Leto LXVH.. št. 261 Ljubljana, pstek 16« novembra 1934 Cena Din L— ixnaja r«aJi dtm popoldne, izvzemšJ aedeije in praznike. — Inaeran do 30 petit vrst A Din 2.-. do 100 vrst d Din 2.M) od 100 do 300 vrst a Din večji tnserati petit rrsta DiD 4.- Popust pc dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO O* UPRAVNlSTVO LJUBLJANA. Kn&fijeva ulica it. 6 Telefon: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR. Smetanova 44/L — NOVO MESTU. LjuDljanslLa cesta, telefon St 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Racun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Teroristi so dobivali denar ttsdi iz Moskve Iz berlinskega arhiva f e razvidno da so bili teroristi plačani tudi od tretje internacionale za to, da bi izzivali nemire in nerede Berlin, 16. novembra, r. Preiskava, ki se vrši v Berlinu in v ostali Nemčiji, je v celoti dognala vse delo in vse zveze, ki so jih imeli teroristi v Nemčiji, kakor tudi njihove zveze s teroristi v Avstriji. Madžarski in Italiji. V zaplenjenem arhivu, ki so ga sedaj natanko pregledali, so ugotovili, da teroristi niso dobivali denarja samo od Madžarske, marveč tudi še iz neke druge sosedne države Jugoslavije. Ugotovljeno je tudi, da so Pavelić in njegovi banditi dobivali denar tudi od tretje internacionale. Komunisti so oči vidno smatrah Pa-veliča in njegovo zločinsko tolpo za dobrodošlo orodje za izzivanje nemirov in neredov. Takoj po prihodu Pa veliča v Berlin je Vladimir Jelić, ki je vodil organizacijo teroristov v Nemčiji, odpotoval v Gdansk, skupno s slovaškim revolucionarjem Erničkom, ki je poprej živel na Poljskem. Takrat je Jelič stopil v zvezo z zaupnikom komunistične internacionale Vladimirom Vinarevom, preko katerega je dobival denar zase in za Pave lica. Teroristi so v vseh državah, kjer so imeli svoja taborišča vzdrževali zveze s predstojniki tretje internacionale in dobivali od njih velike vsote denarja. Na Dunaju sta Perčevič in Kodanič, ki je bil nekaj časa urednik »Griča«, vzdrževala zveze z nekim Bronekom, ki je zastopal tretjo internacionalo in jima dajal denar. V Budimpešti sta Gustav PerČec in Vekoslav Servazzi bila v stalni zvezi z madžarskim predstavnikom komunistične internacionale Paul o m Pragerjem. V Berlinu sta Vladimir Jelič in Slavko Cihlar vzdrževala zveze najprvo s sovjetskim vojaškim atašejem Zanelom, pozneje pa z delegatom tretje internacionale Abelsom. V berlinskem arhivu eo našli vso korespondenco, ki so jo vodih teroristi z zastopniki komunistične internacionale, naš h pa so se tudi dokumenti, iz katerih je razvidno, da so dobivah za svoje ro var jen je in svojo teroristično akcijo iz Moskve milijonske svote. „Lepa Slovankaa se skriva v Italiji Pariz, 16. novembra. r. Misteriozna lepa Slovanka« je zopet v ospredju celokupne policijske akcije v Franciji Seia;' je točno ugotovljeno, da se je ta skriv nostna zlccinka skrivala nazadnje v Nic: od koder je 23 oktobra pobegnila v Itali jo. Francoske policijske oblasti opozarjajo na to, da so se skoro vsi pobegli terorist* zatekli v Ita1?io. Tam sta se skrivala Ante Psvelič L. Evge- FT—*ernik, tja'ca* je ~atekel Mile Buiak 'n za -*im Jelič 'n vse k že, da se tudi sk-ivnostna »lepa Slovanka« »kriva v Italiji. V -Italiji s<-> zbrani torej vsi voditelji teroristične bande, razen Perčeca, ki se 6kriva na Madžarskem in Pertfeviča, ki je zaprt v Avstriji. Francoske oblasti 6i sedaj prizadevajo ugotoviti, kje se je skrivala »le->a Slovačka« od 9 do 22 oktobra. Po mnenju preiskovalnih oblasti je ta teroristka igrala v zaroti eno glavnih vlog in zato si francoske oblasti prizadevajo, da tečno ugotove vse njeno kretanje in da jo čim prej iz-siede To ne bo težko, ker je točno ugotovljeno, kdaj in kje je prekoračila francosko-Italijansko mejo. Italijanske obmejne ob. 1 asti so nri ^eeleiti *v>tnikov in avomo. bilov zelo stroge in zato ne bo težko ugo-tviti, kam je krenila v Italiji. Ce bodo italijanske oblasti storile svojo dolžnost, bo tudi »lepa Slovanka* kmalu v zaporu. še dva terorista aretirana v Rumuniji Vsak dan prihajajo na dan novi zločini Pavelićeve bande Bukarešta, 16 novembra, r. Rum unska policija je aretirala dva terorista nekega Bolgara Ljubo Andrejeva 'n jugoslovanske ga državljana Andreja Gredičeka Za Gre-dičeka je ugotovljeno da je bil v teroristiČ nem taborišču na Janka pust; ter ie pod lažnim imenom s ponarejenim'' dokumenti prišel v Ruioumjo Rumunske oblast* so po-slale njegovo fotografijo jugoslovenskim oblastem, ki so ugotovile, da je to znani terorist Grediček Rumunske oblasti so tega zločinca že izročile jugoslovenskim oblastem Grediček in Andrejev imata enake tetovirane znake, kakor jih je imel marsejski morilec Georgijev Pri Andrejevu so našli rudi fotografijo Vanče Mihajlova s posebnim posvetilom. Razen tega so rumunske oblasti aretirale Še tretjega sumljivca. nekega Teodora Seva ki pravi, da je ju-goslo-venaki dezerter Tudi za njega je ugotovljeno, da je pobegnil na Madžarsko in bil da'je časa na Tanka pusti. Andreieva so aretirali v kraljevem dvorcu pri Brašovu Skrival se je v nek' sobi in splošno sumijo da je pripravlja1 atentat na kralja Karola Pri njem so našli dva revolverja in dve bombi ter točen načrt dvorca, dalje načrt vojašnice v Brašovu. načrte policijskih in sodnih zaporov in načrte tovarne za letala Andrejeva so že pred leti v Bolgariji zaradi teroizma obsodili na smrt, vendar pa se mu je takrat posrečilo pobegniti iz zapora. Andrejev je bil svoječasno eden glavnih adjutantov Vanče Mihajlova m je na glasu kot eden najnevarnejših teroristov. Glede Gredečka je preiskava ugotovila, da je v službi Pave^ća n je nameraval svoječasno po naročilu Pavelića v Zagrebu izvršiti atentat na takratnega bana m sedanjega kraljevega namestnika dr. Perovića, Gredeček je takrat dobil od Pavelića 7 italijanskih in eno bolgarsko bombo. 4 revolverje. 240 nabojev in 3400 Din. Z aretacijo Gredečka bodo prišle na dan še nove podrobnosti o zločinskih podvigih Pavelića in njegove tolpe. Otežkočanje preiskave v Italiji Rim, 16. novembra. Liati poročajo, da je rimsko kasa-ijsko sodišče Izdalo odlok, glasom katerega sme in oolicMake obtaatl odslej zasliševati aretirane teroriste Pavelića, Kvaternika, Jelića in dr. Budaka samo v navzočnosti njihovih zagovornikov Zagovornike si lahk0 izberejo sami aH pa jim jih mora po službeni dolžnosti dodeliti sodišče. Ta ukrep Ima očlvldno namen za. viečf preiskavo. GombSsa demantirajo S potvarjanfem Flandinove izjave Je skušal zopet delati reklamo za madžarski revizionizem Pariz, 16. novembra, r. >Agence Eco-Qomique et Financiere« je objavila izjavo madžarskega ministrskega predsednika Gombosa, ki je insistiral na dozdevni potrebi, da se morajo odpraviti razlogi sedanjega napetega mednarod-no-političnega položaja, to je spremeniti mirovne pogodbe ter nove določbe izvesti s pomočjo primernih transakcij. Ob zaključku svoje izjave se Gombos mistifikatorsko sklicuje na neki odstavek, v Flandrinovi vladni deklaraciji, ki jo je podal na otvoritveni seji poslanske zbornice. Gombos pravi doslovno: >Končno želim s simpatijami pozdraviti deklaracijo g. Flandina, podano v poslanski zbornici, v kateri predsednik francoske vlade afirmira, da mora biti mir zasnovan na sili in pravici<. Zaradi te izjave je neki ugledni francoski politik dal tole izjavo: Mednarodna politika Francije v poslednjih 15 letih je znana vsakomur, ki jo je kdaj pazljivo zasledoval. Predvsem si o ni na spoštovanju mednarodnih pogodb in njih teritorijalnih klavzul, na neraz-družljivi zvezi z Jugoslavijo, Češkoslovaško in Ru muni i o. Pri tem upošteva odločilno stališče držav Male antante glede na revizijo mirovnih pogodb in to stališče ie identično s stališčem francoske vlade ter ga ne bodo nikoli spremenili nikaki manevri niti zlohotne in napačne interpretacije kakršnega koli francoskega teksta Francija stoji ob boku Male antante z vso svojo moralno in fizično silo ter glede vseh vprašanj, zlasti pa erlede ohranitve miru in mirovnih pogodb, ki so osvobodile zasužnjen« narode po stoletnem robstvu iz avstro-ogrškega jarma. Budimpešta, 16. novembra. AA. Madžarski dopisni urad poroča: Snoči je Julij Gombos v odboru za zunanje zadeve zgornje zbornice dal ekspoze o splošnem političnem položaju, zlasti pa o rezultatih svojih potovanj v Varšavo, na Dunaj in v Rim Po končanem ekspozeju je predsednik vlade odgovarjal na posamezna vprašanja članov zgornje zbornice V imenu Članov odbora se je predsednik odbora Albert Berze-viezv zahvali za obširna in objektivna pojasnila Odbor je v vsem odobril ekspoze predsednika vlade. Nemčija oborožuje Irsko? London, 16. novembra. w. Po izjavah generala M organa, bivšega Člana mednarodne vojaške kontrolne komisije v Nemčiji, so se opazili skrivnostni odnosa ji med Nemčijo in Irsko. Morgan zagotavlja, da bo Nemci ia kot prva država priznala irsko republiko, ki se pripravlja. V irskih pristaniščih so ugotovili Čudne pojave. Nemški parnikl iz-tovarjajo tamkaj popolnoma na tihem velike zaboje, ki jih po nalogu irske vlade carinska oprava ne sme odpirati. Vsebine teh zabojev ni težko uganiti. Ni izključeno, da bo Anglija nekega dne presenečena z vestjo, da bo Irska v vojni tvorila oporišče za nemška letala. Schuschnigg v Rimu Dunaj, 16. novembra AA Korbiro poroča, da sta zvezni kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister BergerAValdeoegg sooči odpotovala v Rim. R&bentrop ni imel sreče Pariz, 16. novembra. AA. O Ribbentro-povih obiskih v Londonu pravi današnji »Matinc da niso obrodil nobenega sadu. Uradn: krog' v Londonu smatrajo, da pomenijo >estanki z Ribbentropom samo izgubo časa. Sestanki, ki jih je imel Ribben-trop. niso prinest nobene jasnosti o bodočih J-lilto nemške vlade. Izpremembe v bolgarski diplomaciji Sofija, 16. novembra. AA. Izšel ie ukaz o odpoklicu dosedanjega bolgarskega poslanika v Pragi Doreva Poslanik Dorev zarusti svoj položaj v Praga s 1. decembrom. Anglija in Posaarje London. 