Poštnina plaćam t golovtnL Leto LXXIVM št. 994 Cena 40 cent» UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUKVA ULICA S. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase ts Kraljevine Italije te DNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A-, MILANO s sisa, «1-1*. si-Sa, u-aa um L— L, Sa tnosemstvo: 15.20 Lb OONCBSSIONARIA ESCLUSTVA per la pabblidta đl provenienza italiana UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Intensa attivita aerea Combattirnenti ađ ovest đl Derna c intorao a dia — Bombe su Tobruk e la Valletta — Un affonda to U Qnartior Geneftilp delle Fonte Armate eomunica in dala di 21 dicembre U se-guente boUettino dl guerra n. 567: Ad ovest di porna, rioevupata dalle Forac nemiche, contiiua 'a pre^siono oontro le Bostre divisioni. Intomn a Sollurn e Bardia sjf sono svolti romba ti imenti di carattere locale. Reparti aerei tedesohi hanno attaato, nelia notte sul 20 poderose azioni di bom-bardamonto degli ohiettivi militari di Tobruk con evidenti pffetti, nna batteria •©ntraerea e stata distrutta. Altre forma-rioni germaniche, si sono portale, sul porto della Valletta (Malta) bomba rdandolo efficacemente. Un nostro rleognitore ma-rittimo, attaccato da tre «Spitfire» ne ha abhattuto ono, colpito un secondo ed e ri-entrato inoolume. Dne dei nostrl velivoli, di eui era stato eomnnicato U maneato ri-torno nel bollettino n. 565, hanno su cee«-sivamente atterato in n ostra base, dopo aver abbattuto dne eaeeia avversari. Da ulteriori notizie pervennte e con terma t o l'affondamento dell*lncrociatore ne-mico di eni silnramento nel Mediterraneo orientale, da pa rte di nn nostro sommergi-bile ve rine annunciato nel bollettino n. 561. Intenzivno delovanje letalstva Borbe zapadno od Derne ter okrog Soluma in Bardije — Bombe na Tobruk in Val eto — Sovražna topljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 21. decembra naslednje vojno poročilo št. 567: Zapadno od Derne, ki so jo sovražnikove sile spet zasedle, se nadaljuje pritisk proti našim divizijam. Okrog Solluma in Bardije so se razvile borbe lokalnega značaja. Nemške letalske sile so v noči na 20. izvršile učinkovite bombniške akcije z vidnimi uspehi na vojaške objekte v Tobruku. Ena protiletalska baterija je bila uničena. Drugi nemški letalski oddelki so 20. zjutraj učinkovito bombardirali luko La Valletta (Malta). Neko naše mornariško Izvidniško letalo, ki je bilo napadeno od treh »Spitfirerov«, je enega sestrelilo, drugega pa zadelo ter se nato nepoškodovano vrnilo na svoje oporišče. Dve letali, o katerih je bilo v komunikeju št. 565 poročano, da se pogrešata, sta pristali na nekem našem oporišču, potem, ko sta bili sestrelili dve nasprotnikovi lovski letali. Kasneje dospele Informacije potrjajejo potopitev sovražne križarke, o kateri je bilo v komunikeju Št. 561 poročano, da je bila torpedirana od neke naše podmornice v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Neprekinjena zveza z Afriko Rim, 22. dec. s. Akcija nase pomordKe skupine v osrednjem Sredozemlju, o kateri obširno poroča včerajšnje vojno poročilo, se je zaključila z zmagovitim sunkom proti znatni sovražni skupini, ki je po znatnih izgubah prekinila borbo in izginila v noč Dosežen uspeh je dejansko zelo važen, če pomislimo na nalogo italijanske mornarice, ki je ščitila velik konvoj, namenjen v Libijo in je dospela vsa, popolnoma /sa v namembna pristanišča. Sovražni radio, ki zatrjuje nasprotno, laže To pomeni, da so poti Sredozemlja za naše oskrbovan;e odprte, čeprav za ceno naporov in bojnih akcij. Znane so večje oskrbovalne možnosti iz Egipta v Libijo in angleške sile imajo za hrbtom zaledje, s katerim lahko obsežno razpolagajo, toda laž je, da se je sovražni mornarici posrečilo včeraj preti-gati sleherno zvezo med Italijo in afriško obalo. Nemško vojno poročilo Sovražni napadi na srednjem in severnem odseku odbiti z velikimi izgubami za sovražnika Is Hitlerjevega glavnega stana, 21. dec Ifemško vrhovno poveljstvo poroča: Borbe na ssodnjem odseku vzhodne fronte ae nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. Več močnih sovražnih napadov je bilo odbitih. Na odseku neke armade je bilo pri tem uničenih 20 sovražnih tankov. Tudi na obkoljevalni fronti pri Petrogra-dn so bili močni, od tankov podpirani poskusi Izpadov odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Pri tem je bilo 19 sovražnih tankov uničenih. Letalstvo je z velikim uspehom podpiralo operacije ter bombardiralo sovražne kolone čet in prevoznih sredstev, zbirališča čet, baterije In bunkerje. Na severu so bili pri finskem odseku fronte uspešno ovirani sovražni transporti z uničenjem vojnih potrebščin, železniških vlakov in drugib prometnih naprav. Na angleški vzhodni obali je doseglo nemško letalstvo v pretekli noči bombne zadetke v nekem velikem industrijskem podjetju. Izvidniška letala so poškodovala na morju okrog Anglije dve sovražni ladji z bombami. V severni Afriki se nadaljujejo borbe z junaškim nastopom vseh zavezniških sil. Nemško letalstvo je uničilo pri napadih na angleška letališča in zbirališča sovražnih kolon več letal in številne tovorne avtomobile. V času od 13. do 19. decembra je izgubilo sovjetsko letalstvo 81 letal. Od teh je bilo sestreljenih 45 v zračnih bitkah, 30 od protiletalskega topništva, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času smo izgubili na vzhodni fronti 13 lastnih letal. Berlin, 22. dec. s. V komentarju k vojnemu poročilu poudarja DNB med drugim, da nemški oddelki kljub hudemu mrazu nudijo odpor spričo pritiska sovražnika v osrednjem odseku fronte, kjer namerava sovražnik doseči prestižni uspeh Nemško letalstvo je stalno v akciji in bombardira z največjimi uspehi zbirališče čet, motorizirane kolone, letališča, topovske položaje, utrdbe in sovražnikove prometne zveze. Tudi Moskva je bila ponovno bombardirana z največjo silo. d očim so utrdbe in topovski položaj: ter sovražni protiletalski položaji v Sevastopolju še naprej objekt najhujših napadov nemškega letalstva. V severnem odseku cilja letalstvo predvsem na železniške proge in na kolodvore, uničujoč vlake in dolge odseke prog. Na murmanski železnici so bile ponovno uničene številne lokomotive in poškodovani številni konvoji. Ponavljajoči se poizkusi izpada iz Petro-grada se sistematično odbijajo s hudimi in krvavimi izgubam: za sovražnika Obroč, ki obkroža Petrograi, je tako trden kljub najslabšim vremenskim prilikam, da so se izjalovili obupn: poizkusi prodora, ki jih Sovjeti izvajajo že več tednov v tem delu fronte. Močne nemške letalske skupine so napadle tudi industrijski pas in pristanišča v grofiji York. kjer se nahaja Mddlesbo-rough. važno središče proizvodnje jekla s |S plavži ki katerega je smatrati za naj- večjo produkcijsko središče Angležev v tej panogi. V polno zadeta je bila tudi neka velika tovarna in obalna središča, kf so opremljena za transport surovin, s katerimi se zalaga industrija. Huda ruska zima Berlin, 22. dec. s. V komentarjih Hitlerjevega in Gobbelsovega poziva k darovanju volnenih oblačil za borce na vzhodni fronti, opozarja nemški tisk na izreclr.o hudo rusko zimo. še nikoli se ni nemška vojska nahajala pred nalogo, ki zahteva toliko duha požrtvovalnosti kot zda;, piše ^Frankfurter Zeitung«. »Volkischer Beob-achter« poudarja nujnost darovanja. Ne smemo izgubiti časa. Zima je že prišla in sicer izredno ostra zima. O tem vedo naši vojaki, ki se morajo hudo boriti pri 40 stopinjah mraza in v ledenem vetru. Finsko vojno poročilo Helsinki, 22. dec. a Včerajšnje vojno poročilo o operacijah poroča o neizprcmonje-nem položaju na fronti vzhodne FCarelije. Na fronti Zvira in na Karelijski ožini slabotno delovanje sovjetskega topništva in mornarjev. Finsko topništvo je zia&ti na fronti KareJijske ožine streljalo na oiklop-ne položa;e in na baterije SoA*jctov ter prisililo k molku številne brze topove in težko avtomatično orožje. Obletnica smrti . Arnalda Mussolinija Rim, 22. dec. s. E>eseto obletnico smrti Arnalda Mussolinija so svečano proslavili v glavnih mestih vseh pokrajin ob sodelovanju množic srajc in naroda ter vseučili-ške mladine in Gilove mladine. Določeni predstavniki so imeli govore o Arnaldovi »Vesti in dolžnosti«. Forli, 22 dec. s Izredno svečano je ljudstvo Romanije proslavilo lOletnico smrti nepozabnega Arnalda Mussolinija, junaškega novinarja revolucije. MIlan, 22. dec. s. Podtajnik Stranke Mezzosona je včeraj predsedoval s podtajnikom za narodno vzgojo manifestacijam, s katerimi je milanski f asi j počastil 10 letnico smrti Admirala Mussolinija. Milan, 22. dec. s. Včeraj zjutraj ae je podal Podtajnik Stranke Mezzasoma v zvezo borbenih fašijev, kjer se je poklonil pred spomenikom Arnalda Mussolinija in Constanza Ciana. Potem je v svetišču Izkazal čast padlim za revolucijo, kjer je položil šopek cvetja, nakar je obiskal zgodovinsko dvorano 23. marca 1919. Posebne doklade za družine Afriki Rim, 21. dec s. S kraljevim dekretom je bilo včeraj odrejeno, da iobe mesečne doklade družinski člani uradnikov i tali-Isr.ske narodnosti, ki službujejo v Itali lanski Vzhodni Afriki ter družinski člani mmammmm lasibnih podjetij. Izkrcanje Japoncev na Novi Gvineji Ji .>onske čete so se ob sodelovanju mornarice in letalstva polastile cele vrste novih oporišč ter se izkrcale tudi na Novi Gvineji Sajgon, 22. dec. s. Iz več virov ae potrjuje vest. da so se Japo»»<*kp čete izkrcale na Novi Gvineji, ki je izredne strateške važnosti kot prednja sir^ža avstralskega kontinenta. Nova Gvineja ima 390 kvadratnih kilometrov površine. Nizozemci so gospodarji zapadnoga pasu, Angleži pa vzhodnega. Zasedba Nove Gvineje po Japoncih naj bi bil odgovor na avstralsko zasedbo portugalskega otoka Timorja s to razliko, da so Japonci delovali na sovražnem teritoriju, docira so se Avstralci polastili posesti nevtralne države. London Je potrdil zasedbo Mirija po Japoncih, Japonci so se polastili največjega bencinskega skladišča na otoku, ki ga sestavljajo ogromni rezervoarji. Brzina akcije Je bila tolikšna, da so Angleži komaj utegnili uničiti najvažnejšo rafinerijo. Ostale naprave so padle nepoškodovane v Japonske roke. Angleži so Izgubili tudi važna letališča. Tokio, 22. dec. s. Mornariški odsek cesarjevega generalnega Štaba poroča, da so japonske pomorske sile v tesnem sodelovanju z edinicami vojske zavzele več utrjenih položajev Hongkonga In da je okolica trdnjave pod popolno kontrolo Japoncev. šanghaj, 22. dec. s. V Cowleyn so Japonci našli 21 bencinskih rezervoarjev hi 5000 motornih vozil, ki so jih pustili v tem kraju Angleži. Vznemirjenje v Avstraliji Lizbona, 22. dec. s. Po vesteh iz Camber-re so zadnje JapOOBSse operacije n> Filipinih še povečaile vznemirjenje v Avstraliji. Ministrski predsednik Curtin je izjavil, da se država nahaja v mnogo večji nevarnosti kot si mislijo Avstralci. Nujno so bili pozvani prostovoljci k naboru za obe no obrambo spričo strahu pred bližnjim japonskim izkrcanjem. V Portu Darvvnu se dela mrzlično za obrambo spričo neke jaiporcske akcije. Minister za delo se je tja podal in osebno vodi dela. Več pasov je ilo evakuiranih in tu kopljejo celo strelske jarke. Boji na Filipinih Sajgon, 22. dec. s. Agencija Domej obvešča, da so japonski bombniki silno napadli Tarlac, 70 milj severno od Manille, pomorsko oporišče Cavita in letališče Nic-les, k;'er je bila