa tudi zaslužek, opominom matere in se spominjala na leta svojega Stiska mraz, oglaša se glad, ne kaže drugo, nego učenja. Ščebetala je razradoščena: „Spominjaš se li, mamica, kako naju je vsprejel zaviti jo na kmetovo dvorišče in podstrešje. Ali jih bode kdo tukaj preganjal ? Pač bi moral biti neusmiljen, navrh pa še neumen gospodar, da bi mojster Mafan, ko sva prišli k njemu s prošnjo, da kaj takega dovolil! Enako bi se nekrščansko vedel bi mene vzel v šolo? Še danes vidim njegov čudeči vsak, ki bi jih nalašč odganjal ali pa lovil. Vsaj po- se in zaničljivi pogled, s kojim me je meril; še odbil slednje bi moralo biti prepovedano že iz tega vzroka, ker živalica drobna iz mraza vzeta, ne vstraja dolgo. Torej gotova, če tudi bolj počasna smrt. Obrnimo drugače! Prvič naj skrbi vsak kmet v jeseni, ko spravlja ostanke zrnja, da medlejše shrani na posebnem mestu, za silo v hrano ptičem. Ta bet-vica se nobenemu kmetu ne bode poznala. Posebej je za to odločiti ostanke od ajde, pšenice in prosa, delala doslej"? danes slišim njegov strogi glas, s katerim naju je neprijazno, neuljudno. Spominjam se dobro njegovih besed: „Tako, tako, gospica hoče biti moja učenka; morda celo misli, da bi postala slikarica. Toda ve li, da umetnost ni nobena igra, temveč dolgoletno, veliko, resno delo? In imali deklica nadarjenost? Kaj To treba pustiti na miru, dokler ne nastopi hujši mraz. naj Ko pa si mu ti pripovedovala boječe, da nočem biti nič drugega, nego slikarica, da so se vsi čudili, Takrat začno čivkati drobne živalice in prileta- odgovoril je mrzlo: vati pod streho, na skednje, svisli in druge suhe » Gh, to nič ne pomeni. Vsakovrstno nespametno prostore. Sedaj je čas, da se jim vsako jutro vrže hrepenenje in mala mazanja s svinčnikom, kredo in nekaj teh ostankov zrnja, tö pa na odprti suhi prostor. Kje v zakotju ne velja, ker ondi bi gotovo čakala kaka lagodna mačka na uboge ptičke. To je potrebno in vredno ponavljati ves čas hude zime > dokler ni drugje pomoči za njih obstanek. Še ko zašije milejše solnce v spomladi, preneha to dobro delo. Pa še potem nas radi obiskujejo znani gostje. barvami pri meni ne zadostuje8. Prosila si ga z nova in z nova; konečno je dovolil, da sem postala njegova učenka, ali za leto dnij na poskušnjo. Odpuščal naju je s trdimi besedami: „Še nekaj vama moram povedati: Zdi se mi, draga gospa, da ste uboga. Tu vam pa dajem, da Tudi se navadno po zimi čistijo in spravljajo premislite, da slikarske studije stanejo mnogo dolgoletne gmotne podpore. Celo mladenič, kateremu stro- poklic, razna vrtna in druga semena, da se pripravijo na spomladno setev. Ostanki tega, s plevami nameša- kovne šole in družabne razmere olehčujejo Letnik LX. Stran 25. ima, če je ubog, mnogo truda, da vstraja in se od- najbolj slikovito zatišje tukajšnjega adižkega zakotja, likuje. Mnogo jih pa omaga v težkem boju z neusmi- od koder se odpira čudokrasen razgled na alpski Danes ljenim življenjem. Uboga deklica, verujte mi, ima še božji svet. S seboj vzamem slikarsko orodje, težavnejše stališče. Ako ni navajena, prenašati za se čutim nenavadno zdravo, da, močno; bodem malo marsikak človeški delala. Tako preživiva današnji dan krasno v srečnih svojo umetnost marsikako bol > predsodek in zasmeh, naj vse pusti; bolje ji bode"! spominih. Vešli, na kaj bom mislila pri delu na Gospa Božkova je prekinila skrbna spomine: Blaženi Schönn-u? Na svoje poletne tedne, ko sem se še učila, ko sva napravili izlet vsak praznik v praško » Sedaj pa, dušica moja, daj, da govorim in jaz. okolico za študijami. Knjige in mrzla jedila so Tudi jaz se tega dneva dobro spominjam. Še vidim naju spremljale. To so bili veseli in srečni dnevi! Tvoj pogled polen groze, s katerim si zrla sedaj zopet se nama vrnejo. Toda sedaj ne bodeš nič na me, sedaj na gospoda Mafana. Razumela sem te. več zame skrbela, temveč jaz za te. Tebi, mamica se strašila dela in boja z življenjem, temveč ljuba, je treba zelo odpočitka. Mnogo si se zame tru- Nisi mojih skr bi j si se bala. Mojster Maran, videč tvoj strah, zasmijal se je zlovoljno in jezično izpregovoril: Gospića se torej že boji" ? Jaz pa sem te osrčevala: Pojdi no, pojdi dete! Ne straši se radi mojih žrtev! Kaj ni moja dolžnost, da skrbim za te? Ko dila, delala in žal, svoje moči porabila, moraš čuvati, da bi se ohranila zame, dobri angelj varuh"! Sedaj moj se pre- 0 To je bil zadnji solnčni trenutek v življenju Blažene. » Sledečega dne se je oglasila velika slabost » kašelj se je shujšal, mrzlica je napredovala, sapa je bi bila mladenič, bi se vsakemu zdelo naravno, bila težka, bruhanje krvi se je pojavilo z nova. da celo hvalevredno, da želim vzgoje, kakoršne Kako je bila hvaležna Božkova gospa «i ) da je zahtevajo tvoje sposobnosti. Le deklica ne sme imeti prišel denar iz Prage! Brez njega bi ne bila mogla pravic vsled naših krutih in temnih nazorov, ni onih s svojimi majhnimi, skoro porabljenimi sredstvi hčeri ne, po