16. novembra. AA Na snočnji seji zgornjega doma je med drugima povzel besedo tudi lord Mariev, pristaš delavske suranke Deial ie, da mora tudi Vel ka Britanija pr spevati k okrepitvi ugleda Društva narodov v Posaarju, v interesu tamkajšnje politične manjšine in njene zaščite. Lord Mariev je med drugim dejal, da hoče neka propaganda ustvariti krivo sodbo o dejanskem stanju v Posaarju. Govornik je za čim večio udeležto VeHke Britanije pn ojačenju policije v Posaarju in priporoča, naj Velika Britanija, če bo treba, pošlie v Posaarje dva bataljona britanskih čet. Tud lord Daviš se je pri debat: zavzemal za aktivno udeležbo Velike Britanije pri ojačenju rolicij^kh čet v Posaarju Lord Stanhope* ki ie nato povzel besedo, ie pa rekel med drugim da mora predsednika posaarske vladne komisije spremljati cela četa detekt vov. da se m»u •kaj ne pripeti. Govornik ie svetoval lord-sk; zbom'.ci. naj razijivo prouči poročTa odbora treh ki bo prihodnji teden izročeno sveta DrnStva narodov. Nova diplomatska akcija V ospredju mednarodnih razgovorov je sedaj sporazum med Francijo, Italijo in Malo antanto Pariz, 16 novembra, g. >Journal« se bavi na uvodnem mestu s skorajšnjimi važnimi diplomatskimi pogajanji. Zunanji minister Lavai je dal francoskim poslanikom v Rimu in Varšavi važna navodila. Najboh pereči problem je sedaj rešitev srednje-evropskega vpraša-ija. Za francosko zunanjo politiko je bistvenega pomena, da se sedanji sistem v Evropi ojači in čimprej odstranijo nesoglasja med Italijo in Malo antanro. To se bo moglo izvesti samo tedaj, Če Italija ne bo več podpirala revizionistič-nih stremljenj Madžarske. V zvezi s tem je treba zato stremeti za sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. V Rimu trdijo, da se morajo za medsebojni sporazum med tema dvema državama uvesti neposredna pogajanja. To stališče je vseskozi pametno. Pariz, 16 novembra. AA. Po poročilu iz Bukarešte ie rumunski zunanji minister Titulescu sinoči takoj po prvi seji rumunskega parlamenta odpotoval v Pariz. Tu se bo sestal s francoskim zunanjim ministrom Lavalom, s katerim bo premotril vsa aktualna mednarodna vprašanja, ki pridejo na dnevni red bližnjega zasedanja Društva narodov. Pri tej priliki bodo tudi sprejeti končni sklepi glede akcije v zvezi z marše!j-skim zločinom. Pariz, 16 novembra. AA. »Figaro« komentira govore, ki sta jih te dm* imela angleški pravosodni minister Eden in predsednik angleške vlade Macdonald. List piše med drugim: Turski zunanji minister v Beogradu Beograd, 16. novembra r. Snoci ob 28.40 je prispel v Beograd turški runanji minister ar Tevft* Ruždi bej. Na m^ji ga je pozdravi] turški poslanik na na5' 1 th*r "i g HaJ<3ar bej. Turt»'.vi zunanji minister se ;f na potu ženevo u *t a vil v Beogradu da se posvetuje z jugoslovenskim zunanj'm ministrom o skuDni akciji v zaćev^h. V-pridejo na dnevni red tokratnega zaseda nja sveta In skupščine Društva narodov Ota ministra sta se čanes dopoldne db 10 sestala v zunanjem rr/"» strstm h \onfe. rer.ei. Dre vi odpotuje g. Ruzdi bej v Že. nevo. Francoski uvozni kontingent za Jugoslavijo Beograd. 16. novembra. AA. Francoska vlada je dovolila te-le globalne kontingente za ndustn'j>ke in druge proizvode, ki jih lahko izvozijo v četrtem tromesečiu 1934. iugoslovenski Izvozniki v Francijo: Slaščice iz sladkorja 383. biskvit s sladkorjem 473. konfiture, marmelade 52. slaščice v prahu a1'" moki predelane 204. slaščice v soteu 421. ostale slašč ce °13 kvin-taiov; emajlirana po>oda 4930 kvintalov, predelane kože kravje, 178.370 Kg. kozje, iarčie- :n ovčje 33.367 kg, telečie in druge manjše kože 73.010 kg Stol: in deli stolov 484 kvinnlov. hišna oprava razen stolov in delov 5535. furnirsko poh:§tvo 1854. pohištvo iz zvitega lesa 415. metle 45o. ekstrakt- za izdelovanje ko? ?941. konzerve rovrtnine v škatlah 3120. grah 4070 kvintalov. klofcuki iz prave volne 9634 kg. drugi, mešani k'obuk*^ 3fL422 kosov, klobuki iz volne 11.062 kg. Popusti na nems železnicah vi «1 Beograd, 16. novembra Nemški prometni urad poroča, da bodo nemške državne železnice dovolile vsem tujcem namesto dosedanjega 25odstotnega popusta 60odstot-ni popust in sicer od 21 decembra do 17. marca (zimska sezona), od 31. aprvla do 29 aprila n od 1. junija do 31. oktobra (počitnice). Potnik mora rrebiti v Nemčiji najmanj sedem dni in mora kupiti vozni Mst od nemške mefe in nazaj na nemško mejo že vnaprej v tujem potniškem uradu. Vozni 1 stk: za zimsko sezono in za počitnice veljalo dva meseca, ne smejo pa prekoračita v zimck; sezoni 17. marca, v počitnicah pa 31 oktobra. Doumergue zapustil Pariz Pariz. 16 novembra, r Včeraj ob 4. zHitrai dhoda so izbrali zato, da b; se rzognfh morebitne demonstracije Društvo narodov je postalo vodilno načelo angleške zunanje politike. Velika Britanija se v tem oziru ravna po svojem dvojnem občutju. Eno je sentimentalno, drugo pa utilitaristično. Ženeva ustreza Veliki Britaniji v vsakem oziru. To je temeljno dejstvo svetovne politike. Društvo narodov spaja Francijo in Veliki Britanijo in je pravi cement njune zveze. Mir Evrope je v prvi vrsti odvisen od sporazuma med Francijo in Anglijo in od njune zvestobe načelom in metodam Društva narodov. Pariz, 16. novembra. AA. Ha vas poroča: Listi hvalijo včerajšnji govor zunanje-ga ministra Lavala in posebno poudarjajo odločnost, nr: tem pa zmernost :- hladno krvnost, ki jo je pokazal g. Laval v kvo. jem včerajšnjem ekspozeju o zunanji politiki Njegova izvajanja so v celoti odobri 11 in potrdili mJn :*tr-ski w n Rmanj«) politični od'bor poslanske zfoornice »P«t]1 Piriaien« pj§e: G. Laral h energično pazi! na to, da ohrani posaarski plebiscit v ce. loti svojo mednarodno podobo Sirio< Obe ladji bodo spustili v morje že te dni. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2305.96 — 3317.32 Berlin 1369.03 — 1379.&3, Bruselj 795 24— 799.18. Curib 1108.35 — 1113.85 London 169.97 — 171.57. Newyork 3386.06—3414^1. Pari-z 224.77—326.89. Praga 142.84—143.20 Trst 291.35 — 293-79 (premija 28.5 odet.') ArBtrl%kl šilrag v prlva*r.f*m klirlnsni £ 10 do 8.50. INOZEMSKE BORZE. C"-:s 16 novembra Pa rte 20.28, Lon-15.37 Newyork 308.— Bruselj 71-75 Milan 26-33. Madrid 42.026, Amsterdam 208.05, Berl-n 158 70, Dunaj 57.--. Pra«a 12.86. Varšava 58.—. BtriraraSta 3.06. đtran 2. »SLOVENSKI NAROD«, Aie 16. novembra 1934 Jutri o n u meniti I n a premiera svetovnega veleflma Bitka = La Bataille Keaervirajtp vstopnice že danes za jutri' Anabella, V. ItlkiSJnOV. Charles B©yer El^IXi\iI K1N€) iflATIill Tal. JJ-24 Temelj narodnega blagostanja je krepak obrtniški stan Ljubljana, 16. novembra Kakor smo ie poroeaii ee bo vrifl od 1. do 8. decembra obrtnički teden, m katerega so priprave v polnem teku. Namen tedna ie vzbuditi v obrtništvu aopet stanovsko zavest, ga dvigniti yl njegovega malodusia in mu pripomoči vsaj do delne zaposlitve. Obrtniški teden pa naj bo tudi propagandu ia obrtnika m njegove izdelke v javnosti, kjer žal Se vlada ukoreninjeno staro naziranje. da ie inozemstvo ali pa industrijsko blago boljše, kakor pa delo našega obrtnika. Med obrtniki vlada za teden veliko zanimanje ter ie njih trdna volja s skupnim sodelovanjem opozori ti 5*rše kroge občinstva na težak položaj obrtništva in pokazati, da s svojimi kvalitetnimi in solidnim domačim izdelkom pač lahko konkurira blagu, ka se pri nas po nepotrebnem uvaža in tako slabi našo trgovinsko bilanco. Tudi javnost se zanima za prireditev, ki bo crotovo našla v njej dober odmev, da se bomo končno v«i zavedali tminosti eresra >svoji k svo^m«. Vsa javna oblastva. ki so tudi dosedaj povsod kazala svojo naklonjenost obrtništvu, so naklonjena tej prireditvi ter ie podpirajo, kot najboljši dokaz zato je pokroviteljstvo nad obrtniškim tednom 7 dravski banovim. katero je blasovolil prevzeti g. ban dr. D raco Marušič- Obrt nizki teden se bo vršil pod geslom: »Temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan<. Na izvedbi prireditve živahno delajo okrožni in krajevni odbori. Na nedeljo 2. decembra 1934 bodo vsi delovni odbori priredili manifestaeijska zborovanja za obrtnike, kaanor p« bodo vabljeni zastopniki oblastev. in raznih kulturnih, gospodarskih in stanovskih društev. Kinemato-grali bodo opozarjali pri vseh svojih predstavah s posebno propagandno sliko na obrtniški teden, v radiu pa bo v tem tednu vsak dan ob 13. uri 10 minutno predavanje o obrmiku. Propagandna predaraaoja e obrtniškem stanju se bodo vršila tudi po šolah. Propagandni lepaki z napisom >Temeli narodnega blagostanja ve kropak rokodelski stan« po rokodelskih delavnicah, trgovinah in javnih prostorih bodo opozarjali na obrtnika. Obrtništvo bo imelo posebne znafike, ki predstavljajo nakovalo ln kladivo kot simbol, da jp obrtnik sam svoje sreče kovač. V Ljubljani se bo v tem Sašu vrini obrtniški sejem, za katerega so priprave ie končane. V velikih prostorih trgovske palače s- Drofenika se živahno dela za opremo in razstavo izdelkov ljubljanskih obrtnikov, ki bodo pokazali kvaliteto, okus in umetnost rokodelskega dela. Aranžma ie v rokah strokovnjakov, ki garantirajo za res lepo prireditev sejma. V posebni