povzročena ogromna škoda na vojaških objektih. Tokio, 22. dec. s. Japonski strmogiavci so potop li neko angleško križarko. Na Filipinih so Japonci bombardirali tri letališča ter uničili 6 velikih bombnikov in 6 lovcev. Japonci so se izkrcali se na drugih krajih Filipinov. Napredovanje se nadaljuje z uspehom. V Singapur so prišli pivi begunci iz Penanga. Letalski spopadi Sanghaj, 22. dec. s. Japonski lovci so se prvič spopadli v Indokini z lovci vrste »Curtis« in >Spitfire«. Nad Kumingom je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal. Kuming leži ob koncu birmanske ceste. Japonske podmornice ob kalifornijski obali Buenos Aires, 22. dec s. Uradno poročijo iz San Francisca, da so japonske podmornice napadle dve ameriški trgovinski ladji v bližim kalifornijske obale. Rim, 22. dec. s. Angleška pol urad na agencija doznava iz VVashingtona. da poročajo iz uradnega vira o veliki sovražni podmornici, ki je v bližini kalifornijske obale nar padla s topovi in torpedi 6000-tonsko ameriško petrolejsko ladjo »Emilio« in jo potopila. Pet članov posadke pogrešajo. Po zadnjih vesteh je bila neka druga petrolejska ladja pris-iljena zaradi na pa u a neke podmornice, da se :e zatekla v neko kalifornijsko pristanišče, kar dokazuje, da \* tem pasu kar mrgoli jeponskih podmornic. Japonci so potopili doslej devet podmornic Tokio, 22. dec. s. Imperialni generalni štab poroča, da je japonska mornarica potopila od pričetka sovražnosti v Pacifiku 9 sovražnih podmornic. Napadene so bifle tudi številne druge podmornice, o katerih usodi se ne ve nič podrobnega. Poročilo dodaje, da je neki japonski rušilec sprejel na krov 32 članov posadke neke potopljene podmornice s 5 oficirji. Poročilo ne pove* kakšne narodne sit i so bile potopljene edini-cc ali gre za angleške ailj za amerrške podmornice. Tokio, 22. dec. s. Japonsko letalo je potopilo neko angleško topni čarko pri otoku Lantao zapadno od Hongkonga. Ameriški obrambni pasovi Stocltholm, 22. dec. s. Po vesteh iz Wa-shingtona je mornariško ministrstvo objavilo, da bodo ustvarjeni v 13 pristaniščih ob vzhodni in zapalni obali Zedinjenih držav »obrambni pasovi«. Zaradi tega ukrepa bo vsa plovka v teh krajih pod nadzorstvom mornarice. Tajsko - japonski pakt dobo 10 let je sklenjena pogodba o najtesnejšem političnem in vojaškem zavezništvu Tokio, 22. dec s. Na posebni konferenci tiska v Gajmušu je bila naznanjena sklenitev zavezniškega pakta med Tajsko in Japonsko. Besedilo pakta je tole: 1. Sklenjena je bila zveza med Japonsko in Tajsko na osnovi medsebojnega spoštovanja neodvisnosti In suverenosti. 2. V primeru konflikta Japonske ali Tajske z eno ali več silami moreta Japonska in Tajska takoj stopiti na stran zaveznika in mu pomagati v vsem in z vapmi sredstvi tako politično, kot gospodarsko in vojaško. S. Podrobnosti glede Izvajanje člena 2. bodo določeni s skupnim sporazumom med pristojnimi japonsko-tajskimi oblastmi. 4. Japonska in Tajska se obvezujeta, da "i primeru skupne vojne ne bosta sklenili premirja ali miru brez popolnega medsebojnega sporazuma, 5. Ta pakt stopi v veljavo z dnem podpisa, V veljavi ostane 10 let in podpisnici se bosta med seboj posvetovali glede obnove, če bo to potrebno, pred potekom pogodbe. Rim, 22. dec. s. Z zavezniško pogodbo, ki sta jo podpisali vladi v Tokiu in v Bang-kongn, se Tajska uradno ln zgodovinsko uvršča med sile Azije, ki sodelujejo pri oblikovanju nove vzhodne Azije. Stališče Tajske, ki se je zvezala z Japonsko v skupnem stremljenju po kontinentalni neodvisnosti, zaključuje več let močnih angleških in ameriških intrig. Anglosevernoameriška diplomacija je doživela v Bangkoku velik poraz. Angleško zlato je bilo v Bangkoku poraženo s tisočletnim duhom Azije, ki je duh vesti Azijcev in patriotizma starega naroda, ki se pojavlja v novi sijajni zgodo-vini. Obveza medsebojnega spoštovanja neodvisnosti in suverenosti dokazuje poštenost tokijske politike in kaže, kako la?ne so bile vesti, ki so jih anglosasi namerno razširjali, da bi zmotili tajski narod. Sklenitev pakta Tajske bo imela močne posledice na Filipinih, v Birmanijl in v vzhodni Indiji. Berlin, 22. dec. s. V komentarju o podpisu pakta v Bangkoku piše berlinski tisk, da predstavlja zavezništvo Japonske in Tajske predvsem velik poraz diplomatske politike Anglije. Država vzhodne Azije, na katero je Anglija desetletja na vse načine pritiskala, se je odločno in zavedno uvrstila k veliki sili, ki hoče izvršiti zgodovinsko nalogo in ustvariti ter zajamčiti nov red na tem kontinentu. Tajska si je, priznavajoč stvarnost, zagotovila resnično neodvisnost ln s tem bodočnost, katero bi jI London gotovo preprečil ustvariti. Kancelar Hitler osebno prevzel vrhovno poveljstvo nemške vojske Hitler zeli izvajati svoj največji osebni vpliv na poveljstvo in operacije vojske ter si ob nem zagotoviti najvažnejie odločitve — Priznanje feldmaršalu v. Brauchitschu Berlin, 22. dec. s. Uradno poročajo, da je Hitler z 19. decembrom 1941 prevzel vrhovno poveljstvo nemške vojske. Poročilu sledi kratek komentar l.cmc ke poluradne agencije, v katerem se omenja predvsem, da je Hitijt prevzel vrhovno poveljstvo oboroženih sil 4. februarja 1938. Tako se je odločil zaradi nevarnosti težk:h komplikacij, ki so se že tedaj kazale in so siilile k združitvi vseh sil naroda v eni roki za pripravo k učinkovitemu upirat u pred sovražnikom, ki se je bolj kot v svetovni vojni pripravljali na tota'tno vojno. Odločitev je bila storjena tudi v polni zavesti, ki jo ima Adotf Hitler o tvojem lastnem visokem poslanstvu in globokem čutu za odgovornost, zaradi katerega morata bki šef države in poveljnik oboroženih soli nujno ista oseba. Potek te vojne je čedalje bolj potrjeval, kako primerna je bila ta odločitev m to je postalo še bolj očitno, ko je vojna z Rusijo zavzela nepredvidene razsežnosti. Obsimost operacijskih bojišč tesen stik operacij z vojnimi, nolttičnmii in gospodarskim' cilji, kakor tudi številčno stanje vojske glede na druge edinice nem skih oboroženih sni. to je letalstva in mornarice, so privedle Hitlerja do tega da izvaja svoj največji osebni vpliv na lovclj-stvo tn na operacije vojske ter si obenem rezervira, da pod vzame vse najvažnejše odločitve. V duhu istih kriterijev, zaradi katerih je Seta 1938 Hitler prevzel poveljstvo oboroženih si) Nemčije, je 19. decembra 1941 prevzel vrhovno poveljstvo vojske ob visoki cenitvi dela, ld ga je oprav?] feld-maršal Brati chrtsch. Proglas vo| Berlin, 22. dec. a Ob priliki prevzema vrhvnega poveljstva vojske je Hitler naslovil na vojake vojske n SS-oddelkov sledeči proglas: Vojaki vojske in SS oddelkovi. Barba sa svobodo našega naroda, da se mm zagotovijo pogoji obstoja aa bodoče in da ae odstrani možnost, da ae na vsakih Z* aH t5 let pod vedno novimi, toda vedno istimi raaioti tidovsko-kapitalistienib interesov ograia s vojno, Je na poti k sto Jemo vam, ki so a nami doslej zvezane, je bila dana sreča, imeti Japonsko kot novega prijatelja in tovariša v orožja. Z bliskovitim uničenjem ameriške mornarice v Pacifiku ter angleških sil v Singapuru ter s zasedbo številnih strateških točk Angležev in Američanov v vzhodni Aziji, kar so vse dosegle Japonske oborožene sile, prehaja sedanja vojna v novo, nam ugodno obdobje. Zaradi tega se nahajamo tudi mi pred odločitvami svetovne važnosti Armade, ki operirajo na vzhodni fronti, ki so dosegle zmage, kakršnih svetovna zgodovina ne beleži, v bojih z najbolj nevarnim med sovražniki, morajo sedaj zaradi nenadno došle zime priti iz faze gibanja v pozicijsko fronto. Vaša naloga Je, da držite in ohranite s enakim navdušenjem, kakor doslej, do prihodnje pomladi, kar ste s vztrajnim Junaštvom in z velikimi Žrtvami v borbah doslej zavzeli. Od novo vzhodne fronte ne pričakujemo nič drugega kot to, kar so storili pred 25 leti nemški vojaki v štirih zimah vojne. Sleherni nemški vojak mora biti vzgled našim zvestim zaveznikom. Krivda Roosevelta za propast Jugoslavije Ugotovitve beograjskega publicista Perica o ameriških intrigah v Beogradu nad, dve uri, je bila organizirana zarota, Beograd, 22. dec. s. V nekem beograjskem nedeljskem listu je objavil publicist Georgij Peric, šef propagandnega ravnateljstva pri ministrskemu svetu, zanimiv članek, ki vsebuje zanimive podrobnosti c Rooseveltovih manevrih in njegovih agentov na večer pred krizo, ki je povedla Jugoslavijo v propast. Ameriški poslanik v Beogradu sir Blisesen Lane in njegov vojaški ataše Luise Fortier sta poveljevala angleški vojaški organizaciji v Jugoslaviji Lane je imel nalogo za delovanje med državniki hi delavskimi množicami, polkovnik Fortier pa je deloval v vojaških krogih. Z generalom Simovičem je imel zveze prekc odvetnika Georgij a Radića, ameriškega državljana srbskega porekla, ki mu je Wa-shington poveril obveščevalno službo v Jugoslaviji. Angleški in ameriški poslanik bila Ceato gosta v Radičevi hiši, kjer je bila skovana zarota proti miru in svobodi Jugoslavije. Dne 22. januarja je dospel \ Beograd posebni odposlanec predsednika Roosevelta. dobro znani polkovnik Dono van, kl je takoj obiskal kneza-namestnika. predsednika in podpredsednika vlade, zunanjega ministra ni mnoge druge ugledne osebnosti režima, skušajoč jih pridobiti za angloamertške načrte. Polkovnik Donovan je bil posebno zadovoljen zaradi svojega sestanka z generalom Simovičem. Na tem sestanka, ki so se ga udeležili nekateri oficirji ta kl Ja trajni zaradi katere je država propadla. Simovič se je obvezal napram Rooseveltovemu odposlancu, pognati Jugoslavijo v vojno proti osi. Odgovorni možje, ki so bili v vladi, se niso pustili vplivati. Kljub Roosevelto-vim čenčam so nadaljevali pot sporazumevanja z velikimi sosedi in 14. februarja so bili doseženi temeljni sporazumi za sodelovanje med silami osi in Jugoslavijo. Kljub temu Zedinjene države niso izgubile nade, da bodo pridobile za svojo stvar ljudi, ki so držali vajete vlade v Beogradu. Obenem si je skušal ameriški poslanik v Beogradu za vsako ceno pridobiti simpatije vodij beograjske opozicije, da bi v Jugoslaviji začel akcijo, ki bi bila ugodna anglosaški diplomaciji. Dne 17. marca so se sefl opozicije izrekli pred knezom namestnikom za vojno. Dva dni po pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu je bil državni udar, ki ga je takoj pozdravil s čestitkami Roosevelt, katerega odgovornost za uničenje Jugoslavije ni mogla biti bolj očitna in jasna. Istočas-časno je državni podtajnik Huli obvestil novinarje o spremembah, ki so se dogodile le v Jugoslaviji in takoj po sestavi svoje vlade se je general Simović obrnil do ameriškega predsednika in ga prosil za nujno pomoč. Ta mu je bila brez nadaljnjega obljubljena. Kako je bila obljuba 6> žana, Je znana \ Stran 2 »SLOVENSKI NARODe.Ponedeljek, 22. decembra 1941-XX. fttev. 294 Nedeljski sport: Le pol sporeda na Kodeijevetn Dvoboj med Mladiko In Hermesom je odpadel, Mladika II je premagala Slavijo 5:2 — Prihodnjo nedeljo velik turnir Ljubljana, 22. decembra Včerajšnjo nedeljo so končno uaši nogometaši popustili m igrišča so ostala prazna kar bo trajalo sedaj bržkone tja do krmca meseca februarja. Vendar povsem b-ez sporta !c nismo oorali. \a.