leta XXV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za *'« leta 35 lir. za 'U leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir Plača in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za	trgovino.Industrllo,
Številka 3 2.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek in petek
Liubliana. petek 24. aprila 1942-XX
Cena	O'60
Prizadevanie za preskrbo Liubliane
Na seji uprave mestnega preskrbovalnega odbora je župan dr. Adlešič pozdravil predstavnika Prevoda majorja ing. cav. uff. de Riva, odposlanca urada za kontrolo ceni svetnika Poklukarja, nova člana Dominika Cebina in Antona Bartola kot zastopnika trgovcev s kurivom ter ostale člane, potem pa navedel v svojem poročilu, da je odbor samo februarja oddal trgovcem iz svojih skladišč 688.728 kg živil in mila. Posebej oskrbuje Gospodarska zveza zadruge, Prevod pa peke. Meseca januarja je odbor razdelil
122.000	živilskih kart, med katerimi je bilo dodatnih okrog 23.000.
Po poročilu načelnika dr. Freliha o preskrbi s fižolom, se je pri razpravi uveljavilo mnenje trgovcev, naj bi razen zadrug tudi trgovci dobivali fižol, ker so med njihovimi odjemalci najpotrebnejši sloji. Obvladalo je prepričanje, da je treba s fižolom varčevati. 0 razdeljevanju bodo razpravljali še na prihodnji seji.
Dalje je načelnik Preskrboval-.nega urada poročal o preskrbi s kurivom ter naglasil, da pozimi ni bilo posebnih motenj, statistika pa dokazuje zmanjšanje uvoza drv. Lani je prišlo v Ljubljano meseca januarja 5203 m3 drv, meseca marca pa 4899 m3. Letos januarja pa se je uvoz znižal na 3950, meseca marca pa na 2924 m3 drv. Pokazala se je tudi večja potreba po jamskem lesu zaradi povečane produkcije premoga, kar znatno vpliva na pripravljanje drv. Preskrbovalni urad je lani pripravil večjo zalogo drv in je ta drva začel prodajati letos meseca marca na mesarske knjižice, največ po 1000 kg za družino.
Ugodna je statistika uvoza premoga, ki kaže v prvih treh mesecih letos v primerjavi s prejšnjimi leti porast za 5000 ton. Ta premog pa je zaradi dolge in ostre zime najbrž že porabljen, potrošnja pa se je tudi povečala zaradi slabše kakovosti premoga.
V	imenu trgovcev s kurivom je član mestnega sveta Dominik Čebin podal daljše poročilo ter opozarjal, da so letos zadnji čas kmetje pripeljali v mesto samo še 20% tiste količine drv, ki so jo pripeljali druga leta v tem času. Pridružil se je predlogu, naj bi zaradi evidence ter da ne bi nekateri kupičili drv in da bi bila drva pravično razdeljena, tudi trgovci s kurivom, tako kakor oskrbovalni urad oddajali drva na mesarske knjižice. Knjižice naj bi služile samo za kontrolo, majhne količine za najpotrebnejše prebivalce pa ne bi bile vpisane v knjižicah.
Po poročilu mestnega veterinarja dr. Kunca dobiva sedaj Ljubljana okrog 17.000 litrov mleka na dan. Obveljalo je mnenje, naj se za Ljubljano zbira mleko v oddaljenih krajih, iz okolice pa naj bo olajšano prinašanje mleka v mesto.
Načelnik preskrbovalnega urada je naznanil, Ida bo urad odslej razdeljeval trgovcem blago v dveh skladiščih po pripravljenem vrstnem redu.
Poravnajte naročnino!
Dvig storil z industriitko koncentracijo
Novi nemški minister za vojno gospodarstvo Albert Speer je objavil v Reichu članek, v katerem podaja vodilna načela njegovega dela za dvig storilnosti nemških industrij.
Uvodoma naglaša, da se niti načrtno gospodarstvo niti industrializacija ne moreta izvajati po zasebno-gospodarskih interesih. Tudi ozir na kasnejše delo v dobi miru se ne more upoštevati. Oborožitvena industrija je odločilna za vodstvo vse industrijske delavnosti.