katerih jej srce najbolj hrepeni. Nisem izmed preskrbeti pri najboljši volji postrežbe, katera zahteva onih starišev, ki skrbe za sinove, ki časih slabo ne požrtvovalne pozornosti, temveč i velikih vračajo skrbno odgojo; neusmiljeni in pametni rodi- stroškov. Storila je vse, kar bi moglo le malo poma-telji, ki ne zanemarjajo svoje hčere, katere bi mogli gati, nič ji ni bilo pretežko. Njene moči so rastle z vzgojiti sebi v veselje. Moj dovolj! Le to si želim od tebe. Loti se resno svojega poklica; ni nobena zabava. Vestno delaj! Nič ne ško- otrok si, in to mi je nevarnostjo, Neustrašno se je borila s kruto smrtjo. Ali žal, koncem tretjega tedna se je stanje bol- duje več ženskemu delu f nego površnost, mehka igravost, ki zatre vso pravo delavnost. Primi se dela z navdušenostjo in močjo! In naj je delo kakeršno- koli, v čast ti bode, tvoje življenje ti osreči v kljubu vsem niče vim predsodkom, v kljubu tesnoprsnim nazorom človeškim". nice resno izhujšalo. Blažena se je udajala grozni duševni toposti, v kateri ni kazala nobenega zanimanja za nič in za nikogar, še za mater ne. Le jedna misel jo je navda- jala, jedno je vedela v mrzličnem blodenju in v jasnih trenutkik to bilo hrepenenje po domovini. Ko se v lojster Maran je poslušal pozorno in začuđeno. je po štirih dneh nekoliko izboljšalo > Podal mi je uljudno roko in se poslovil od naju pre srčno z besedami: „Torej jutri na svidenje v moji delavnici"! In čez leto dni j je prišel izvanredni ta mož meni in mi povedal, da hoče skrbeti še za nadalnjo tvojo umetniško izobrazbo. Ves honorar se je prepovedal od tega časa. Ti, Blažena moja, nisi varala ni mene, ni njega. Postala si vstrajna, neumorna delavka, kakeršno zahteva vsak poklic, zlasti pa umet- in se ona zavedla, prosila je mater, da bi jo odpeljala domov. Zopet jo muči, i a to neprestano, hudo domo- v tožj e; novih močij. Čehih se ozdravi, tam okreva in dobi Le doma bode boljše to ve: In ozdraviti se nost. Čas jel Sedaj pa, dušica, na izprehod na prosto! Danes jako grešive, dete! Veselje naju za mora. Umetnost jo kliče, matere ne sme pustiti same, brez pomoči. Zgodilo se je, kakor si je želela. Gospa Božkova se je odločila za pot, dasi je bila zapisana smrt na uničenem obrazu uboge deklice. peljuje a jutranjim vlakom sta odšli iz Merana Spre Blažena, polna radosti, se je šalila: n bova. Danes, mamica, ne bodeva hodili. Peljali se Igraj va danes gospodo. Denar imava. Kakor vodnik, pridobljen s prošnjami in dobro plačo, pustil ju je sami vso pot do Solnograda v železničnem vozu. Blažena je zadovoljna, poživljena vsled izpol- prava umetniška kri, o kateri se govori, da mora njenja svoje najbolj vroče želje, je prenašala poto- biti malo lahkoživa, naredim danes vesel Peljiva se čez zabljivi Obermais v Schönn. dan. To je vanje začetkom dokaj dobro. Ponosno zatajevanje obupno napenjanje vseh sil je storilo svojo dolžnost > NOVICE Letnik LX. toda ne za dolgo. Tekom dopoldneva je bolnica Vlak je prišel. Vsa bolest duše, vsa žalost srca strašno slabela, in mrzlica jo je grozno napadala. sta morali izginiti pred dolžnostjo. Nesrečna Ko sta se popoldne pripeljali do Briksena, se gospa, kateri je dajala materinska ljubezen neizrek je okrepil duh ubožice, in s poslednjim svetlikanjem moč, je premišljala, kako bi izpolnila poslednjo svojega razuma je vprašala: željo svoje hčere in svoje lastno vroče hrepenenje. » To je Briksen", mamica? Usodni Briksen, kjer Domov, domov je hotela pripeljati svojo miljenko, v je žil naš Havliček1) v trdem prognanstvu, ginjevajoč r°dm zemlji je želela pokopati svoje dete od domotožja? Čitala sem, čitala zgodovino trpljenja Kaj početi ? Če se zve, da je mrlič v vlaku, neustrašljivega boritelja naših pravic, naše svobode", mora ga oddati pokopališču najbližnje postaje, ako In nadaljevala je vzlic pogovarjanju in tolaženju nima denarja, da bi plačala velike stroške, katere ter bledla v zadnjih dihljajih, z navdušenjem drugih, zahteva prevažanje mrtvega. nadzemeljskih bitij: „Veš, kaj je pravil zahteval od nas ? Čuja! on ) kaj je Možgani njeni so grozno delali. Skrivala bode, kar se je zgodilo. Ali v Solnogradu se presedajo. Vse Zagonetna moč, ki stavi v poslednjih trenutkih bo izdano, če bi morala istopiti iz voza. s čudovito natančnostjo človeka pred oči dogodke, besede in misli, ki leta in leta počiva v naši duši, ta moč se je pojavila tu s svojo silo. Blažena je klicala z močnim glasom: , „Narod moj! Pozabi na dvoje stoletij sramotnega poniženja! Izbriši iz spomina svojega one nesrečne čase, ki sampzavest teže kakor skala! Zavrzi preveliko skromnost, ki se ne spodobi sinovom Tabrovcev! Pozabi Vsak je obstal. Na iskreno prošnjo gospe Božkove je prišel do kupeja načelnik postaje, da čul njeno prošnjo. Malo je premišljal. Uradna dolžnost se je bojevala s sočutjem. In ganjen, premagan od prošnja uboge žene poskrbel za to, da bi se natihoma pripel želez- voz nični v Prago. drugemu