ši tabletenisti. ki ac zaenkrat bore z ist mi težavami .jakor dru[?e športne panoge — pn mmmm tem jim je bilo še zadnje dai navrženo vprašanje, ali je tabletenis sploh sport aJi ne — =o loli večji sipored. Mladika, ki kaže na:več iniciative in je vzgojila neknj prav dobrih igralcev, je za včeraj Trg*n;zirala dvoboj s Hermesom, v katerem Hi imel nastopiti tudi Marinko. Tekmovanje naj bi bilo že dopoldne, za porv-Mne pa so Hladi* karji novabMi Slavja, da bi se pomeril ? n j :hrwim drugim moštvom. Mo'tvo Hermesa pa ni nastopilo in je dopoldanski spored odpadel. Prišli so pa popoldne igralci Sla vi je, za katero bO igrali Kamenček, Blažič in Poženel. Za M'adi-ko T! so nastopili Kocmur, Tršin&r ;n Re cek. Moštvo M!ad;ke je dvoboj odi-čil-. \ svoj\» korist s precej izdatno premočjo. Končni rezultat je bil 5:2. Edino zmago xa Slavijo je priboril Blažč proti TrMinarju. medtem ko je Slaviia drugo točko zabeležila s tem. da je Kocmur par forfait i-repu s:. ki pn nas nekai pomenijo v tableteni su m ho privlačnost preavsem nonc^Tii stop Marinka. V7 coboto bo tekmovanje moštev in bodo vsi klubi postavili vsaj po eno moštvo. V nedeljo bo sledilo tekmova n:e noedincev in dvr.-iic Prireditev bo vsekakor zanimiva n b >rba o^tra. saj «c mo": mod nagimi najboljšimi klubi precej i žena-c i-ne. Venezia |e prevzela vodstvo Tekma v Trstu med Triestino In Rcmo je ostala neodločena Ljubljana, 22. decembra Včeraj^n'e deveto kolo so prijatelji italijanskega nogometa pričakovali z zanimanjem, ker se je zde^o. -da bo tekma - Trstu med domačo Triestfino in letos zredno močno Romo odločila, komu bo vsaj za nekai term:nov pripadlo bo'j še mesto v tabeli, če že ne vodstvo. Toda prišlo je drugače Triestina, ki je mc/ra'a nastopiti brez svojega preteklo nedeljo v tekmi z Genovo nesrečne poškodovanega odličnega napadalca Cergo'ija, je morala prepustiti zastopnikom Rima eno točko. Tekma se je končala brez go'a Medtem pa ;e doslej ie nepremazana Venezia slavila v Benetkah zm.igo nad Milanom in se je tako s točko več povzpela v vodstvo. Od drugih včerajšnjih izidov je podčrtati še poraz Fiorenli-ne na domačem icn:ču po Ata'anti, ki je že preteklo nedc'jo pos^crbe'a za presenečenje, ko je v Mi'anu porazila Mi'ano. Tuci uspeh Modene je priznan ia vreden. Visoka poraza sta doživela Napol: in Polo-gna, to celo s številkam:, ki so Hile doklej v prvenstvenem tekmovanju redke. Podrobno so včerajšnje tekme v divizji A dale naslednje rezultate: v Li\'Ornu: Li,morno—Modena 2:2 (1:2), v Milanu: Ambrosiana—Xapoli 5:1 (1:0). v Rimu: Lazio—Bologna 5:1 (1:0). r Genovi; Uguria—Juventus 2:1 (0:1), v Torinu: Torino—Genova 1:1 (0:1), v Trstu: Triestina—Roma 0:0 (0:0) v Benetkah: Venezia—Milano 2:0 (1:0), v Firenci: Atalanta—Fiorentina 1:0 (0:0). V vodstvu je Venezia s 13 tov kami. s*e-dita Triestina in Roma z 12, Liguria 11, Ambrosiana, Lazio, Fiorentina, Torino 10, Atalanta, Juventus, Genova 9, Livorno 8, Milano 6, Bologna Moden a in Napoli 5. V diviziji B sta oba vodeča kluba Vi-cenza in Fanfulla zmagala na tujih tleh 'Ti še v naprej vodka. Pridružil se jima je se Bari. Izmed ostalih rezultatov prečeneča delen neuspeh Padove, ki je morala doma prepustiti Brescii eno točko. Rezultati tekem so naslednji: v Pratu: V icenza—P rat o 2:0. v Bariju: Bifri—idinese 2:0, v Savoni: Savona—Fiu-mana 3:2, v Alcssandriji: Aless^ndria—Luc-chese 4:1, v Bustu Arsiziju: Pro Patriz— \ovara 0:0, v Pescari: Pescara—Siena 1:0, v PaJo\-i: Padova—Brescia 0:0, v Reggiji Emiliji: Fanfulla—Reggiana 2:0, v Speziji: Spezia—Pisa 2:0. Klasifikacija po včeraj šnj:-h tekmah: Vi-cenza, Fanfulla, Bari 14, Ali Minil ji i 13, No vara, Padova 12, Pescara. Brosckt 11, Udinese 9, Spezia. Savona 8, Reirnna, Pra-to /, Pro Patria, Siena, Pisa 5, laimoma 3, Lucchese 0. V nekaj vrstah Preteklo nedeljo so imeli v ZagreVu športni spored v korist zimske pomoči. Med drugim je bil prirejen tudi nogometni turnir štirih najboljših zagrebških moštev. V prvi tekmi sta se srečala Hašk in Concordia. Končala se je tekma v regularnem času 1:1 (1:0). Zmagovalca je odločil žreb. V naslednji tekmi je Gradjanski porazil železničarja 7:0 (3:0). Odločilno tekmo sta nato igrala Gra Ijanski in Concordia. Tud; ta tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:2). Odločiti je moral žreb, ki je že drugič bil naklonjen Concordiji. Na nemškem juniorskem drsalnem prvenstvu je zmagal Dunajčan Zegler pred Stei-nom iz Niirnberga in Schill:ngon iz Berlina. Tekmovanju je prisostvovalo 4000 ljudi. Na Dunaju je bil mednarodni sabljaški dvoboj med Madžarsko in Nemčijo. V borbah žensk so zmagale Nemke 9:3. V flo-retu so bili boljši Madžari 10:6. Tudi v spopadu sabljačev so zmagal Madžar; 11:5. V Stockholmu je gostovala nemška boksarska reprezentanca in nastopila proti švedskim izbrancem. Zmagali so šveli 10:6. Mednarodna drsalna zveza je priznala novi svetovni rekord v drsanju na 10.000 m, ki ga je Charles Mathiesen popravil od 17:14.4 na 17:01.5. Prejšnji rekoid je postavil Balangrund. Po nedeljskih tekmah vod; v švicarskem nogometnem prvenstvu Grench^n. Toda z enakim številom točk so v vodstvu tudi Se trije drugi klubi: Young Fe!lo\vs. Lugano in Servette. Curih, ki je neknj časa vodil, je sedaj že na sedmem meslu. Zadnje mesto pripada Nordstemu. Pravo bogastvo v eni knjigi Ljubljana. 23. decemnra. Kakor lani, je tudi letos izdal >Slovcnei_« poseben koledar, ki je v njem zbrano bogastvo z vseh področij našega uveljavljanja. Koledar, ki je opremljen zelo okusno in prav tako spretno urejen, ob6ega pa 287 strani, objavlja poleg velikega števila raznih pripovednih spisov razprave s področij gospodarstva, kultur?, kmetijstva, cerkve in zlasti zakonskega prava, zemlje-pisja. zvezdeznanstva, zdravilstva, socialnega zavarovanja, fotografije, davščin, človečke prehrane, denarništva in živalstva, poleg tega pa še celo vrsto drobnih, toda za vsakdanje življen'e zelo koristnih nasvetov. V letošnjem »Slovenčevem koledarju« zaslužijo posebno pozornost slovenske jaslice, delo akademskega kipar'a Franceta Goršeta, ki so mu dodane kot posebna barvna priloga. Jaslice z vsemi potrebnimi figurami so tiskane na debelem kartonu, tako da jih vsakdo lahko izreže in jih, ko jih je po danem navodilu opremil, postavi v mah Prav takšno pozornost zasluži tudi priloga na pravem umetniškem papirju s sliko »Zužemberške Marije?, ki jo je prsno-vil akademski slikar Miha Maleš. Ta lepa umetnina bo v marsikaterem slovenskem domu ostala kot trajen okras. Podrobno ocenjevati bogastvo letošnjega i Slovenčevega koledarja« ni mogoče, ker je preveliko, če omenimo vsa; glavne sc-trudnike Leopolda Staneka, F. Jesenovca, Draga Potočnika, Franceta Vodnika, Jožeta Dularja, Frana Kiemžarja, dr. Ivana Ahčin, Leo Faturjevo, dr. Alojzija Odra prof. Silva Breskvarja, dr. Tineta Debeljaka, dr. Joto Lovrenčiča, Janeza Kalana, Janka Hafnerja, ing. A. Sivica, Rudolfa -Smersuja, prof. Fr. Bajda, ing. L. Slugo in Jana Plestenjaka, smo a tem povedali dovolj, saj so naši širši javnosti vsi znani kot odlični predstavniki svojih strok oziroma leposlovja. »Slovencev koledar« za prihodnje leto je izšel kot posebna knjiga znane »Slovenče-ve knjižnice«, ki je v njej doslej izšlo Že več zanimivih del, med drugimi Jalnov »Trop brez zvoncev«, »Pravljice« Božene Nemcove, Bjornsonov »Anže«, Evestadov »Mož, ki je oropal mesto«, Claesov *Pokoj-ni župnik Kampers« in druga. Na Dolenjskem snega za smuko dovolj Dočim v Ljubljani snega sploh nimamo, pokriva dolenjske hribe okrog 25 cm debela snežna odeja Ljubljana. 22. decembra. Prvo leto po otvoritvi prvega planinskega doma na Dolenjskem na Polževem nad Višnjo goro je bilo tako. kakor letos Takrat je ostala vsa Gorenjska z ljubljansko kotlino vred brez snega, na Dolenjskem *e je pa zapadlo toliko, da ga je bilo tudi za razvajene smučarje dovolj. In tisto leto sc se Gorenjci jezili češ. da znajo Dolenjci coprati,, Gorenjce pa da je usoda kaznovala ker so trdili, da Dolenjska za zimski sport sploh ni prikladna, saj nikoli nima snega, ki bi bh kaj prida za smuko. Turio letos je približno tako. samo da je dobila Dolenjska letos sneg že za božične praznike, dočim je zapadel tisto leto po otvoritvi doma na Polževem 5ele sredi januarja. Ljubljančani bodo najbrž majali z glavami,, češ. ta je pa bosa. da bi bilo zdaj na Dolenjskem za smuko dovolj snega, ko ga v ljubljanski kotlini niti toliko ni. da bi pobelil travo kakor dobra slana V*čera; z-'utraj smo videli v dolenjskem vlaku m*kaj smučarjev in smučark, ki so se pa tudi vprašujoče spogledovali, ker sami niso verjeli da bo kaj • smuko. Se bolj začudene so jih pa gledali potniki hi nihče ni hote. verjeti, da so namazali smuči za smuko Mislili so. da jib Imajo s seboj kar take zaradi lepšega. Toda že onstran Škofljice se prikaže prvi sneg, v Šmarju je pa zem lja že pokrita z njim tako. da kopnega skoraj ae vidiš. Od Šmarja je pa snee.* vedno več in hribi okrog Višnje gore imajo Se okrog 25 cm debelo snežno odejo Gozdovi so kakor sredi zime. Vse je pokri- to s snegom, šibkejša drevesa so upognje na pod njegovo težo do tal in ponekod go je nanesla buria v zamete do 1 m visoko Včeraj dopoldne je bil sneg za smuke po dolenjskih hribih zelo ugoden Bil '« naravnost idealen pršič. le da podlage &< nima prave, ker je zapadel, ko je bil prv letošnii sneg že skopnel in ko tudi zemlja še ni bila dobro zmrznjena Toda za prve smuko so smučarji zadovoljni tudi s takim snežnimi razmerami kakor smo jih Imel včeraj. Zjutraj je bilo precej mrzlo In sneg je ostal dopoldne "uh. popoldne je pa mra7 nekoliko popustil, da je postal sneg težji in je bilo treba smuči dobro namazati Se veda so bili zelo redki, ki so že včeraj mazali smuči in se razsihnli po zasneženi dolenjskih hribih. Pretežna večina ljuub Ijanskih smučarjev namreč ni vedela, da je zapadlo na Dolenjskem toliko snega, da gf za smuko zadostuje Zato sc ostali doma Obeta se jim pa dovolj zimske rnriosti če7 božične praznike, ker kaže. da bo ostaU vreme stanovitno. Doleniski je prinesla sne°r burja, ki sme jo nekoliko čutili zadnje dni tudi v Ljubljani Čudno je pa. da se je sneg ustavil približno na gričih pri Šmarju. V petek, kc so se ljudje pedali s prvim popoldanskim vlakom na Dolenisko. so se začudili snežin kam. ki :"ih je zanašala buria v dolino preko Šmarja. V Šmarju in naprej po Dolenjskem je pa medlo in pihala je ostra burja. Snežiti je pa nehalo že popoldne Mnog' bolj kakor po dolinah je snežilo po hribih kjer so nastali tudi precej visoki zameti. Veseli program v znamenju paragrafa Božični program .»Veselega teatra44 je zelo pester in zanimiv Ljubljana, 21. decembra Zdaj že kar popularnemu ljubljanskemu Veselemu teatru« nikakor ne zmanjka snovi. Program, ki ga je označil z zaporedno številko 12, je samo iznova potrdil, da med Slovenci zmisel za zdrav dovtip še n: čisto izumrl, čeravno so kronisti, ko smo prezgodaj pokopali Frilolina žolno — gospoda Milčinskega — zapisali, da je z njim prav za prav umrl slovenski smeh Božo Podkrajšek s svojimi ljudmi je naš že smrti zap sani smeh nekako zbudil od mrtvih in nam privabil vsaj skron«3n smeh in obraz. Ce hočemo program »Veselega teatra« št. 12, ki se začenja v znamenju al imen taci j skega §-a, postaviti pod mikroskopsko lečo, ki resnice nikoli ne zataji, moramo povedati, da so bili od vseh točk ali poglavij tega programa najboljši in najpre-pričevalnejši »čebelarjev! speminic »AlimentU so gledalce nasmejali, vendar pa jih niso prepričali. Igralsko so bili podani izvrstno, vsebinsko pa so bili nekako prisiljeni, preveč nevsakdanji in premalo verjetni, premaao