dvorani bo umetnostno obrtniški oddelek, ki bo pokazal višek mojstrovin našega obrtnika. Priprave pri nas in v drugih delih države kažejo, da bo obrtniški teden moralno popolnoma uspel in utrdil in povečal ugled obrtništva v javnosti, obrtniku pa vrnil zaupanje vase. Bela Krajina v jeseni Javna dela so mnogo pripomogla k omiljen j u bede, vendar pa bo treba napredku Bele Krajine posvečati večjo skrb Metlika, 15. novemibra. Jeseni, ko brnet pospravi svoje pridelke, je najpripravnejSi čas za gospodarske bilance, k: nam kolukor fcolrko morejo jasno predočiti kmetovalcev položaj. Bela Krajina se Še nikdar ni mogla ponašati s sedmimi bogatimi in pk>dnrmi letinami, ker jo m. leta v leto tepejo različne nadk>ge. Ogenj, toča in suša so najbolj naditežni gosti, ki nD dar ne pozabijo obiskat: revnih kraških krajev onstran Gorjancev, pa tako niti letošnja letina ni pomagala 'belokranjskim gospodarjem z težkega roložaia, k:, jam mnogim ne omogoča niti na skromnejšega preživljanja, ne*o jih poganja po sveta s trebuhom za kruhom- Da bi kar narbofj točno in z najbolj zanesljivega vira mogli jasno predočiti letošnji gospodarski, položaj Bele Krasne mi ziasti metliškega sreza, smo se obrnili na našega banskega svetnika in predsednika metSiške okoliške občine g. Martina Ba-jnka. ki je s svojim marljivim delom že marsikatero težavo ornvlil in o4aj&al mnogim preživljanje čez zimo. Javna dela namreč, ki jih je bilo letos izvršenih nekaj več kakor preršnja leta, so mnogrtn pripomogla do vsaj naj skromnejšega zaslužka in mn tako olajšala skrb za preživljanje čez zimo. Našiii vprašanj m brlo mnogo, ker Beda Krajina niti mnogo ne zahteva, nego si želi le skromen napredek, kolikor pač sedanji težki časi dovoljujejo. Letošnja trgatev je v vsej Beli Kraj ni bila mnogo slabša kakor prejšnje. Pridelek, k; ga je bilo komaj tretjino normalne letine, je ^icer po kakovosti nekaj "boljši kakor laosku vendar pa ie kupčije malo, ker je cena precej visoka zaradi majhne količine in težkega stanja naših vinogradnikov. Vinogradi so bili vse teto zelo skrbno obdelovani, ker so Belokranici že od nekdaj znani kot dobri In skrbni vinogradniki. Žal so tudi letos, kakor skoraj vedno, teple naše vinograde elementarne nezgode. Banska uprava bi morala kakor za travnike dajati taidi za vinograde poskusna umetna gnojila brezplačno na razpolago ali ra dovoliti znžano ceno, k: bi omogočila našim revnim vinogradnikom nakup. Prav dobra naprava za povzdigo in pomlajevanje belokranjskih vinogradov je banovinska fcrsnica v Drašičih, ki v veliki meri razbremenjuje javno sknb za l«boHše.vai>je vinogradov in ki bi jo bilo potrebno v nekaterih ozirih še povečati in povzd goJtL Javna dela, izvršena letos v metliškem srezn, so bila skoraj edina rešitev belokranjskega obubožanega prebivalstva. Med večjimi, čijih izvedba se bliža svojem« koncu, moramo .predvsem omeniti preložitev klanca na banovinski cesti H. reda Gaber-Metlika v odseku Želebei-Bo-žakovo in na bivši deželni cest: H- reda. sedanj: občinski cesti I. reda. Krvaveli vrh-Lokvica-državna cesta v odseku Lokvica. Ako bo vreme količkaj ugodno, bodo vsa dela končana še pred zimo. Največja ovira, da jm ni vedno mogoče dokončati v normalnem času je ta, da m rednega dotoka denarja ji bednostnega fonda. Delavci, bosi in raztrgani, čakajo n. pr. že potae tri mesece na težko prisluženi denar, da plačajo davke, za katere so zarobljeni in da oblečejo sebe, žene in deco čez zimo, a vendar pre-potrebni zneski še niso prispeti. Prepričani, da bodo končno vendar nagrajeni za svoje dem, vztra*a«o On ga nadafmejo na vero. Vodovod, ki so ga letos pričeli graditi le za mesto Metliko, a ne tudi centralnega za ves srez, je še vedno glavni nedosta-tek. k: v veliki meri zadržuje normalni razvoi in napredek metliškega sreza. Most čez Kolpo, ki ga grade že dolge mesece, še vedno n* dovršen. Sedaj dova-žajo že'ezno konstrukcijo in grade nasipe na bregovih. Zelo bo visok in bo cesta nanj šla orecej navkreber. Občina Ribnik je v;ož;la rudi pritožbo zaradi p.ropustov na suhem, ki niso projektiran!*, ki pa morejo povzročiti poplave, ako bi bila struga zožena. V Beli Krajini je treba energično nadaljevat popravilo cest in preložitve klancev na banovinskih cestah, ki imajo marsikje za sedanje stoletje naravnost čudovito nerodne vzpone. Klanci na banovinski cesti n. reda Metlika-Drašiči-Vivodina, ki veže našo s savsko banovino, so v odseku Dra-šiči4Crmač;na do banovinske meje skoraj neprehodni in je regulacija Že naravnost obupno potrebna. Nič boljše nt z bivšo oblastno cesto Mectika-Radovica-Ostnž do banovinske meje, ki je bila od nekdaj de-žekia ln kasneje oblastna, a ;'e sedaj le občinska 1. reda. Ta cesta je glavna prometna ž lila z Zumbe-rkom in jo je brezpogojno in nujno potrebno zopet uvrstiti med banovinske ce^te, ker je občina zaradi pičlih svojih dohodkov ne more vzdrževati-Letos so močni nalivi v vseh strmih legah itak uničili mnogo občinskih cest in so bile nekatere po trikrat zaporedoma popravljene, kar predstavlja za vsako občino naravnost ogTomne žrtve. Fuzi'a občin, ki je bila pred meseci kljub mnogim očitkom in ugovorom vendar izvedena, ie v Beli Krajini v vsakem pogde-d« pokazala pozitivne rezultate. Sedanja ob Lika omogoča stalno, povprečno kolikor toliko dobro gospodarsko življenje, vendar pa je sedanje stanje zaradi neizplačanih doklad od strani davčne uprave mnogokrat tako neznosno, da občkiske uprave komaj životarijo. Zlasti ostro kritiko zasluži železniška zveza z Belo Krajino, dasi smo že večkrat prosMi za boljše zveze Ln drugačen vozni red. Zadnji vlak odhaja v Beilo Krajino ob 2. popoldne, a oni, ki odhaja iz Lj«b-ljane ob 7. zvečer, vozi le do Novega mesta, dasi bi prav s tem bila Beli Krajini omogočena najboljša zveza z Ljučtljano Do druge popkianske ure ie težko v Ljub-ljan zaradi tako omejenega časa kaj opravit, a za prenočevanje naši skromni l)ud-je nimajo denarja, ako izgube dragocenega časa sploh ne upoštevamo. Železniška direkcija v nobenem primera ne bi smela že itak pasivnih krajev Bele Krajine tako zapostavljati .ampak i m omogočiti boUšo zvezo z njihovim trgovskim, upravnim in kulturnim središčem, ker bo tako v velfki meri prispevala tudi k splošnemu napredku Bele Krajine, ki je že davna potreba, a je skoraj neizvedljiv zaradi takih zapostavljanj skoraj v vseh dobrinah kulturnega in naprednega sveta Doslednost. — Recimo, da si ravnal po predpisih, ko si kaznoval z d-enarno globo zaradi nedovoljenega kopanja damo, ki je skočila v vodo. Toda zaikaj si kaz~ nova1 posrurmvega plavača, ki jo ie rešil? — Ker je tu tudi ribolov prepove-■ dan. Iz Trbovelj — Ne*vefc» motocikli***. Ko se je včeraj popoldne peljal tuka janji mizarski mojster g. Hribar na motornem kolesu po cestj proti Trbovljam, je v bližini hiše g. Pav4enča v Lckah pritekel naproti pes, ki je skočil naravnost pod motorno kolo G. Hribar je iagubil ravnotežje in padel v obcestno gnuičevje, dočim je motorno kolo zletelo na drug"o stran ceste. Bila je za g. Hribarja prava sreča, da je vozil v zmernem tempu, ker bi se mu sicer nedvomno pripetila hujša nesreča, tako pa je dobil le manjše praske na giavi in ro kah. — Na tržnem prostoru je bilo danes izredno živahno, dasiravno ni bil tržni dan. Bil pa je plačilni dan delavstva in ob takih dnevih računajo kmetje z boljšima kupčijami. Kmetice sc prinesle iz aavinj. ske doline in trboveljske okolice polno naložene košare, 6 kmetov pa je pripejalo iz Gosnilakega in okohoe veliko število pujskov. Predajali so jih od 60 Din naprej Tudi krompirja so nekateri pripeljali in ga prodajali po 18 Din mernik. V splošnem so bile danes kupčije na trgu zadovoljive. — Sokolska drama. Sokolska drama se je pričela pripravljati na zimsko sezono, ki bo po vsej priliki otvorjena okrog 15. decembra. Zaradi splošne žalosti se ie pri. četek letošnje dramske sezone nekoliko zakasnil, vendar bo pa agilni ansambl sokolske drame vse zamujeno nadoknadil. Kot prva predstava pridejo predvidoma na so. kolski oder Cankarjevi »Hlapci«, ki se bodo igrali še pred božičnimi prazniki. Pa tudi ostali program letošnje dramske sezone je pester in bogat, tako da bc povsem zadovoljil našo že nekoliko razvajeno publiko. * Milijonsko posojilo jim je obetal Obravnava proti zagrebškemu židu Štefanu Kornfeldu, ki je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora LoTTDljana, iti. novetrubra.. Pred malim senatom, ki mu ie predsedoval 6. o- a. 2- Ivan Kralj, se je danes vršila zanimiva razprava, ki je razkrila velikopotezne goljufije, katerim ie nasedlo mnogo uglednih tvrdk in zasebnikov v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih. Na zatožni klopi sta sedela zid Štefan K o r n-feld w Zagreba in neki Slovenec. — Obtožnica jima je očitala, da sta skupno z Aloksandrom Steinom spravila več oseb z lažnim predstavljanjem v zmoto in jim e tem povzročila veliko denarno škodo. Tako je Komfeld letos v juliju obljubil, da bo Dre*krbel tvrdki Menardi 1 in pol milijona dinarjev posojila in je v to svrho ^teinov cenilec ocenil Menardijevo poslopje, ter dobil za to 1200 Din Nadalje je julija meseca obljubil Justini Gabrenja na Rakeku posojilo 250 000 Din in >e kot cenilec od nje prejel 10 Din. zahteval pa ie 600 Din. Lažnemu predstaviianju Kornfelda in S*teina ie tudi nasedel Ivan Rahne v Mostah, ki fo mu obljubili 500.000 Din posojila, in ie Rahne izplačal Kornfeldu za ocenitev poslopja 650 Din. Kornfeld se je tudi predstavil industrijalcu in trgovcu Viktorju Kocbeku kot zapriseženi cenilec ancrl^-ke