vlaku, ki se pelje naravnost že na to, kar si bil po bitki na Beli gori, ali spo- minjaj se starih časov, v katerih se je svetila slava tvojega imena, ko so drugi iskali tvoje prijateljstvo in so se mogočni bali tvojega sovraštva. Poišči v gwgo Sgrogo Novice ) rn. m m m m - » « - > . m. 0 * » t » t. m * m 9 M * • * «t__v Jt-, t * \ Z .,« » t « JI t . Z _J \ > Jt i-JL^m > rt i» %_A 1, % J i zgodovini svoji one velike liste, na katerih so sani slavni čini očetov tvojih; s temi krepčaj zapi-svoje misli, s temi posvečuj svojega duha, s temi pripravljaj svetnikom sebe za velike činett! Osebne vesti. Predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu gospod Josip Gerdešič je imenovan dvornim Rudniški pristav v Celju gosp Strg imenovan rudniškim komisarjem Absolvirani pravnik gosp Po teh besedah je bolnica padla z zmedenim pogledom materi v naročje in zavpila: „Mrazi me. Vzemi me, okleni me v objetju! Ogrej me » a t • c • Utihnila je, utešila se je. Naenkrat se je stresla v velikem strahu, stokajoč: „Kje si, mamica moja, jaz te ne vidim"! Nesrečna mati, kateri so v kljubu nadčloveškemu Josip Ciril Oblak je imenovan pravnim praktikantom pri ljubljanskem sodišču. Promocija. Apr suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani in posestnik v Lescah, gosp. Matko Potočnik, i na bil dne 13. t. m. promoviran doktorjem modroslovja dunajski univerzi. Čestitamo! Potrjen zakon. Cesar je sankcijoniral od deželnega zbora kranjskega sklenjeni zakon glede najetja deželnega po- sojila v znesku m i lij kron v svrho dotacije novega premagovanju kapljale solze po licih, se je sklonila deželnega zaklada za javne namene in povzdigo kmetijstva na Kranjskem. Volitev v trgovsko in obrtno zbornico Kranjsko. Predsednikom volilne komisije za volitev v kranjsko trgovsko . Rül i n g. hčeri, pritisnila svoj obraz na njenega. Blažena je zašepeta: „Zakaj jočeš, mamica? Saj se peljeva domov, domov"! Zaspala je za nekaj ur. Pozno zvečer se je in obrtno zbornico imenovan dvorni svetnik dr Trgovci in obrtniki se opozarjajo na pravočasno prebudila. Ogledajoč preplašena v nočno praznoto je precimentiranje tehtnic, utežev in mer, sicer zapadejo ostri vskriknila. Roka njena je iskala zaman opore, obrane. kazni Krčevito se držeč matere, pritisnila se je k nji s poslednjimi močmi. Za hip se ji je vrnila zavest. Mala statistika. V letu 1901 je bilo v ljubljanskem Upirajoč z neizrekljivo žalostjo oči v mater jo je poljubila z mrzlimi ustmi. In ko je zadnje svoje besede mestu t. j. pri mestnem magistratu izdanih 283 potnih pravic, in sicer 124 potnih listov in 159 potnih pravic; potem 436 delavskih knjižic in 19 potnih izkaznic. Število ljubljanskih društev. Ljubljana je štela izdahnila: „Uboga moja mamica0 ! padla je nezavestna v preteklem letu 167 društev. v naročje svoji roditeljici. Nastala je agonija Število umrlih v preteklem letu Leta 1901 Ko se bližala gospa Božkova Solnogradu umrlo v Ljubljani vsega skup z mrtvorojenimi vred ) 1275 oseb. imela je v naročju obupno tožeč. mrtvo, katero je poljubljala Promet na dolenjskih železnicah preteklem Havliček je bil slavni češki pisatelj in novinar. Njegovi železnici pa mesecu je bil osobni promet slabejši od onega v mesecu no- Na vrhniški in kamniški neznatno vembru, tovorni pa močnejši. tovorni promet zastal, osobni pa spisi izhajajo baš sedaj v sešitni izdaji. narastel. Letnik LX. — Novi deželni dvorec na razglednicah. Izišle po razglednice z novim deželnim dvorcem, kakoršen bo po dovršeni zgradbi. Dobi se jih pri vseh založnikih papirja. — »Matici Hrvatski« za leto 1901 še mnogi dosedanji člani niso plačali letnine. Ljubljansko poverjeništvo jih najuljudneje prosi, da blagovole to takoj storiti. — Ljubljančan — chilski častnik Naš zvesti poročevalec iz južne Afrike, katerega so bili Angleži šiloma poslali v Evropo, gosp. Egon Mo sehe, je vstopil kot častnik v chilsko armado. Gospod Mosche je bil svoj čas avstrijski topničarskl častnik. — Odvetnikov na Kranjskem je vseh skupaj 34, in sicer jih je v Ljubljani 20, v Kranju in v Kočevju po 2, v Novem mestu 3 in po lv Litiji, v Postojni, v Radovljici in v Krškem. — Zverinjaki na Kranjskem. Preteklo leto je bilo na Kranjskem šest zverinjakov s 105 glavami divjačine. Dva izmej teh sta lastnina kneza Windischgraetza, namreč v Planinskem gozdu in na Wagensbergu. V zverinjakih je bilo največ jelenov in srn. — Z doma ušel je trgovski učenec Ivan Kont iz Mosta na Češkem V Ljubljani ga je prijela pol cija in o tem obvestila stariše. Deček je ušel, ker je imel slabo spričevalo. Oče ga je odpeljal domov. — Beogradsko pevačko društvo praznovalo bode letos svojo 501etnico. To društvo je koncertiralo že v Moskvi, v Petrogradu, v Kijevu, v Novgorodu, v Sofiji (pred knezom), v Carigradu (pred sultanom), v Draždanih, v Lipskem, v Berolinu, (kjer sta tudi cesar in cesarica prišla na koncert) letos pa hoče koncertovati v Zagrebu, v Ljubljani (24. febru-varja) in