Dvig storilnosti v tovarnah je predvsem gospodarska in tehnična zadeva. Racionalizacija podjetij je ozko povezana s centralizacijo nabav in normalizacijo posameznih izdelkov, da se s tem doseže mno-žestvena proizvodnja. Vsa vsota tega podrobnega dela more izdatno dvigniti storilnost. Pasti morajo tudi zadnji ostanki liberalnega gospodarstva in zastarele me>-tode se morajo opustiti. Storilnost se mora dvigniti in zato gre glavna beseda kvalificiranim strokovnim možem.
Minister Speer nato na kratko opisuje svojo organizacijo, ki jo je ustvaril v soglasju z državnim maršalom, vojsko, gospodarskim ministrom in glavnim pooblaščencem za štiriletko. Za vsako pa-
nogo množestvenih izdelkov se ustanove glavni odbori, ki se razr-členjujejo v številne posebne odbore. Načeloma vodijo te odbore samo konstrukterji in obratni inženirji. Obratovodje in upravni uradniki so od teh mest izključeni.
Vsako željo, ki jo sporoči vojska, morajo glavni odbori konstruktivno pregledati, stavili svoje predloge in nato skrbeti, da se te želje praktično izvedejo. Da se vse to še bolje uredi, se ustanove posebni »industrijski obrati«. Vsa ta organizacija, pravi minister Speer, pa ne bi bila dosti več vredna ko kos [tapirja, če se ne bi poskrbelo, da morejo tu tehniki prvič čisto svobodno ustvarjati in razviti vso svojo energijo.
S	centralizacijo naročil, z racionalizacijo obratov se morejo doseči še neizčrpne rezerve. Samo nekaj primerov. S poenostavitvijo številnih delovnih metod pri izdelavi neke municije se je storilnost zvišala za 100%, čeprav so se pomnožile delovne sile le za 25 %. Z istimi delovnimi močmi se je torej doseglo za 60% več. Pri mnogih drugih obratih se je storilnost povečala za 20—40%. To se je doseglo celo pri najbolj moderno urejenih tovarnah, katerih storilnost je bila že itak velika.
Pri tem so se pa dosegli tudi veliki prihranki na materialu. Strokovnjaki so prepričani, da se more v vseh obratih, ki se še niso preuredili na nov način, povečati njih storilnost za najmanj 25%.
Toda nujnosti vojne silijo, da najde naše gospodarstvo pota in metode, s katerimi se poveča storilnost do največje možnosti. Ta pota in metode bodo tudi omogočile izvedbo vseh velikih del, ki bodo potrebna po vojni.
Z vso odločnostjo je treba to or-ganizatorično delo izvesti. Vse one, ki bi skušali z napačnimi podatki prihraniti svojemu obratu delovne sile in material, se mora strogo kaznovati. Vodja je tudi njegove tozadevne predloge odobril. Vsi vemo, da so dosedaj podjetja vedno več zahtevala materiala in delovnih sil, kakor so jih v resnici potrebovala. Kdor je pošten, je ravno toliko dobil, ko tisti, ki je dal napačne podatke. Zato pa se mora v bodoče zahtevati, da vsakdo pravilno navede svoje potrebe in da ise vsakdo strogo kaznuje, ki daje napačne podatke.
Vsak mora danes vse storiti, kar je v njegovi moči, da bo zmaga izvojevana. Iste žrtve ko vojak na fronti, mora dati tudi delavec in podjetnik v zaledju.
Potrošnja in nadomestilo kositra v industriii konserv
Razen v Vzhodni Aziji je povsod vedno večje pomanjkanje kositra. Dobave kositra iz Vzhodne Azije so zdaj zaprte tudi za Anglijo in USA. Pomanjkanje važne kovinske surovine postaja bolj in bolj občutno ne samo v vojni, temveč tudi v civilni industriji in težke probleme bo mogoče rešiti le tam, kjer je bilo že pred leti poskrbljeno za nadomestilo kositra. Berlinski »Das Reich« navaja, da je Nemčija že nekaj let pred sedanjo vojno v svoji industriji mesnih in sadnih konserv uspešno uporabljala (aluminij in druga nadomestila za kositer.
Potrošnja kositra je leta 1987. znašala v Nemčiji 16.800 ton, v Angliji 26.000 ton, v USA pa 87.000 ton. Velika je tudi razlika pri proizvodnji in potrošnji bele (s kositrom prevlečene) pločevine. L. 1937. je v Nemčiji proizvodnja bele pločevine dosegla 267.000 ton in je^ prišlo od tega na domačo potrošnjo 133.000 ton, na izvoz pa
134.000 ton. V Angliji pa je bila proizvodnja 973.000 ton, potrošnja
503.000 ton, izvoz pa 470.000 ton.