podobni resničnim veselim žaloigram. ki jih doživljajo šolniki pri vseh al imen taci ji?kih razpravah. Prav zaradi te svoje nevsakdaaijosti in neprepri-čevalnosti n so dosegli ploska, ki bi ga sicer po igralski dovršnosti zaslužili. »Akrobata« sta poglavje zase. S svojo dovršenostjo in skladnostjo sta iznenadila, polno priznanje pa so jima z navdušenim ploskanjem dali gledalci sami. »Radio pevka« je vse nasmejala iz srca. Bila je prav dobra, kakor tudi njen zamorski igralec. Točka 3 a — bila je izven programa in dana menda za nameček — bi lahko dobila naslov »Nezvesti mož«. Je zgodba iz našega vsakdanjega življenja. Vse mogoče razloge iščemo, da svojim ženam utajimo nezvestobo ali pa prikrijerno posedanje po gostilnah. Podkrajšek je bil v tej točki izvrsten, zaostajala pa nista niti žena niti natakar. »će'jelsrjevi spomini« so bili, kakor smo že omen.li, odlični. Igralsko so bili podani popolno, scensko pa so bili delno šibki. Kulise, ki kažejo bohotno poletje, niso v skla- du s pesmijo jetičnega kmečkega fanta, ki pozimi hrepeni po pomladi, pa ga neznan glas tolaži, da ga bodo dejali v črno žemljico, ko se bo pomlad spet oglasila, so nekako porazile sicer pravičen uspeh. Pisec besedila za »čebelarjeve spomine« menda premalo pozna končnice slovenskih panjev. Ne bi jih poznal bolje, bi te laj, ko hudir brusi ženi jeziček, rajši napisal tisto resnično z naših starih panjev: Kmetic je boga premolil, da hudirju bi dovolil, naj se z ženo poizkusi . .. in jeziček ji obrusi ... Ko opravil je hudir, je zavladal božji mir. če bi bog uslišal danes pregoreče prošnje naše, potlej ta in oni Janez rad bi dal za pete maše. Le nesrečni bi hudir malokdaj užival mir. in bi z njo zanesljivo dosegel še večji uspeh. »Božična« je bila prav dobra in je prepričala, če bi ostalo samo pri obdarovanju revne družine, bi bila sredi smeha prav potreben opomin nam vsem, da se moramo za božič spomniti tudi bednih mater v naših predmestjih in se odreči vsaj litru vina njim v korist. Pri ponovitvah programa bi brez škode izostale zaključne pripombe policaja, dimnikarja in peka, ker bo s tem ta točka dosti pridobila. V splošnem je bil novi večer Veselega teatra prav prijeten in zasluži, da si ga ljudje ogledajo, želeti bi bilo le, da je še-petalec manj glasen. R-y Visoki Komisar Bettina in rdeči klobuk Bettina je štela na gumbih svo;'ega plašča: Storim — ne storim — storim, že ji je bilo skoraj odleglo, ko je prišla pri štetju na >ne storim«, toda potem je pa naenkrat opazila, da spodnjega gumba na plašču ni bilo. Če bi pa ne bil manjkal, bi se bilo ugibanje izteklo s >storim«. Bettina je sklenila prepustila vse naključju. — če bo rdeči klobuk danes popoldne, ko se bom vračala iz pisarne, še v izložbi, ga kupim. Seveda je bila to blaznost, saj ni imela niti najmanjše pravice kupiti si tako drag klobuk in povrhu še tak šemast klobuk, podoben sračjemu gnezdu, ki ;e bil pa prav zaradi tega nekaj čisto posebnega, nekaj takega, česar še nikoli ni imela. Bettina je spadala v tisto armado tisočerih mladih deklet, ki gredo zjutraj ob osmih v urad. ki prineso zadn;'ega v mesecu domov skromno plačico. od katere je že vnapiej vsak vinar točno odrejen, kam pojde, in ki čakajo na veliko srečo Kaj ;e prav za prav ta velika sreča, to je različno, pogosto je že velika sreča, če se dobi nepričakovano prost dan ali kaj podobnega, večinoma je pa velika sreča v tem. da čaka v soboto zvečer pred pisarno čeden fant, s katerim gre potem dekle v kino ali na izprehod, če je vreme lepo. čedni fantje so se v Bettlninem življenju že večkrat menjavali: zadnja dva ledna je bil pa Robert n;en izvoljenec Tega Roberta ni bilo mogoče opisati, on je bil v njenih očeh popoln: samo da je bil res čeden, imel je tudi zelo dobro službo, bil je resen in podeten, hrepenel ie po ženi in ■ domu. In neka- dni prei je dejal naenkrat: t — TI s* sJjajnc dekJe Betttna. samo nekaj ml na tebi n1 všeč: Preskromna si. malo bolj bi pa že morala mislit! tudi la-se, tu pa tam bi si morala kaj kupiti itd. In res je imela zvečer na glavi svoj oguljeni rjavi klobuk in kar sram jo je bilo, ko je prišla mimo elegantno oblečena dama — in tedaj ji je šinila v glavo misel na rdeči klobuk. Robert bi debelo pogledal, če bi prišla zvečer z novim klobukom in bilo je pač vseeno, če je bil sam po sebi mnogo predrag. Bettina je napravila tisti dan cel kup napak, ko je pisala na stroj, kar se ji sicer nikoli ni pripetilo, toda bila je tako zelo vesela, bilo jI je tako prijetno, kakor da bi bila sama popila steklenico šampanjca. Edina katastrofa, ki bi se bila lahko pripetila, je bilo seveda to, da bi mogel biti rdeči klobuk do popoldne že prodan, toda Bettina se je zanašala na svoio srečno zvezdo. Bettina je pisala zadn'e pismo. Njeni prsti so plesali po tipkah in Bettina je tiho prepevala veselo popevko. 6e deset minut pa bo konec uradnih ur, potem pa Se deset minut in rdeči klobuček, podoben obrnjenemu ptičjemu gnezdu, bo romal s stojala na njene zlate kodre Seveda se je pa zgodilo čisto drugače. LTsoda !ma pač vedno skrita presenečenja, ki z njimi noben človek ne more raČunitL In tako presenečenle je bil to pot pisarniški sluga Willy. To se pravi tisto, kar je bila usoda pustila od njega, ka'ti drgetajoče, mrtvaško blede človeške cule, ki ae je bila tako nepričakovano priplazila k njeni pisalni mizi, ni bilo mogoče označiti za pisarniškega slugo Wlllyja. — Za božjo vol?o kaj se je pa zgodilo, fant? Kakšen pa si? Evo, sedi vendar! Bettina mu je primaknila stol, toda Wil!y je Se vedno samo majal z glav©! — NIČ ne pomaga, nobenega smisla mm* ma več' življenje si hočem končati? — Povef vendar. Willy, kaj me je srodilo — Denar sem izgubil, bankovec za petdeset mark! Na pošto bi ga bil moral cd- • dati, pa sem ga izgubil. 6e enkrat sta skupaj preiskala vse žepe, toda zaman. Bettina je poznala Willyja in dobro je vedela, da je bil vseskozi pošten, vedela je, da izroči sproti vsak vinar svoji materi. Poznala je pa tudi svojega šefa, ki v takih primerih nI poznal šale. — Odpuščen bom! — je dejal Willy s strtim glasom. Bettina je ugovarjala, toaa vedela je, da ima fant prav. — Ali bi mi mogli pomagati, gospodična Bettina? Saj vendar moram nekje dobiti ta denar, moja mati ga nima, z materjo imava še dolgove pri gospodinji. Ali, moj bog, vi mi ga seveda tudi ne morete dati. Fantov glas je bil tako obupan, da je Bettina nenadoma vstala. Stopila je k svoji omari in vzela iz n'e ročno torbico. — Šema,sem, Willy, toda tu imaš denar! — Saj vam ga vrnem, gospodična Bettina, vsak mesec eno marko — v 50 mesečin bo ves dolg poravnan. Bettino je zabolelo srce — Čez 50 mere-cev bo rdeči klobuk za njo brez pomena. Bila je bleda Bettina, ki si je pred ogledalom popravila svoj oguljeni rjavi klobuk in nekaj trmoglavosti je bilo v njenih očeh, ko jo je Robert pozdravil Bil ;e posebro prijazen in nežen in zdelo se Je, da oguljenega klobuka sploh ne vidi. Bettino je ^.a vlekla nepremagl-iva sila k modni trgovini. Hotela je Izpiti čašo pelina do dna. Pred blestecb Izložbo sta se nstavila Tam je viselo ptičje gnezdo, drzno in dražeče na stativu: zdel se te se bolj zapeljiv, še bol- romantičen Tudi Robert ga je nepremično gledal. — Glej, rdeči klobuk, — Je dejal in Bn-tlna je lahno zadrhtela Kar je dejal Robert: — Bettina. dušica zdi se ml. da M te zapustil in da M se ne vrnil več k tebi. če bi te videl s takim zmaftllom na glavi. Hvala bogu da lina moja bodoča Sena boljši Prodezze đi „nartigiani" A Begunje La sera dol giomo 18. tre uomini masohcTati M presentavano neil'abi-tazione di Lado Meden di 31 amr, comi-merciante, e g\\ s»paravano cc*ntro 9 coLpi di rivoiltella chc ferivano gravemente -I Meden aile braccia e M. d-icicttcnne Janko Prczelič, che si trovava per ca&o con lui, airadmne. Dopo aver rubato den saldi i banditi si a.! Ion tan a rano. Qucsta t un al-tro atto di banditismo che gle silovcni devona ai Ioro connazionaiLi partigiaud. La mat ti na del giorna 17, un mdivkiuo che vestiva Pimifarme dei rx>rtajlettere si presentava nelFabitazkme di Gicvarmi Sle-gcli d'anni 31. in via Gasilska 5. Apoena vercata la sordia csfcraeva una rivoltelLa sparandala con tro !o S^cgeli. La modre di questo. d*anni di altre 60, oarreva in dife-sa dol f:£l;o mentre i delinquente sparava contro le duc inermi vitthne 5 colpi. La po vera madre ven iva ucisa ma 1 suo sa-erificio non serviva a sel vare v\ figlio che cadeva pure gravemente ferito dai m-onot-tili assas&dni. Delo »partizanov" Ljubljana, 21. decembra V Begunjah so se dne 18. decembra zvečer pojavili v hiši 31-letnega trgovca Lo-da Medena trije maskirani možje ter prot njemu izstrelili devet revolverskih strelov Medena So hudo ranili na rokah, na spodnjem delu telesa pa je bil nevarno zadet tudi 13-letni Tanko Prezelič. ki je bil slučajno pri Medenu Ko so odvzeli denar so se banditi oddaljili Za to novo banditsko dejanje se moramo Slovenci zahvaliti svojim rojakom parti zanom. teden v Zagreba zaključen Zagreb, 19. decembra Teden nemškega kulturnega filma v Zagrebu je bil v ponedeljek zvečer za k! ju cen s prikazovanjem dokumentarfčnega V, poedlnih prizorov sestavljenega filma »Bo proti boljševizmu c. Prizori o junaštvu nemških vojakov na ruskem bojišču so napra ,jubijana. t>1. decembra Visoki Komisar Eksc. Grazioli je V spremstvu kr. atašeja za tisk dr. Jonninna in majorja Pelafrhia včeraj ob 17. prispel v Jakopičev paviljon v tivolskem parku, kjer je obiskal umetnostno razstavo treh slovenskih umetnikov. Pri vhodu v paviljon je Eksc. Graziolija sprejel in pozdravil predsednik Narodne tralerlie dr. Wlntllsoher r. razstavi j itlci Jak ceni. Debeniakom in Miheličem. Eksc. Grazioli je obsol vse dvorane ter si ogledal serim razstavljenih del (pokrajine, tiho-fcitjn in ri*he) Pred odhodom je Eksc. Visoki Komisar izrazil razstavi |alcem svoje najSIvahne.Hie in toplo zadovoljstvo mi n ii 11 mi 'j " —r -v t*wv?