v Trstu Arangement koncerta v Ljubljani je prevzela „Glasbena Matica". — Kartelirani kovači. Ljubljanski kovači so sklenili med seboj kartel ter ceno za kovanje zvišali prav znatno. Po tem kartelu ne sme noben kovač kovati izpod 35 kr. Kdor prelomi kartel, zapade globi, prvič 25 kron, drugič 50 kron itd. To zvišanje cen za kovanje je zlasti mej izvoščeki povzročilo veliko nevoljo, kar je sicer umevno, kajti kdor ima kaj več konj, mora za kovanje plačati prav lepe svote na leto. Ker je električna železnica vzela izvoščekom mnogo zaslužka, saj druzih voženj ni dosti, zadene to zvišanje cen za kovanje izvoščeke prav občutno. Kakor čujemo, namerava zadruga izvoščekov napraviti svojo zadružno kovačnico, ako kovači ne bodo hoteli kovati po stari ceni. — Zanimiv proces se je zvršil te dni. Dežela štajerska je tožila lastnika škalskih rudnikov pi. Lappa Pri ti priliki se je izkazalo, kako nečuvene razmere vladajo na železnici Celje-Velenje. Nič ne označuje razmer bolje, kakor dejstvo, da je prevažanje blaga z vozovi znatno cenejše, kakor prevažanje z železnico Lapp je rečeni proces izgubil in je bil obsojen, plačati v 14 dneh 324.221 K 80 vin. sodne stroške. — Ormoška volitev. Kakor se Čuje, se ormoški Slovenci letošnjih občinskih volitev niti ne bodo udeležili; to bi bil zopet nov naroden škandal., katerega moramo zapisati v slovensko kroniko. — Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri se je te dni ustanovilo v Pazinu. Predsednikom je bil izvoljen poslanec Spinčič, za podpredsednika pa deželna poslanca dr. Stanger in Andrijčič. Novo društvo odvzame političnemu društvu „Edinost" v Trstu del njegovih poslov, ostane pa ž njim v soglasju. — Kdo postane deželni poglavar v Istri ? Samo ob sebi se razume, da bo deželni glavar vzet iz večine deželnega zbora, da bo torej Italijan. Misliti bi tudi bilo, da ne bo izbran nihče drugi, kakor dosedanji deželni glavar dr. Cam-pitelli, a popolnoma gotovo to še ni, nego je tudi puljski župan dr. Rizzi v kombinaciji. „Naša Sloga" poroča, da sta bila te dni pri namestniku v Trstu puljski okrajni glavar pl. S can d er in puljski župan dr. Rizzi, in da so se vršili tam dogovori glede pogojev, pod katerimi hoče vlada dr. Rizzija imenovati deželnim glavarjem. — Umrli. Minolo soboto so v Ljubljani umrli gospod Josip Kušar predsednik trgovske in obrtne zbornice ter deželni poslanec v starosti 64 let, gosp. Josip Noll i, odgovorni urednik „Slovenskega Naroda" in operni pevec v starosti 60 let, ter gospa Amalija Hrenova. — Lasje so se užgali neki gospodični v Ljubljani, ko se je česala Ravnala je z gorečim špiritom tako nerodno, da je vnel lase. ki so jej zgoreli. GospodiČina je na glavi in po obrazu hudo opečena in se je bati, da ne oslepi. — Ustrelil se je v Divači orožniški postajevodja gosp. Valentin Žnidaršič; bržčas se mu je zmešalo. — Ogenj. V kuhinji Neže čarmanove, gostilničarke v Ljubljani, je nastal ogenj. Ko je šla gostilničarka na trg, je pustila doma pri otrocih za varuhinjo 121etno M. Pexovo. Deklica je iskala neko reč v postelji in si pri tem svetila z žveplenkami. Zatrosila je ogenj v posteljo, katera se je vnela in začela goreti. Na upitje otrok le prišla v kuhinjo branjevka A. Kataroni in pogasila ogenj. — Nezgoda. V Divači je ponesrečil železniški delavec Franc Weis. Padel mu je na desno nogo zaboj in mu jo zlomil. Z brzovlaKom so ga pripeljali v ljubljansko bolnico. — Požar. Danes teden popoludne zgorele so štiri hiše in nekaj hlevov v Jelšanah na Primorskem. Zahvaliti se je bistriški požarni brambi, katera je iz dve ure oddaljene Bistrice prihitela revežem na pomoč, da se ni ogenj razširil. Zapalila je baje neka žena iz neprevidnosti; pogorelci so zavarovani le za male zneske. — Uboj. V hiši znane „šintarice" Helene Kopišarjeve v Studencu sta se hlapca Fran Šterk in Ivan Karlin sprla in je Karlin Šterku dvakrat nož zabodel v srce, vsled česar je Šterk takoj umrl. Karlin je pobegnil, a orožnik Hojšinek ga je še na ižsnski cesti zasačil in izročil sodišču. — Ljubavna tragedija. Mej nadporočnikom A. 0. in gospodično L. P. nastalo je bilo ljubavno razmerje, ki je trajalo še dalje, ko se je L. P. bila omožila z narednikom H. Skrivaj sta si dopisovala in skrivaj sta se shajala pri ženi nekega železniškega uslužbenca I. P. Razmerje je trajalo dolgo časa, ne da bi bil mož o tem kaj izvedel. V nedeljo, ko je mož igral pri koncertu, odšla je njegova žena z doma in se ni vrnila. Mož in sorodniki so jo iskali povsod, slednjič pa so izvedeli, da je pobegnila z nadporočnikom A. 0., s svojim ljubimcem. Peljala se je ž njim v vozu do Zaloga, kjer sta si kupila vozni listek I razreda do dunajskega Novega mesta in s ponočnim poštnim vlakom odpeljala Mož in sorodniki so bili vsi izven sebe, ker so izvedeli, da nista ne nadporočnik in ne ona ničesar vzela s seboj, kakor samokres. Oče in sestra L. H. ste se odpeljala za pobeglima zaljubljencema in sta na Dunaju dobila