družbe v Londonu, fceš. da mu bo preskrbel večje posojilo, ter je za ocenitev hiš v Kranju prejel 1200 Din. Mož je Kocbeku zatrjeval, da je Stelu z mariborsko občno že sklenil pogodbo na podla eri katere naj bi občina sprejela od neke ansle^ke družbe 27 milijonov dinarjev posojila in da ie bil ta denar občini že izplačan. Zatrjeval i«\ da ie tvrdka. ki k> zastopata Stein in Kornfeld solidna. V razlooih navaja obtožnica, da obtoženi Kornfeld prizna, da je preiel od v obtožnici imenovanih oseb razne zneske kot cenilec, zagovarja se pa. da je bil prepričan, da je Stein res zastopnik angleške zavarovalnice Finsburv. Obtožnica trdi, da :e bilo Kornfeldu dobro znano. da je Stera prevarant in da je bil od zacreb?ke policije iz Zaereba izenan. Čeprav je vedel, da Stein nima nikakesa premoženja. ?e vedno pripovedoval, da ima hiše rta Dunani v Gradcu, ter premožnega brata v Phifadel-phiii. Drugi *e zagovarja, da se je s Steinom in Kornfeldom seznanil popolnoma slučajno in ie bil prepričan, da sta v resnici posredovalca v^Vkp nngle^Ve itrmEbe Zasliševanje obtožencev Najprej je bil zaslišan prvoobtoženi Kornfeld. Priznal je, da ie dobi! razne zneske za cenitev hiš- Vsote se mu niso zdele pretirane, ker so bili vračunani vsi stroški za pota in dopisovanja. Predsednik: Vi >te se predstavili kot cenilec in inženjer? — Tega nisem nikdar rekel. Ako morejo dotčni na to priseči, naj gledalo, kako se bodo zagovarjali pred bogom in svo:o vestjo. Predsednik: Saj vendar veste, da ie, Stein golhif in prevarant Iz Zagreba je bil zaradi tega izgnan. — Ne vem, da bi bil obsojen zaradi go-Hufiie, Kakor mi je znano, je dobtf 5 let zapora, ker ie hotel podkupiti detekt.va. Predsednik: Da. hotel je. da b' ga izbrisal iz spiska goljufov in tatov. — Na policiji fotografirajo v-akega. naj bo kriv ali ne. Predsednik: Kaj ste pa delal: pri Ste-i- mi? — Pisal sem mu pisma, večinoma bap-tisticne vseb ne, ki so navadno zače'a z besedami ^Gelo^bt sei Jesus Chrisru>«. Predsednik: Ljudem ste pripovedovali, da je Stein zelo bogat, čeprav ste vedeli, da nima denarja -'n da so celo pri policiji imeli njegovo sliko. Obtoženec Je nato odgovoril, da pozna v Zagrebu osebo, ki ie večkratni milijonar, pa Ima navzlic temu policija njegovo sliko. Stein je b?l dolžen raznim trgovcem, jaz sem hodil k njim, da bi > terjatvijo nekaj časa počakali. Za ta posel sem preje! od Steina 50 Din na dan. Pisal sem mu rudi pisma. Drugoobtoženi se je zagovarjal da je postal žrtev obeh sleparjev. — »Samo slučajno sem zlezel v ta zos,« je rekel. S Steinom sem se spoznal v nek: gostilni, ter se mi je predstavil kot zastopnik velike angleške družbe. Rekel je. da bo tudi v LjirbMani odprl p:samo in da išče za-stopn'ke. Bo veHko nrovlz'je. V sedani; težki borbi za obstanek sem pač takoj izra^ bil u-godno priliko in sem spreie' mesto. Ste.n mi je obljubil 5000 D n mesečne plače. Na vprašanje predsednika. da4i ni bila to sumljivo visoka vsota, je obtoženec odgovoril, da se mu znesek ni zdel prevelik, ker bi moral z nJim plačati tudi lokat. S Kornfeldom se je seznani v »Metropoki«. Ta mu je potrdil, da daje Stein milijonska posojila. Kornfeld in Stein sta bila dobra prijatelja in sta se tikala. Kornfeld je na to izjavo rekel, da to ni res in da lahko 99 krat priseže. Sledilo je zasl:ševanle prič, k:> so v glavnem potrdile navedbe obtožnice. Ko je bil zaslišan Ivan Rahne iz Most, je državni tožilec g. Goslar smeje pripomnil: Vi ste pa vedno zraven, kadar je kakšna goljufija. Priča: Me pač hitro najdejo. Imam že tako srečo. Predsednk smeje: Vas Je, Vakor kaže, prav lahko rrevarati. Morate biti bolj trdni. Priča ie nato obširno pripovedoval, kako je prišel v stik s Steinom in obema obtožencema, ki so mu obljubili, da m« preskrbe posojflo pol milijona Din. Ponudba se mu n' zdela sumljiva, ker je vedel, da dajejo razne angleške družbe visoka posojila pod Izredno ugodnimi pogoji. Po zaslišanju prič so bHi prečltani razni sp si ^n poročila, med katerimi je zJasO zanimivo ono, ki govori o posojilu sto milijonov Din. ki ga je porrodil Stein VnJb-ljan^; mestn'" občini. Kako na š:roko ie raztegnil s'eparsk? žid svoie mreže, je pa razvidno tudi iz dejstva, da ie med spisi imenovanih mnogo ljubljanskih uglednih trgovcev ;n podjetnikov, ki jim je vsem obljublja! posojila pod zelo ugodnimi pogoji, a pri vsakem zahteval plačik) za cenMca hiš ali premičnin napTej. Stein je biJ že zaradi sličnih man pulacij večkrat kaznovan in celo izgnan iz Zagreba. Na Hubljanslci policiji zaslišan le povedal, da je zastopnik nekega angleškega koncerna, katerega ravnatelj Schreier in pa direktor Charie-sron prihajata samo vsake tri mesece v Evropo in prinašata s seboj denar. On dobi za posredovanje in za sSdeniene kupca-ie samo 2%. Po prečitani« spisov je spregovoril državni tožilec Branko Goslar, ki je zahteval kazen za oba obtoženca v smislu obtožbe Zagovornik dr. Kreč ie povdarjal, da krivda njegovega klijenta Kornfelda nikakor ni dokazana in da ie bi! samo orod'je v rokah prebrisanega Steina. Sodba: Senat je obsodil Korirfekia na 8 mesecev strogega zapora in v kazen se mu ?teje rudi preiskovalni zapor. Polog tega je b;' obsojen na izgubo častnih pravic za dobo treh let Soobtozenec ie bil onrofčen vsake krivde. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Petek 16. novembra: zaprto Sobota 17. novembra- Bratje Karamazovi. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 18. novembra ob 11. uri: Snegul- čica Otroška predstava. Izven- Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 15. uri: Hlapci Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Glembaievi- Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. V nedeljo dopoldne "bo repriza izvrstno uspele otroške l^re »SneguHHeai, ki je dosegla pri prvi predstavi rokorden obisk. Predstava je po zniSanlh cenah od 20 Din navzdol. Režiser prof. Sest. — Popoldne ob 15. uri se ponovi Cankarjeva drama »Hlapci« v Ciril Debevčevi režiji po cenah od 20 Din navedol, tako da bodo imeli najširši krogi publike priliko občudovati čisto umetnost Cankarjevega ženija in njegovo klasično slovensko besedo. — Zvečer ob 20. uri se igra Krležina drama »Gospoda GlembajevU v režiji dr. Branka Gavelle. Cette od 20 Din navzdol Dr. Branko Gavella, naš gost-reilser je zopet v Ljubljani. Pred tremi leti je zrežiral dramo »Gospoda GlembajevU na našem odru, delo, ki je Imelo največ}' uspeh. Vsebinsko razkrinkava bnržnjsko-hobšraplerski kompleks Gl«nb*«ev1h. dajp brerob-zlmo ostro sliko -^ereNSke rodbine ki ukriva za zunanjo odličnostjo poh!er> po časteh in boeastvu. dok1^^ ir no nr'vedelo raalićne protizakonite mahinaeije, še bolj pa psihološki motivi degeneracije'do kata strole. To temo razkrije Gavella s umetniško občuteno in premišljeno režijo, in j čir* ansambel s svojo imperativno umetniško potenco ter ga vodi do najdovršenelš h kreacij. OPERA. Začetek ob 20. uri. Petek, 16. novembra: Traviata. Red C. Sobota. 1?. nevembra: HovanSčina. Red B. Nedelja, 18. novembra: Mignon. Premiera. T-zven. * Drugo ln zadnje Burdinovo gostovanje bo v petek 23. t. m. Pel bo don Joaej« v Blzetovi »Carmenc. Njegova velika umetnost se pokaže v dovršenosti nje -.>re igre kot don Jose. Identificira se z vlogo v taki meri, da si je težko prestavljati don Joseja a drugačnim značajem kot mu ga daje ojim nedoseinim znanjem in uprvenatvenih vzpo-nov< in se ogibajo markacij, ki bo bile po otvoritvi mostiča obnovljene in Še izpopolnjene. Izredno lepa in gotovo ena na^boV položnih poti, ki pelje iz Vikrč po jufaiem pobočju na smarnogorsko sedlo in k> domačini že od nekdaj uporabljajo, pa žal ni še markirana. Baie tega ne dovoli baron Lazarirri, skozi katerega lovišče ie speljana da ima divjačina Čim najbolj mir pred gotovimi kričačU. Ko bi bila ta pot na par mestih nekliko popravljena, bi nedvomno posekala vse druge. Prične nad Bočkovo hišo, pelje prejko senčnatega Vapuža in se izteče malo pod kapelico v sedlu. Pod Šmarno goro so v letošnjem poletju uredili tudi banovinsko cesto, ki pelje proti Smledniku. Ublažili so par ovinkov ter ponekod tudi izdatno razširili cestišče. Podrli so tudi hlev na križišču v Ta inu, da je postala cest« tako malo boli pregledna No, en del te podrtije pa Še zmerom ©toji in zapira razgled. Nujno potrebno bi bilo tudi razširiti to cesto rod vikrškim klancem kjer jo tudi hud ovinek, pa zapira gosto obcestno dre/vje ves pogled. Ta ovira mora čim prej izginiti, da ne bo zahtevala poprej še kake usodne nesreče- Seda i tam komaj pasira težki Dnkičev tovorni avto, ki po večkrat na dan dovaža gramoz iz kamnoloma. Tisto drevje pa povzroča tudi večno blato, pred katerim se človek nima kam ogniti, če mn pridrvi nasproti kako vozilo. Po otvoritvi mostiča so se pričeli Ljub-Irsočani tudi precej zanimati za stavbne parcele na tem bregu Save. Saj pa je tu res Idealen teren zn gradnjo in kar je Se posebno važno, brez prahu. S popra sevanjem pa se je mahoma vzdignila tudi cena zemlhščem, da izpod 25 Din prihodnjo spomlad najbrž ne bo nikjer več dobiti prostora, dočim je bil tu svet še pred par leti po 5 do S Din ar. Ker smo že zopet pri mostiču, naj omenimo, da bo treba čimprej nabaviti na vikrški strani prečne letve po strmem dohodu, vsekakor pa 5e preden zapade sneg. Ze sedaj je nevarno hoditi tam brez opore, kadar so deske mokre, kaj šele. kadar bo na njih poledica. Tudi pot do mostu ie Čaka, da se je kdo usmili. Isto ie tudi na medenaki strani, kjer je zdaj tako blato, da je le čudež, ako še ni kdo čevljev izgubil v njem. Ni zadosti, da imamo most, treba je tudi skrbeti za dohod do njega- Na mo-stiču visi Še velik dolg. zato je težko tirjati od društva, ki ga oskrbuje, novih investicij. Mislimo pa. da bi za ureditev dohoda lahko prispevali posestniki bližnjih zemljišč, ki jim ie novi most tako hitro dvignil ceno. pa bi v obliki prostovoljnega kuluka napeljali par voz gramoza in peska ter tako tudi sebi koristili. To zlasti oni posestniki, ki so dali prav neznatno ali pa sploh nobene podpore v denarju- Za tako splošno korist je pač vsak dolžan, da prispeva po svojih najboljših močeh. Četniki! Drevi se vrSI v salona gostilne pri Mraku članski sestanek. Začetek točno ob 20. nri. Izostanek je neopravičljiv. Upreva. Postani in ostani člar ..Vodnikove družbe" tev ^61 it mu S. Danes ob 4.. 