-tffi'w«ia vili globok vtis na gledalce, med katerimi so bili tudi ugledni predstavniki javnosti Za uvod je spregovoril šef hrvatske propagande dr Rieger o ppmenu vojne proti boljševizmu Spomnil se je žrtev padlih na bojišču za Evropo Med predstavo je Igrala vojaška godba pod vodstvom znanega dirigenta Lovra Matačiča, ki je bil nedavno imenovan za šefa hrvatske vojaške godbe. Predzadnji večer nemškega kulturnega tedna v Zagrebu je bil pa izpolnjen s prikazovanjem hrvatskega filma ^Zemlja poje«. Predstavi je prisostvoval tudi slovaški poslanik v Zagrebu dr. Zieker. ki je izpre-govoril za uvod nekaj besed. Po zaključku tedna nemškega kulturnega filma, ki je vzbudil v javnosti veliko pozornost, so poslali vse nemške kulturne filme v druga hrvatska mesta, kjer jih bodo prikazovali na rednem sporedu. Iz Hrva e — Znatna omejitev avtomobilskega prometa. Hrvatski uradni list objavlja, da bo iz razlogov štedenja znatno omejeno število osebnih avtomobilov v prometu. Ministrstva imajo lahko samo po dva osebna avtomobila, isto velja za občinske uprave v večjih mestih. Gospodarska podjetja, ki zaposlujejo od 25 do 250 delavcev in nameščencev Imajo pravico do enega osebnega avtomobila. Večja gospodarska podjetja pa do d\*eh. Vsi drugi osebni avtomobili bodo plombirani In lastnikom bodo prometne knjižice odvzete. Osebni avtomobili smejo v bodoče voziti največ s hitrostjo 50 km na uro. Na vsakih 5000 prebivalcev je dovoljen zdaj po en taksi. Stabilni motorji ki porabijo mesečno nad 2000 kg surovega olja, morajo biti v petih mesecih predelani na oglje. Obenem je bila prepovedana prodaja nafte in njenih destilatov, dalje bitumna, kurilnega olja, olja za mazanje in parafina. Ti proizvodi se smejo odslej prodajati samo državi in Pri v. petrolejski družbi Paklina. — Helij na Hrvatskem. Dragoceni plin helij so baje odkrili v manjših količinah v topli radioaktivni vodi v Siraču blizu Daruvara. Plin so poslali v Nemčijo v analizo. Tam so ugotovili, da so v njem sledovi helija. Topla radioaktivna voda v Siraču se uporablja zdaj v druge svrhe. V nji namakajo lan, iz katerega nastajajo tako tanka vlakna, da jih lahko napeljejo kakor me-riški bombaž. — Likvidacija jiig-oslovensklh bank v Zagrebu. V Zagrebu se je pričela konferenca o likvidaciji premoženja bivše jugosloven-ske Narodne banke in drugih jugosloven-skih denarnih zavodov — Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke in Priv. agrarne banke. Hrvatsko zastopstvo vodi sekcijski šef dr. Hondl, nemško ministeri-jalni dirigent dr. Riehle iz državnega gospodarskega ministrstva, italijansko pa comm. Ambrogio. — Novi hrvatski poslanik na Slovaškem* Te dni je prispel v Bratislavo novi hrvatski poslanik na Slovaškem dr. Josip Ber-kovič. V kratkem bo sprejet pri prezidentu republike, da mu izroči poverilne listine. — Gradbena delaATiost na Hrvatskem pojema. Lz Zagreba poročajo, da je začela gradbena delavnost tam pojemati. Po podatkih državnega socialno - ekonomskega zavoda je b:lo izdanih v juliju v Zagrebu samo 30 stavbnih dovoljenj, v avgustu 36, septembru pa 21. Vrednost novih stavb je pa padla od 22 milijonov kun v juliju na 20 milijonov v avgustu in na 10.5 milijonov v septembru. Iz tega je razvidno, da zidajo zdaj ljudje bolj manjše hiše. V treh mesecih je bilo izdanih samo 9 stavbnih dovoljenj za večna 1 stropne hiše, 39 pa za enonadstropne in pritlične. Gradbeni material se je namreč zelo podražil in se tudi težko dobi. e tudi v tehničnem oogledu dovršena. Ljubitelji keranvke si bodo razstavljena dela ogledali. Naša lepa, domača keramika je pač najlepše darilo, ki ga danes lahko damo svojim dragim. Štev. 2Q4 »SLOVENSKI NAROD«,Faneđerjek, 22. decembra 1941-XX. Itml Vseeno je bila včeraj zlata nedelja Proti pričakovanju so bile včeraj nekatere trgovine odprte Ljubljana, 21. decembra. Na zlato nedeljo je bil vselej višek božične konjunkture. Kakor marsikomu nam je v soboto zdelo razumljivo samo po sebi, da letos ne bo zlate nedelje. Tako smo brez posebnih bolečin črtali iz koledarja zlato nedeljo — toda po krivici. Tudi včeraj je Se ostalo nekaj leska nekdanjih zlatih nedelj. Ne le. da so bile vse izložbe bo/ične. v znameni u božičnih simbolov — ne pa rudi božičnih cen kakor včasih —. urejene s posebno skrbjo, so bile odprte tudi nekatere treovine Ni jih bilo sicer mnogo, vendar ste včeraj lahko kupili vse. če ste že hoteli kupovati. Seveda kupcev ni bilo mnn»n Ze zato ne. ker niso pričakovali. ^ ' ^r^nvirte odprte. Včasih so na zlato nedeljo kupovali v ljubljanskih trgovinah S*eviin: dezelani Ne moremo reči da zdaj nimajo denarja Kupovali bi še mnogo bolj kakor prednje čase ko bi bil sam denar dovolj To se knže zlasti 70 tem. da rad' kupu*ein blago, ki ni naprodaj na nakaznice Mehčani so se pa nekoliko preusmerili Zda1 raje kupujejo na dežel? kakor rloma odkar so se zopet navadili nrenaSatj n^hrVnike Mtsos^ preživljajo vse nprioije po vrsti v raapcfaSenJl] rlgte nedelje Ulice so bfle ^-reraj živahnejše kakor navadno ob nedeljah, kar nas je tudi nekoliko opozarjalo na zlato nedeljo. Čeprav ljudje ne kupujejo toliko za božič, se vsaj nočejo odpovedati ogledu blaga po izložbah in tako so ga včeraj ocenjevali po vsem mestu v trumah Razživeli so se pa rudi po »zabaviščih«; med naša nedeljska zabavišča je treba prištevati tudi ožjo okolico kostanjarskih stojnic in »avtomatične« bifeje, kjer ljudje ne uživajo le dobrot tega sveta, temveč se tudi greiejo Tudi v kinematografih je bilo včeraj tesno hud naval je bil v »Veselem teatru«, pač zaradi novega sporeda, in razprodan' sta bili rudi gledališči pri vseh pred?*".vah. Ve= dan ie bilo živahno rudi na Kongresnem trgu na sejmu božičnih drevesc. Do sobote so bila tako draga da se marsikdo ni upal nit: približati. Zdaj so rene maksimirane In kupčija je zlvahnel-ša Vendar le bilo doslej prodanih mnogo manj drevesc kakor so si prodajalci obetali Pričakovali so. da bo letos posebno živahna kupčka, ker 1e mani blaga ter da si bodo lahko kal nriračunali še po-^ebel za božič>veo Nekateri so revni med nj'mj In zaslužek 1im le treba DTrvofPtti zato pa rudi upamo, da bodo blago lahko razprodali saj bo zdaj dovolj kupcev, ker ^o maksimirane cene. Najvišje cejne na fjablianskem živilskem tega veljavne od ponedeljka 22. t. m. do nadaljnjega Ljubljana. 22. decembra. Po dogovoru z zastoj, ni ca m i m zastopniki konzumentom-, prdeSovaicev in prodajal cev je mestni trzni urad spet Visokemu K.O-misariatu predloži najvišje cene za tržn blago v Ljubi iam ter jih ta odobril. Z odlokom VII1-2 št. 1564-1 Visokega Komiaanata Ljubljansko pokra uno v©- Ijajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 22. decembra 1941 zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je pc njih c'ovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, o naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zel-nate tflave na drobno izpod 10 kg 1 L; zel-nate glave na debel;? 0.80 L; kislo zolje ze-ijarjev z obrtniškim listom na drobno 2.50 L; kmečko kkalo zre: je na drebno 2 L; repa na rr»pridnih nasadih povzroče lovci bodisi s samo hojo po ohde lani zemlli ali pa s tep^antem ki ga povzroče mnner>krflt tur!' ŽHraD škr*<3o oo-vzročajo tudi Izstrelki nro?ia. Vsi ukrepi ki bodo i7dpni za nSCfto obdane zemlje, bodo stremeli za tem. da s*» spoštujejo na. redbe omerHfPp^a 7^^^" r«»lo s«» pa bo pazilo na to. da lovci ne bodo streljali v drevesa. — InX*afc -Ladja"" in »Split«. Vse tri tovarne so v bližnji okolici Splita. Te tovarne so skoraj enako pomembne med seboj in so pridelovale približno polovico vse^a cementa. Z novo razmejitvijo med Italijo in Hrvatsko sta dve izmed treh tovarn pripadli Italiji. Hrvatska ima še tri tovarne cementa. Med temi deluje tovarna v Beo-činu že od leta 1895. Razen teh treh z večjo kapaciteto delujeta še dve manjši. Vse te tovarne skupaj imajo kapaciteto 500.00C ton. će upoštevamo, da je bivša Jugoslavija preteklo leto porabila 470 000 ton cementa in da ga Je polovico dobavila Hrvatska, se po poročilu Agita lahko trdi, da bodo tovarne za cement na Hrvatskem zaposlene le do polovice svoje kapacitete Ker je sedaj močno utesnjena zasebna poraba cementa, bođo z lahkoto krile vse potrebe za javna dela. ne da bi jim bilo treba povečati svoje naprave. Glede bodočega industrijskega in trgovinskega razvoja hrvatske cementne proizvodnje pa bo treba najprej razčistiti še nekatera va^na vprašanja, kakor zalaganje tovarn s potrebnim premogom in z njim združeni problem prevoza. Najtežje pa bo rešljivo vprašanje stroškov in cen. — Preureditev sarajevskeg-a gledališka. Te dni se je mudil v Zagrebu intendant sarajevskega gledališča Ahmed Muratbe-govič, ki je na pristojnih mestih rarprav-IjaJ o proračunu sarajevskega glea>-išča za prihodn;e leto in o nekaterih prepotreb-nih preureditvah. Novi sarajevski gledališki proračun obsega tudi ureditev gledališke garderobe, zlasti važno pa je povečanje števila gledališkega osebja. Z novimi močmi, ki bodo angažirane, želi intendant Muratbegovič sarajevske gledališče osposobiti tudi za izvajanje vsaj skromnejših oper Proračun, ki bo odobren, znaša 10 milijonov kun. iz tega zneska pa bodo sedanje gledališko poslopje delno tudi preuredili in nabavili nove električne naprave — V Srbiji so banovine tiklnjene Minister Nedlčeve vlade za notranje zadeve Acimovič ki je bil prej beograjski policijski ravnatelj, je v zađr/'em času prepotoval vse ozemlje že očiščene Srbije. Po svojem povratku v Beograd je minister Acimovič izdal dve važni odredbi, ki se tlčeta notranje srbske uprave. Prva odredba določa ukinitev sedanjih banovin, ki so bi*e zapuščina bivše Jugoslavije, hkrati pa ureja novo oolltično upravno razdelitev Srbije, in sicer na 17 okrožij. Druga odredba ministra Acimovlča določa, da bo vsaka občina na področju sedanje okrnjene Srbije dobila komisarja, ki mm bo za pomočnika dodeljen ooseben uradnik, v večini primerov oficir. — Izredna Sodišča v Srbiji. V Beogradu je bila te dni izdana posebna odredba sedanje srbske vlade W določa delokrog* te-rednfh sodišč Nova odredba o izrednih sodiščih v Srbiji obses-a vse prestopke proti političnemu redu in proti oboroženi aili — Nova zadmena zveza na Hrvatskem. Kakor poroča »Hrvatski Narode, ae Je te dni mudil v Osijeku hrvatski državni tajnik za lavna dela ing Ivo Bulice", ki ie s tehničnimi strokrrmlald 9 področij velikih hrvatskih žup Baranja, Vuka, Livac-Zapo-Ije, Posavje in Bilogora razpravljal o po- LDUBLDANSkl KINEMATOGRAFI Predstave o* delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah ta prasalklh ob 10JMI 14.30. 16.30 Id 18.30 KINO MATICA . rfe.Lfe.l-U> 22-4* Velefilm o tlvijenju in delu nortmberikega i—aliiiinijj. Helnrleb aeorg*> Kristina SOderbaum Paul W«cener ^a^^oncertA^^rtjdstjjjj^ajp^^^JS^ir^ KINO SLOGA TELEFON ??-s« FIlm boljši od najboljšega detektlvakega rocrana Neumorni reporter Barrv Barnes Vaierie Hobeon Krasen film 12 dobe krvave francoske revolucije Grof Brechard Amedeo Nazran Lnlsa Ferida Cgo Ceseri _ sebnem načrtu za izvedbo najnujnejših ntte-tioracijskih del na področju Srema in Slavonije Zadrugam, ki so koristne za nrvat-sko narodno gospodarstvo in ki je bila /daj zanje v Osijeku ustanovljena posebna zadružna zveza, je bil odobren kredit v znesku 5 milijonov kun. Ta denar bodo uporabili predvsem za obdelavo doslej se neobdelanih zemljišč, ker po novem načelu ne sme biti na Hrvatskem nobeno za obdelovanje primerno zemljišče, ki bi ne bilo obdelano. _ Cene tobaku so na Hrvatskem poskočile. Kakor poročajo zagrebški m sarajevski listi, so cene novemu tobaku na Hrvatskem precej poskočle V primeri z lanskimi cenami novega tobaka so letošnje višje skoraj za 60%. Odkup novega tobaka se je v vsej neodvisni hrvatski artavi ie začel. _ Poslovanje Prve hrvatske štedionice. Zagrebški liati so objavili bilanco Prve hrvatske štedionice, največjega hrvatskega denarnega zavoda, ki se je šele nedavno osvobodil zaščite. Cisti dobiček je lani znašal 6 milijonov 300 tisoč kun, dočim je znašal preilanskim samo 5 mil jonov 700.000 kun oziroma dinarjev. Lastniki prvenstvenih delnic, ki jih je v prometu za 20 milijonov kun, bodo iz tega čistega dobička prejeli 4% dividende. Zanimivo je tudi, da je bilo na zadnjem občnem zboru Prve hrvatske štedionice določeno zvišanje glavnice od 20 oziroma 75 na 200 milijonov kun. — Srbski delavci pošiljajo lx Nemčije denar. Beograjska vjJonau Zeltung« je objavila te dni obširnejše poročilo o delu srbskih delavcev v rajnih nemSKin industrijah. V Članku je biio med drugim tudi navedeno, da so srbski delavci, zaposleni v nemških industrijah, v času od 1. septembra pa doslej poslali svojim družinam v Srb.jo skoraj 14 mJijonov din prihrankov. — Ureditev avtomobilskega prometa na Hrvatskem. Včeraj je bil objavljen dekret, s katerim se ureja avtomobilski promet V hrvatski