njiju sled. Bila sta menda oba v bolnici, ker sta se poskusila ustreliti, pa se nista dobro zadela. Oče je pripeljal nezvesto ženo njenemu možu, nadporočnik A. 0. pa je ostal v dunajski bolnici. — Mučen prizor na pokopališču. Te dni se je dogodil na pokopališču v Toplicah na Češkem mučen prizor. Prinesli so na pokopališče umrlega stotnika Mahla, grobokopi pa niso izkopali stotniku groba. — Kongres socijalnih demokratov v Trstu. Laški socijalni demokrati v Avstriji so imeli te dni v Trstu svoj letni občni zbor. Sklenilo se je stranko nazivati „Socijalistična delavska stranka v Avstriji" z dostavkom „laško adrijatiška sekcija". Sklenilo se je pričeti z organizacijo kmetijskih de- NOVICE Letnik LX. lavcev in ustanoviti delavske zveze za delavce v lukah. Tak- m tika stranke ostane dosedanja. Budimpeštanski občinski svet proti dvoboju. Štirinajstleten deček umoril očeta. Walde pri Lunka na Ogrskem je 141etni sin kmeta Janeza Matea umoril svojega očeta, ker mu oče ni pustil piti žganja iz Občinski svet v Budimpešti je sklenil naprositi vlado, naj se steklenice, iz katere je oče pri delu pil. Deček je zagrabil dvoboj zakonskim potom prepove in kaznuje kot uboj ali pa sekiro in ž njo preklal očetu glavo. kot poskušen umor. Morski volk. g ar j u pri Reke se poroča: Senju so ujeli morskega volka, ki Lukovu Šu- in pol Senzacijonalna afera v Atenah. V Atenah so aretovali jednega najodličnejših parlamentarcev, Kartalisa, radi umora in glavnega urednika dnevnika „Naprej" Kalapotakisa metra dolg in tehta 3000 kg. V njegovem želodcu so našli kot njegova sokrivca. Kartalis zapeljal gospodično Nino hlače, v katerih so še bili ostanki človeškega mesa, potem Kasavakisovo iz odlične rodbine pod pretvezo, da jo bode po- zvonček, kakor ga nosijo na paši krave, in škorenj. Po paro- ročil. Skoro je pa dekle zapustil in se v Parizu poročil z neko brodu so ga pripeljali v Reko, kjer si ga v ribarskem oddelku bogato vdovo. Iz Pariza je Kartalis pisal zapuščenemu dekletu, lahko vsakdo ogleda. Gotovo zopet časnikarska raca. Roman mladega dekleta. Med raznimi potovalci, da njena dota premajhna. Nedavno se je brezvestnež vrnil v Atene, kjer ga je brat zapeljane deklice v kavarni napadel so prispeli v Trst na parniku „Urania", je policijski oficial in mu pljunil v obraz. Isto noč so brata gospodične Kasavatisove Krainer našel tudi 171etno krasno deklico Marijo Pöschl našli ustreljenega na ulici. Njegov morilec se je sam naznanil s Češkega. Ta deklica je pred časom v Carigradu vstopila v policiji. Bil je sluga Kalapotatisov. Policija sumi, da neki orkester, ki je sodeloval nekega večera na nekem koncertu. talis naprosil svojega Kar- prijatelja urednika, naj preskrbi, da Po dovršeni predstavi je prišel k deklici neki mladenič, jej zgine izročil listič papirja ter hitro odšel. Na papirju je bilo pisano, da ga je poslal neki bogati turški gospod, ki jej stavi po- odgovarjati. brat zapeljane deklice s sveta in da je urednik zato svojega slugo najel. Kartalis se sklicuje na imuniteto in noče nudbo, da bi vstopila v njegov harem. Lahkomiselno dekle je Najdražja podoba na svetu je last angleškega hitro vsprejelo to „krasno" ponudbo in šlo gospodu. To pa ni bilo po volji voditelju orkestra, turškemu je bil vojvode Marlborough. Slikal jo je 1. 1507. slavni Rafael in vredna sedaj milijon šeststotisoč kron. Slika se zove z deklico napravil pogodbo za dalje časa. Šel je torej k Turku „Madona blenhajmska" in predstavlja Marijo z Jezuščkom, Turški ošabnež pa je muzikanta reklamirat ubeglo deklico, postavil pred vrata. Radi tega se je vodja orkestra zaklel, da mora deklico dobiti nazaj. Pisal je avstro-ogerskemu poslaniku. sedečo na prestolu, na levi stoji sveti Janez Krstnik in na desni sv. Nikolaj barški. Milijonar redovnik. samostanu sv. Andreja na sultanu in drugim vplivnim osebam. začetka vse ni nič g°ri Athos umrl ruski milijonar Sibirjakow v starosti pomagalo, ali mož ni odjenjal in ni nehal nadlegovati sultana, ta konečno prijel turškega gospoda, da vrne ta dobil deklico nazaj, in 40 let. Sibirjakow dal 30 milijonov rubljev v dobrodelne dokler ni deklico reklamantu. Ko pa je vesele se na zmagi nad turškim veseljakom, je lahkomiselno deklico izročil avstro-ogrskemu poslaniku in ta jo je odposlal v domovino. In tako je deklica prišla v Trst. Madjarski visokošolci proti madjarskim pesnim. Budimpeštanski dijaki so začeli napadati gostilne, kavarne in dvorane, kjer se prepevajo nemške pesmi, nemški kupleti itd. Več predstav so že razgnali in onemogočili s svojimi izgredi. namene, potem pa je vstopil v samostan. Tudi vseučilišče v Tomsku je njegovo delo. Operna pevka zgorela. V Antverpi se je nedavno česala pred zrcalom operna pevka de Guerava, ko se ji je vsled iskre, je skočila iz peči, vnela jutranja obleka. Go- spića je zadobila hude opekline in je še isti dan umrla. Češki glasbenik na angleškem dvoru. Slavni češki glasbenik Jaroslav Kocian dobil