V	USA je bila proizvodnja 2 milijona 652.000, potrošnja 2,291.000, izvoz pa 361.000 ton. Od nemške potrošnje kositra je prišlo na proizvodnjo bele pločevine okrog 20 odst., v Angliji okrog 50%, v USA pa 40%. Nemška potrošnja bele pločevine je znašala eno četrtino angleške ali eno petnajsti-no ameriške potrošnje.
Industrija konserv je v Nemčiji močno razvita, še bolj pa že dolga leta v Angliji in USA. Na vsakega prebivalca Nemčije so prišle pred vojno povprečno po
štiri konservne škatle na leto. Na nemško proizvodnjo bele (kositrne) pločevine, ki jo je do 96% porabila industrija konserv, je v letih 1930. do 1937. prišlo 35 do 39% vse nemške potrošnje kositra. V vojni se je potrošnja konserv povsod močno povečala lin prej navedeni podatki o proizvodnji in potrošnji kositra in kositrne pločevine dajejo približno sliko učinka tega povečanja.
»Das Reich« meni, da je ogromno povečanje potrošnje konserv težak problem za Anglijo in USA, dočim je bila Nemčija že nekaj let pripravljena na pomanjkanje kositra. Najprej so bili izvedeni poskusi, da bi se kositrne obloge konservnih škatel nadomestile z lakiranjem. Razni poskusi so uspeli in našel se je lak, ki se pri spajkanju ni poškodoval in ki ni ni kvarno vplival na vsebino konserv. Preiskave v laboratorijih ter opazovanja pri izdelavi in polni Ivi konserv pa niso popolnoma zanesljiva. Nov material za kon-
serve se da zanesljivo preizkusiti šele tedaj, ko so konserve že daljšo dobo ležale v skladiščih. »Das Reich« zatrjuje, da v splošnem rešitev problema novega materiala za konservne škatle in doze ni več daleč in da je nemški industriji konserv pri nadomeščanju kositra in kositrne pločevine izdatno po-magano z aluminijem ter z novim lakiranjem črne pločevine.
V Ameriki, kjer jedo ogromne množice predvsem iz konservnih škatel, pa je industrija konserv v veliki stiski, ker ni bilo poskrbljeno za nadomestila kositra lin bele pločevine. Severnoameriške tovarne mesnih in sadnih konserv so pred vojno porabile na leto nad 10 milijard novih konservnih škatel in doz iz bele pločevine. K temu pa je treba prišteti še izvoz konserv, ki je 1. 1937. znašal 315 tisoč ton.
V industriji mesnih in sadnih konserv je aluminij sicer drago, a popolnoma zanesljivo nadomestilo za belo kositrno pločevino. Za konserviranje mesa in sočivja, ki je brez kislin, se da uporabljati lakirana črna pločevina, ugotoviti in preizkusiti pa je še treba nove načine konserviranja okisanega mesa, sočivja in sadja.
Letošnja sladkorna
kamoania v
Znani nemški sladkorni statistik F. 0. Licht je nedavno opisal stanje nasadov sladkorne pese v Evropi. Dolga in ostra zima je povzročila v mnogih deželah zakasnitev nasadov. Navadno sadijo v Srednji Evropi sladkorno peso v prvi in drugi tretjini aprila, v južnih in južnovzhodnih pokrajinah nekaj tednov prej, v severnih deželah pa nekaj tednov pozneje.
Prav za prav še ni nič zamujenega in če bo vreme ugodno, bodo vsa dela pravočasno opravljena. Izkušnje zadnjih let so pokazale., da sladkorna pesa dobro obrodi, če je bila vsajena konec aprila ali celo v začetku maja.