7.15 tn 9.15 aH Najlepša ljubavna romanca: Moderna pripovedka 1001 nool! CLAUDETTE COLBERT in FRIDRIC MARCH Princesa IN a d j a TAKE LEPOTE EN TAKE RAZKOfiNOSTl 6E NISTE VIDELI!! Predprodaja vstopnic ob 11.—i/jis. urel ELITNI KINO MATICA . Telefon 21-24 DNEVNE VESTI — Češkoslovaško odlikovanje nametnika našega generalnega Stana, Češkoslovaški m:aistex narodne obrambe Bradač je izročil v sredo načeln ku našega generalnega Štaba generalu Nediču, načelniku rumun-Nkega generalnega štaba generalu Antone-scu in častnikom v njunem spremstvu v :menu predsednika republ/ke red Belega leva. Oba generala sta bila odlikovana s prvo stopnjo tega reda. V zahvalniji besedah, sta naglašala, da bosta nosila češkoslovaško odlikovanje j ponosom kot znak trajnega zavezništva. Prosila sti min stra, naj tolmači predsedniku republike muno gkiboke hvaležnost in vroče željo, da bi nakloala usoda sivolasemu predsedniku Še mnogo let življenja v zdravju in zadovoljstva. Popoldne je položil general Nedić v spremstvu našega poslanika dr. Or sogo-na venec na grob češkoslovaškega neznanega vojaka. Oba načelnika generalnega štaba sta rosetila v sredo popoldne praski grad in se vpisala v knjigo predsednikovih gostov. Sprejel ju ie kancelar dr. Šamai v navzočnosti šeia predsednikove vojaške pisarne generala Blahe. — Poklonltev učlteljstva dravske banovin« na grobu pokojnega kralja. Jugoslo-vemsko učitelje&o udruženje, sekcija za dravsko banovino, priredi 7.. 8 ln 9. decembra skupno potovanje na Topolo in Ople-nae, da se pokloni biagopekojnemu viteškemu kralju Aleksandra 1. Zedinit^lju. Učitelji odpotujejo 7- decemfo. zvečer. Vlak se bo ustavil me i potjo samo na Zidanem mostu, v Brežicah in ZagTebu. V Beograd prispo učitelji 8. decembra zjutraj in s! ogledajo prestolioo, prenočili bodo tudi v Beogradu, a naslednjega dne se odpeljejo do Mladenovca. P-ntovanje je organizirano taiko. da se ga bodo lahko udeležili tudi z istimi ugodnostmi učitelji meščanskih Sol, profesorji srednjih šol, njih sorodniki ln prijatelji. Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček, Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. -— N ©katoliški učenci jutri nimajo Pouka. Prosvetni oddelek banske uprave objavlja: Jutri 17. oktobra nekatoliski učenci nimajo pouka ter se udeleže z učitelji žalnih obreiov za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v svojih cerkvah po sporazumu z dotično versko oblastjo. — Mednarodna železni carska konferenca. Od 5. do 9. u m- Je zasedala v Brti-skiu mednarodna železničarska konferenca. Naši hi bolgarski delegati so obvestili konic renco, da je v obeh državah storjeno vse, da se pospeši promet Tovorni vlak vozi, zdaj od Plovdiva do Jesenic 34 or mani, kar bo došk> bolgarskim in našim izvoznikom, ki izvažajo blago v Nemčijo. Kompletni vlaki bodo po novem voznem red« rrihodnje leto vozili tttreje*, in stce>r za 36 ar, pa tudi na obmejnih postajah v Cari-brodni. na Jesenicah m v Saiztburgu ne bodo stali tako dolgo, kakor stooe zdaj. Našo železniško trpravo so zastopali na konferenci šef odseka generalne direkcije -Mi-hailo Jovanovič, referent generalne direkcije Aleksander Pavlo vic in načelnik železniške d>rekc*je v Zagrebu Josip Horvat Danes senzacionalna premiera. Ran-dolf Seott v volcfilmu divjega zapada ZAPAD KRVAVI Senzacija nad senzacijo ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din — Delavske zbonrioe za brezposelne, Delegacija predstavnikov vseh Delavskfc zbornic se je ziglas la v ponedeijek pri ministru za socijalno politiko in narodno zdravje m ga prosila, naj bi čim prej uveljavil pooblastilo v finančnem zakonu, da Naš val«. lVuato ilustrirani tednik, ki si je na mah pridobil priljubljenost po vsei naži banovini, ie tedenska radijska re vija »Naa vali, ki prinaša v aloven skem jeziku pregledno in l&po urejene programe vseh važnih radijskih postaj. >Nas vsil- prinaša aktualno radijsko tehniko, katera bo zlasti radijskim amaterjem in ljubiteljem radia dobrodošla, prinaša uvod ne besede v oddajo naše postaje, slike sodelujočih predavateljev in glasbenikov, informativne članke o radiofoniji pri nas in drugod. Pa ne samo za radijske naročnike, Naš vaU prinaša stalen roman Sel. Catinija »Emi lio Berenini«; za ljudske odre. ki pogrešajo dobrih domaČih iger, ima >Naš val« posebno prilogo. Sedaj izhaja vesela trode ianka Josipa Frana Knailiča >Kmeoki teater«, ki je posvečena spominu Frana Milanskega in bo gotovo z velikim uspe-f hom igrana na vseh naših ljudskih odrih Najnovejše vesti iz gledaliških odrov in pisane strokovno članke, športna poročila in beležke o radiofoniji — vse to in če mnogo drugega najdete edino v ilustrirani tedenski reviji »Naš val«, ki s+nne mesečno kojnai 12 Din. Za nase dame, ki gotovo ne iščejo zadnjih modnih novosti v mesečnih revijah, ampak v vedno aktualnih ilustriranih revijah, ima >Nas val« stalno rubriko z zadnjimi modnimi kreacijami, katere piše poseben dunajski modni referent g-Wil]y Ungar. — Danes ie izšla nova številka >Nasega vala«, ki prinaša poleg stalnih rubrik še na uvodnem mestu nadvte zanimiv članek znanega športnega strokovnjaka g. Iv3 Zora >Radio in sport«, ljubko reportažo Ivana Vuka >Viutgar<. naše odre zastopa Šentjakobski oder in slika uspele predstave >Rokovn jače v«. Zahtevajte se danes brezplačno na ogled eno številko! PHMte na naslov »Ilustrirana tedenska radijska revija >Na5 val«. Ljubljana, vele-sejem«. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno, precej stalna vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Beogradu, Sarajevu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 22. v Skopi ju in Splitu 19, v Beogradu 18. v Rogaški Slatini 14, v Mariboru 13, v Zagrebu 12. v Ljubljani 10.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6. temperatura je znašaia 7.4 Samo še danes Pogrebne svečanosti blagopokojnesa Vfteškejra kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Predstave ob 4., 7.*4 in 9.^4 zvečer ELITNI KINO MATICA. Tel. 21-24 — Velike poneverbe v zagrebški občini. Zagrebški is>ti poročajo, da so odkrili v občinski blagajni večjih ;n manjših poneverb za 3,500.000 Din. Poneverb je bldo pet ki občina ie deloma doiblla svoj denar nazaj. — Eksplozija nemškega letala v Zemu- Na zemunski areodrom je priletel iz Nemčije propagandni avijon znane tvrdke Siemens. V letaki Je bilo 6 sedežev ter mnogo električnih araratov in instrumentov, ki jfh ie hotela tvrdka razkazatl interesentom po Evropi. Ko so pa polnili motor z bencinom, je nastala po neprevidnosti nemških piiotov eksplozija in ves motor ie uničen. Močno je poškodovan tud trop letala, dočim so ostali aparati v njem nepoškodovani. Poškodovano letalo so na-tovorili na vagon in poslali v Nemčijo. To letalo je letalo brez pilota, pilotirali so ga potom radia avtomatično z zemrie. ~~ 14 kg težka repa. Ekonom iz Rume MMan Šatr.ć je pridelal 14 kg težko sladkorno repo. ki bo sama dala nad 2 log sladkorja. — °**o dobe. Borza dela v LJubljani Ifloe za takoj metlarja, usnjarja, dva čevljarja, iagarja. tehnicoepra uradnika v teketfknt stroki. I? Lfmbftane —ij Parastos za kraljem mučen ikom. Jutri ob II. bo v pravoslavni kapelici takoj po skižbi božji • p ar as to« (40dnevtiko ter se žrtvujejo do pozne noči v telovadnicah. Tudi snoči so marljivo telovadil-, medtem je pa zunaj začelo grmet'., kot da smo še sredi poletia, in vlila se je prava poletna ploha. Danes so prodajali na trgu še jurčke, zato je še težko »peti na sneg. zlasti še. ker je še vedno toplo. Letos ie bilo sploh toliko vremenskih komedij kakršnih ni bilo že dolga leta. Zato pa tudi ne moremo verovati vTemensk:m prerokom, ki prerokujejo iziredno hudo zimo, kot tudi ne onim. ki trde. da letos sploh ne bo snera. —I j »Rokovnjače«, Jurčlč-Gove^arjevo ljudsko igro & petjem, ponavljajo v šentjakobskem gledališču v soboto dne 17. in nedeljo 18. t. m. ob 20.16 Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Pevske točke, ki so vpletene med dejanje, je uglasi iT Viktor Parma. Izvajajo pa jih: černlčeva, E. Wrischer_Petrovčičeva. Hanžič, Moser moški in otroški zbor. Režijo vodi Miran petrovčlč. Ker f;o bile vse dosedanje pred stave popolnoma rasprodane in je odšlo pri zadnji predstvi mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v pred-prodaji. ki bo od sobote dalje od 10 do 12. in od 15 do 17 ter eno ure pred predstavo. —Ij Slovensko planmako društvo osrednji odbor v Ljubljani, se je preselilo v nove društvene prostore v palačo »Vik torija^ na Aleksandrovi ce*ti v visoko nritličje, levo nad »Daj-Dainom« —Ij Mestna obema ljubljanska odda s 15. februarjem 1035 v najem mestno po. sestvo v Koleziji ob Kopališki ulici. Ponudbe je predložiti mestnemu gospodar-skennu uradu najkasneje do 15. decemlbra 1934 —Ij