vabilo naj bi pri Konjski hlevi za južno Afriko. zagrebških novinah Čitamo: Zagreba spodnji Vlaški ulici na desno grede iz slavnosti o priliki kronanja angleškega kralja na angleškem dvoru sodeloval. Pestro življenje. Maksim Gorkij, zdaj šele 331eten, so judovske dunajske tvrdke zgradile na ogromnem prostoru tvrdke Deutsch, pet velikanskih hlevov za konje. V te lesene stavbe gre okoli 2000 konj, ena istih pa je še posebno ločena od drugih, v to se prevažajo bolni konji, katere je ime že veliko pretrpel, predno dosegel sedanje svoje slavno Gorkij pesnik ruskega proletariata, med temi ljudmi živel, ker je bil: najprej Črevljarski vajenec, potem vrtnar ondi zdravijo in potem z drugimi prodajajo. V zadnji hlev gre kuhar čuvaj, na barki pek, drvar, postrešček, branj železniški do 150 konj, med tem ko so druge stavbe večje in lahko in pisar pri advokatu. Mater in sestri je umoril. sprejme vsaka do 300 konj. Navadno se pripelje v hleve vsak teden po 800 konj in sicer iz Rusije in Galicije, ondi spočije, opita in natančno pregleda po odposlancih Moskve poročajo: Najstarejši sin v Jsmovnikih živečega avstrijskega državljana svojemu očetu 500 rubljev, da je Rudolfa Kara ukradel se žival angleške vlade, potem pa se po železnici prevaža na Reko in in s parniki v južno Afriko. Za hrano in čistobo teh konj se in ga mogel kupiti svoji ljubici darov. Sinu je ime Aleksander ter je obiskoval realko. Njegova mati je izvedela za sinovo tatvino radi tega oštevala. Togotni sin je iz strahu pred potroši na dan 2000 kron. Opravila v teh hlevih ima okoli 200 slug in kakih 60 nadzornikov. Konji morajo biti popol- očetom zgrabil sekiro in svojo mater ubil. 181etno dekle, je poučevala v sosednji sobi Sestra svojo Marta, sestrico noma zdravi in brez pogreška, drugače niso sprejeti. Postave klavir. Brat je udri v sobo in posekal tudi njo ter jo smrtno majhne in močni. Angleška vlada je sama založila denar za napravo teh hlevov in plačuje tudi najemnino za porabljeno raniL Čez tri dni je umrla. Ko je oče zvedel za grozno smrt treh svojih dragih, je zblaznel. Da je sin morilec že v ježi, mu niti povedali niso. .. ' Napad na škofa v božični noči. V katedrali ričanu pripoveduje, da se je v ameriškem mestu Lincolnu v Livornu se je pri polnočni maši v božični noči izvršil napad zemljišče. Deklica je preprečila nesrečo, češki list „Ame- vnel požar. Šolske deklice, ki so bile slučajno v prostem času na škofa Ciania. Nek mož planil altarju, zagrabil škofa same v šoli brez učiteljice, so jele vpiti ter siliti venkaj. Ne- za obleko in ga skušal pobiti na tla. Duhovščina in nekaj varnost je bila, da se šolarice ponesrečijo v gneči. V tem pa oseb izmed ljudstva priskočilo je škofu na pomoč in posrečilo je 131etna Etelka Barker sedla k glasovirju ter začela igrati se je po dolgem boju premagati napadalca. V natlačenopolni požarno koračnico. Deklice so se pomirile ter odhajale v redu cerkvi je mej tem prizorom ljudstvo prestrašeno kričalo, vendar zadnje dekletce. pa iz sobe, z dimom prenapolnjene, šlo pogumno se je skoro posrečilo prepričati ljudi, da ni nobene nevarnosti več. Škof z občudovanja vredno mirnostjo nadaljeval sv. Letnik LX. Stran 29. mašo Napadalec Cesar Taddei, vprašan, zakaj škofa na- ki je bil še krvav. Mladega morilca dolgo' niso našli, ko pa padel, daje nasprotujoče izjave. Prostozidarji in njihovi brati cul njegov stric o njegovem zločinu, ga je sam izrodil so proti škofu napravili zadnje dni silno gonjo radi njegovega oblasti. Oba dečka sta iz odličnih rodbin, v katerih vlada govora n Eim ali smrt" na katoliškem kongresu Napad gotovo v zvezi s to gonjo. Meščanstvo namerava na čast ple menitemu škofu napraviti slavnostni sprevod po mestu. Šole za hrome otroke. Zanimiva novost se uvedla v šolski organizaciji v Londonu. Ustanovili so namreč sedaj velika žalost. Nova bolezen med konji se pojavlja v Veroni. kratkem času konj, napaden od te bolezni, pogine. Konj leži kakor omamljen in prične končno silno divjati. igletni morilec obešen je bil 21. decembra štiri Ti posebne šole za hrome otroke, katere privažajo v šolo. bolniški vozovi ostajajo pod nadzorstvom šolskih strežnic, m. v Brunšviku na Nemškem. Ime mu je bilo Rühman. Umoril je ženo nekega sprevodnika in ji oropal 70 mark. ki tudi v šoli skrbijo za potrebe otrok. Londonu blizo Težke denarne obsodbe. 