Zaradi velike važnosti pridelovanja sladkorne pese med vojno je bilo poskrbljeno, da dobe pridelovalci na razpolago potrebne
delovne moči, gnojila in pogonska sredstva. Tudi odkupne cene za sladkorno peso so bile zvišane v mnogih državah. V Nemčiji bo treba zagotoviti vsaj dosedanji obseg nasadov. V Ceško-moravskem protektoratu bodo nasadi povečani, [»o možnosti pa se bo to zgodilo tudi v Poljskem generalnem guberniju. Na Slovaškem bo na razpolago dovolj delavcev in semena za nasade sladkorne pese v lanskem obsegu. Tudi na Madžarskem bodo nasadi toliki, kakor so bili lani. V Franciji računajo z znatnim povečanjem nasadov, ker so se cene sladkorne pese in sladkorja znatno dvignile. Lani so se v Franciji povečali nasadi sladkorne pese od 120.000 na 226.000 hektarjev, letos pa bodo obsegali okrog 240.000 ha. V Belgiji je dolga zima zadržala poljska dela in se tudi nasadi sladkorne pese ne bodo dosti razlikovali od lanskih. Podobno je tudi v Nizozemski.
Na Hrvatskem napovedujejo znatno razširitev nasadov sladkorne pese, v Srbiji bodo obsegali nasadi 50.000 ha, v Banatu pa deset tisoč hektarjev. V Romuniji bo delala sladkorna industrija v znatno večjem obsegu kakor lani in prejšnja lela. Nasadi sladkorne pese se bodo že zaradi priključitve novih pokrajin znatno povečali. v Italiji bodo obsegali nasadi sladkorne pese nad 170.000 ha.
Poziv trgovcem
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine poziva vse trgovce, ki prodajajo klobuke, kravate in rokavice, da v pisarni Združenja takoj dvignejo odnosno naroče inventarje ter jih izpolnjene v treh izvodih predložijo Trgovinsko-in-dustrijski zbornici. Ravno tako naj vsi trgovci, ki vodijo prodajno knjigo, dvignejo potrebne tiskovine za vpisovanje nakupov, trgovci obutve pa potrebne tiskovine o določitvi novih točk. V prihodnjih dneh bosta na razpolago tudi novi tiskovini: »Spisek oddanih točk« in »Prošnja za nabavnice«, predpisani po Visokem komisariatu.
Trajanje strojenja
Visoki komisar je z odločbo z dne 15. aprila 1942-XX št. VIII 1734/6 izdal naslednje navodilo glede trajanja strojenja:
Pozivno na navodila, dana z razpisom VIII Nr. 1379/1. z dne 7. marca t. 1., zadevajoča specialno strojenje, se ureja trajanje strojenja takole:
V mehaniziranih obratih strojenje spodnjega usnja ne sme trajati manj kakor 4 in ne več kakor
6	mesecev, strojenje gornjega usnja pa ne manj od 2 ter ne nad 4 mesece.
V rokodelskih delavnicah ne sme trajati doba strojenja spodnjega usnja manj kot 6 in ne več ko 8 mesecev, za gornje usnje pa ne izpod 2 in ne nad 5 mesecev.
Zbornica se pooblašča, da nadzoruje izvrševanje prednjih odredb kakor tudi odredbe o prepovedi specialnega strojenja.
Občni zbori
22. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v
Ljubljani bo 7. maja ob 11. v sejni sobi zavoda, Prešernova ulica. Delnice se morajo položiti najkasneje 29. aprila pri likvidaturi zavoda. 25 delnic daje pravico do enega glasu.
Stran 2.
>TRG0VSK1 LIST«, 24. aprila 1942-XX.
Štev. 32.
Iz italijanskega gospodarstva
Za nadzorstvo pridelave, prodaje in razdelitve vina je izdalo finančno ministrstvo novo okrožnico. Načelno velja odločba, da je treba porabo vina omejiti na polovico lani potrošenih količin ter da je treba omejiti izvoz, ker potrebujeta dosti vina vojska in destilacijska industrija. Nadzorovalne oblasti bodo morale često nadzirati skladišča vina ter pregledovati dovolilnice, ki so jih lastniki vinskih zalog dobili od sindikalnih organizacij.
Za zasluge pri napredku poljedelstva je bilo s kraljevim dekretom razdeljenih 310 odlikovanj. Na prvem mestu je 10 zlatih zvezd, oslale zvezde in kolajne pa so srebrne in bronastei.
Obveznice Državne gospodarske avtarkije so bile uvedene 1. 1938., ko je država dala jamstvo za 50 milijonov lir. S temi obveznicami zbrana denarna sredstva se uporabljajo za razna dela, ki so v zvezi z načrti gospodarske avtarkije. Obveznice, ki se obrestujejo I«) 5%, predstavljajo letos že vrednost 150 milijonov lir.
5264 kinematografov obratuje v Italiji. Od teh pripada 2759 kinematografov zasebnim podjetnikom, 1103 Dopolavoru, 73 GlL-u, 583 pa raznim verskim društvom.
Mednarodna filmska razstava bo odprta 30. avgusta v Milanu. Ocenili in predvajali bodo filme, ki pomenijo napredek filmske umetnosti v umetniškem, znanstvenem in vzgojnem pomenu. Mussolinijev pokal bo nagrada za najboljši inozemski in najboljši italijanski film. Razstava bo jubilejna, ker bo prirejena desetič.
Poldržavno filmsko podjetje Kute Nazionale Industrie Cinemato-graficlie (ENIC), ki je nedavno zvišalo svojo glavnico od 11 na 24 milijonov lir, je zabeležilo, lani 1.6 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 0.93).
Turinska telefonska družba »Stet« je zvišala glavnico od 400 na 440 milijonov lir, dividendo pa od 6.7 na 7%. Telefonska družba »Stipel«, ki pripada koncernu »Stet«, pa zvišuje pri glavnici 330 milijonov lir dividendo od 5.8 na 7 odstotkov.
Za zboljševalna dela v Dalmaciji je določila italijanska vlada 70 milijonov lir. Od tega gre 60 milijonov za izvedbo raznih javnih del, 10 milijonov pa za načrte, natečaje in nagrade. Za izvedbo del bo 10 milijonov izplačanih že letos, po 20 milijonov v naslednjih dveh proračunskih letih, 10 milijonov pa v proračunskem letu 1044.-45.
Agrarne kredite v znesku 2007 milijonov lir je lani odobrila Biin ca di Napol i, ki ima v južni Italiji 202 podružnici, 238 občinskih posojilnic za agrarni kredit in 71 kmečkih posojilnic. Posebej je banka še posodila za nakup živine in strojev 36, za izvedbo melioracijskih načrtov pa okrog 50 milijonov lir.
Odbor za vrtnarstvo pri Zbornici za kmetijsko proizvodnjo je sklenil ustanoviti preizkusno središče za nasade paradižnikov, da bi Se ta pridelek zboljšal po kakovosti in količini.
Plin v vojnem gospodarstvu — je geslo posebne razstave, ki so jo nemški strokovnjaki priredili na milanskem velestejmu. Razstava, ki vzbuja veliko pozornost, prikazuje zlasti štedljivo uporabo plina v industriji in gospodinjstvu. V zvezi z razstavo je bila prirejena tudi konferenca, na kateri so razpravljali o specialnih vprašanjih plinske stroke s posebnim ozirom na potrebe popolnega izkoriščanja premoga.
Glavnica se zviša pri družbi Societa Metallurgica Italiana v Rimu od 45 na 135, pri družbi Rinascente, ki ima 5 veleblagovnic in 47 podružnic, pa od 54 na 72 milijonov lir.
Prodala oblačilnih in obutvenih predmetov
Vlil. oddelek Vis. komisariata j»* izdal pod št. VIII. No 30/140-1942 z dne 18. aprila naslednjo ok rožnico:
Prijava zalo? klobukov, rokavic in kravat,
nahajajočih se pri proizvajalcih in v konfekcijskih delavnicah, ki ne prodajajo občinstvu.
Proizvajalci in tiste konfekcijske delavnice, ki ne prodajajo občinstvu, so dolžni v smislu okrožnice VIII. Št. 30/134/1042 z dne 4. aprila 1942-XX naznaniti zaloge klobukov, kravat in rokavic in voditi prejemno in oddajno knjigo.
Omenjena podjetja bodo smela začasno svobodno dobavljati samo tistim veletrgovinam, ki ne prodajo naravnost potrošnikom in ki so bile njih navadni odjemalci,
Obrazec za spisek oddanih točk in prošnje za nabav-nice
V z,vezi z okrožnico z dne 24. novembra 1941-XX, VIII. No. 4776/ 113, ki se nanaša na obrazec za prošnje za nabavnice, se prilaga nova vrsta obrazca: »Spisek oddanih točk in prošnja za nabavnice«, ker je nov obrazec popolnejši in vrhutega olajšuje zbiranje statističnih podatkov, ki jih je treba sporočiti Korporacijskemu odboru.
Zato se odreja, da se sprejme' ta obrazec namesto poprejšnjih potem, ko bodo ti pošli. Za razmno-žitev naj poskrbi Pokrajinsko strokovno združenje.
(Glej obrazec na koncu okrožnice.)
Navodila za nabavo klobukov, rokavic in kravat,
ki so jih detajlisti naročili pred 27. marcem 1942-XX. pri dobaviteljih (proizvajalcih in veletrgovcih)
V izpremembo določila pod točko 3. okrožnice Vlil. No. 30/134 z dne 4. aprila 1942-XX: »Oskrba detajlLstov se dovoljuje detajli-stom, ki morajo predložiti inventar svojih zalog klobukov, rokavic in kravat, da smejo pri Trgovinsko industrijski zbornici zaprositi za dovoljenje, da lahko dobe od proizvajalcev in veletrgovcev blago, ki so ga naročili pred dnem 27. marcem t. 1.
Trgovinsko-industrijska zbornica da to dovoljenje tna obrazcu 6, ki ga že ima.
Klobuke, rokavice in kravate, katerih izročitev je na ta način dovoljena, morajo proizvajalci odposlati v roku do 31. maja t. 1. in ne pozneje.
Detajlisti naj pa v odnosni prejemu i knjigi vpišejo prejem po določilih okrožnice VIII. No. 30/135 1942-XX.
TRGO VINSKO-INDUSTRIJSKI ZIIORNICI
v
Spisek oddanih točk in prošnja za nabavnice
Podjetje ...........................        :...............
obhodnim
z obratom-1. rokodelskim v ..................ulica...........
malotrgovinskim oddaja sledeče' točke:
od	izkaznic	za	odrasle .	.	(A)
od	izkaznic	za	dečke in deklice	(B)
odrezki	od	izkaznic	za	otroke ...	(C)
v arabskih	številkah od	izkaznic	za	novoporočence	. .
od	izkaznic	za	novorojenčke	. .
št..
št.
št.
št.
št.
št.
odrezki v rimskih števi
kah
skupaj	.	.	št.
od	osebnih	oblačilnih izkaznic	.	.	št.
od	izkaznic	za	novoporočence	.	.	št.
oi	izkaznic	za	novorojenčke	•	•	št.
odrezki v abecednih črkah
skupaj	.	•	st.
od osebnih	oblačilnih izkaznic	.	.	št.
od izkaznic	za	novoporočence	.	.	št.
od izkaznic	za	novorojence .	•	•	št.
Nakupmice Trgovin-sko-industrijske zbornice ali okraj, glavarstva (mest. pogl.), ki ustrezajo
skupaj .	•	št.
arabskih številkah.....................št.
rimskih številkah......................št.
v abecednih črkah.....................št........
skupaj točk Vsega skupaj oddanih točk
št.
št.
Višle devizno stanie Bolgarske nar. banke
Zaradi teritorialnega povečanja Bolgarske je bila postavljena Bolgarska narodna banka pred nove naloge.
V začetku leta je imela banka za približno 2.4 milijarde levov deviz, ob koncu leta pa za 10.4 milijarde. Zlata podlaga pa je istočasno narasla od 4 na 247 milijonov levov. Devize so se torej povečale za 8.2 milijarde levov. Obtok bankovcev je istočasno na-rastel od 6.5 na 13.4 milijarde levov ali za 7 milijard.
Da bi se zmanjšal obtok bankovcev je banka omejila kredite in izdala deželno posojilo. Omejevanje kreditov je bilo olajšano zaradi velike likvidnosti denarnega trga, ki je bila posledica višjih cen za agrarne proizvode ter manjše delavnosti nekaterih industrijskih in gospodarskih panog. Hranilne vloge v denarnih zavodih so nato narasle.
Deželno posojilo v višini 3.5 mi-
priključena ozemlja — Naredbo Vis. komisarja o določitvi časa za zatemnitev od 21. do 6. ure.
frgovinski registe
Vpisi:
! Valentin čefuta, Dol. Logatec, j Obratni predmet: trgovina z lesom J in kurivom na debelo.
Karol Ham, Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo, uvoz in izvoz lesa.
. Spremembe in dodatki.•
Obrtna banka v Ljubljani v likvidaciji. Vpišejo se likvidatorji: Kokalj Herma, poštna uradnica v p., Gjud Aleksander, brivski mojster, dr. Pavlič Stanislav, tajnik sindikata gostinskih obratov, in Turk Vladimir, kavarnar, vsi v Ljubljani. Tvrdko zastopata kolektivno po dva likvidatorja.
Pinter & Lenard, trgovina z železnino, Ljubljana. Samostojtia pro-kura se je podelila Lenard Lenki, trgovčevi ženi, in Škerlu Stanku, zasebnemu uradniku.
Jos. Erzin, Ljubljana. Obrat in predmet:	Trgovska agentura in
komisijska trgovina. Vpiše se prokurist Erzin Gabrijel ml. v Ljubljani.
Gradbena inženirska in stavbeni,ška pisarna dr. ing. Miroslav Kasal in tov., družba z o. z. v
Ljubljani. Izbriše se poslovodja Slavec Josip, vpiše pa se poslovodja Kobau Danilo, podjetnik v Ljubljani.
Standard, stroji in orodje, družba z o. z., Ljubljana. Zaradi opustitve in prenosa poslov na centralo se izbriše podružnica v Beogradu.
Franc Slamič, družba z o. z., Ljubi,jana-Vič. Vpiše se novo postavljeni poslovodja Slamič Franc ml., trgovec v Ljubljani.
Izbrisi:
Standard oljarne, družba z o. z. v Medvodah — zaradi končane likvidacije.
Iz zadružnega registra
Pri Kmetski posojilnici ljubljanske* okolice se izbriše pooblaščenec Kocjan Janko.
Iz upravnega sveta Vzajemne posojilnice se izbriše zbog smrti Ivan Sušnik, vpiše pa se dr. Lenček Ignacij, univ. docent v Ljubljani.
lijarde levov je bilo znatno prepisano. Da so se državna sredstva povečala, so se nadalje zvišali razni davki, tako dohodnina, davek na vojne dobičke, judovsko premoženje itd. Poleg tega so sie izdali novi triodstotni zakladni zapisi v višini ene milijarde.
Z vsemi temi ukrepi in še nekaterimi drugimi se je Bolgarski narodni banki posrečilo, da se je ohranila vrednost tečaja leva na tujih trgih.
Na kreditnem trgu ni bilo večjih sprememb. Bolgarska narodna banka si še nadalje prizadeva, da prilagodi razvoj na kreditnem trgu potrebam gospodarstva, zlasti pa kmetijske proizvodnje.
Službeni list za Ljubljansko pokrajino
kos 30. z datumom 15. aprila je objavil: Kr. uredbo o ukazih Kraljevine, ki se razširjajo na s kr. ukazoma z dne 3. maja in 18. maja
življenjski stroški v Zagrebu in Beogradu
»Sudost-Echo« poroča o življenjskih stroških za nemškega potnika v Zagrebu in Beogradu. Hotelska soba velja v Zagrebu od 120 do. 220 kun na dan, a se soba zelo težko dobi. Zajtrk velja od 25—30, kosilo s pijačo od 70— 100 kun, večerja ravno toliko. Za manjše dnevne izdatke je treba računati do 100 kun na dan, da velja bivanje v Zagrebu nemškega turista na dan po 450—600 kun. To pa seveda le za naji>otrebnejše izdatke. V Beogradu je življenje nekoliko cenejše. Nemški tednik navaja te cene: hotel 60—120 din na dan, zajtrk, kosilo in večerja 90—130 din, manjši izdatki 50 din, skupno torej za en dan 250—300 din. V pokrajini pa so za eno tretjino nižji ko v Beogradu.
Izvoz slovaškega cementa v Nemčijo
Med predstavniki nemške in slovaške cementne industrije je bil določen kontingent cementa, ki ga bo Slovaška v prvi polovici letošnjega leta izvozila v Nemčijo. Pogodili so se za 2000 vagonov in pride od tega po 750 vagonov za Ostmarko in Češkomoravski protektorat, 500 vagonov pa za Poljski generalni gubernij. V kratkem bo določen kontingent za drugo' polletje, ki bo prej večji kakor pa manjši od prvega.
Gospodarske vesti
Po naredbi Vis. Komisarja se je Kmetijska zbornica v Ljubljani spojila z Združenjem kmetovalcev v Pokrajinsko zvezo delodajalcev.
Družba za elektrotehniko in izdelovanje kotlov v Zagrebu je imela lani 618.319, predlani pa 574.791 kun čistega dobička. — Glavnica družbe znaša 6 milijonov kun.
Kaštel, tvornica fajrma>cevtskih izdelkov v Zagrebu, izkazuje za lansko leto 221.146 kun čistega dobička.
Cene medu so v Zagrebu zaradi slabe letine narasle na 120—150 kun za 1 kg.
Srbska vlada je odredila obvezno pitanje svinj. Vsaka občina mora oddati določeno število pitanih svinj, težkih najmanj 150 kg. — Kmetje, ki rede svinje, bodo smeli pridržati za pitanje svinj potrebno količino koruze.
Komisariat za cene v Beogradu je določil za sadje in povrtnino naslednje maksimalne cene: fižol 12—16 din, krompir 7—8, kislo zelje v glavah 7, naribano 8, korenje 15, pesa 5, čebula 12, česen 20, jabolka 25—40, suhe češplje 42, orehi 55, izluščeni 196 din, vse za 1 kg.
Cena kvasu je v Srbiji maksimirana v trgovini na drobno na 60. v trgovini na debelo pa na 45 din za 1 kg.
Nove cene sladkorja so določene v Beogradu, in sicer velja kilogram sladkorja v sipi 31 din, v kockah pa 33 din. Te cene veljajo v maloprodaji.
Na Bolgarskem bodo smeli po najnovejših odredbah nakupovati neposredno kmetijske pridelke samo trgovci in družbe s pretežno bolgarskim kapitalom. Inozemske družbe s pretežno nebolgarskim kapitalom bodo smele nakupovati kmetijske pridelke le, če so ta posel opravljale že najmanj tri leta. Do 31. decembra 1944. se bodo smela ustanavljati samo trgovska podjetja, ki so čisto bolgarska. Izjema velja le za Dobrudžo.
V Turčiji nameravajo uvesti državni monopol za trgovino s čajem in kavo.
V Romuniji je izšla naredba o
preureditvi industrijskih podjetij, ki uporabljajo nafto kot pogonsko sredstvo, na pogon s premogom. S tem naj se prihrani nafto za vojne potrebe Evrope.
Madžarska je izvozila leta 1939. 10.2 milijona kg jajc, 1. 1940 le 6 5 milijona kg, lani pa 13.2 milijona kg, pa čeprav se je njena lastna potrošnja zaradi pomanjkanja mesa zvišala.
Da se zmanjša pisarniško delo, je odredil nemški delovni minister da se v velikih obratih izplačujejo mezde štirinajstdnevno ali enomesečno in ne več tedensko.
Nemške tvornice sukanca ne bodo več označevale jakost preje in sukanca v angleških merah, temveč v metrih. Do konca letošnjega leta pa je dovoljena poleg metrične označbe še stara označba.
Znano podjetje Steyer-Daimler-
•TnIC,?o A zv-?.al° svo.i° glavnico od 30 na 45 milijonov RM, uprava pa JO more zvišati na 60 milijonov KM.
Da se zagotovi čim več delovnih sil vojni industriji, bosta dve tretjini nemških tovarn za cigarete ustavili svoje obratovanje. Ker pa bodo nehale delati le manjše tovarne in bodo njih proizvodnjo prevzele velike tovarne, bo ostala celotna proizvodnja cigaret skoraj neizpremen j ena.
Denarstvo
Hrvatska banka v Zagrebu, pri
kateri sodeluje italijanski kapital, je dosegla lani 20,4 milijona kun čistega dobička. Vlog na knjižice in tekoče račune je imela za 342.4 milijona kun. Rezerve družbe so izkazane v višini 7.2 milijona kun.
Tudi druga transa hrvatskega državnega posojila v obliki blagajniških zapisov je popolnoma uspela. Posojila je bilo za 133 milijonov več podpisanega, kakor pa je bilo prvotno razpisano. S tem je bilo podpisanih blagajniških zapisov za polne 3 milijarde kun in je s tem vse posojilo pokrito.
-	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in mangete. Pere, suši, munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenhnrgova ul. 3 Telefon St. 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.