Evangeljska cerkvena občina. Služba božja v spomin za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. se bo vršila v soboto 17- t. m. ob 10 url dopoldne. —Ij Rokavice, damske, usnjene in ple. tene v krasni tebiri, ter moške in otroška, ima tvrdka Mlloi Karniftnlk. Stari trg 8. DANES Gnstav Frdhlich, Charloto Ander v napeti filmski drami V PREISKAV? Pretresljiva borba za pravico ZVOČNI KINO IDEAL ^redstave danes ob 4., 7. in 9,% uri —Ij >Prebuje«c >trasti<. film. ki se bo predvajal danes ob 14.15 na programu ZKD je prava umetnina na polju filmske umetnosti Karin Hardt, ta velika umetnica, nam tako lero !n pretresljivo pokaže usodo mlade študentke, ki je v svoji prvj ljubezni šla mak) predaleč. FIlm ie namenjen materam in očetom in nič manj doraščajoči mladini, pa tudi vzgojitelji bodo videli marsikaj, kar Jih otegne zanimati. V fHmu prekipeva mladostno veselje, sport n mlada ljubezen Vstopnina običajna. Ker bodo jutri v soboto šolske predstave >Pogrebnih svečanosti blaeopokojneea viteškega kralja Aleksandra L Ujedinitelja, ae ta predstava ponovi v uedelio ob 11. uri dopoldne —Ij Moško perilo, športne srajce, najnovejši veli'ki karo vzorci, gotovo ln po meri, kvalitetno blago in najnižje cene prt M. PIRNAT, Sv. Patra ceata 22 in Poljanska ceata 1 (Peglexen). Čuvajmo Jugoslavijo! Drago Ulaga vzgaja smučarje v solnčnem Splitu Ljubljana, 16. novembra že dolgo nam je manjkalo nekaj slič-nega. Hrvati že imajo knjižico Gimnastika skijaša«, ki pa nikakor ne ustreza in je vse prej kakor dobra. Drago Ulaga. ki nam j« pred kratkim napisal >Knjigo o sportu«, se je zdaj lotil tudi smučarske gimnastike in nam je napisal o tem knjigo. Nismo je še dobili ako bo pa tako dobra, kakor njegova prva, mu lahko že naprej čestitamo. Lani je vso zimo vodil smučarske tečaje ns Pokljuki in je imel dovclj prilike, da vidi. kaj na&im smučar, jem, zlasti začetnikom, manjka O knjižici >Smučarska gimnastika« bomo še spregovorili. Ulaga. ki se je dolgo vrsto let udej. stvoval v Ljubljani kot športni učitelj v raznih panogah in je mnogo pripomogel k razvoju plavalnega. Iahkoatletske?a, pa tudi smučarskega sporta, je bil pred meseci imenovan za profesorja gimnastike v Splitu. Tu se je začel pridno udejstvovati. Akademski športni klub ga je izbral za svojega trenerja in kakor nam Ulaga poroča, je z uspehi, ki jih je dosegel v tem kratkem času. izredno zadovoljen. Dal. matinci ki so že po naravi zaradi telesne konstrukcije kakor ustvarjeni za lahko atletiko, bodo pod njegovim strokovnim vodstvom kaj kmalu začeli konkurirati z drugimi, čeprav starejšimi sportJiimi središči. Tudi med splitskimi plavaei se udej-stvuje Ulaga Navzlic pozni sezoni fc še vedno najdejo vneti plavači, ki trenirajo v morju. Vsem prednjači SenjanoviĆ. ki po. Izkuša japonski način plavanja Se ena panoga se je pričela s prihodom Ulage razvijati v Splitu — smučanje. Smučanje v solnčnem Splitu! Kdo bi si to fz Ce!| —e žalno *vee3no«t v spomin blagopo-kojnega kralja bo priredil sreski odbor Rdečega križa v nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. K svečanosti so vabljeni vsi. ki so obisko. vali samarijanske tečaje. —c Nepošten tujec Celjska policija je v sredo aretirala Otona Sch. iz Gradca, ker je oguljofa? nekega trafikanta v Celju za 6S0 Din. Aretiranca so izročili okrajnemu sodišču. —c Čigavo je kolo? V sredo so našli pred neko gostilno v Celju črno pleskano moško kolo s tovarniško številko 278.S37 in evidenčno številko 2—15.549—5. Kolo je brez znamke Lastnik se naj oglasi pri predstojništvu mestne policije v Celju, —c Pri ekspozituri javne borze dela v Celju dobe delo: 4 čevljarji 1 mlinar, 1 železostrugar. 1 specialist za proizvodnjo ogljikove kisline 1 specialist za proizvodnjo oksigena. 1 orožntška kuharica, 3 služkinje in 2 kmečki dekli 1» Maribora — S°k«19tvo. Po sklepu zadnje seje medruštvenega odbora priredi vsako društvo proslavo 1 decembra zase po navodilih, ki jih je pravkar prejelo cd zveze Ob. vezna 4 predavanja za ono članstvo, ki je pristopilo k sokolskemu društvu šele v zadnjem letu in ki še ni položilo sokolske zaobljube, se vrše 18. in 25 novembra ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma Vsa prizadeta društva opozarjamo, da morajo voditi strogo evidenco vsega novo-pristopivšega članstva in da se bodo vsi ti tudi v resnici udeležili predpisanih obvez, nih predavanj. Bratje matrika rji vseh mariborskih sokolskih društev meddruštve-nega odbora morajo biti navzoči, da morejo voditi točno evidenco svojega novopristo. pivšega Članstva. — Jezdni odsek mariborske sokolske župe javlja, da bo nocoj predaval ob 20 uri v župni pisarni br. Matko Kumer o konju. Predavanja naj se Udeleže vsi člani jezdnega odseka in prijatelji jahalnega sporta _ Žalna ^ečanost za pravoslavne vernike. Mariborski pravoslavni verniki bodo imeli v soboto 17 t. m. ob 10. uri dopoldne v pravoslavni kapelici v Melju žalno službo božjo za tragično preminulim vite, škim kraljem Aleksandrom [ Uedinlte-ljem. Ob 10.30 uri pa bo parastos. Poklonimo se zopet Njemu, največjemu narodnemu svetniku _ Tat v cerkvi V torek Je organist v magdalenski cerkvi opazil drzno tatvino Popoldne se je v omenjeni cerkvi smukal neznanec ki je izrabil ugodno priliko in ukradel z nekega stranskega oltarja 200 Din vredno pregrinjalo Tatvina je bila prijavljena policiji v^senic — Smu&ki tečaj na planini Rozci. Smu-šM odsek jeseniške »Skale« bo imel v tej sezoni na Rože i več smuških tečajev, ki jih bodo vodili izprašani smuški učitelji Na Rožci se je izvežbal močan kader naj. boljših tekmovalcev, ki vedno nastopajo z velikimi uspehi pri prvenstvenih tekmah v naši državi in pri mednarodnih tekmah v tujini. Smuk. smuški liki in smuški skoki so domena jeseniških Skalašev. zla sli pa prvi dve panogi, ki se lahko najbolj intenzivno vežbata na Rožci, na kateri so najlepši tereni za te vrste belega športa Ti tereni so za začetnike kakor tudi za lz-vežbane tekmovalce tako prikladni, da na Gorenjskem zlepa ni dobiti boljših. Kar se prenočišč in prehrane tiče, je v skala, ski koči na Rožci najbolje poskrbljeno. Skalaška keča premore v tej zimi nad 60 udobnih ležišč in je tudi stalno oskrbovana. Dostop do nje je izredno iahek, saj se pride do koče z Jesenic po dobri cesti in popravljenih potih v dobrih dveh urah. — Gorejski zimsk°-Sportnl savez. Seja centralnega mladinskega odseka GZSP bo v torek 20. t m. ob 20. url v restavra. ciji L#egat na Jesenicah. Seje se morajo udeležiti Beri o t, Ručigaj Tone in Brun Viktor Seja smuško tehničnega odseka bo 21. t. m. ob 20. uri Istotajn. Seja je obvezna za šego Borisa, Koreni ni ja. Bruna In Rabiča Maksa. Seja uprave GZSP se bo vršila 22. t. m. ob 20 uri istotam K seji naj pridejo mr. phr. 2abkar Jože. Zgaga Franc. Sega Boris. Brun Viktor, Fre!ih Matevž in Kosmač Franc Uprava podsa. veza pozivlje vse v področju včlanjene edinice, da predlože podsavezni program in datum svojih zimskosportnih prireditev mislil Split, kjer nimajo niti toliko snega, da bi se kepalj in ki pozne smučarski sport le iz filmov in časopisov. Vest je pa vendarle resnična Tudi v Splitu se je ustanovila vbela bratovščina«. Prvi učitelj jim je bil naš ožj- rojak inž. Lavrenčič. zdaj pa nadaljuje započe'o delo Ulaga. Split sam nima snega, v okolici Sinja in Knina pa je izredno pripraven smučarski svet, kjer je mogoče to panogo gojiti saj dva meseca Splitski smučarji 30 s silnim navdušenjem vzljubili smučanje in kakor smo pred kratkim čitali, so na Karaesnici te zgradili svoj prvi smučarski dom. Skromen je le za 12 oaeb ima prostora in torej ne vzdrži primere z našimi alpskimi hoteli na Gorenjskem in na Pohorju, je pa živa priča o agilnosti planinskega društva >Mosor«. ki je »gradil to >smučarsko sklo. ništec. Letošnjo jesen je tudi v 8plitu zavlada lo izredno zanimanje za smuški sport Bas sedaj se ustanavlja že druga smučarska sekcija in računajo, da so bo število aktivnih več kot podesetorilo. Propagandno delo, ki ga TfH Ulaga. obsega predavanja in pripravljalne tečaje. Na njegovo pobudo so organizirali avtobusni promet na Kamešnico. kjer bedo. ko bo zapadel sne^. nedeljski tečaji za začetnike. V smučanju splitski športniki vsekakor ns bodo deležni one slave ki so si jo priborili v nogometu, plavanju ln veslanju, vendar je *# dejstvo, da so se približali zimskemu apor. tu in planinarstvu, zelo razveseljivo. Duša vsega gibanja in največ zaslu? na tem ima pref. Giromette, vodja splitskih planincev, pomagajo pa mu še nekateri slovenski smučarji. najkasneje do 20. t m., da more uprava vse prireditve razdeliti in uvrstiti. Na pozneje došle prijave se uprava po i nobenim pogojem ne bo ozirala. SOKOL — Predavanje br. dr. M um i k*. Vas prednjaške zbore ljubljaskih in okoliških sokolskih društev, kakor tudi telovadec« članstvo obveščamo, da bo v soboto 17. t. m. ob 20. v mali dvorani na Taboru predava, nje br. dr. Viktorja Murnika >SokuUtve in šport«, v obliki debatnega večera. Ker je predavanje izredno zanimivo, ter bo o njem govoril na3 priznani sokolski delavec, pričakujemo obilne ude'.ežbe. — Okrožna prosvetna konferenc*1. Ljubljansko prosvetno okrožje sklicuje v nedeljo 18. t. m, ob 9. v župni pisarni na Taboru prosvetno konferenco ljubljanskega okrožja, ki je za vse društvene in črtne prosvetarje strogo obvezna. Ker se bodo na konferenci obravnavari važn.s vprašanja za čim boljši in uspešnejši razvoj pravilne sokolske prosvete, naj bo udeležba vseh okrožnih 6dinic po'noAtevIln*. Okrožni prosvetar Marinčie R — Prednjaski tečaj sokolu \ jč se prične v ponedeljek 19. t. m ob 20 v telovadnici Sokolskega doma na Viču Tečaj bo trajal predvidoma do konca j.muarja 1935 ter bo nudil udeležencem v.sa praktična in j teoretična navodila za vodstvo tel« vadbe j posameznih oddelkov. Kot predavatelji bo-j do sodelovali razen domačih članov Se člani župnega in okrožnega nnčelniStva Tečaj je namenjen predvsem izobrazoi pred. njakov viškega Sokola in čete v Kozirjah, pa tudi ostalemu telovadečemu članstvu. — Idejna šoia ^ no\o fil—*^vn, Sokol na Viču prične z idejno šolo za novo članstvo v soboto 24. t m. v dvorani Sokol, doma. Idejna šola bo seznanila članstvo z osnovnimi pojmi sokolske ideje ter organizacije tehničnega in prosvetnega de^a. O nadaljnjih navodilih idejne lole bo članstvo pravočasno obveščen^ Zopet vlomi v semiške gorice SennO. 1-"'. novembra Ko se je marljivim aemiškim oroinikom po vestnem zasledovanju nred dvema mesecema posrečilo spraviti pod ključ Štiri peresno deteljico, ki ie delala z vlomi v naše vinake norice domačinom mnogo skrbi in ki je 6. novembra pri okrožnem sodišču v Novem mestu prejela zasluženo kazen, »o mislili Seniičani, da bodo imeli pred dolgo* pnstneži mir. Okrožno sodišče ie namreč zlikovce obsodilo na daljžo zaporno kazen. Neprijetno presenečenje je pa v soboto doživel posestnik Franc Krašbvec na Bre-Bovi rebri pri Semiču, ko je opazil, da so mu vlomilci odnesli iz shrambe 135 dolar fev in 2.500 Din. dočim so mu hranilno knjižico na 12.000 Din pustili. Vlomilcem so morale biti razmere v Krašovčevem domu znane prav dobro, ker niso stikali, nikjer po sobi. ne?ro so odšli naravnost k omari, v kateri je Krasovec med 6frarimi knjigami hranil denar. Vlomilci so morali biti najbrž domačini V Semiču imamo stalno naseljeno cigansko družino znanih Hudorovičev. ki ai slutijo vsakdanji kruh e priprajvlianjem gramoza za nasipa nje cest. Med njimi Je favel tudi sin Mihaela Hudorovi&a Albin, ki mu pa delo ni dišalo, temveč je hodil po vaseh, stikal po tujih domovih m kradel kakor sraka- 8. novembra ie prišel v Staro goro in se oglasil na domu Edvarda Mihlerte. k>er pa ni bilo nikogar doma, kar te bilo nepridipravu seveda všeč. Splazil se le v bišo in ukradel zlato žepno uro in verižico v ekupni vrednosti 1.20fj Din. Verižico je zastavil za 90 Din pri nekem Crnkoviču in jo 8 tem denarjem mahnil v Karlovac, kjer fe nafbrž nameraval spraviti v denar Se drugo nakradeno blago, kar pa se mu ni posrečilo, ker so ga orožniki iz Semiča aretirali baš v tremofku. ko je prišel ne konjsko sejmiSče. AHHn HudoroviČ je tatvino ure in verižice priznal fn povedal, da ie uro zastavil pri Crnkoviču. pri katerem so jo orožniki pozneje tudi dejansko Izsledili. Svoje grehe premišljuje eedai v metliškem sodnem zaporu, a gotovo mn bodo spričo velike vestnosti naših orožnikov kmafiu ile-dili tudi doslej 5e neznani vlomfld v Kra-Sovčev dom na Brezovi rebri. Pristopajte k „Vodnikovi đrušM" Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«. ctee 16. novembra 1934 6» Sfcrivnc&t 46 beie£a čevlja XIX. JANNEY SE RAZBURJA, ELLERY SE ZANIMA ZA KNJIGO V sredo zjutraj je sedel inspektor Oueen že zgodaj za svojo pisalno mizo v policijski centrali. Pred seboj je iinel razprostrt jutranjik, kjer so debeli na-sovi na prvi strani oznanjaLi skorajšnjo aretacijo slavnega kirurga doktorja Franeisa Janneya »osumljenega umora«, — kar naj bi pomenilo, da bo Jannev aretiran zato. ker je zadavil Abi-gail Doornovo. Zdelo se je, da inspektor Oueen ni posebno zadovoljen. Njegove jasne oči so skrbno mežikale, on sam je pa jezno gTizel ustnice, ko je vedno znova čital to, kar je bil napisal Pete Harper. V sosedni sobi je neprestano pel telefon. Telefon na gospodovi mizi je pa še vedno diskretno molčal. Inspektor je bi! doma samo za policijo. Poročevalci so taborili blizu policijskega poslopja vso noč. Povejte nam, gospod kapitan, ali je res. da bo Jaranev aretiran zaradi umora re stare dame? Toda zdelo se je, da o tem nihče ničesar ne ve. Vsaj govoriti ni hotel nihče o tem. Policijski komisar in newyorš*l:i župan, ki sta bila že od torka zvečer obveščena o inšpektorjevem namenu, sploh nista hotela dajati novinarjem nobenih pojasnil. Čeprav ni prišlo uradno potrdilo senzacionalne Harperjeve vesti, so jo drugi listi posneli. V uredništvu Harperjevega lista so vsi odgovarjali, da ne vedo, iz katerega vira ie prišla vest, ki je dvignila toliko prahu Ob devetih so inšpektorju Oueenu sporočili, da ga kliče telefonično doktor Jannev. Slavni kirurg je prosil, naj ga taikoj zvežejo z inšpektorjem, toda zvezaii so ga s službujočim uradnikom. Vljudno so mu povedali, da ima inspektor važno posvetovanje in da ga ne sme nihče motiti. Jannev je začel srdito preklinjati. Kričal je, da ima že od ranega jutra na vratu poročevalce, ki bi radi spravili kaj iz njega. — Povejte mi vsaj, ali je ta vest v novinah resnična? — je kričal srdito v telefon. Službujočemu uradniku je bik> po glnsu sodeč zelo žal, da mu na to vprašanje ni mogel odgovoriti. Slišati je bilo. kako mu Jannev grozi, da se bo zaklenil v bolnici v svojo sobo in da ne bo z nikomur govoril. Bil je tako razkačen, da se mu je glas tresel in da ga skoraj ni bilo mogoče razumeti. Ko je odložil slušalko, je zaropotalo tako, da e policijskemu uradniku kar zazvenelo v ušesih. O tem razgovoru so takoj obvestili inšpektorja, ki se je lokavo nasmehnil in takoj odredil potom seržanta Velie, da nobenega poročevalca ne smejo pustiti v Holandsko zakladno bolnico. Poklical je telefonično distriktnega prokuratorja: AH o Swansonu ni še nobene vesti? — Se nobene. Sicer je pa še zgodaj. Obvestim vas, čim se oglasi. Po kratkem molku je inspektor nadaljeval glasneje: — Henry, aH ste razmišljali o mojem predlogu glede tega drznega dečka Morehousa? Saanpson si ie odkašljal: — No, poglejte, Oueen, saj vendar veste, da sem pripravljen vleči z vami za eno vrv, toda bojim se, da proti Morehou-su ne bomo mogli ničesar ukreniti. — Henry, zdi se mi, da piskate že drugače. — In inspektor se je zarežad v telefon. — Vedno in povsod sem z vami, — je odgovoril Sampson. — Toda ko se je vsa ta burja polegla, sem razmišljal še enkrat o tej stvari... — In? — Oueen. on ni prekoračil meje legalne pravice. Ta klavzula v oporoki Abigail Doornove se ni nanašala na del njenega premoženja, temveč na privatno skrbništvo in varuštvo. Zato Mcrehousu ni bilo treba čakati, da bi šla oporoka skozi zapuščinsko sodišče, da bi mogel dokumente uničiti. To je zadeva zase. Saj vendar ne morete povedati razloga, čemu naj bi bili ti dokumenti ohranjeni. Inspektor :e govoril zopet boli krotko. — Če hcčete s tem reči. ali bi mogel dokazati, da je bik) v dokumentih pričevanje ali dokaz o morilcu — to seveda ne. — Obžalujem. Oueen, nič se ne da storiti. Ko ie inspektor odložil slušalko, je položi' Harperjev list skrbno na mizo in pozvonil seržaniu Veliu. — Thomas, prinesite mi tiste plat-nere čevtje. ki smo jih našli v telefonski celici. Velie je hitro prinesel čevlje. Inspektor jih je položil na stekleno ploščo svoje mize in jih dolgo ogledoval. Končno je namršil obrvi in se obrnil k Veliu: — Thomas, ali sip našli kaj na teh vražjih čevljih? Seržant se je pogladil po krepki čeljusti. — Edino, kar sem našel na nnh, je to, da se je trak pre*rg?1 :n da :e fisri. je če vel; obuval, rabil košček obiiža. da je zlepil cba dela traku — Toda kaj naj to oonieni. to presega meje moje razsodnosti. — Inspektor se je delal zelo nesrečnega. — Elie-ry ni govoril kar tja v en dan, dragi moj. Na teh čevljih je nekaj, kar pripoveduje važno zgodbo. Pustite jih raje tu. Meni se kar v glavi vrti od tega. Velie je odšel in pustil inšpektorja zatopljenega v misli nad parom belih čevliev. ★ Ellerv je bil baŠ zlezel iz postelje in umival se je, ko je zapel zvonec na veznih vratih in Džuna ie privede! v sobo doktorja Minchena. — Halo! Kaj se nikoli ne požuriš, da bj v;de1 solnčni vzhod? El!ery se je bil že zavil v svoj domaČi plašč. — Saj je šele četrt na deset. Polovico noči sem prebedel v mislili. Minchen je sedel. — Namenjen sem bil v bolnico, pa sem se ustavil tu, da izvem iz prve roke, ali je vest o Jan-neyu v lutranjem listu resnična. — Kakšna vest? — ie vprašal EUe- ry in začel lupiti jajce. — Ali bi ne hotel zajtrkovati z menoj, Johne? — Hvala, sem že zajtrkoval. — Minchen ga je radovedno gledal. — Torej še ničesar ne veš o tem? No, v jutranjem listu stoji, da bo doktor Jannev danes aretiran zaradi umora gospe Doornove. — Ne! — EHery se je zagrizel v ročaj noža. — Moderna žurnalistika je res čudovita. Minchen je zmajal z glavo. — Vidim, da tu ne bom ničesar zvedel. Toda vse ie tako zmešano, da ni vredno govoriti o tem. Ta stari gospod menda nori. Umoriti svojo dobrotnico! Minchen je vstal. — Guj, menda čaka tudi mene končno reklama v novinah, mar ne? — Kaj misliš s tem? — No, — je odgovoril Minchen hladno. — sem Janneyev kolega in skupno piševa knjigo: »Kongenitalna allergia«. Tisk bo prišel na to in začel me bo spravljati v zvezo z zločinom. — Oh, — Eliery je popil kavo. — Jaz bi si s tem ne belil glave, John! In vsaj za hip ne misli na Janneva — z njim bo vse v redu ... Kako doigo sta delala skupaj na tem znamenitem delu? — Ne posebno dolgo. Da boš razumel, pisanje pri tem ni važno. Glavno so beležke o poedinih primerih. Jannev je rabil več let, da jih je zbral. Mimogrede rečeno, njihova vrednost je zelo velika. Ce bi se Janneyu kaj zgodilo — j.ih bom podedoval. — za lajika so brez pomena. Eliery si je obrisal usta. — Naravno. Stoj, nočem poizvedovati, John — kako sta se pa domenila v tej zadevi z Janneyem glede denarja? Ali bi si dobiček pravično delila? Minchen e zardel. — On je vztrajal na tem. čeprav je bil njegov delež na deiu mnogo večji od mojega, da bi se moral res sramovati.. Janney je bil napram meni zelo dostojen. — To rad slišim. — Ellery ie vstal in kren;l proti spalnci. — Dovoli mi pet minut, da se obečem. John. potem pa oo.dem s teboj. Oprosti! Vstopii ie v sosedno sobo. Minchen je vstal in se začel izprehajati po sobi. Radovedno se je ustavil pri peči in začel ogledovati dva prekrižana meča, viseča nad pečx>. Kar je za njegovim hrbtom nekaj zašumelo. Obrnil se je in zagledal Džuno. ki se mu je režal. ,da so se mu beli zobje kar svetili. — Hej, fant. odkod pa sta ta dva meča? — Oča Oueen jih je dobil od nekega fanta. — Džuna je ponosno izbočil prsa. — Dečko v Evropi... — Oh, John, — je zaklical E31ery iz spalnice, — kako dolgo si poznal doktorja Dunninga? — Odkar sem nastopil službo v bolnici. Zakai pa vprašuješ? — Kar tako iz radovednosti... Ali veš kaj zanimivega o doktorici Penni-nijevi. naši talijanski Amazonki? — Zeio malo! Ona ni posebno zgovorna, Ellery. Nas drugih se izogiblje, kjer le more. Mislim, da ima nekje moža. London se pripravlja na vojvodsko svatbo Pol milijona radovednežev — Na poročni gostiji bo 1500 povabljenih gostov 2e zadnjič smo poročali o velikih pripravah za svatbo v angleški kraljevski rodbini. Sin angleškega kralja Jurij se poroči z grško princeso Marino 29. l m. v westminsterski opatiji. V tednu od 21. do 29. t. m. pričakujejo v Londonu najmanj pol milijona gostov iz raznih krajev Anglije in inozemstva. Poročni teden bo zlat teden za londonske trgovce. V tem tednu bo angleška prestolnica najveseiejše mesto sveta. Kraljevska slavnost v Buckinghamski palači bo v torek 27. t. m. V westrnjn-stersko katedralo se bodo pomikali trije sprevodi, krajev s kraljico, princese Marine z njenimi roditelji in VValeške-ga princa z vojvodo Kentskim. Iz Westminstra se bo vračal sprevod najbrž po Picadilly in Constitution HiU. Ob poti bodo postavljeni šotori s sedeži, ki jih bodo oddajali v najem kakor tudi vsa mesta pri oknih hiš na obeh straneh ulic. po katerih se bo pomikal poročni sprevod. Železnice in prometne družbe so že izdale vozne listke po znižani ceni za poročni teden in vse restavracije pripravljajo svečane gostije. Londonski radio bo imel slavnostni program. Na poročno gostijo bo povabljenih 1500 gostov. Kralj sam je povabil lorda Chamberlaina. mnogo reprezentan-tov iz zbornice lordov, diplomatske zastopnike, vse člane vlade, mnogo bivših ministrov, vojaških dostojanstvenikov itd V westminsterski katedrali >e rezerviranih takoi pri oltarju za cerkveni poročni obred 57 mest za kraljevske goste iz vsega sveta, dalje za canterburyskega in yorškega nadškofa, za londonskega škofa in za nadško- AUTOMATIČNI BUFFET RIIO vam nudi pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska VINA črnin p liter Din 10.— Opolo > » 10.— »Rio« specialno sladko > > l2.— Cviček Ia > > 12.— Štajersko nam. > > 12.— Jeruzalemec > > 14.— Renski rizling » » 16.— Dingač > > 14.— Crnina pos. dobra, a la Teran > > 14.— VSEM brezobvezen ogled premičnin, Kersnikova 7, PRILJKA, poleg Slamiča. 3335 FRIZERKO popolnoma perfektno v že_ lezni in vodni onduladji — za takoj ali po dogovoru išče salon Ernješ, Sušak. OGLAŠUJTE v m al iti oglaaib v »SlovensKen Narodu« velja vsaka oesec. SO para. davek Din Z.- Naj manjši znesek za mali ogla* Din 5.-. da veh Din 2.- M&l »glasi se plaćujejc takoj; p« >oš ti lahko v znam Kan — Zt xt£ovore maJib oglasov treh* r> H lomiti »namkc NAZNANILO! Cenjenim damam in gospo lom vljudno sporočam, da sem ^ene za postrežbo v obeb oddei <\h znižaj za 20 % — Ceaainj nalon NAVLNSEK. Ljubljana, ^elenburgova ulica. 60/7 IVAN MAGDIČ krojač LTUBU.\NA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za idoco sezono. 3333 ».VfUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in Dianine tudi pre-lgrane ter popravlja in ugla* šuje strokovPiaškc najceneje Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V' LJUBLJANI — se priporoCa bledim in slabotnim osebam. 65/T Vsem državnim in samoupravnim uslužbencem s pridobljeno pravico do penzije, podeljujemo do 15.000 D EN POSOJILA brez porokov, proti mesečnemu odplačilu na 5 let. Zahtevajte brezplačne prospekte! Meščanska delniška hranilnica, E>aru-var. Osnovana 1. 1903. 3344 Trenchoati usnjeni suknjiči itn. aajboljš nakup pri PKESREKJU, LJUBLJANA Sv Petra c 14 VAŽNO ZA GOSTILNIČARJE Pristna dalmatinska vina na veliko in malo nudi stare-znana tvrdka Brača L, a s a n Šiška, >Oostilna Dalmacija« Na zalogi črno namizno opolo. ružica opolo belo, maraština. suhih jagod prošek, pečene vino, vinsko žganje, vinski kis in olivno olje. Vse zajamčeno pristno! Cene udobne! Poskušnja brezplačna! Se pri_ poroča Lasan Ivan, 3326 Lastnik gostilne v t* izem NA ŽABJAKU naznanjam, da sem pripeljal večjo količino novih dalmatinakih vin, katera točim po izredno nizkih cenah: prvovrstno zdravilno črnino 1 Din 8.— izvrstno svetlo belo 1 Din 10.— staro opolo 1 Din 10.— Vsak četrtek in petek na več načinov okusno pripravljene morske ribe in poienovka. Oljčno olje. Za obilen obisk se priporoča Anton Ražem Jutri brezplačna pokušaja Exores kave na NOVEM najmodernejšem aparatu v Automatičnem buffetu „RIO44 VSAKO JUTRO MLAJŠA Narodna tiskarna LJUBLJANA nocoj ta Poizkusite še recept Po zaslugi nenavadne iznajdbe se gube lahko odstranijo, koži pa se vrne njena mladostna lepota, •* Znanosti je bilo že davno znano, da povzročajo gube pomanjkljaji gotovih življenjskih elementov kože. Te dragocene snovi pa se sedaj koži lahko vrnejo v obliki »Biocela«. presenetljivega produkta, ki ga je iznašel dunajski vseučilišni profesor dr. Stejskal. »Biocel« je sedaj vsebovan v kremi Tokalon. hranilu za kožo. rožnate barve. Z uporabo te kreme t« nagubana koža lahko spet hitro pomladi is uvela polt lahko postane sveža, svetla in mladostna. Poizkusite kremo Tokalon, hranilo ra kožo z BiocJom ie nocoj. 2e jutri zjutraj Koste opazili veliko izpremembo. Cez dan pa uporabljajte kremo Tokalon. hranilo za kožo. bele barve, ki ni mastna. Po enomesečni uporabi boste na videz vsaj za deset let mlajši. fa grške pravoslavne cerkve Germano-sa. Tudi na sedem služabnikov vojvode Kentskega so mislili, v cerkvi so jim rezervirali posebne prostore. Vlada in diplomati bodo imeli svoja mesta na, koru. Angleška kraljevska rodbina pozdrav nevesto, princeso Marino, svečano v Londonu na Victona Station 21. t. m. Nevesta se mudi zda.i v Pa- rizu, kjer ji delajo poročno obleko. S svojima roditelji bo stanovala v Bu-ckinghamski palači. Danski kralj in kraljica prispeta v London 36. i. m. obenem z norveškim kraljem in kraljico Ena izmed nevestinih družic, nizozemska princesa Julijana, bo v gost eh pri earhi in grofici Athlon. Ženina in nevesto bo blagoslovil canterbu-rvski nadškof, del službe božje pa opravita yorški nadškof in westrnin-sterski dekan. Na koru bosta pela združena pevska zbora westminsterski in windsorski pesmi, ki ji« je nalašč v ta namen komponiral dr. Ernest Bullock. Združeni zbor bo štel 70 pevcev. Po anglikanskem cerkvenem obredu bo v kraljevski kapelici pri Bu-ckinghamski paJaČi še ortodoksni obred in ru bo princesa Marina nataknila svojemu ženinu na prst poročni prstan. Bodoči dom kraljevskih zakoncev bo londonski grad na Belgrave-squaru, kjer je ves moderni komfort z dvigalom, centralno kurjavo in električno razsvetljavo. Znotraj je grad obložen z marmorjem. Po svojem razkošju in si-iaju bo svatba princa Jurija prekašala zadnjo svatbo v angleški kraljevski rodbini leta 1922, ko se je omožila princesa Mary. Zakonska zvestoba gosi Da so gosi dobri čuvaji, je splošno znano, saj vemo iz zgodovine, da so rešile rudi rimski Kapitol. V Franciji rabijo gosi za čuvarje domov. Ameriški zoolog Blair se je pa prepričal še o novi vrlini gosi, o zakonski zvestobi. In tako je nastaJ v Ameriki zadnje čase nekoliko dvoumen izrek: »Zvesta, kakor gos«. Takole opisuje Blair zakonsko zvestobo gosi: Pred osmimi leti se je nastanil na ribniku na našem živalskem vrtu par gosi. Samica je znesla jajca Ln z veliko skrbjo e zvalila nekaj mladičev. Bil sem radoveden, ali se bosta gos in gosak vrnila k nam tudi drugo leto. Zato sem jima pritrdil na noge obročke. In skozi osem let sta se vračala leto za letom k nam, dokler lani ni priletela gos sama, ker je gosak najbrž kje poginil. In čudno, gos celo leto ni znesla nobenega jajca, živela je samotarsko. Na jesen je odletela, letos spomladi se ie pa zopet vrnila sama. Samcu ni bila zvesta samo, dokler je bil živ, temveč še dve leti po njegovi smrti. Moč navade. Vdova sedi v družbi spiritistov, ki hočejo priklicati duha njenega moža. Po brezuspešnih poskusih končno mizi *a potrka in vdova vpraša: »Ali si ti, Adolf?« Tuk. tuk, tiik ... *Će si ti, glej da si pošteno obrišeš čevlje, ker so parketi sveže namazani.« Če sinko trenira. — Kaj pa počenjaš na vrtu, sinko? — Troskok treniram, papa! — Aha, če je tako, mi pa skoči najprej po pivo, potem po klobaso m končno po tobak, pa boš imel troskok. In glej, da se hitro vrneš. Pri vedeževalkL — V vaši bodočnosti je mnogo zelo črnega. — 2e mogoče, saj sem dimnikar. Njena osveta. — Milostiva — v žalni obleki? Kaj se je pa zgodilo? Ali je vam umrl mož? — Ne, samo sprla sva se, pa sem oblekla žalno obleko po svojem prvem možu. Urejuje Joamp ZupančnC. — Z« »Narodno tMfcarno*: Fran Jreeriek — Zrn upravo w> maemtn- del beta: Oton Chnatot - V« * L rub I »eni