700 otrok, za katere so pripravljene te š^le. Izdatki za bolnega otroka so menda trikrat večji, nego za zdravega. Vsaka šola ima mestni odbor 12 oseb, 'tagni Quimperleju v Bre- bilo obsojenih 322 oseb na globo 29 000 frankov se morajo brigati samo za prostovoljne prispevke. Glavna prednost teh šol je pač ta, da prihajajo otroci na sveži zrak, Sesar preje ni bilo. Usodna zamenjava. Iz Amstettena se poroča: Pred par dnevi je umrl v Nellingu pri Waidhofenu gostilničar Ferdinand Obermayer. Brzojavili so po njegovega brata, ki je pa v Amstettenu zamudil vlak, zato se je ob 3. uri zjutraj peš podal v Nelling. Prišel je na poti v vas Grremsfurth in ker se je bal, da ne bi zgrešil poti, stopil je v bližnjo hišo, mesecev, torej skupaj 161 let. Nek tat bi moral plačati radi kraje rib. Ker tega ne morejo plačati, morajo sedeti vsak po 2760 frankov, ali sedel bo 15 in pol leta. Mleko v prašku. Dr. Ekenberg v Stockholmu je izumil, kako se izpremene tvarine mleka v prašek, katerega možno v vodi razstopiti ter iz njega napraviti zopet mleko. Iz tega mleka se naredi lahko smetana, surovo maslo in sir, prav tako, kakor iz svežega kravjega mleka, se ohrani lehko jako dolgo, ne da bi se pokvaril. Aparat, ga je sestavil v kateri je zapazil luč, da v hiši poprašal, ali hodi po pravi poti. Vrata hiše so bila odprta in Obemayer je stopil v bližnjo sobo, v kateri so spale dekleta. Dekleta so pričele dr. Ekenberg, naredi lahko v enem dnevu 1000 kg. praška. V obrambi ženske čednosti. V Washingtonu je stala pred porotniki lepa gospa Ida Boninova, ker je umo- rila zdravnika Ayresa. Ponoči je prišla njemu, kakor je strahovito kričati v mnenju, da prišel v sobo kak ropar, je bilo domenjeno, da ž njo napravlja razne zdravniške poskuse, nakar so prihiteli hlapci in pričeli s koli in palicami na tak način udrihati po Obermayerju, da je dobil smrtne poškodbe. Da toda Ayres baje zahteval v se več in napadena žena ga ustrelila s samokresom. Amerikanski porotniki pa so gent- hlapci prikrili svoje dejanje, vrgli so Obermayerja v lemani lepa lady jih je prepričala o svoji nedolžnosti ter bližnjo vodo Url. Ker Obermayerja tri dni ni bilo od pogreba svojega brata, pričela so se poizvedovanja in skoro na to so dobili Obermayerja v vodi. Krivci so že pod ključem. Rudniki v Transvaalu. Angleške vesti poročajo, da so se pričela dela v transvaalskih rudnikih in da so rudniki sedaj v položaju, kakor pred bojem. bila oproščena. Živo srce izven telesa. „Vossische Zeitung" in razni nemški listi poročajo, da se je na fiziološkem kongresu v Turinu posrečilo videti delovanje srca izven telesa, in sicer je kazal profesor Lock zajčje srce, kako bije. Tudi profesor Kubljako v Peterburgu je pokazal, da je možno še več ur vzdržati srce utripajoče. Srce sme ostati do 20 minut mrtvo. Zna si pomagati. Pleskar Tikelin je pri pariškem a potem, če se mu dovaja nekaj telesne gorkote, bije zopet. sodišču precej domač. Te dni je prišel tja že krat. ča- kalnici že čakalo nekaj „tovarišev" na preiskovalnega sod- Zdravniki trdijo torej, da živi srce še nekaj ur po smrti. Angleški častniki morilci. Iz Pretorije se poroča nika, vsak s svojim „angelom varuhom". Nadzorniki so govo- nemškim listom sledeče o grozovitosti Angležev v južni Afriki: rili med seboj, pa tudi jetniki *o se pomenkovali. Kar naenkrat Na severu Transwaala je zahodno Pietersburga gorat, a jako se pritihotapi Tikelin vratom, kjer so čakale priče, snel je tuj klobuk, namesto kojega je ondi pustil svojo kapo, ter je plodovit okraj, ki se zove „Spelonken", ker so se ondi skri- vali roparski kafri vtaknil roke v žep in žvižgajoč neko koračnico jo je mahal Buschveldt-Parabineers". Onkraj je zasedlo 120 mož takozvanih sredi m vhodu. Stražarji so takoj zapazili, da je Tikelina „nestalo" in so ga lovili na napačnem potu. Potoma so zagledali urno gredočega moža. „Ta je!" in so ga držali za ovratnik „Norci! ali To prej potem in končno so ujeli Angleži naj- Burov. Pri tem lovu sta bila tudi dva častnika. Ta dva sta poslala svoje patrulje strani in med ste zblazneli? Jaz sem preiskovalni sodnik Bastide." tem s svojim samokresom ali karabincem postrelila lahko vsakdo rekel, z nami!" In šele nekaj ujetnike. Potem sta pa dejala, da so hoteli Buri pobegniti. Moštvo in podčastniki so bili baje radi take brezsrčnosti sila uradnikov in advokatov je sodnika rešilo iz neprijetnega polo- ogorčeni ter so vse početje svojih častnikov objavili. Vrše se žaja pravi tiček pa je že mej tem pobegnil. sedaj preiskave, Enajstleten deček zaklal Iz svojega součenca. morajo Bure Newporta v Ameriki se poroča: Enajstletni učenec pa se morda potlačijo. A taki dogodki bolj razbesniti. Dota po* teži neveste. Na Silvestrov dan je bila še Ellie Armines je zaklal z nožem na ulici domov grede svo- v Kraljevem Grradcu poroka hčerke posestnika Josipa Dnchčaka jega sošolca Jožeta Creelman. V šoli ja namreč Creelman zelo z gostilničarjevim sinom Vaclavom Budilom. Na svatovščini je slabo čital in tudi na druga učiteljeva vprašanja dajal neza- del nevestin oče: „Svoji hčeri dam toliko kron za doto, kolikor dostne odgovore. Učitelj ga je pokaral, za kazen pa postavil jih v poročni obleki odtehta." Na to so nevesto stehtali in šolski deski. Zaradi tega ga je začel Armines zasmehovati našli, da tehta 62 kg. in na različne načine dražiti. Tudi ko sta šla proti domu, se prinesel Oče šel nato v svojo blagajnico in nasul kron za 621/2 kg. Pol kg. je še na ulici nadaljeval prepir. Tretji učenec pa se je potegnil je dodal za vrečo. Ko