državi. Vsakemu ministrstvu pripadata dva avtomobila in prav tako po dva oblastem v petih največjih hrvatskih mestih. Zasebni avtomobilski promet je razen z majhnimi izjemami prepovedan. Določbe dekreta se nenanašajo na vojsko, milico, diplomatski zbor in druge ustanove. Število javnih motornih vozil je omejeno na eno vozilo na 5000 prebivalcev. — Darila hrabrim hrvatskim vojakom. Predsednik hrvatskega Rdečega križa general dr. Ante Hočevar je te dni poročal doglavniku in vojskovodji Kvaterniku o društvenem delu za hrvatske vojake na ruski fronti, dalje za hrvatske vojake v južnejših kraj h in naposled za ranjence po hrvatskih vojaškm bolnicah. Vsak hrvatski vojak na ruski fronti bo dobil posebno darilo s čestitko, ki pravi: »Dragi nas junak! Tvoja hrvatska domov:na in ves tvoj narod se te spominjata in ti želita srečen božič. Bog naj da tebi in nam, da te bomo ob koncu sedanjih naših zmagovitih borb živega in zdravega sprejeli v neodvisni hrvatski državi.c Podobna darila s primernimi čestitkami bodo dobili tudi hrvatski vojaki, ki se bore proti četnikom v južnih Jelih Hrvatske, prav tako pa tudi ranjenci, ki se zdaj zdravijo po bolnicah. — Zagrebški mestni proračun. Zagrebški župan Ivan VVerner je na nedavni seji zagrebškega mestnega sveta poročal o novem proračunu za prihodnje leto. Proračun, ki je bil sprejet, znaša skoraj pol milijarde kun. — Nesreče. Včeraj se je pripetilo nekaj nesreč; značilno je, da so se ponesrečile same ženske. Marija Weisseisen, 57 letna šivilja v Jožefišču, je padla v zavodu na dvorišču in »i zlomila desnico. — Ivana Peč-nik, 66 letna delavka iz Ciglerjeve ulice, je padla včeraj na cesti in se močno potolkla na glavi '-— Marija Stolba, 40 letna žena postnega služitelja iz Rožne doline, je padla na stopnicah in si zlomila levico. — Ivana Juvan, 30 letna žena trafikanta z Zaloške ceste, se je nevarno poparila s kropom po obrazu. — Vse ponearečenke se zdravijo v ljubljanski spi osni bolnici. Iz Ljubljane —lj Poslednja letošnja predbozićna glasbena prireditev bo prva javna produkcija ljubljanske Glasbene akademije in Srednje glasbene šole, ki bo v ponedeljek 22. decembra ob 18.15, v veliki filharmonični dvorani Nastopili bodo gojenci in slušatelji Gregorc, Marolt, 3urgerjeva, Staniče-va, >rlakarjeva, Grobmingova, Senegačni-kova. Kruljčeva in Boštjančič iz pevskih. Klavirskih ter violinskih šol rektorja Tro-sta, ravn Betetta in profesorjev Trostove, Ant. Ravnika, Wistinghausnove, Slaisa ter Dariana. Izvajali bodo skladbe Haydna, Ravnika, Ponchiellija, Mozarta, Leonca-valla, Corelli-Leonarda, Beethovna, Gre-gorca, Saint Sacnsa, Chopina, Bnhmanino-va, Liezta, Verdija in Brucha, Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, so v predprodaji v Matični knjigarni. Vse, ki jih zanima napredek našega glasbenega naraščaja iz nase najvišje glasbene Institucije, na Interesantno prireditev opozarjamo. avOakfli nakarade Je treba utcafrrbortialncino orado takoj z ioo naznaniti svoj novi naslov, če se kdo preseli v drugo starovanje. Mestni pre sicrbovalnl urad. kakor znano, sedaj vtem krinkam sam dostavlja živilske nakaznice na dom, nato pa mora vedeti tuda za vse spremembe namonof, da ljudje o pravem dobe svoje irrUake nakaznice. Da pa ljudem ne bo več treba hoditi v Meseni dom naznanjat spremembo naslova in s čakanjem gubiti čai«. na; vsak takoj svoj novi naslov sporoči mestnemu pveskrboval-neinu j radu pismeno kar na dopisnici. —lj Prodaja kovinskih igrač v praznikih. Združenje trgovcev m gostilničarjev v Ljubljenj je prejelo toHe n«.vodilo Visokega !ao-rn icsa na ta glede prodaje kovinskih igrač: Za prodajo igrač ie kovin, ki se bo izvrševala v razdobju od 15. decembra do 15. januarja in glede na intenzifikacijo nakupov s strani konzumentov. ki se v taki dobi dogaja, se dopušča, da se v nasprotju z dispozicijami naredbe Vvokege komisarja z dne 9. novembra 1941 (SI. I. št. 484-82) :zva)a proda ja omenjenih predmetov brez knjiženja v registrih/ki »o predvideni v zgoraj omenjeni naredbi. —lj Maksimalne cene za božična drevesca v LJubljani je določil Visoki komisariat tako, da je dovoljeno smrekova drevesca s podstavkom vred prodajati po velkcsti od 5 do 30 L. jelova pa od 10 do 40 L. Te cene veljajo v Ljubljani dc 24 decembra zvečer. Najvišja drevesca, ki merijo tud: no 4 m, nc smejo presegati teh najvišjih dopustnih cen. lj— Za praznike toči priznana naJboijsa originalna vina refoftko, verona, fraskati, pinot, rizling, rebula, cbianti itd. po 9 Ur Gostilna Lovšin. 582-n Navodila za zbiranje prostovoljnih prispevkov Ljubljana. 20. decembra. Pokrajinski odbor Rdečega križa poroča: Po odredbi državnih oblasti so prepovedana od danes dalje vsa pismena vabila za prispevke, naslovljene na ustanove ali na privatnike. / Istočasno se prepovedujejo denarne zbirke, ki j!h vršijo posamezne stanovske organizacije. Prispevki morajo imeti popolnoma prostovoljni značaj in se morajo izročati naravnost Pokrajinskemu odboru Rdečega kriza, sekciji za socialno pomoč, Frančiškanska ulica 6 ali po poštno čekovnem računu St. 14.746. Radio Ljubljana TOREK. 23. DECEMBRA 1941-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italtjanSčini. — 12.15: Sekstet Jandoli. 12.35: Prekov trlo. 13: Napoved časa — poročila v italijanSčlni.. 13.15! Komunike glavnega stana Oboroženih Sli v slovenščini. 13 20* Godba Kr. finančne straže pod vodstvom mojstra Anton? a D'Elia. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ooeretna elasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Liublianski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca: oestra trlas-ba. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Simfonična glasba. 20- Napoved ea^a. poročila v italiianščini. 20.20: Koipp^^r dnevnih dogodkov v slovenSčmi. 20 30-Gledališka sezona ETAR: Pedra. tra^en^ja v treh aktih Gabriela D'Annunzia. šla^ba Tldebranda Pizzettia —7 v odmom slovensko predavanje in vesti v slover^čini. po operi poročila v italijanščini. SREDA, 24. DECEMBRA 1941 XX. _ 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45 Lahka glasba — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Božične pesmi pod vodstvom G. Pettinata. 12.40: Ambrosijanski trio. 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. 13.20: Koncert violinista Karla Rupla in L. M. Škrjanca ob klavirju. 14: Vesti v italijanščini. 14.15: Pestra glasba pod vodstvom Cezarja Galima. 14.45: Vesti v slovenščini. 17.15: Prenos simfonskega vokalnega koncerta. 19.30: Vesti v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.35: Koncert so-pranistke Pavle Lovšetove, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Božične pesmi, izvajata violinist Jan Sla j s in organist Pavel Rančigaj (koncert prenaSajo rudi ostale italijanske postaje. 22: Božićnica sv. Frančiška. 22.15: Koncert na pišČali, izvajajo godbeniki iz Atina. 22.30: Cerkveno zbo-rovno petje. 22.45: Vesti v italijanščini. 23: Komorna glasba. 23.30: Pomočnica. Naše gledališke DRAMA Ponedeljek. 22. decembra: zaprto. Torek. 23. decembra: ob 17. uri tfafirf«*. Red B. Sreda. 24. decembra: zaprto. Mladinske predstave v Drmmi. O boassV aih praznikih bo uprizorila Drama dvO mls> diinski predstavi in sicer: v četrtek 25. t. m. na božič ob pol 11. Goli je vo zabavno i^o »Princeska in pastirček«, ki je orwn«rna sa naše najmlajše, pa rudi za od rasle j So mladino, na Štefanovo pa bodo ponovili GoHjcvo poetično pravljico * Petrčkove poslednje sanye«. Za obe predstavi bodo veljale znižane cene. »Petrčkove poslednje smnjc* se bodo pričele ob 14. Zelo primerno božično darilo za malčke so vstopnice k tem predstavam. OPERA Ponedeljek. 22 decembra: zaprto. Torek. 23. decembra: ob 17. »Prodana ne\*e- s/a«. Red Certek. Sreda, 24. decembra: zaprto. Založba „Hram" sporoča vsem naročnikom in ljubiteljem slovenske izvirne knjige, da je pravkar izšlo kot izredno izrianje najnovejše izvirno delo pisatelja Rudolfa Kresala: Nikodemova žena (zapiski neverjetnega advokata) Iz ocen. ki so jih dali kritiki po rokopisu, je to Krosalovo delo dragocen dar v tem letu. I>r. Pavel Karlln navaja: Novo pripovedno delo avtorja »študenta Štefana* ln »Vejice Španskega bezern« roman »Nikodemova žena«, sem prečita! ▼ rokopisu in sem ga bil vesel. Pisatelj, ki zna tako budno ln tanko prisluhniti utripom človeškega srca, Je tudi to pot z lepo besedo razgrnil pred zavzetega čitatelja snov iz meščanskega socialnega okolla. Pridobil pa je ie na površinski izgradnji dogajanj in na plastiki podar janja. želim, da b! to novo delo nadarjenega oblikovalca, ki bo obogatilo slovensko izvirno leposlovje, doseglo resnično zasluzen uspeh. Dr. Anton Slodnjak pa: Kresalovo najnovejša leposlovno delo jc zanimiva duseslovna studi;a, s katero le pisec posvetil v temoto nasegv* sodobnega zakonskega in družbeneera življenja sploh. Povest se odUkuie po jasni besedi in iivi misli. Tudi oblikovno ]e delo posrečeno: pripovedovanje v prvi osebi daje prikazovanju težke^n, usodnega konflikta notranjo odkritost, intimnost in psihološko verjetnost. Knjigo dobite v založbi »Hram«, Flori-ianska ulica 14-1 in v vseh knjigarnah. Originalno vezana v celo platno z ovitkom in v kartonu, tiskana na antičnem pero-lahk ;m pn.pirju velja 28 Ur. INFORMACIJA Med Napoleonovo vojno proti Angliji so zasačili na Irskem dolgo iskanega falota. Kolovodja iste tolpe je Že sedel v ječi. Sod-•nik je soočil oba in vprašal poglavarja: Ali spada ta k tvoji tolpi? — Da. Toda zdi se mi, da je bil častni Član. V GLEDALIŠČU Igralec: Prinesel sem zdravniško izpričevalo, da ne morem igrati, gospod ravnatelj. — Hvala, to mi je bilo že znano, — odgovori ravna+elj. — Mene bi zanimalo zdravniško spričevalo o tem, da ste bolni. KRČVK ŽILE so muka in trpi jer je sleherne ženske. Olajšate si bolečine s pre-osnovo krvi. Zato pijte kri presnavljajočo »Ambroževo m< -dioo«, kntero dobite pristno le v MEDARNT. Ljubljana, Židovska ulica 6 1992 Premog — efsrva — oglje specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri Resinan Lofze LJUBLJANA, C. ^9 oktobra (Rimska) ti Telefon 44-90 MALI OGLASI ODEJE od vate ln puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Ma-rijin trg 2/11. 1668 SE JE €AS, da si kupite jabolka za praznike. Iste vam nudimo v veliki izbiri in po nizkih cenah. Lavrič as Btrumbelj, Ljubljana — Tvrševa cesta 33. 2052 Papirnate ZAVESE za zatemnitev po najnižji ceni — stalna v zalogi E. Zakraišek, tapetnik Ljubljana, MlkloAlče-va cesta Štev. 54 — telefon 48-70. ~~ POZOR! Kupujem rabljene čevlje, gumijasto obutev, obleka, otroške snežke zamenjam za večje Številke, — Klavzer, Ljubljana, Voanjako-va ulica St. 4. 2036 FOZOB! Na zalogi imam ranjene čevlje, otroške galofle — sprejemam vsa popravila — tudi gumijaste obutve. — Klavzer, Ljubljana, Voinjakova ulica 4. PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POSTNI PAKETI aumooMO a Ofsrmazjoftjff co*jtimpo»aweamcmti AUf COtffnVOMOffNZf SIN fSPNISSO impojtat0 tmua smso o#o*wo so aua sress* os* • sono acciiran oa ■ m> nm§ it tocatirA 0*1 mtomo i oaus coioasa muiaiM • mammo eoaso coi rat m Sjajjm f DMffrmS»SJ* SOMO AfCAPJTA TI A OOMfCNJO 1 imuno sutiro 00*0 l*a» nt vo a destimauom DOSPEJO NA NASLOV OB ISTEM ČASU KAKOR EKSPRESNA PISMA, ODDANA NA POSTI ISTEGA DNE IN OB ISTI URI. — SPREJEMAJO JIH V VSEH KRAJIH EN ZA VSE KRAJE KRALJEVINE ITALIJE IN KOLONIJ. — POTUJEJO Z DIREKTNIMI IN POSPEŠENIMI BRZOVLAKI. NA DOM SE DOSTAVLJAJO NAJHITREJE, TAKOJ. KO DOSPEJO V NAMENJENO POSTAJO. Stran 4 »SLOVENSKI NAKODi,F«mM)4 B. đaunttm mtODL Končna ureditev, melioracija Barja Kaj vse bi bilo pričakujemo — Ljubljana, 22. decembra, O Ljubljanskem barju vladajo se zelo nejasni pojmi; niti strokovnjaki ne soglašajo glede rešitev vseh vprašanj in ne poznajo še marsikatere njegove posebnosti Menda prav zaradi tega tako pogosto govorimo in pišemo o Barju in gledamo nanj kot na obljubljeno deželo. Od njega si r letamo najbrž več kakor b' smeli Ni jasnih pojmov c. velikem prerajanju Barja, izboljšanju tet osuševanju barjanske zeml;'e ter, skratka o vseh delih, ki jih imenujemo s skupnim imenom »melioracija* Vedeti oi morali, da je melioracija Bana v zvezi 3 Številnimi krajevnirru posebnostmi, ki jih je treba upoštevati, da ne bodo *f>r koli nastale Škodi ive posledice, to se pravi, da ne gre za samo Barje: notran ski Kras in Barje sta zvezana, tmata skopni vodni <3istpm; na oblikovanje Barja vc*i- vajo krimski hudourniki: regulacije rek in potopov na Bar ,u so izredno kočljivo u*- o. feer se barjanska zemlja ne sme osn.stt: premalo, pa tudi ne preveč: vprašanje je, kaj bi najbolje kazalo pridelovati na »Barju, da b: bila zemlja čim bolje izkoristila. Dolga vrsta vprašanj je še nerešenih in nekatera se nam morda ne zde važna, vendar je od njih rešitve odvisno, kdaj to Barje postalo, kar hočejo nekateri vid»:i v n;em že zdaj Zato moramo vselej pi&ati zelo previdno o vseh barjanskih kmetijskin, tehničnih ali kakršnih koli vprašanjih. Da bodo ljudje bolje razumeli, kaj pomeni prav za prav končna ureditev Barja, melioracija, smo se odločili razložiti nekatera vprašanja, ki so zdaj še posebno aktualna (nekatera so pa aktualna že dolga desetletja). Predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti Zdaj. ko so prehranjevalna vprašanja v ospredju, b: seveda želeli, da bi nam tudi Barje rodilo čim več in da bi nam zabelo roditi že čez noč. Nekateri, ki vedo o Barju le, da je precej prostrano ter da mari okrog 16.000 ha, se samo čudijo, zakaj ta zemlja ne daje več in zakaj se nihče ue zgane, da bi nam rodila, kakor bi lahko po njihovih zamislih. Predlagajo, kaj bi bilo treba pridelovati in kako velika površina bi naj bila posejena s to ali ono kulturo, kakor da se Barje lahko prerodi v enem samem tednu. Zadnje čase je bilo sproženih mnogo predlogov, kaj vse bi naj priae-lovali na Barju, ni pa bilo nič ukrenj^no, da bi se kateri koli teh predlogov lahko uresničili. Ni rečeno, da posamezni predlogi niso bili vredni upoštevanja, toda nlvtdar bi ne smeli pozabiti, da mora biti izpoinj-n prvi pogoj: imeti moramo za pridelovanje dovolj primerne zemlje. Toda vsa barjanska zemlja ne rodi enako, mnogo je še ni primerno osušene in vedeti je treba tuc"i, da kmetje ne morejo opustiti pridelovanja f nekaterih kultur na korist drugih, ki j*h 1 doslej še niso pridelovali Predlog Kmetijske zbornice Kmetijska zbornica je nedvomno ena najbolj poklicanih ustanov, ki se moiajo zanimati za naše Barje. Nekateri tudi pričakujejo od nje največ; mislijo, da lahl-to s svojim vplivom doseže zelo mnogo m ca njeni strokovnjaki lahko store marsikaj. Pri Kmetijski zbornici se nedvomno za. e-dajo velikega pomena Barja za nase kmetijstvo in zato si tudi prizadevajo, da bi vrednost barjanske zemlje prišla do polre veljave. Vedo pa tudi, da nas bo Barje i-a-čelo rediti v pravem pomenu besede §£ie, ko bo meliorirano. Melioracija Barja je v zvezi z neštetimi tehničnimi, kmeti js'cir.i, pa tu ti pravnimi vprašani. Pri končni uie-ditvi Barja morajo sodelovati vse prisojne ustanove s tehničnimi, kmetijskimi in pravnimi strokovnjaki. V glavnem gre za rešitev treh vrst vprašanj: 1. tehnična vprašanja: končna osušitev Barja in preprečitev nadaljnih poplav; 2. kmetijska vprašanja: katere kulture bi bilo treoa gojiti, a kar lahko doženejo šele s 5tevi!x*i-mi kemičnimi in vegetacijskimi poizkusi; 3. pravna vprašanja: zložbe (komasacije) zemljišč, ureditev posestnih zadev itd t ri reševanju teh vprašanj bi morali odločati strokovnjaki in oblasti združeni v posebni strokovni komisiji Kmetijska zbornica je torej predlagala predvsem sestavo taksne strokovne komisije. Komisija bi naj pri svojem delu upoštevala vse dosedanje delo strokovnjakov in se poslužila izsledkov velike kmetijske ankete, ki je bila prirejena 1. 1938, ko so obširno razpravljali tudi o melioraciji Barja. tre*« ie ukreniti in narediti, da bo Barje ki nas bo končana regulacijska dela Ljubljanice. Z vrtanji je treba ugotoviti debelino šotne plasti in praviti p lastnice za spodnjo mineralno plast To je posebno važno zaradi ,'i-sine talne vlage; talna voda mora nam-eč ostati malo višje nad površino mineriaie zeml-'e Proučiti je treba vprašanje, kako naj bi meliorirali barjanska tla s samo 20 do 50 cm debelo šotno plastjo, ki pokriva mastno sivo glino. Barje ima velike površine taksnih tal Za izdelavo podrobnih načrtov in ostala dela naj bi se ustanovila posebna sekcija, ki bi morala imeti dovolj tehničnega oseb;a in denarnih -rtd-stev. Cim prej bi bilo treba obnoviti »Oiu-štvo za pospeševanje obdelovanja Barja« z enakim delokrogom m namenom kakor pred svetovno vojno. V tem društvu p«* oi naj še sodelovali Kulturni inžen erji :rl agrronomi Posebna strokovna komisija naj takoj prouči spremenjeno stanje na barju gl°de na Končano regulaclo Ljublja/uce v mestu izdela načrte za popolno preprečitev povodnjt in katera dela bi bilo creba opraviti Določi naj tudi smernice za izdelavo podrobnega načrta melioracije Barja — Posebna skupina strokovnjakov bi si naj ogledala melioracijska dela na barjih v drugih deželah. — Kmetijsko kemično preizkuševališče v Ljubljani naj bi raziskalo kemične sestavine barjanske zemlje. — Pospešiti je treba regulacijo Malega grabna, Gradaščine in Iske (nekatera teh del so bila medtem Že začeta in v glavnem končana), ker bo le tedaj, ko bodo regulirani vsi glavni pritoki Ljubljanice, mogoče ugotoviti z meritvami količino vode ob raznih prilikah (male, srednje in visoke vode}. — Zdaj veljavni zakon, ki je bil izdan 1877, s poznejšimi dopolnitvami, ne ustreza sedanjim razmeram In potrebam, zato bi bilo treba sprejeti novi zakon in ga prilagoditi pravilom vodnih zadrug. že zgolj iz naštevanja predlogov, kaj hI bilo treba še storiti, je razvidno, da Barje se m obljubljena dežela ter da bo treba Se mnogo dela preden bo, kar želimo, naj bi bila že zdaj Da boste pa lažje razumeli, kaj so prav za prav melioracijska dela in kako se je Barje prera^alo od najstarejših do najnovejših regulacijskih del, bomo morali še opisati zgodovino melioracije rase bodoče obljubljene dežele Horoskop za tekoči teden od 22. do 28. decembra I94I — Tranziti planetov s položajem sonca ob rojstvu Ljubljana, 22. decembra Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v V od mar ju: Po Veneri ima sredina rojstev dobre izglede v družbenem življenju in kupčijah. Jupiter obeta uspehe v denarnih zaievah. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribali: Jupiter še vedno ni naklonjen in povzroča razne zmede. Sonce in Merkur prinašata olajšanje bolnikom. Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Rojenim po 10. aprilu gTozi nevarnost nezgod in razprtij vsi pa imajo po Jupitru mnogo izgledov za zboljšanje starih razmer. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Rojeni v aprilu smejo upati na lepše dni. Velike sreče pa ni pričakovati, najmanj pa za rojene po 10. maju, zaradi sovražnega Urana 'n Saturna. Rojeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Vrnilo se bo upanje in zavest v lastno moč. Razmahnite delavnost na vseh področjih. Rojeni med 22. junijem in 21. julijem v Raku: Rojenim v prvih dneh znamenja utegne Neptun prinesti vsakovrstne zmešnjave. Rojem med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Zaradi ugodnega aspekta Jupitra ugoien teden za denarne m uradne opravke, ostali planeti pa niso naklonjeni. Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Več planetov v kritičnem aspektu pripravlja dobo velikih skušnjav in pretresov, posebno naj se varujejo bolniki. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Zdravi in hladnokrvni ljudje naj izkoristijo ta čas. Bolniki naj se čuvajo novih bolezni. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Med dolgotrajne hude aspekte Urana in Saturna vdirajo blagodejni aspekti Sonca in Meurkurja, Razmeroma ugoden teden zaradi zmanjšanja kritičnega vpliva Pluta. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Ničesar posebno dobrega ni mogoče napovedati. Tako vam bo, kakor bi se vozili po sveže posuti cesti. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Sonce in Merkur vam pomagata pri razvijanju sposobnosti, dejanske razmere pa morate sami popravljati, ker planeti ne obetajo slepe sreče. B. K. Meso in mast iz kuhinjskih odpadkov V petih letili je pridobila Nemčija s okrog 7oo.ooo kg mesa in masti pomij Predlogi kmetijske ankete Predlogi kmetijske ankete so še vedno aktualni Strokovnjaki so tedaj predlagali naslednje: Da bi se v doglednem času lahko lootili podrobnih melioracijskih del na Barju, je treba napraviti načrte glede na Sele nujna sila je nas pripravila do tega, da smo zaenkrat žal šele v teoriji na-j čeli vprašanje izkoriščanja odpadkov, za katere se pri nas razen smetarjev in podgan po odtočnih kanalih nihče ni zmenil. Drugod po svetu so že davno prišli na to, da pomenijo odpadki precej važno postavko v narodnem gospodarstvu vsakega večjega mesta. Posebno v Nemčiji so spoznali to. Ostali pa niso pri spoznanju, temveč so šli takoj na delo in so začeli odpadke prav temeljito izkoriščati za krmo. Prav primer Nemčije nam najlepše kaže, kaj se da storiti tudi z navlako, ki nam je na prvi pogled samo v napotje in smo veseli, če se je lahko odkrižamo. V decembru 1936 je dobila Nemčija posebno organizacijo, ki je njena naloga pomagati pristojnim organom pri prehrani prebivalstva. Prav posebna naloga te organizacije je pa izkoriščati kuhinjske in živilske odpadke ali kratko pomije, ki gredo sicer v izgubo in so gospodinje celo vesele, če hodi kdo ponje, da ni treba samim skrbeti, kam bi z njimi. Organizacija, ki se je lotila tega dela v Nemčiji, se imenuje »Prehranjevalna pomoč«. Na delu je že pet let in ta čas že zadostuje za oceno njenega pomena in doseženih uspehov. Pomagale so ji seveda pridne gospodinje same in občine, ki so dale na razpolago potrebne prostore in prevozna sredstva. S kuhinjskimi in živilskimi odpadki krmijo v Nemčiji prašiče v velikih lepo urejenih pitališčih pod strokovnim nadzorstvom. Tako si Nemčija pomaga pri prehrani svojega prebivalstva, ki bi sicer nujno pokazala marsikatero vrzel. Lani je dobila Nemčija teko 15 milijonov kg mesa in masti. Vsega tega bi ne bilo, če bi ne bili začeli smotrno izkoriščati odpadkov. V meso in mast izpremenjeni kuhinjski in živilski odpadki odgovarjajo količini krme, ki bi bilo treba za njo zasejati s primernimi rastlinami 75.000 ha. 2e to nam jasno pokaže, kako velikega gospodarskega pomena je izkoriščanje odpadkov. Tu gre v pravem pomenu besede za izpreminjanje kuhinjskih in živilskih odpadkov v meso in mast. Med sedanjo vojno se je Nemčija še s posebno vnemo lotila tega dela in »Prehranjevalna pomoč« je bila znatno izpopolnjena. Zdaj ima Nemčija 1320 pitališč, v katerih rede skozi leto in dan 180.000 prašičev. Od začetka delovanja te organizacije do zdaj je pridobila Nemčija z izkoriščanjem kuhinjskih in živilskih odpadkov 70,000.000 kg mesa in masti kot dodatek k temu, kar so dale kmetije. Tak dodatek se pač mora poznati v prehrani prebivalstva. Za krmo prašičev porabi Prehranjevalna pomoč dnevno okrog 1,600.000 kg kuhinjskih in živilskih odpadkov, v enem Tenuta invernale in on campo d'aviazione italiano in Russia- — Italijanski letalci v Rusiji v zimskih uniformah letu torej nad • 10.000.000 stotov. Odpadki morajo biti po možnosti sveži, da je njihova redilnost Čim večja. Odpadki se kaj hitro pokvarijo in zato je treba paziti, da ne leže dolgo zlasti poleti. Pozimi je to delo znatno lažje, vendar je pa tudi v zimskih mesecih nevarnost, da začno odpadki gniti. kar se seveda pozna na njihovi hranilnosti. Zato mora biti pot od kuhinje do korita v pitališču čim krajša. Tri četrtine odpadkov zavzemajo krompirjevi olupki, ki so rudi najboljši sestavni del navadne krme. Pri nas se ie to vprašanje, kot rečeno, šele sprožilo, in sicer zaenkrat samo v teoriji, kajti tisto malo, kar so ustvarili v tem pogledu podjetni posamezniki, za splošnost ne prihaja v poštev. Bilo bi pa dobro, da bi morda naša mestna občina določila nekoga, ki bi se zanimal za to važno vprašanje in poskusil storiti vsaj nekaj, kar se pri nas in v danih razmerah da storiti na tako široko zasnovano organizacijo izkoriščanja kuhinjskih in živilskih odpadkov, kakor jo imajo Nemci, seveda ne moremo misliti, nekaj bi se pa vendarle dalo storiti. Seveda so potrebni zlasti še pri tem delu iznajdljivi in požrtvovalni ljudje, dobri organizatorji, ki se pa morajo tudi zavedati, da je razlika med delom za svoj žep in za skupnost. Ce bi bilo treba plačati vsak korak in vsak gib roke. potreben pri zbiranju odpadkov, bi bila seveda taka reja prašičev mnogo predraga. Tam, kjer znajo prijeti to delo od pravega konca, se pa da mnogo storiti v korist skupnosti. Koliko imamo brezposelnih, ki dobivajo podporo in ki bi lahko za njo opravljali ne posebno težko delo, zbiranje odpadkov po hiš>h. Ce nič drugega, temeljitega premisleka je ta misel gotovo vredna. Pisma vojnim ujetnikom Mednarodni odbor Rdečega križa poroča, da je odposlala zadnje dni, v začetku tretjega leta svojega delovanja, centrala za vojne ujetnike v ženevi 10 milijonov ton pisem. Centrala za vojne ujetnike je bila ustanovljena po mednarodnem odboru Rdečega križa v septembru 1939. ko se je začela sedanja svetovna vojna. Njen delokrog je naraščal od meseca do meseca. V začetku je bilo zaposlenih v centrali 30 moči. Zdaj dela v nji 3.500 plačanih moči in požrtvovalnih dobrovoljcev, ki delajo brezplačno. Prvotni prostori centrale so postali kmalu pretesni, ker je delo od dne do dne naraščalo, širila sta se zlasti kartoteka in arhiv za odpošiljanje pisem vojnih ujetnikov. Tudi prvotno poslopje je postalo kmalu premajhno, tako da je zdaj centrala razmeščena v muzeju Rath in v nekaterih velikih poslopjih. Centrala za vojne ujetnike je odposlala že, kot rečeno, nad 10 milijonov pisem, prejela jih je pa od ustanovitve okrog 8 milijonov. Vsa* dan odpošlje približno 30 00C pisem, sprejme jih pa okrog 20.000. Zdaj, ko se je vojna razširila, bo naraslo seveda tudi število pisem. kov. Od tega zneska odpade med drugim na državne dolgove 2 miljardi 140 milijonov levov, za cerkvene potrebe 120 milijonov levov, za vojno in mornariško ministrstvo pa 4 miljarde 170 milijonov levov, dočhn je lanski proračun vojnega tn mornariškega ministrstva znašal 6 miljard 950 iitUi-jonov levov. Izdatki za potrebe bolgarske armade so torej skrčeni za več kakor 2 in pol miljardi levov. Kar se tiče dohodov, predvideva novi bolgarski državni proračun, da bodo neposredni davki vrgli 3 miljarde 670 milijo-iov levov, carine pa 1 miljardo 300 milijonov levov. Dohodek od državnih monopolov je v novom bolgarskem državnem proračuuu ocenjen samo z 962 milijonov levov. Bolgarski državni proračun Na petkovi seji je bil bolgarskemu Sobranju predložen načrt državnega proračuna za 1. 1942. Novi bolgarski državni proračun predvideva 14 miljard 330 miljonov levov izdat- Italijanski radio med vojno V zavodu za preučevanje brezžičnega brzojava na berlinski univerzi je predaval te dni grof dr. Gorini o zgodovini razvoja italijanskega radia in njegovega delovanja med vojno. Najprej je obravnaval izgradnjo italijanskega radia v zadnjih 17 letih, Jfi si je bil že takrat nttdel nalogo združiti vse narodno življenje v eno harmonično celoto. Jezikovno in kulturno edinstvo italijanskega naroda je olajšalo delo po načrtni zgraditvi radijske službe. Prve oddajne postaje so bile zgrajene leta 1921. v Rimu Milanu in Neaplju. Fašizem je poskrbel, da je prišla centralizacija narodnega značaja italijanskega radia še bolj do izraza. S kratkovalovnimi postajami je bila leta 1934. započeta italijanska prekomorska radijska služba. Dr. Gorini je v svojem predavanju posebej naglašal pomen izmenjave radijskega sporeda med Nemčijo in Italijo ter naloge, ki jih ima italijanski radio. Predavanje je zaključil z ugotovitvijo, da tudi italijanski radio s svojim enotnim vodstvom in velikim območjem pomaga velesilam osi v borbi proti boljševiškemu svetovnemu sovražniku ln zapadnim demokracijam in da mu pripomore tudi h končni zmagi- Prof esorice vede o Škroba V 17. stoletju je prišla neka holandska perica prva na misel naškrobati perilo. Kmalu je prišlo naškrobano perilo splošno v modo zlasti na dvorih. Najbolj so se navduševali zanj Francozi. Večina dvornih dam je naročila iz Holandske strokovne učiteljice, ki so učile njihove perice kako je treba naškrobati perilo. Te učiteljice erc dobile pozneje naslov profesorice vede c škrobu. Bile so zelo dobro plačane. Mrzli obkladki proti ozeblinam Ce človeku pozimi zmrzne uho, nos aH prst in če ne more takoj k zdravniku, si mora pač pomagati sam. V takih primerih so najbolj priporočljivi in učinkoviti mrzli obkladki. čez noč ostane obkladek na zmrznjenem delu telesa in bolečine večinoma izginejo. Gospodinja: To je pa res čudno Marička. Malo prej sem videla nekega moža, ki je splezal k vam skozi okno in kmalu se je po isti poti vrnil. Služkinja: In to mi poveste šele zdaj, gospa! PROKLETSTVO OEMAHTA B o m a n. Mar nisem bil jaz tisti, ki jo je bil pahnil ▼ pogubo ? Bila sva dva nesrečneža, ki ju je preganjala usoda. Ce je imela Edita na vesti težke grehe, mar sem smel jaz, številka 33 iz Readinga, očitati ji karkoli9 Oba sva trpela. Najbolje je bilo pozabiti na vse, kajti tak človek, kakor sem bH jaz, mora biti prizanesljiv do drugih. Će se piše človek Edgar Pipa. si ne sme lastiti vloge maščevalca brezpravja. Mar bi ne bilo podlo zapoditi zato, ker sem bil zdaj bogat, siromašno dekle, ki me je ljubilo in ki me gotovo še vedno ljubi — morda bolj kakor prej, ker je lahko ocenilo moje srce? Sicer sem ji bil pa obljubil, da je ne bom zapusti] in jaz Vedno držim obljubo. Ta čas, ko so mi rojile po glavi te blagorodne misli, sem prispel na kolodvor. Hotel sem zvedeti, kdaj odhaja vlak. Ugotovil sem da odhaja en vlak ob 8.15 zvečer, da pa ima samo vagone prvega razreda. To mi je bilo dobrodošlo. Odkar sem bfl bogat, sem bil tudi razvajen. Bedasti Richard Stone, kako hvaležen sem ti moral biti! In zdaj mi je bilo prav za prav žal, da sem ga bil tako grdo osleparil. Niti ta ubogi zamorec Zanzibar bi ne bil zmožen take podlosti. V San Sebastianu sem bil zelo blizu Franciji. Slo je samo za to, da bi prestopil mejo in ne vzbudil pri tem pozornosti carinikov. Sklenil sem počivati nekaj dni, preden bi nadaljeval svojo pot. Moral sem mnogo razmišljati, ker sem se bližal zadnji etapi ^voje poti in bilo bi neumno pokvariti vse z neopreznost jo v trenutku ko bi bilo doseženo končno Pristanišče. Sklenil sem naložiti postopoma svoje premoženje v pariških bankah. V ta namen bi si pa moral seveda preskrbeti civilno legitimacijo. Dokumenti polkovnika Flicka bi mi ne mogli služiti, v prvi vrsti zato ne, ker bi bil mogel polkovnik Flick nekega lepega dne zvedeti, da sem si prilasti] njegovo ime, drugič pa zato ne, ker bi niti v Franciji — da o Angliji sploh ne govorim — ne bilo varno izdajati se za častnika razmeroma visokega čina. Za vsak slučaj sem si moral preskrbeti vse dokumente, ki sem lih potreboval za dokaz svoje identičnosti in ki so potrebni človeku, ki hoče naložiti v banko denar. Potrebni so mi bili dokumenti, kakršne mora imeti *1ovek ta vsak slučaj, pa naj živi v katerem koli mestu, ne da bi se mu bilo treba vsak trenutek izkazati s krstnim listom ali nravstvenim izpričevalom Nastanil sem se v razkošnem hotelu, cigar okna so bila obrnjena na morje. V San Sebastianu je bfla sezona. Kralj in kraljica sta bila pravkar prispela tja in vsa španska aristokracija jima je sledila. Izkoristil sem bivanje v tem mestu za to, da sem obnovil svojo garderobo. Dal sem si napraviti več oblek in smoking, kupil sem si elegantne čevlje in zopet sem bil pravi gentleman. In vendar sem postal sumljiv, ker sem povsod nosil s seboj svoj kovčeg Smatrali so me za trgovca z demanti in nekega dne me je neki hotelski gost vprašal, da-li imam naprodaj bisere... Zopet drugič mi je ponudila neka stara dama v nakup rubine, a eden izmed hotelskih natakarjev me je prosil, naj mu ocenim prstan, ki mu ga je bil zastavil neki gost. Vse to mi je šlo že na živce. Jezilo me je, da so se drugi zabavali in da nisem mogel slediti njihovemu primeru. S kovčegom, ki si ga nisam upal niti za hip odložiti, nisem mogel niti v gledališče, niti v kazino, niti na ples. Vendar sem pa našel način, kako odkrižati se ga. Spravil sem ga namreč v safe Španske banke, od katerega sem bil dobil ključ in potem sem si lahko po dolgem času zopet enkrat oddahnil. Vpisal sem se v kazino, kjer sem igral bakarat in priigral sem petdeset tisoč pezet. Naslednjega dne sem priigral šestdeset tisoč, tretjega dne pa osemdeset. Ta presenetljiva sreča je bila kriva, da sem postal sumljiv in igralniški nadzorniki so me jeli opazovati Potem sem pa začel izgubljati in igrači so me zaceli ceniti Izgubil sem mnogo denarja, toda znal sem pravočasno nehati Vsak dan sem šel v banko, kjer sem odprl svoj safe in preštel bankovce. V igralnici sem se seznanil z mladim Američanom, ki se je pisal James Bruce in ki je igral kakor nor. Zaman sem mu svetoval, naj se spametuje. Ni me ubogal in ker je imel smolo, je končno vse izgubil. To, kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo. Neke noči, ko je igral na častno besedo, je zaigral sto tisoč pezet. — To je moj konec! — mi je dejal. — Kako to? — sem vprašal. — Prišel sem do konca... je odgovoril. — Igral sem na častno besedo, pa je ne morem izpolniti. • • Ne preostaja mi nič drugega, nego samomor. — Kaj ste znoreli! — sem zaklical. — Mar se človek ustreli za sto tisoč pezet? Pridite jutri zjutraj k meni v hotel. Posodim vam ta znesek. — Hvala, — je dejal. Ločila sva se. Drugo jutro mi je prinesel natakar pismo. Raztrgal sem kuverto in bral: »Dragi gospod Flick! Snoči ste bili tako prijazni, da ste mi ponudili sto tisoč pezet. Sprejel sem Vašo ponudbo, potem sem si pa premislil. Gotovo bi zaigral tudi ta denar, ker me preganja smola. Ruiniran sem in nikoli več si ne bom opomogel. Preostaja mi edino še samomor in ta korak tudi storim. Zbogom! Vdani vam James Bruce«.