so krone prešteli, jih je bilo 13 500. vrečo v katero za mlajšega Creelmana in je vrgel na Arminesa kos opeke, Tekoče steklo najnovejše Baltimoru ravno v tem hipu, pa je priskočil tudi Creelman proti Armi- kemik David Nicoll izumil pripomočke, s katerim se more nesu in ga prijel za ramo. Armines pa je ves razjarjen steklo tako stopiti, da se lahko potem s pomočjo čopiča s potegnil velik žepni nož in je sunil Creelmana v prsi, na kar steklom lahko slika ali barva. Tekoče steklo bode prišlo kmalo se je poslednji zgrudil na tla in je v malo minutah umrl. v trgovino kakor barva. Ko je mladi zločinec videl, kaj je storil, se je spustil v beg Dolgo spanje Nograd Vadkert na Ogrskem spi in se je skušal skriti za hip v ognjegasni postaji, kjer je bil kmetica Marija Molnar že pet tednov. Zdravniki se izredno njegov stric načelnik ognjegascev. Tam tudi skril nož, ki zanimajo za ta izreden pojav i Stran 30. NOVICE Atentant na japonskega cesarja. Listi poročajo da je nedavno na japonskega cesarja, ko se je baS peljal otvoritvi parlamenta, nekdo ustrelil, a ga ni zadel. Napadalec je množici ušel. v " Zrakoplov kmalu nič novega. Neprestano zani- Tržne cene. V Ljubljani dne 17. januarja 1902. Pšenica K 9 30 K 7 ječmen oves K ajda K 50 manje občinstva za zrakoplov, s katerim se bode možno voziti Proso K 6 80 b, turšica K 6 20 h, leča K 9 — h, fižol K 8- po zraku, napotilo je nekega Amerikanca, da se je resno Vse cene veljajo za 50 kilogramov. začel baviti z mislijo, kako omogočiti občinstvu ta užitek in - _ ____ pri tem sam zasluži nar milij za vzorec je vzel zrako plov, ki ga je kot iznajdbo izdelal Francoz Santos Dumont, ter njim pred očmi na tisoče broječih oseb delal poskuse, da nekaterikrat plaval z njim ob šku dobro znanega Eifel novega stolpa zadnj sedaj stoji v Parizu kot ogromni ostanek pred pariške razstave. Ta vzorec spopolnil je nekoliko in izdeluje neka ondotna tovarna te zrakoplove. Balon pri zrakoplovu visok 75 čevlj Spodnj del, to je * ladjica znaša 50 čevljev dolžine in je narejena iz aluminiuma zaradi tega, da zelo lahka. Goni pa ta zrakoplov motor ie kurjen s petroljem. Zrakoplov tako. da 1400 kg teže brez svoje in stane 19.000 kron Naročilo si ga je samo par milijonarjev. No, kakor pa vsaka stvar postane s časoma bolj navadna in s tem ceneja, upati seveda po ameri ških poročilih, da ni več daleč isti čas, ko bodo zrakoplovi frčali po zraku kakor železnice po zemlji. Vsem tistim, kateri skozi prehlajenje pre- obilno jed, s težko prebavljivo, prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečnl krč, želodečnl bol, težko prebavanje želodečno zazližanje dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vže mnogo izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Loterijske srečke. V Linču dne 11. januvarja t. V Trstu dne 11. januvarja t. V Pragi dne 15. januvarja t. 14, 46, 69, 77, 72, 81, 36, 65, 78. 28, 8, 75, 35, 39. Hubert Ullrich zeliščno vino. zeliščno vino izborno zdravilnih zelišč dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi brez poživi oeli človeški prebavni organizem, bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe * -A Tfi H- snovi krvi bolezni provzročujejo, deluje na prenovitev zdrave krvi. mm tf s jr-• M k Jfi Samo v teh zavojih se dobiva pristna tako splosna priljubljena robin* fiOO gramov. " Cena zavofrt BO vinarjev vsebina JjOO gramov. rrs mami* /i «I 'fomsfns i \ "Vasla^ _ v polnih imfli Kaffismerfeve tovarne za sladno lavo Monafcovo \ i na m ki iC il-S 83 v potnih zrnih j Kfttaeijeve tovarne za sladno kavo Monakovo m Kathreinerjeva Kneippova slad na Kava pravočasni rabljivosti tega z( liščnega vina, vsaki želodečni vsem drugim močnim kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom. zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola napenjanje, slabosti glavobol, riganje, bljuvanjem, katera vže kratkem povživanju tega vina prenehajo. temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv Zabasanj e / / krvi v jetra, vranica in creva skozi zeliščno vino hitro in na labek način odpravi, ker vse slabi snovi želodča črev odstrani. S uiti bledi obraz, pomanjkanje slabost bolnih jeter oslabelosti bolu znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu, kakor vednem glavo - počasi novo moč pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu - ljenje Zeliščno vino povzdigne reditev preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- *0 ' ** pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna moči pisma potrjujejo vse vino dobiva v steklenicah po 1 gld _ lekarnah v Ljubljani, Liliji, Kamniku Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto 5 kakor jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske V Proti ponarejanju svari! üOw * •: * & ■C Zahteva se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. t ? ?f . • » ^ Jm , ' P« \ •H. # " f Odgovorni urednik Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki