..Primorski Lisi"
izhaja vsaki 1., 10.y in SO„ da.ii y mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 u., za pol leta 75 n. Posamezne šterilke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.	Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista“.	Tiska:	H	i	1	a	r	i	j	a	11	s	k	a	tiskarna.
mu je v Gorici, Nunske ulice št. 10. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
(§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero j dom, cesarja
Nova tiskarna.
„Hilarijanska Tiskarna-1, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici.
Občni zbor (stare) „Hilari janske tiskarne11 je sklenil, da razdraži stari konsorcij in proda svoje imetje zadrugi, katera se je ravno kar ustanovila na podlagi postave od dne 9. aprila 1873. Nova zadi uga je že izvolila prvo (začasno) načelništvo, katero vloži pravila pri pristojnem sodišču. Do srede febru-varija t. 1. menimo, da se nam pravila vrnejo in zadruga vpiše. Potem se]skliče prvi redni občni zbor (torej do "konca februvarija), kateri bo volil|novo načelništvo (7 mož), blagajnika in nadzor* ništvo (7 mož j za eno leto. V začasno načelništvo so izbrani čč. gg. dekan Ant. Hvalica, kanonik Zernitz in ravnatelj dr. Gabrievčič, dr. Fr. Žigon, dr. A. Fai-dutti. dr. Bruni at, trgovec Ferrario in dr. A. Pavlica (bligajuik;. Zli se nam potrebno, da izpregovorimo nekoliko besed o namenih in o organizaciji nove zadruge.
Zadruga je osnovana po postavi kakor druge gospodarske zadruge in bo torej tudi obrestovala glavnico 111 delila čisti dobiček. Ali vender ima ta zadruga tudi idejalen namen Zadružnikom namreč ni veliko do obresti in do čistega dobička, ampak gre se jim za tisek dobrih knjig m časopisov. To je v pravilih izrecno zapisano (§ 2). V drugih krajih so ustanovili raj še tiskovna, društva naravnost, z idejainim namenom 11. pr. v Ljubljani. Pri nas pa društvo bi ne bilo uspevalo, ker ni mej Slovenci in Italijani onega zaupanja, katero ustanovlja in oživlja prava idejaIna društva. Pri pravem društvu je vplačana letnina žitva, do katere nima društvenik nobene pravice, pri zadrugi pa je vplačani delež lahko žrtva, lahko je pa le glavnica naložena za dobiček. Če bo vladalo mej zadružniki zaupanje 111 sporazumljenje, tedaj bo vsakdo rad žrtvoval delež z dobičkom vred, ča pa zaupanja ne bo, tedaj bosta pa postava in dobičuk vezala zadružnike in vzdržavala tiskarno.
Nova zadruga je bila potrebna, kei stari konsorcij ni imel pravil in ker je bil izgubil zaupanje slovenskega občinstva.
Slovenci so se namreč tožili, da so v tiskarni tujci in da lijih jezik nima tam spoštovanja. V pravilih-nove zadruge pa so zagotovljeno obema narodnostima iste pravicu. O poslovnem jeziku 11. pr. se je delo v pravila (§ 20): „V zadružnem poslovanji sta si slovenski in italijanski jezik povsem ravnopravna.“ — Isto vetja o načelništvu in nadzorništvu (§ 25 in 49); „Načeluištvo sestaja iz predsednika in podpredsednika in drugih petero udov. Predsednik načelništva bo eno leto Slovenec in eno leto Italijan ; ko bo predsednik Slovenec, bo podpredsednik Italijan in nasprotno. Ostalih petero udov načelništva bedo eno leto trije Slovenci in d v;.. Italijana, eno leto pa trije Italijani iu dva Slovenca. (§ 49). Nadzorništvo sestaja iz predsednika in podpredsednika in petero drugih udov. Glede narodnosti predsednika in podpredsednika in ostalih petero udov nadzor-ništva veljajo iste določbe Jkakor o udih načelništva (§ 25), vender pa mora biti predsednik nadzorništva vselej druge narodnosti ko predsednik načelništva.
O rainatelju tiskarskega dela in o delavcih se ni ničesar sprejelo v pravila, ker te nastavlja načelništvo, v katero bo treba torej izvoliti može, ki bodo varovali enakopravnost obeh narodnosti : za sloveniko delo slovenske delavce in nasprotno.
Obiesti so določene po 5%, o uporabi čistega dobička sklepa občni zbor z večino glasov. Deleži so določeni Po 50 gld., katere se pa leliko vplačuje
v	mesečnih obrokih po 10 gld ; vsaki ud sme vzeti po več deležev; kdor ima deset deležev, ima dva glasova, kdor ima petnajst deležev ima tri glasove, več glasov nima nobeden. Glasuje se tudi po
pooblaščencu, toda nikdo ne more oddati
vec ko dva pooblaščena glasova poleg svojih. Pristopna pristojbina, znaša 5 gld., katero se plača takoj, ko se podpiše pristopno izjavo. Te pristojbine se nikomur več na vrača, ker postane lastnina zadruge.
Ti so nameni nove zadruge in taka je njena organizacija. Ali naj morda ob sklepu še povdarjamo, (Ui-u-uuje potreba zanesljive tiskarne, v Kateri smo sami svoji gospodarji, kar nas katoliški misli in deluje? Cč. duhovniki zlasti naj sami pomislijo, ali bi bilo za nje častno, če bi tiskarne ne imeli in če bi vsled tega njih pisana beseda bila odvisna od drugih činiteljev ? Za to pa upamo, da čč. duhovniki in njih premožni prijatelji sežejo po deležih nove zadruge. Število deležev ni še določeno in za to tudi ni š*-* omejeno. Komur je mari za to dobro stvar, naj pohiti in naj se vpiše, dokler je čas.
Naj lože se vsakdo tako vpiše, da pošlje pristopno pristojbino 5 gld. g. blagajniku dr. Andreju Pavlica z naročilom, da naj ga vpiše.	—	a
Da se razumemo!
Kadar hočejo liberalni omikauci in poluomikanci pokazati svojo veliko učenost, tedaj zabrusijo v obraz kakemu duhovniku ali z besedo ali v brezimnem pismu velepomenljiv izrek: „Kaj hočete
vi	dandanes z vašimi srednjeveškimi nazori “.
S temi besedami odrekajo duhovniku vsak pojem o duhu sedanjega časa, vsako omiko in izobraženost ter ga izpostavljajo javnemu in občnemu prezi-
med vsemi vedami, nič več ne razume, Ne. Kaj taeega tr-je ali sam neveden
ranju in zaničevanju kakor sovražnika omike, svobode in napredka.
Ali po pravici? Poglejmo. Kdor hoče pri nas postati duhovnik mora pohajati šole celih 16 let kakor kak sodnik, odvetnik, politišlu uradnik, zdravnik ali profesor, le s 'to razliko, da zadnja štiri leta se posveti bogoslovskjm vedam, mej tem ko drugi štanoviproučavajo svojemu prihodnjemu poklicu priifieine in določene znanosti. Vsak duhovnik je torej akademiško ali višješolsko izobražen mož.
Ali pa morda mladenič, ki je vse gimnazijske šole z odliko dovršil, kar naenkrat postane tepec in nevednež, ker se bogoslovja uči ? Ali 11111 bogoslovska veda, ki je kraljica um tako zatemni, da kar se je prej učil ? diti more le tak, ki iu neizobražen ali pa grozno hudoben.
Vsakdanja psovka na duhovnike pa je tudi ta, da so protivniki omike, svobode iu napredka, da so mračnjaki in nazadnjaki, da bi narod radi obdržali v nevednosti, da bi potem lažje vse nadvladali. Je li to res ?
Zgodovina nas poučuje, da ne. Resnice, katere so duhovniki kakor po slanci božjega učitelja učjli v prvih stoletjih, ravno iste so širili po celem svetu v srednjem veku in jih priporočajo tudi dandanes. A te resnice so večne in se ne spreminjajo od danes do jutre.
Te resnice so svet preobrazile, so mu prinesle pravo omiko in svobodo. Osvobodile so človeštvo barbarskega suženjstva^ uči vsi, da je vsaki človek st-varjen po božji podobi, da smo vsi bratje, hfi' imamo vsi ravno istega nebeškega očeta.
In ali ne uči ravno naša sveta vera pravo omiko s tem, da zaukazuje krščansko ljubezen do vsakega človeka ?
Kdo je ustanavljal prve šole, kdo v njih gojil omiko in prosveto v srednjem veku do najnovejših časov ?
Kdo drugi kakor sv. cerkev po svojih duhovnikih iu redovnikih.
I11 sv. cerkev, oziroma njeni služabniki, naj bi bili nasprotniki slobode, kakor hočejo dan danes nekateri zaslepljenci !
Kje, kedaj ? prosimo odgovora. Ali se ne poteguje najvišji duhovnik sveti Oče Leon NI II za svobodo delavcev, priporočajoč delodajalcem in kapitalistom krščansko pravičnost ?
Ali ne povzdigne namestnik Kristusov na zemlji koj svoj glas tudi nasproti mogočnežem tega. sveta, ako s.iši, da narode zatirajo ?
Kedaj je bilo duhovenstvo proti napredku, osobito pioti napredku siov. naroda ?
Ali ne stavlja na laž v tem oziru klevetnike duhovnov uprav sedanji čas, ko jih vidimo v prvi vrsti med onimi, ki ga hočejo povzdignili do gmotnega blagostanja, snovaje mu posojilnice, zadruge in društva za zavarovanja gov.ije živine?
Kdo je ustanavljal prve čitalnice, kdo narod bodril iu ga vodil v boju s srditimi nasprotniki? Ali ne duhovniki?
Zakaj pa dan danes duhovni izstopajo iz čitalnic in bralnih društev? zakaj se odtegujejo narodnim veselicam ? bode vprašal kak nasprotnik. Zakaj? Zato, odgovorimo prav jednostavno, ker se čitalnice oddaljujejo od svojega prvotnega namena: narod buditi in izobra-
Moja doba in podoba.
Spisal Andrej Marušič.
..Viž, viž, /dih krnim' je zazAonilo v Veliki cerkvi, si se rodu" ; ali pa: „Viš, viš, /ulili, kudur je primu za z/ion v Veliki cerkvi, si pršu na svet".1) Tako mi je „ranca“ mati večkrat pravila. To ja—bilo-ll advet,110 nedelio. 7. decembra 1H2S. 1.. kod ar ie zvonilo v Gorici ..svete jetrn". Sveto jutro pa zvoni ob nedeljah — po zimi in po leti — o 5. uri. O 5. uri zjutraj tedaj sem prišel na svet v Št. Andreži kot nrvom-jenec ui ,.umlaljslci otrok41. Zvon št. andrežke „matere fare“ — Velike cerkve v Gorici — ki je moje rojstvo slovesno oznanil, bil je tedanji veliki zvon in imel prav tisti glas, kakor cd sedanjih dveh večili — manjši. Stari zvonovi so bili namreč preliti v Vidmu 1. 1864, in imamo zdaj dvoje harmonij, večo za velike praznike in pogrebe I. vrste, in manjšo za vse druge prilike.
Št. Andrež, kratke pol ure od mesta proti jugu, je goriške Velike cerkve prva hči-poddružnica. Moja rojstna hiša pa ni v vasi pri cerkvi, ampak bliže m^sta, na Rijimh „nad skalami1* ali „pod orehami“, hišna štev. 87, pozneje 103, zdaj 196. Kojiče so lep pašnik in vojaško vadišče proti jugo-zahodu od Gorice; dolge (od severja proti jugu) so 10 minut, široke pa kakih 5 — 6 minut	navadne	možke	hoje.
..Nad skalami41	so rekli,	ker je	hiša le kakih	100 korakov
od skalnatega brega naše lepe Soče. Ta breg ali liribec pri Soči se začne v Solkanu pod Sveto" goro in gre do Sovodenj, še skor V, ure daleč od nas naprej. .,Pod orehami11 (Maruščevi „spod orehov“ !) zato, ker sta stala pred hišo na Rojicah dva stara, debela oreha, ki sta pred kakimi 30 — 40 leti zginila. S tem je moj dom veliko izgubil.
<Li\-Oril sem o.--a4^nl_^iiil^4iiuuu_za—pi av pa je moj
naatni^ikmi »palač11. Našo nekdanjo staro hišo je dal namreč naš .gosjjoir* — grof Pace - 1. 1806 vso prezidati tako, da je bila daleč okoli mij lepša hiša na kmetih. Zato so ji rekli ,.la palazzina11 ; grofova rodbina je hodila večkrat na južino doli. Zadnji gospodar grof Vilhelm Pace, ki je umrl meseca marcija 1896. v Topoljanu (v	Lahih	= Furlaniji)	mi	je pravil,
da so njegovi starši	dali hišo zidati zato, kev	so	slutili, da
pride denar zavolj vojsk ob veljavo, ter so ga hoteli še za časa porabiti. Hiša pa je za dva kmeta („kolona“). oba Marušiča, ki imata vsak svoj vhod. V Št. Andreži namreč je tudi nekak „kolonski sistem“, pa ne prav tak, kakor v naših Lahih ali pa v Italiji. Pri nas ima skor vsak boljši kmet nekaj njiv zemlje ^gospodovih" („grofovih"), nekaj pa svojih („svojščiue“). Naša hiša je obrnjena proti poldanskemu solncu in ima pri tleh (od zahoda proti vzhodu) „hišo“, to je veliko kuhinjo, „kAmercu“ in „klet“; v I. nadstropji tri ,,’pode11 (sobe), nad
‘) Besede domačega narečja pišem natančno, kakor jih ^ljudje izgovarjajo. Z» pologla»nik mi velja narobe „a“,- „g“ naš dialekt nima, namesti njega imamo češki meliki „h'1, kakar je tukaj z ležečo črko tiskan.
Pis.
kterimi je dolga „kašča“. Jez se nisem rodil v „kamerci“ ali na „podu‘, ampak v „hiši\ v kotu za ognjiščem, kamor so bili spravili ubogo mater zavoljo mraza, ktr ui bilo nikjer nobene peči. (Zdaj jo imajo v „kamerci“).
Da ima ,.Pepic Marušič11 sinu, razneslo seje brž po vsej j vasi, širila se je pa tudi govorica, da ima novorojenec Jamu pod nosom11 in mnogi so očeta popruševali, ali je to res. „Na adnu, dve. dve jami ima pod nosom11 je bil ponosni njegov odgovor.
Popoldne po „litanijah“ je bil krst. Ljudje so se ustavljali pred cerkvijo, da bi videli Pepčevega „fanta11 z jamo pod nosom. Moj oče „Pepic Marušič11 je znal „pisma“, bil ne le v gospodarstvenih, temuč tudi v cerkvenih, občinskih, uradnijskih rečeh izveden in prav zato se mu ni manjkalo zavidnežev iu nagajavcev. „Kr war ilinen zu g’scheidt11. — Botra sta mi bila sosed Zan (== Ivan) Marušič — mnogoletni župan — in njegova sestra Katarina (=* Tina) omožena Nanut (vulgo Blažon); krstil me je gospod kapelan Štefan Terpin. Ime .. Andrej“ so
mi dali z ozirom na št. andrežkega cerkvenega patrona. čegar god se je obhajal 8 dni pred; klicali pa so me ..Prefček11 in J)rej'c“.
Moja prva gojiteljica — mila mati2) — je bila iz (št. andrežke) „ Prsta ve11 tik sedanjega železničnega kolodvora go-riškega; ime ji je bilo Katarina (Tina, TinVa) Pavletič-evka. Pristava (slovenska) je štela tisti čas 4 hiše; naj premožniša med njimi je bila materin dom: Pristava je spadala samo v cerkvenem oziru pod Št Andrež, v vseh družili pod mesto, torej je bila moja mati goriška meščanka. Bila je zdrava, močna Jfena, ali po št. andmžkft-L. ITlepa ženata.11. Njen oče jo bil št. andrežki cerkveni ključar, ves podoben našemu rajncemu nadškofu Gollmavr^u. „Kud«r vidim našega škofa" — 'mi ja TriatT včasih rekla — „se mi zdi, da vidim mojega rancega uoču11. Krasni možak je bil tudi vzor tedanie narodne noše tiilače do kolena, bele nogovice. bela llane'asta jopa «= koret). Štara mati v Pristavi je bila roj. Marušič-evka od našili sosedov ; suha ženica s tankim slabotnim glasom.
Rekel sem, da je Pristava v cerkvenem oziru spadala pod Gorico; malo je pa manjkalo, da ni tudi moja rojstna hiša prišla pod mesto. Okoli 1. 1840 namreč so prestavili mejnika goriškega pomerija tako, da so zdaj cele R6jice v mestnem okrožji, dasi so št. andrežka lastnina, in naša hiša je ostala samo za kakih 50 korakov zunaj pomerija.
Kar se tiče našega (očetovega) rodu, bili so v naši hiši prvi Marušči.
1’opred so bili tu Spazzapan-i, sred preteklega stoletja pa je možki Spazzapanov rod pomrl in k blagonici Sp a? za pan-o vi se je priženil nek Marušič iz Lfikvice (pri Opatjeselu) na Krasu. Na Kras pa so bili prišli Marušič-i v prejšnjih časih iz Dalmacije ali Bosne. Zasledoval sem pred leti svoje rodoslovje skor do srede 18. stoletja po domačih št. andrežkih in Velike cerkve krstnih bukvah, toda sem zadel na zadnje na preveliko zmešnjavo.	(Dalje	prihodnjič.)
2) ..\tama11 Brno io klicali samo kaka 3 pa le „Qiati‘. — Pis.
4 leta kot otročiči, [uHlej
ževati, in se spreminjajo v plesalnice. Ples in ples ter zopet ples, to je edino, kar hoče večina udov po nekaterih krajih.
In vi hočete, da bode duhovnik pri tem sodeloval, da bode narod, mesto k omiki, vodil v nravno in gmotno nesrečo. Kaj takega more zahtevati od duhovnika in v obče od vsakega poštenega rodoljuba le tak, kateremu možgani ne delujejo več pravilno.
Duhovni se morajo upreti takim naprednjakom (?), kateri hočejo ljudstvo tirati po poti laži — liberalnega napredka v nemoralnost in pogubo.
Verujemo, da takim naprednjakom (?) ne ugajajo nazori in „sveti nplivi“ ka-tol. duhovnika, kateri uči, da oderuštvo, zapravljivost, pijančevanje in čezmerno razveseljevanje niso na korist narodu, marveč v njegovo gmotno in nravno propast.
Prepričani smo tudi, da novodobnim laži-liberalcem ni po godu klic duhovnika k strahu božjemu, in izvrševanju božjih zapovedi.
Od tod prihaja torej ono očitanje, da so duhovni mračnjaki in nazadnjaki (vzgojitelji Jizunov* in Jiincivcev“ itd. itd. itd.!; Nič ne de. Mi se jim prav lepo zah valujemo za tak napredek, kateri narod vodi v odvisnost in sužnost.
Mi vemo iz sv. pisma, da le „re-snica nas bode osvobodila," in zatorej se je hočemo tudi vedno dižuti in jo
neustrašeno ozuanovi.ti tohlko resnico po geslu doni, c c so rja !!!“
celo resnico, I se' rsa
ka-
mero.
(M
m m
no i
dSi;
Zadnjikr.it smo govorili o kat. ceikve naukov in zapovedi vplivu na rešitev družabnega vpraš in ja. Trdili smo, da cerkev saga v človeško srce, da po božjih zapovedih urejuje vse jav..o in zas..bno življenje.
Cerkev pa 1n'i v dejanju deluje za ligo Ino rešitev <1 ii/.abnega vprašanja, deluje na t<», da revežem in delavcem tudi v gmotnem ožim olajšuje revo življenja. Že s tem, da. cerkev spodbuja ljudi, naj žive nravno in krepostno, pospešuje ona ob enem tudi gmotni blagor. Zakaj krščanske čednosti so vir nnzem-skega blagostanja. One, človeku pridobivajo blagoslov nebeškega Očeta, ki je začetek in vir vse dobrote, one v človeku brzdajo M ra*ti in pohlep po vži-vanji, ki sta piepogosto v naj večji obilnosti vzrok brit k e reve.
A delovanje kat. cerkve sega še dalje; ena skrbi tudi neposredno za blaginjo ubozega ljudstva, razvija tudi de janjske poskuse, da delavcem lajša gmotno bedo. Z najrazličnišimi ustanovami
L I S T E K
V spomin
g. Janezu Makaroviču,
duhovniku.
Ni ga več mej nami, blagega trpina ; zapustil nas je in s? preselil v boljši onkraj goreč duhovnik, Jan. Makarovič.
Dovoli zato, priljulrj mi nam list, .nekoliko prostora njegovemu spominu I
Jan Makarovič rodil seje 1. nov. 1868 v Bodrežu, prijazni vasi ob Soči, nad Kanalom, kot sin pobožnih in premožnih sta višav. Že v dečku so začele se kazati lepe čednosti, pa tudi bistri .duh. Zato so ga poslali stariši, dasi neradi, na prigovarjanje dušnih pastirjev, po končani ljudski šoli v Kanalu, v šole v Gorico. Sprejet v malo deško semenišče, bil je vsem vzgled pobožnosti in pridnosti. Navadno si ga videl ali v učilnici ali pa v molitvenici. Dokončavši z najboljšim uspehom gimnazijo in zrelostni izpit, vstopil je 1. 188, v goriško veliko semenišče, želeč se posvetiti du-,bovškemu stanu, V velikem semenišča še le se je prav razvila njegova iskrena pobožnost. Poleg te so ga (ličile vse druge čednost i. vzlasti pa globoka ponižnost. Radi t.i spoštovali iu, ljubili so ga vsi bogoslovci, bodisi katerekoli narodnosti. Kjer pa cvete skromna vijolica svete ponižnosti, tam je gotovo blizu tudi lilija sv. nedolžnosti in čistosti. In taka čista lilija bil je tudi naš ljubljeni Janez. Iz njega ust ni prišla nikdar le tudi najmanjša spodtakljiva beseda, njegovo oko bili).je vedno sramežljivo pobe-seno. Dičila je preblagega Janeza tudi vrtnica sv gorečnosti. Se se spominjam, s kakšno gorečnostjo pripravljal se je za višje redove. Oko mu je žarelo, če smo govorili o prihodnjem delovanju mej ljudstvom. In da si ga slišal, ko je govoril
zavodi in drugimi poinočki utrjuje njih obstanek.
Da je v tem oziru cerkev vsaki čas razvijala posebno blagodejno delovanje, to z glasno pohvalo priznavajo vsi pošteni nasprotniki. Seveda tega ne priznajo socijalni demokratje. Oni grde kat. cerkev, češ da v 18 stoletjih ni ničesar storila v zboljšanje nižjih stanov. Toda poglejmo nekoliko v preteklost. Ob času prvih kristjanov je bila bratovska ljubezen tako močna, da so se bogatini odpovedali svojemu imetju in je delili med reveže. Zato takrat, pravi sv. pismo, ni bilo nobenega reveža med vernimi. — Stari pagani, Grki in Rimljani, so zaničevali delo, ki je bilo le v rokah sužnjev. Sužnji so bili starim paganom le blago, s katerim so smeli poljubno ravnati. Suženj bil je brez vseli pravic. Krščanstvo pa je raztrgalo sužnjem vezi in okove. Kristus je človeštvu poklical v spomin... Vsak človek je st varjen po božji podobi. Le krščanstvo je osvobodilo sužnje in le Kristusovi nauki morejo odpomoči delavskim stanovom. Cerkev se ni sramovala nikdar tudi kakor beračica hoditi pred vrata bogatinov prosit drobtinic za siromake.
Cerkev, ki je odpravila suženjstvo, stremila je tudi na to, da omili tlačanstvo, ter enostransko brezpravnost premeni v neko razmerje z gotovini pravicami in dolžnostmi. V Italiji, Franciji in Angliji je cerkev bila vedni boj proti surovosti in nasilju plemenitašev gospo darjev.
Menihi so cele gozde nerodovitne -planjave, nezdrava močvirja okolo svojih samostanov premeniii v rodovitno polje, men hi so	orali,	sejali, zidali po-
slopja, bili so očetje rokodelstva, in tudi umetnosti ; okolo samostanov nastajale so vasi in mesta.
Kako pa je še-Ie cvetela obrt v temnem, toli obsovraženem srednjem veku. Vse obrtno življenje temeljilo je na kiščanskih načelih. Posamezni obrtniki niso bili medsebojno uničujoči se tekmeci. Mojster je bil delavec, ne podvzet-nik, on je imel	sicer	pravice,	pa	tudi
tem primerne stroge dolžnosti. Ob nedeljah in praznikih	ni se	delalo,	pa	tildi
delavni čas v srednjem	veku ni	bil	pre-
dolg. Cehi in bratovščine združevali so obrtnike in čuli, da ni nihče prekoračil postavnih mej. Tedaj med ljudstvom sicer ni bilo bogastva, a vladalo je veseio blagostanje. Revežev ni bilo, ker za nje in bolnike so skrbeli cehi in bratovščine.
Cerkev je izdala tudi najostreje postave proti oderuštvu, s k terimi je z vsemi močmi varovala delavne sloje pred oderuškimi pijavkami. Ustanavljala je bolnišnice, sirotišnice, najdenišnice, siro tišnice, najdenišnice, zavetišča slaboumnim itd. Ustanavljala je posojilnice, v katerih so za nizke obresti izdelujoči
o češčenji Najsvetejšega, Sakramenta! Kakor angelj nagnil je malo glavo in tako prisrčno /nal pridobiti vsacega za češčenje prsv. Rešnjega Telesa.
Kar na tihem spravil nas je mnogo skupaj,	nam	določeval ure za češčenje
Najsvetejšega.
Kakor hitro je postal dukovnik, in to se je zgodilo že v tretjem letu bogoslovja, dne 31. jul. 1892. vpisal se je takoj v bratovščino vednega češčenja presv. R. T. In kako vestno opravljal je molitvene ure! Še na smrtni postelji ga je skrbelo,	kaj	da bodo	mislili,	ker zadnje
mesece	ni odposlal	listkov	opravljenih
ur. Zato me je tako lepo prosil naj jih pošljem	jaz	in jim	povem	kako je ž
njim.
Bil ni nikdar prav trdnega zdravja. Poslan kot duhovni pomočnik k sv. Roku v Gorici, prijel se je z vso vnemo težavne ondotne službe. Pa kmalu jo je moral vsled bolehnosti zapustiti in še podati domov. Bival je potem pri svoji sestri v Kanalu, kjer je opravljal le še najsvetejšo daritev. Toda od lanskega leta okrog Velike noči opešal je tako zelo, da tudi maševati ni več mogel.
Posebno se je pa pohujšala bolezen sem od jeseni. Vidoma giuile so mu moči in spoznal je sam, da zanj ni več pomoči. Malo dni pred smrtjo, ko sem ga obiskal, rekel mi je pri slovesu .- „Le kmalu zopet pridi, drugače me ne dobiš večM ! Pri teh besedah videl sem ga prvikrat solziti se. Takoj drugi dan hitel sem zopet k blagemu prijatelju. Tu pa je bil že tako slab in onemogel, da sem se moral nagniti k njemu, da sem mogel čuti njegov glas. Bilo je to v ponedeljek 3. januvarja t. 1. Videl sem ga zadnji krat! Ko mi je tako prisrčno podal roko, tolažil sem ga, da že zopet kmalu pridem. In zares prišel sem ga kmalu obiskat, a mrtvega.
sloji dobivali potrebni denar. Z nauki in v dejanji je kat. cerkev delovala v blagor delavskih stanov, bodisi d i je postavljala meje oderuštvu in izkoriščevalcu dela, bodisi da je pomagala ubogim iu dela nezmožnim.
In kakor je delovala cerkev nekdaj, tako nadaljuje svoje blagodejno, preganjana in zatirana po zakletih sovražnikih. Po svojih redovih deluje v blagor bolnega in trpečega človeštva, skrbi za vzgojo sirot in zanemarjene mladine. Redova usmiljenih bratov in milosrdnic po vsem svetu razširjena, požrtvavalno oskrbujeta na tisoče in tisoče bolnikov.
Turinški priprosti duhovnik Ivan Bosco je v 50 letih nabral nad 80 milijonov lir za vzgojo zanemarjenih otrok. Ob njegovi smrti 1. 1888 se je v 152 zavodih vzgajalo 130.000 dečkov.
Duhovnika Cottolengo ljubezen do bližnjega je vedela iskati sredstev, da je mogel prehranjevati celili 5000 ubožcev.
Irski narod, tlačen po Angležih, se je v obupnosti vdal žganjepitju. Milijoni Ircev so duševno in telesno propadli. Ne postave, naredbe niso mogle Ircev odvrniti od žganja. In česar vse postave niso dosegle, premogel je priprosti kapucin, P Mathew, ki je po vsem Irskem govo ril proti žganju. 1,. 1844. je dosegel, da je 51/* milijonov Trcev, nie l temi milijon otrok, pred altarjem obljubilo, nikdar več pokušati žara nja J e -1 i ni to velikansko socijalno delo priprostih kat. duhovnikov.
A tudi delavcev ne prezira. Že 1. 18GG. ko je socijalna demokracija bila še v povojih, je kat. škof Ketteler s be• sedo in pismom deloval za uravnavo delavskega varstva. V vseh dižavah so katoliške stranke stopile z raznimi delavcem koristnimi predlogi. In. se je do-sedaj nekaj doseglo v korist in varstvo delavcev, zasluga je to katoliških mož. Grof de Mun, Leon Harmel, Decurtius, dr. Scheiclier, dr. Ratzinger, kardinal Mailing, Liberatore itd. so glasoviti zagovorniki delavskega prava. In papež Leon XTII. sam spodbuja v pismu in besedi katoliško dnliovstvo in katoliške lajike, da vkljub obsovraženju od desne in leve. od zgorej in spodej, sodelujejo pri rešitvi socijalnega vprašanja, na zmagi pravice, v dosego vseh pravičnih iu pametnih delavskih zahtev. V okrožnici v delavskem vprašanji, v kateri je razvil načrt v zboljšanje delavskih stanov, po-zivlje vse dobromisleče na sodelovanje v rešitev socijalnega vprašanja.
In glas poglavarja kat. cerkve in vstal brez uspeha. Ogromna četa mož, krščanskega naziranja, jela je s pono vljenimi močmi delovati v blagor delavskega stanu, združevati delavski stan v krščanskih društvih v poduk in obrambo.
Rokodelska, mojsterska, mladeniška^
V torek 4. januvarja t. 1. okoli poldne zaspal je nedolžni angelj mirno v Gospodu. Ne bom našteval koliko ljudstva prihitelo ga je kropit iu mu zadnjo ljuba v izkazat.
V četrtek popoldan ob 3. zbralo se je osem duhovnikov, da spremijo svojega sobrata na zadnjem potu.
Po odpetih večernicah za mrtve, dvignili so pogrebci prelepo krsto z dragimi nam ostanki in nebrojeu sprevod katerega jo vodil preč. g. dekan Franč. Vidic pomikal se je v najlepšem redu proti pokopališču sv. Ane. Pogreba udeležil se je tudi g. sodnijski svetnik S. Rutar s svojimi uradniki, kakor tudi gg. od davčnega urada.
Tik ob kapelici skopana jama vzela je kmalu v se dragega nam Janeza. Tam torej počivaš in čakaš dneva, ko zadoni Angeljska tromba, da vstaneš, ne slaboten in šibek kot tukaj, ampak večno v mladostni moči, zakaj seje se strohljivo, vstalo bo nestrohljivo! Tvoja duša pa se brez dvoma raduje pri Jezusu, svojemu Bogu. ki si ga ljubil iz dna srca in na kojega križ si se tolikrat oziral v svojem trpljenju.
O le vživaj zasluženo plačilo, a ne zabi tudi nas ! Sprosi nam vsaj malo onih prelepih čednosti, ki so tako bogato krasile tvojo preblago dušo! Prosi za drago ti kanalsko tvojo domačijo, da i njej zasijejo lepši in boljši časi!
Skromne so moje vrstice, dragi Ja-nez; pa kako bi moglo tudi neobčutno pero naslikati dušo, čisto kot angelj, in življenje tvoje neomadežauo! Bil si mi vzor in kot tak mi vedno ostaneš ! Torej spominjaj se nas, ne zabi nas ! Do svidenja nad zvezdami!
Svojemu nepozabnemu prijatelju
Frančišek Šmid
župnik pri Marijinem Celji.
ženska delavska društva, ki so se posebno v zadnjih desetletjih osnovala iz obrazujejo delavce raznih strok. Delavska polit, društva branijo pravice delavcev. V teh društvih delavci vzdigajo svoj glas za pravično uredbo delavsldli razmer. Vsa ta društva pa preveva močni krščanski duh. Četa na krščanskem temelji združenih delavcev vedno narašča in vedno mogočniši se razlega glas združenih delavskih stanov. Vse to pa je sad delovanja kat. cerkve.
Tako bomo v kratkih potezah narisali socijalno delovanje kat. cerkve. Ona je delovala iu še vedno, da deluje v ljudski blagor, -in le ž nje sodelovanjem je mogoča rešitev perečega cijalnega vprašanja.
Narodno gospodarstvo.
Navod kako snovati zavarovalnice za govedo.
Izverševalni odbor ima dne 2<>. t. in. zadnjo sejo, v kateri dovrši iu določi vse točke pravil za zavarovalnico in zvezo. Potem da pravila natisniti in bodo na razpolago osnovalnim odborom po vsej deželi. Torej nastopa čas, da prijatelji naroda začenjajo priprave za snovanje zavarovalnic
Komur je mar, da v svojem kraju ustanovi zavarovalnico za govedo, naj sa ravna po sledečih pravilih!
Pridruži naj si tri ali štiri može svojega kraja, domače duhovnije ali županije. S temi iu če hoče še z druzimi možmi naj skupno dogovori in določi obseg, zavarovalnici iu pravila ; oskrbi naj nabito udov, poltjetije pravil in ustanovni obtni zbor
Obseg zavarovalnici bodi duhovuija ali županija. Ako je duhovnija premaja i recimo : Št. Maver, Podsabotin, Zapotok, Lipa, Branica, Jamlje bo treba združiti dve diihovniji v eno zavarovalnico, ali pa jej določiti obseg županije. Poglavitno je gledati na to, da bo v obsegu ziva-rovalnice mogoče zavarovati 100 do 200 goved. Ako bi imela zavarovalnica prevelik obseg, n cimo obseg županije Cerkno ali Kal) bi bilo pretežko nadzorovanje ; ako bi imela premajhen obseg, recimo županije Gojače, bi pa ne bilo dobiti niti potrebnega števila goved (100 glav v zavarovanje) Pravila koja je priredil posebni odbor, so, zdi se, sestavljena kolikor mogoče naj prikladnejše za naše razmere in potrebe. Odboru je bil glavni namen vzajemna podpora.
Naše zavarovalnice toraj niso denarni, kapitalistični zavodi. Nimajo namena kupičiti denarja; preskrbljeno je cel<3 v pravilih zato, da bo uprava v obče brezplačna. Vendar pa sme vsak osno-valni odbor za. zavarovalnico svojega kraja pravila deloma spremeniti, ako je to res potrebno za dotičui kraj. Gledč društvenikov, zavarovalnica lahko sprejema v društvo samo živinorejce, ali pa tudi druge osebe § 5., recimo : duhovnike in učitelje, ker bodo ti potrebni pri upravi zavarovalnice § 33.
Glede vstopnine, se ta lahko določi višja ali nižja, na gospodarja ali na živali § 11. Letna zavarovalnina je celo prav, morda potrebno, da se določi različna v raznih krajih dežele. Kjer je govedo zdravo, kjer ui kužnih bolezni, bo morda zadostovala po 7 °/.o t. j. 70 vinarjev od	100	kron	vrednosti	zavarovane
govede,	ali	po 35 vinarjev	za prvi, 70
vin. za drugi, 105 vin. za tretji in 140 vin. za četrti razred ; kjer pa po dosedanji skušnji pogosto boleha živina, in so pogosti slučaji pogina tam bo Ireba zavarovalnino zvišati vsaj na 100 vinarjev od	100	kron	vrednosti	zavarovane
govede.	Nasprotno	pa bi se	smela zava-
rovalnina znižati takim živinorejcem, ki imajo zavarovanih mnogo glav, in po dosedanjih skušnjah nevarnost pogina ni velika, menim po nekaterih gorskih vasčli. Tudi glede uprave bi se smelo kaj malega spremeniti, oziroma dostaviti n. pr., da se občni zbor sklicuje po osebnem vabilu mesto po časopisih § 34 , ali da se voli v nadzorstvo več oseb § 44., ali da se voli oglednike skupno ali po vasžh § 45 Sploh pa svetujem, da sprejemč splošna pravila, le glede letne zavarovalnini je želeti, da se v obče nekoliko zviša menim na 100 vinarjev od 100 kron vrednosti ; vsaj jo bo občni zbor lahko znižal ako bo društvo srečno da ne bo imelo mnogo slučajev pogina. Suovatelji zavarovalnice naj toraj splošna pravila sprejmejo nespremenjena, ali pa na naj jih spremene po gornjih opazkah, ako »e jim to potrebno zdi.
Nabiranje udov naj se začne takoj. Suovatelji naj svoje sosede pouče o važnosti zavarovalnice in je tak.6 pridobe za društv^nike. Posebna naloga osnovalnega
odbora pa je, da poda pravila v potrjenje.
V ta namen je spisati prošnjo nekako takole : Visoko c. k. namestništvo v Trstu!
V županiji (ali duhovniji) N. v pokneženi grofiji Goriško Gradiščanski nameravajo živinorejci ustanoviti zavarovalnico za govejo živino. Ustanovil se je osnovalni odbor, ki v privitku podaja * pravila vzajemno podpornega društva za zavarovanje goveje živine v N.“ v petih izvodili. Visoko c. k. namestništvo se ulju-dno prosi, da blagovoli potrditi pravila, da bo zavarovalnica mogla tim preje poslovati.
Prošnji je pristaviti kraj in datum, podpiše jo osnovalni odbor. To prošnjo je kolekovati z eno krono, na prvi izvod pravil (priložiti je pet izvodov) je prilepiti kolek za dve kroni, na druge štiri izvode pa po 30 vinarjev.
Pravila se smejo dati v potrjenje tiskana, ni je treba prepisovati. Dostaviti pa je § 1. ime duhovnije ali županije za katero se ustanovi zavarovalnica n. pr. po 70 %o t. j. 70 vinarjev od 100 kron vrednosti zavarovane živine; ali pa 100 %o t. j. 100 vinarjev (l Krona) od 100 kron vrednosti zavarovane živine. Osnovalni odbor, ki je podpisal prošnjo, podpisati mora tudi pravila, katera pošlje v potrjenje.
Ko namestništvo potnli in vrne pravila, določi osnovalni odbor dan za ustanovni občni zbor. Kraj. dan in dnevni <čas občnega zbora je vsaj tri dni poprej prijaviti c. k. okrajnemu glavarstvu.
Na občni zbor se povabijo vsi oni, ki so se osnovalnemu odboru prijavili | kot društveniki. Občni zbor vodi pred- ; sednik osnovalnega odbora. Dnevni red j tega obžuega zbora obsega samo ustano- j vitev društva, t.. j. voli načelstvo, nad- j zorstvo, oglednike, tajnika in blagajnika, j kateri vsprejmo vodstvo zavarovalnice in jo oskrbujejo po potrjenih pravilih. Tuili je svetovati, da ustanovni občni zbor sklene pristop k zvezi.
B. Grča.
Dopisi,
Iz Trsta. (Dalje.) Zgodovina in jezikoslovje soglasno potrjujeta, da so Slovenci in Hrvati prišli v 6. stoletju v sedanja bivališča, ter jih posedli kot celotna, edinstvena, narodna skupina. A niso sedli k polnim loncem, nego bojevati so se morali s sovražniki in z nič manj sovražno naravo, kateri so morali iztrgati vsako ped zemlje s sekiro in plugom v roči. Tako se mora naš narod ob vshodnih oba-lih Jadranskega nnrja smatrati za samo-rodni. ^
V	zapadno Istro prišel je naš sedanji rod po strašni kugi v 16. stoletju in zasedel izpraznene kraje, kjer so Slovani že nekdaj bivali. A tudi njega stališče je bilo težavno tako v duševnem, kakor v gmotnem oziru.
Res se nahaja ob obali še mnogo ostalin nekdanje rimske in beneške sile in prosvete, a najdemo tudi v cerkvah napise v glagolici, ki nam pričajo, da je bilo tu nekdaj slovansko bogoslužje, to-raj tudi že od nekdaj slovanski rod.
Poznamo kulturni italijanski narod, njega slavne može umetnike in pesnike, njega čast in slavo. A za vse to se ima zahvaliti slovenskemu trpinu, ki se je moral med tem, ko se je isti mirno razvijal v svoji omiki in umetnosti, sam vojskovati proti krutemu Turku in zaostati v svoji omiki.
Čeravno Italijani trdijo, da so dobili Slovani Istre vso svojo omiko od njih, moramo reči, da temu ni tako. Svojo omiko so Slovani dobili večinoma od svojih duhovnikov. In da je ta še dandanes na zelo nizki stopinji, zakrivili so Italijani sami, ki so dobro poznajoč čili in zelo pridni slovanski rod, in boječi se za lastni propad, ga zavirali v njegovi duševni in gospodarski izobrazbi. To nam dokazuje knjiga naslovljena „Notizie sto-riche di Pola, edite per cura del munici-pio", katero je tudi naš vrli zastopnik Dr. Laginja prav umestno navajal v državni zbornici.
Kakor nekdaj, tako je tudi še sedaj poleg učitelja, a teh je žalibog prav malo — poleg par svetnih gospodov, duhovnik jedini, ki skrbi za izobrazbo slovanskega ljudstva v Istri. In da ima njegovo delovanje le malo uspeha, so krivi isto tako sedanji prosvetljeni (?) liberalni italijanski politiki, ki rujejo proti duhovščini, jo obrekujejo t.er z denarjem in krivimi nauki vodijo ubogo, nevedno ljudstvo na kriva pota. Z lastnimi očmi vidimo največji duševni in gospodarski propad v tistih slovenskih krajih, kjer se je ljudstvo vsled liberalnega, italijanskega nasilja obrnilo od svojih duhovnikov. Tu najdeš ljudi pripravljene za vsako hudodelstvo, sveta jim ni nobena stvar. Vest
jim je ugasnila, za denar ti vse store. A ostalo še pošteno ljudstvo se javno zaničuje, zasmehuje, ima se za neumno in nespametno. Hudobija se slavi za čednost, prava čednost se ima za neumnost.
Tako vidimo pred seboj res tužno Istro, Tužua bo ostala še nadalje, dokler bo vladal sedanji politični zistem. Vstati je treba iz sedanje napačne italijanske politike in preosnovati jo na pravi krščanski podlagi.
Slovanska stranka ima že svoje vrle zastopnike, ki so zasnovali z drugimi Jugoslovani „Slovnnsko-krsčansko-naro-dno zvezo“, katere program je jednako-pravnost narodov in svoboda katoliške cerkve.
Osnujte tudi vi gospoda okolo ,.Ri-sorgimenta“ jednako stranko med Italijani. Posnemajte nemško-katoliško stranko. ki se ni strašila slovanskih sobratov, temveč se je z njimi neustrašena združila v parlamentarno večino. Zagotovimo vas, da vas podpira pri tem vsa duhovščina Istre, vsi slovanski poslanci in ž njimi ves slovanski rod.
Bodite pravični svojim slovanskim sobratom. Tako bo postala tužna Istra, dežela miru in ljubezni, pravi vrt sreče in blagostanja. Drugače pa nikdar ne — in vse vaše delo in naudušenje bode zastonj.
Medana, dne 12. januarja. Srečni in zlati čas svetega Misjona, Oh. da smo učakali tudi ga mi. Tako se je razlegalo iz mnogo tisoč grl od 1 do 10 t. m. v tnkajšni domači cerkvi M. B , ko smo obhajali sv. misjon. Ne samo iz domače duhovnije. ampak iz vseh sosednih duhovnij da, lahko se reče iz vseh Brd hodili so ljudje pošlušat pretreslive nauke in resnice naše sv. vere, ki sojih častiti očetje Lazaristi z čudovito zgo-vor nostjo vernim oznanovali, pa tudi pošlušalci so pazljivo poslušali in bili so večkrat do solz ginjeni, posebno ko so misjonarj s kakim vzgledom resničnost kake verske resnice dokazavali. — Hvala Bogu! Naše ljudstvo ni še zgubilo dragega zaklada sv. vere, pa je tudi spre-emno za navke sv. vere. Razvidno je iz tega, da so hodili verniki k misjonskim pridigam v tolikem številu, da ako bi bila medanska cerkev trikrat večja, bi vendar ne bilo prostova v njej za vse! Spovedovanja pa je bilo toliko, da ako-ravno je 10 č. č. gospodov do 8 ure v noč spovedovalo, vendar marsikdo iz sosednih krajev ni mogel priti na vrsto
—	Le škoda, da je zadnji dan vreme bilo deževno, pa vsekako je bilo silno ginljivo pri popoldansklim slovesnem obhodu sv. misjonskim križem. Kdur je slišal tako milo petje in videl toliko trumo ljudstva, ki so osi pobožno molili sv. rožni venec, se mu je m malo milo storiti pri srcu. Naj ljubi Bog, ki je preč. gosp. kurata navdihnil, da je sv. misjon oskrbel, tudi obilno dodeli svoj sveti blagoslov, da bodo navki in pridige, ki smo jih šlišali, tudi mnogo sadu obrodili. Častitim očetom misjonairjem, pa tudi vsem drugim preč, gospodom in zlasti domačemu neutrudlivemu gosp. preč. kuratu Jan. Kurinčič, ki so misijon oskrbeli, bodi tem potom izrečena natoplejša zahvala. Bog Vam stoterno povrni!
Politični pregled.
Notranje dežele.
Tržaški deželni poslanci niso vstopili v deželni zbor. Podali so dež-glavarju in županu dr. Dompieriju spo. menico, v kateri vzroke odsodnosti. Glavar pa je vspomenico zavrnil, češ da ni pisana v deželnem jezikn-italijanskem.
Nagla sodba^v Pragi ie bila z dne 1<T jam odpravljena. I^odiščeuv-.ta itiupjju sestavljeno i-pravila. Sedaj se p ražam zopet oddahnejo. —
V	Češkem deželnem zboru so
pričeli razpravljati o jezikovnem vprašanji. Toda malo nade ima vlada, da spravi Čehe in Nemce. Nemški zastopniki nočejo ničesar slišati o pravični poravnavi. Seveda njim hujskanje naroda proti narodu več nese.
Moravski deželni zbor je enoglasno čestital Leona XIII povodom šestdesetletnice mašništva. —
Z jezikovnimi navedbami so se bavili mnogi deželni zbori. Kjer so nemški Prusaki zastopani, se je povsodi zahtevalo, da se odpravijo jezikovne na-redbe. Kako bi vendar avstrijski Nemci reševali svoje nemštvo, da Badeiii ni izdal jezikovnih naredeb ?
Reški nemški zastop je ogerska vlada razpustila, ker je zopet izvoljeni župan Majlendiir izjavil, da sprejme županovo mesto, ako vlada ne uvede novih zakonov na Reko.	:
NaOgerskem so, sosebno v okraju
Mohač, pojavili se zopet večji, resni nemiri med kmetskimi delavci. Te nemire je provzročila ogerska vinila sama s svojim nečuvenim postopanjem proti nižjim stanovom, kmetom in delavcem.
Shod slovenskih narodnostij na Dunaju. Na ta shod došlo je do 15.000 ljuilij. Ker pa je gostilničar odpovedal prostor, sklicali so shod drugodi, kamor je prišlo 6000 ljudij. Na tem shodu so slovesno ugovarjali sklepu nižjeavstrijs-kega deželnega zbora, da naj je nemški jezik jedini učni jezik v šolah na Nižje-avstrijskem. —
Vnanje države-
Razkralj srbski Milan je postal poveljnik srbske stalne armade. Zmanjkalo mu je gotovo drobiža. Da ga zopet previdi, imenoyal ga je sin poveljnikom armade, seveda z dobro plačo.^ —
Črna Gora kraljestvo. Urna Gora, kakor pišejo „Male Nevine11, postane kraljestvo. Ker knez črnogorski dela vse le z privoljenjem Rusije, je to lahko mogoče. Nad srbsko politiko so Rusi zelo nevoljni.
Na Kreti so se pojavili zopet nemiri mej kristjani in mohamedani. Bilo •je tudi več ranjenih. — Ruska vlada je za guvernerja na Kreti predlagala grškega princa Jurija.
V	Palermu (Sicilija) so se vršile slavnosti v proslavo petdesetletnice revolucije, s katero so zavrgli postavnega kralja.
Kaj novega po Slovenskem ?
Na Kranjskem. -- V Borovnici je l umrl tamošnji č g. župnik Iv. Oblak. —
V	Rovtah nad Logatcem so osnovali kmetijsko zadrugo. — V Šturijah so priredili krasno šolsko veselico. Zahvaliti se je slogi med učiteljem in duhovnikom.
— V Smledniku se je obesi! J6-letni pastir gospodarja Knifica. — V Zaplani so obhajali sv. misijon. — „Glasbeue Matice" drugi koncert se je izvrstno obnesel.
— Novo pošto so otvorili v Vodicah, okraj kamniški.
Na Štajerskem. — Pri okrožnem sodišču v Mariboru, v katerega okrožju je 7io Slovencev, so skoro vsi uradniki Nemci. Zdi se, da smo že blizu Berolina.
— V celjskem »Narodnem domu" so dne G. jan. peli ljubljanski operni pevci opero „Traviatto". — V Soštanji je izvoljen županom g. Iv. Vošnjak, veleobrtnik.in dež. poslanec — V Celji je potrjeno kat. delavsko podporno društvo. — V Mozirju snujejo trgovsko banko v pospešitev lesne kupčije. Slovenci smo se pričeli gibati. — Mrtvo so našli na železniški progi Zidan most-Sevnica neko tujo žensko. — Zmrznil je pri Ljuto-meiu občinski ubožec, 82 - letni Matija Munsi. — V A novci pri Vidmu je zgorelo poslopje Jožefu Planincu. Ogenj je nastal po neprevidnosti.
Na Koroškem. — Nemci so pričeli izdajati „Kmetski list", da bi motili koroške Slovence. Sedaj vedo, da bivajo Slovenci na Koroškem. — Med Grabšta-njem in Sinčovasjo je vlak povozil hlapca K. Ozmalc. — Led je poškodoval dravski most pod Velikovcem. — Občinske volitve so večinoma za Slovence neugodno izpadle.
I O f K S.
Gorica.
Upraviteljem stolne župnije je
imenovan kanonik msg. Zernitz.
Civilni pravdni red. Novo leto je prineslo velevažen prevrat na sodnem polji; začelo se je namreč v državljanskih praniih zborih postopati po zakonu z dne 1. avgusta 1895. Obravnave bodo listu* in zadobi torej tudi naš jezik večjo Veljavo. Vse pa je odvisno od tega, kakšen je slovenski prevod omenjenega za kona. Ta prevod je prišel na svetlo z novim letom ; zadosti, da rečem, da je prišel konečno iz rok našega p. n. g. barona VVinkler-ja. Da je bar. W. strokovnjak kot pravoslovec in jezikoznanec, ved6 tudi na merodajnih mestih na Hunu ji ; zato ga je ministerstvo naprosilo, da naj slov. prevod civilno pravdnih zakonov temeljito pregleda in zlasci nad vse važno terminologijo zatrdno ustanovi. Delo je bilo jako t«žavno ; hvala Bogu, zdaj je dovršeno.
Životopis, 'katerega smo pričeli z današnjo štev. priobčevati obeta mnogo zanimivosti izza zadnjih 50 let našega razvoja. Opozarjamo nanj svoje čitatelje.
Berite in — učita se 1 Cerkev presv. Srca Jez. v Gorici, ie bo vendar le zidala. Ker je slavni municipij odrekel najprimernejši prostor na starem pokopališču, je odbor(?) nakupil zemljišče blizo jezuitske hiše, tedaj popolnoma v ozadji mesta. Radi
tega vlada obče nezadovoljnost. — Ali ni primernišega prostora ?
Vabilo h posvetovanji o „Leonovi družbi", kater > bo dne 27 t. m. ob ll)1/* v gostilni „Pri Jelenu" (Via Stretta) s sledečim dnevnim redom: I. O „Leonovi družbi" sploh in o njenem glasilu. 2. O socijalnem odseku „Leonove družbe". Pri ustanovljenju socijalnega odseka je podpisani sprejel zastopstvo istega za Primorsko. Vsled tega vabim prav uljudno h posvetovanju vse p. n gospode duhovne in svetne razumnike, ki želijo proučavati družabno vedo. Iz zadnje štev. »Obzornika" je razvidno, da ima družba na Goriškem: Ustanoviteljev o, rednih članov 5, podpornih 3 ; Trst z Is tri jo pa ima; ustanoviteljev: I, rednih članov: o podpornih: 2. Številke dovelj upijejo : Goriški razumniki udeležite se posvetovanja !
Poleg tega vabila, se ne bo izdajalo nobenega druzega.
V	Gorici, na praznik Imena Jezusovega 1898.
Dr. Jo*. Pavlica. profesor bogoslovja.
Vabilo ua prvi redni občni zbor trgovsko-obrtne zadruge z neomejenim jamstvom v Gotici dne 10. februarija t.
1. v. prostorih goriške čitalnice ob 11. uti predpoldne sledečim dnevnim redom:
1. Volitev dveh overevateljev zapisnika.
2. Poročilo ravnateljstva
3. Poročilo o računu in bilanci.
4. Volitev dveh članov mesto odsto-
pivšili ravnateljev.
5. Pretnemba pravil.
Trgovsko-obrtno pospeševalno društvo v Gorici (pisarna skupno s trgovsko-obrtno zadrugo, Via Semminario N.o 1 pred nadškofijo) vabi na prvi redni občni zbor na dan 10. februvarja 1898 ob 10V9 predpoludne v prostorih „Goriške Čitalnice" Dnevni red : 1) Poročilo osnovalnega odbora ; 2) Volitev stalnega odbora društva; 3) Slučajnosti in predlogi. Ker je društvo v najtesnejši zvezi s trgovsko-obrtno zadrugo in je namen novo ustanovljenega društva vzbujati k življenju, čilejšemu delovanju trgovski, obrtni Ji n delavski stan pričakuj* obilne deležbe. Za snovalni odbor
dr Henrik 'Tuma začasni predsednik.
Lega nazionale za Gorico je imela v nedelja občni zbor. V Gorici ima du-hodkov 5558'52 11., denar, kateri naj reši italijanstvo — reci, kateri naj lovi naše otroke v njih zavode. —
Izvolili so zopet prvoboritelje, namreč : Bombič, dr. Morpurgo (iz Jutro-vega), Paternolli, Vidrič, Rcrinoič: pristno zelje iz toskanskih vrtov. Vredni sinčki idej, katere zagovarjajo in širijo. Lepa družba.
Koncert podružnic ; sv. C. in M., ki so je ponavljal, kakor smo zadnjič napovedali v gori šivi čitalnici v soboto 15. t, m. je i^bojmiMDpcJ. Zadovoljnost __ind>l^iiafiga občinstva je splošua. Spored je imel nekaj novih točk. — Slava za-snovateljicam in vsem, ki so pripomogli, da seje koncert tako izvrstno obnesel. — Slava !
Za kelih „AlnjzijeoiščuJ „Alojzije-višču nima svojega keliha zi sv. mašo. Ker mi g. blagajnik ne more pomagati, prosim Vas, prijatelji ubožnega zavoda, pošljite mi potrebnega denarja. Za darovalce boni mašaval prve tri sv maše, otroci pa bodo darovali .sv. obhajilo. Prosim I Dr. los Pavlica. I. P. 2 gl.
Pogajanja med slovenskimi in laškimi poslanci se prav pridno vrše. Kako daleč so dospeli dogovori, ni še nam nič znano. Radovednostjo pa pričakujemo konca teh posvetovanj.
Kupčijska zbornica je zopet izvolila predsednikom bar. Evg. Ritter ja.
Laške občine in v prvi vrsti Gorica so pričele sklepati resolucije proti izstopu slovenskih dež. poslancev. Furlanske občine naj se le obruejo proti lastnim zastopnikom, kateri se. s svojim sovražnim postopanjem proti slovenskim težnjam, provzročili sedanji položij.
„Eco“ in „Sentinella". Goriška „Eco d. L." pripoveduje o pogajanjih med it. in slov. poslanci in izraža nado, da pride do sporazumljenja m«d obema strankama v nravstveni in gmotni prid dežele. — A skupila jo je pri razboritih mladičih „goriškega budala". Oni namreč odgovarjajo: „Mi pa želimo, da bi se pogajanja popolnoma izjalovila".
Potem pridušujejo svoje poslance, naj se ne udajo niti za las — popolnoma nič. — S takimi ljudmi pač ni mogoče miru. Le dalje naj vlada krivica, saj od nje živijo. — Menda pa tudi teh ljudi drevesa ne rastejo v nebesa.
Garibaldinska himna. V Bujah, je igrala godba v neki skladbi tudi ol-
lomek revolucionarne garibaldinske himne. Načelnik godbe je bil obsojen na 10 dni zapora.
Više sodišče je sprejelo priziv proti tej obsodbi. Upamo da, da tudi to sodišče pokaže nekim ljudem, da smo še vedno v — Avstriji.
Boj za pravico? Sentinella z vso resnostjo pravi, da Italijani ne bodo več prenašali, kakor potrpežljivi oslički, da bi kdo branil komu, da se oprime sladke govorice „del si*, in si bodo priskrbeli spoštovanje v „lastni hiši“! ? — Da, to je naša pravda! Le ohranite si svoj sladki „si“, ker je nam sladkejši naš jezik, katerega smo se naučili z materinim mlekom. Tega hočemo si ohraniti do zadnjega z dihi j e ja proti pribeglim nasilni-
kom, kateri nam vs
s svojim „si
protinarodne, protiverske in protidomovin-slce nauke.
Stekel pes je oklal v Trstu več ljudi. 27 takih oseb so prepeljali v bolnišnico na Dunaj. Stroge naredbe so se izdale v Trstu a tudi v našem mestu proti psom. Dan za dnem lovi „šintar“ pse, kateri se prikažejo na ulicah brez „korbice“. Le malo psov je videti po ulicah. Gospodarji pazite in skrbite za svoje živali !
Odgovor g. Gaberščeku. V zadnjem „Primorcuu si je g. Gabišček zopet privoščil mojo osebo. Piše namreč :
„ Ali se gospodje ne spominjajo, kako je bil ugnal č. g. kaplan Dermastia pisatelja teh vrstic pod Mozetičevimi murvami v Solkanu pred poldrugim letom ? Dejal je bombastično: V treh mesecih bom imel v Solkanu konsumno društvo in mizarsko zadrugo; in ako bo potreba 100.000 gld. — jaz jih preskrbim. Solkanci so viharno ploskali tem besedam ! Caspitel 100.000 gld. niso mačkine solze ! — Toda še danes čakamo zaman, da bi g. kaplan izpolnil tako bombastično obljubo!“
Na osebne napade ne reagujem, so-sebno ako jih narekuje strast. Tudi sedaj nisem hotel odgovarjati. Ker so me pa solkanski mizarji pozvali, naj odgovorim, vpoštevajoč njihovo željo, odgovarjam sledeče:
Res je, da sem tedaj rekel, da ustanovimo v Solkanu konsumno društvo in mizarsko zadrugo. Misel na konsumno društvo, ki bi veliko_ koristilo, smo vpo-stevaje razne okoliščine opustili. Ako pa se mizarska zadruga še ni osnovala, ni krivda podpisanega, ki še vedno deluje za to, marveč je iskati vzrok v domačih razmerah. Mizarska zadruga se snuje in se bode osnovala, kakor hitro se poravnajo nastale navskrižnosti.
Ni pa res, da sem trdil, in ako bo potreba 100.000 gld. - jaz jih ,,preskrbim.* Res pa je, da sem trdil in še vedno trdim, da združeni solkanski mizarji dobe kredita, kolikor hočejo in da zadrugi lahko preskrbimo denarja.
Temu so ploskali solkanski mizarji, kateri še niso tako zabiti, da bi verovali takim obljubam, kakoišne mi podtika g. Gabišček.
Iv. Dermastia, solkanski kapelan.
Sv. Gora pri Gorici. V preteklem letu je goiiškoj ,,budalo" nekekrati rohnel proti Marijinem svetišču na Sv. Gori. Pozival je celo Italijane, naj nikar ne romajo v Marijino svetišče na Sv. Gori. Koliko je izdal poziv mladičev okolo „Sentinelle“, priča število božjepotnikov v pietekleji letu. Obhajancev — in tu pripomnimo, il i je ravno preteklo leto romalo zelo veliko romarjev italijanske narodnosti — je bilo 43.860. Tujih duhovnikov raznih narodnosti je mašelo 189, vseh obiskovalcev je bilo pa nad 100.000. Marijino svetišče je obsikalo tudi v minolem letu mnogo pevskih zborov, ki so ob praznikih svojimi zvonkimi glasovi povzdigovali pobožnost do Marije. Kako pobožnost do Marije raste, dokazuje nam ra,vno od leta do leta naraščajoče število na Sv. Goro potujočih kristjanov. Marijini priprošnji izl očujmo sebe in naš ljubljani slovenski narod. —
Pretepi v Kronbergu. Radi pretepov, kateri so bili v ponedeljek, po domače pri Jernejčetu, si židovski „Cor-iiere“ privošči tudi nesramno veselje zabavljati misijonu, ki se je obhajal v Kronbergu pret. teden. Resnici na ljubo povemo, da ni nihče domačinov se udeležil pretepa, pač pa so Goričani prišli motit z mandolino in petjem — slovesno tihoto.
Iz Tomaja se nam piše: Poduka v trtoreji, sosebuo cepljenja v pluto se udeležuje nad 30 mož in mladeničev. Tu-kajSni kmetja so se hvalevredno poprijeli sadeuja ameriških trt. Popraševanje po Riparia portalis in R. rup«stris je tako veliko, da tukajšno društvo ne more ugoditi vsem zahtevam. Ako ima kdo
imenovanih trt kovči ali bilfe na prodaj, naj se oglasi pri našem vinorejskem društvu ali pa objavi v „Prim. Listu“. Naznani naj tudi ceno.
Slednjič izrekati moramo čast g. Antonu Černe, ki podučuje, kakor pravemu strokovnjaku v trtoreji.
V Šempetru pri Gorici je umrl obče spoštovani g. Anton Černič v dobi 69 let. Bil j,;s v življenju vseskozi vzgle-den občan, v dolgi bolezni in v smrti pa tako potrpežljiv in udan v voljo božjo, da smo se kar čudili. Njegovim ostalim naše sožalje, njemu pa m. i. p.!
Sreča v nesreči. Dne 11. t. m. okoli poldne prestrašil se je konj nekemu vozniku na poti med Kobaridom in Sma-stjo. Voz zadel je ob cestni kamen, ta je precej popustil in — voz, konj in voznik, vse skupaj padlo je čez škarpov kake 3 m. in šlo bi bilo vse v Sočo, da ni ravno na robu rasel oreh, ob katerem se je vse ustavilo. Voz se je razbil — vozniku in konju ni se prav nič zgodilo. Gotovo — pravijo ljudje — se je voznik zjutraj priporočil angelju varim. Glavno krivdo pri tej nesreči ima pa gotovo tisti, ki je postavil na najnevarnejšem kraji obcestne kamne, ki jih vsak otrok prevali. Boljše bi bilo, da jih ni, bi saj ne slepili. Ali pošten zid — ali ničesar.
Sodnijsko poslopje v Kobaridu. Kakor se sliši bodo vendar — najbrže še letos — začeli zidati sodnijsko poslopje v Kobaridu. — Zidala bode vlada.
Nesreča. Pretekli teden je v Trenti okoli 10 centov težek kamen na Ivana Kavsa tako nesrečno padel, da je pod njim takoj mrtev obležal.
Premrzla voda. V Voljčegradu skočil je neki mladenič v pijanosti v kal, ker mu mati ni hotela podati roko v slo vo. A voda mu je bila premrzla, zato se je izkobacal iz kala, ter se podal zopet pod domači krov.
Nesreča s puško. V Opačjemselu se je igral iu šalil nek 20leten mlade-neč s puško. Mislil je, da ni nabasana.
A ko nameri v 13 letno deklico se puška sproži iu hudo rani deklico v pleča.
—• Prepeljali so jo v Gorico v žensko bolnišnico. Upanje je da okreva. Ne igraj-se s takim orožjem !
V Tržiču je v tamošnji predilnici nastal požar. Škoda je precejšna, ker je zgorelo mnogo bombaževine.
Za AlojzijeviSče (II. izkaz 1898): Preč. g. g. Urbani Gollmajer kanonik in dekan 5 gl., Alojzij Bratina 5 gl., .Tos. Kragelj, dekan 14 gl., Franč. Črv vikar 12 gl. 5 kr, M. Vales kurat 5 gl., Jos. Kosec župnik 10 gl., Ant. Keber 26 gl. 28 kr., Jan. Lukežič 10 gl, Val. Pelicon 4 gl. 50 kr., Franč. Kranjec, župnik kot odkupilo novolet. voščil 2 gl. 45 kr. Prebl. g. dr. Nikolaj Tonkli 10 eri, otjaska kuracija 7 gl. 60 kr., BI. g. Fr. Zucchiati posestnik v Medani o gl., Jos. Munih trgovec pri sv. Luciji na Mostu kot odkupilo novolet. voščil 1 gl, Martin Poveraj, krojaški mojster in trgovec 1 gl. 50 kr. — Občina: Mavhinje 5 gl. 75 kr.
Bog obilo povrni!
Blagajništvo.
Trst-Istra.
Tržaški Slovenci pred namestnikom. V pondeljek so se poklonili namestniku, grofu Goessu vsi mestni zastopniki slovenski, predsedništva pol. društva »Edinost11 in obeh del. podp. društev. G. namestnik je jako uljudno sprejel odposlanstva ter zagotovil, da bode slovanskemu ljudstvu vsikdar kazal isto dobrohotnost kakor drugim, ter bode vsikdar nastopal proti vsaki krivici.
Iz Trsta — Dijaška kuhinja. — Od početka letošnjega šolskega leta do-sedaj smo pejeli tele darove za dijaško kuhinjo : bi. g. Franc Kalister nam je daroval 100 kron, bi. g. Katarina Gregorič 100 kron, bi. g. profesor Ivan Ie-senko za pervi semester 16 kron, bi. g. Ivan Šabec 40 kron, veleč g. župnik Io-sip Zakotnik namesto venca pokojnemu sošolcu župniku Golobu 20 kron, veleč g. Štefan Ienko 6 kron, veleč g. župnik Ivan Černe 10 kron, veleč g. Jvan Normali 4 krone, veleč g. Ivan Slavec 2 kroni, veleč g. Ivan Šifrer 2 kroni, veleč g. losi p Bekar 2 kroni, bi. g. Luka Saražin 20 kron, bi. g. Ivan Dolinar 6 kron, bi. gospa Franja Macak 3 krone, bi. g. Io-sip Žnideršič 10 kron, bi. g. E. Drašček 6 kron, bi. g. lak Štrukelj 2 ki oni, bi. g. Ferdo Ferluga 1 krono, bi. g. A. Co-stantini 1 krono, bi. gospa Marica Č. 1 krono, gospa V. 1 krono, Uopnka 1 krono, Š. F. 1 krono. Čisli dohodek koncerta, ki ga je priredila tržaška čitalnica dne 18. decembra 67 kr. 30 kr.
Presrčna hvala vsem dobrotnikom, ki tako velikodrušno podpirajo našo dijaško kuhinjo ; 'posebno pa se še onim gospodom zahvaljujemo, ki so se potru-
dili, da se je mogel prirediti tudi to leto koncert, ali pa, ki so podelovali pri koncertu. Koncem leta objavimo spet natančen račun, iz katerega se bo do zadnjega vinarja razvidlo, kako se je ober-nil denar, ki so ga nam dobrotniki zaupali. Povedalo se bode tudi, koliko iz-vanredne podpore se je dalo dijakom, katerim dijakom, in koliko vsakteremu. Dijaki ne dobivajo namreč samo hrano, ampak jih tudi še sicer podpiramo. Mnogim so se knjige kupile, za oblelo smo jim tudi pomagali, nekaterim tudi pri šolnini; tudi nekaterim drugim dijakom smo dali podporo, ki v mestu stanujejo in jim ni treba hoditi v dijaško kuhinjo, ti pa so ravno tako potrebni, kakor oni iz okolice. Ta izvanvredna podpora znaša letos še nad 80 gold., hrana pa je čez 100 gld.
Stražarju Sili, ki je posekal steklega psa v Trstu, je mestna delegacija podelila 50 kron. Poleg tega mu je policijska oblast izrednim potoni dovolila, da se sme oženiti.
Ponesrečena tatvina. V zalogo Humberta Mernika v Trstu so hoteli udreti tatovi. Toda ključ se jim je zlomil ravno tedaj, ko so hoteli odpreti vrata zaloge. In tako jim za enkrat ni „ratak>“.
Obesil se je v Trstu vratar Martin K. zgubil je 10 gld. Radi tega je bil hudo poparjen ter se obesil. Tako je, ako ljudje nimajo moralne opore._ —
Nesreče. — V livarni pri Škednju so se ponesrečili 3 delavci. Jeden je drugi dan umrl v bolnišnici, druga dva sta poškodovana manj. —Neka šivilja se je zastrupila, ter umrla v bolnišnici. — Nesrečno je padel Franč. Metlikovec v sv. Križu, ko je bil na potu v Trst svojim vozom. Poškodoval se je precej. — Andrej Radoslovič je padel ter se hudo pobil na nogah in lnbtu, ko je hotel spustiti malo ladijo na morje.
nimo prvotno besedo ; še le, če misel kaj druzega zahteva, sestavljeno besedo, ali v vilo vrsto preneseni glagol. N. pr. red in ne spove d ali vspoved, poslati, ne odposlati, šel ne odšel; hoditi, ne /tajati (pohajati zahajati) itd. Kdor nij še pokvarjen, gotovo poreče :	Moj	sin	hodi v
šolo, ne zahaja. — Kaj pa staroslovenski „svež“ ? oe pred kakimi petimi leti so
rabili
samo za rastline in cve-
„£Iovder, hovder, hovder“.
ali šaljiva slovnica.
(Dal.je; sp. A. M.)
Predno začnem nadaljevati šaljivo slovnico (gl. štev. 2 „Prim. lista“ !), naj zavrnem neke stavčeve šale Jez namreč nočem videti naglaska .,ježe. žagan’ca, moderno*, ampak hočem imeti:	„jeze,
ž;igan’ca, moderno". Tudi pretrganja : „nes-pametnega, daš ter“ ne maram ampak „ne-spametnega, fla-šter“. — Zdaj pa dalje. Večini bravcev „Priin. lista" nij treba menda praviti, da besede, ki sem jih zadnjič zaznamil z ušesci („ “) ali pa dal z ležečimi črkami tiskati, niso moje (n. pr. vršiti, zgražtti, regist rovali, bodočo, morem sigurno, sveže pojo, za-pajani, da svojo vstavko),; hotel sein svoj spis ž njimi nekoliko ošemiti — za burko, ker je zdaj pustni čas. — Kaj hočete imeti bolj smešnega ? Odkar se slovenski govori in piše, rekli so zmeraj: jutre bo maša, pogreb somenj, zbor itd., kar je nekaj let sem pa se je vdoinačila šega, da se piše, nesrečni vršiti. Veste zakaj ? samo zato, ker ima Nemce svoj „stattfindenu. Pomislite ljudje božji, kaj je prav za, prav „vršiti“ (iz „vrh“). Vrši se, kar se, kakor koli dela navzgor do kakoršnega koli vrha. Ko je tako delo končano, reče se, da je dovršeno ali zvršeno. Tako tudi v priličnem pomenu. — Moj jezikočut se torej določno vpira temu, kar navaja Pleteršnikov slovar (P. — Ž.) na strani 800 pod besede „vršiti“, 2.), kjer se celo „volja božja
tlice, zdaj je že ves svit svež: meso, ribe, maslo, zrak, voda, petje, um itd. itd. vse je „sveže“ ! Odkod ta imenitnost besede „svež“. Odtod, ker se zveži pisci hočejo ogniti besedi frišen, misleč, da je to nemška beseda, kar pa nij. „Frisch“ je laški „fresco“, in to bržkone od latinskega „frigidus“. Goriški okoličani pravijo v špehovi juhi kuhani sladki repi „freška“ repa (e visoki) ; Hrvati imajo „friški“. Svet bi se menda ne podrl, ko bi nas zadela nesreča, da bi morali rabiti za meso, ribe itd. besedo * frišen “ ; manj smešna bi bila, gotovo, ko „sveže“. Sicer pa poglej v Cigaletovem slovarju (A - L) na strani 551 besedo „frisch“. — Drugih posamnih besed razlaganje pride v drugi priliki na vrsto, ker imam zdaj nekaj nujnejšega na srcu. Važnejša namreč, ko neprava raba posamnih besed, so neke neprave sintaktične konstrukcije,
Da bodo pa moji čč. čitatelji prihodnjo razprr.vo o teh napačnih kon-stiukcijah umeli, morajo popred prebaviti nalogo, ktero jim danes dam. Kratka, je, pa važna. Premišljujejo naj samo pomen treh besed:	včeraj,	danes	in	jutre'',.
in .sicer z ozirom na gosp. župnikovo oznanilo v prejšnji štev. „P. 1 "-a. Tam se namreč bere.- „bodoco nedeljo se vrši maša“...; „nadejam se, da pevci pojo'’1. — Verjamite mi, da so pisci tudi v tem izgubili pamet; ne vedo namreč, kaj je včeraj in jutre.	(Dalje	prih.)
FO TOGrFLJ^FIJA
premil, knezouadškofa llissia dobi se na prodaj pri fotografu A. Jerkiča v Gorici na Travniku št. 11. in sicer 1/9 mirovne velikosti 39 Kal. 80 kr.
tJ-irrrni-^FTCTiOTCT^cTr^giT^TCT^TOTIiEiaiEiiia
i	S
(Varstvena znamka)
vrsi
(Zakaj
se ne
„vrši“
tudi Bog
nzgra£atiu
sam?) — Kdor rabi obliko namesti »groziti se“, kaže, da ne pozna razlike med trpežnim in opetovalnim ('ponavljalnim) glagolom. Pravilo nam bodi ! Kjer in dokler je le koli mogoče, ohra-
želodčne kapljice.
Zdravilna moč teh kapljic je neprc-kosljiva. -- Te kapi jioe vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan
Sv. Anton Padov. po jt‘dllO zlicicO
popije. iCkrepe pokvarjeni želodec, stor(5 da zgine, v kratkem tasu omotica in životca letnost (mrtvost). Te kapljice tudi stord,^da človek raji ji.
Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih .lekarnah | na svetu. Zalnaročitve in pošiljatve pa jedno le v lekarni Cristofoletti v Gorici.
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876.
J. Pipan & C. v Trstu
IffggT Via Valdirivo*št. IS “^3®
ima veliko zalogo in prodaja le na debelo
kavo, riž, južuo sadje, olje vseh vrst za jedilo, zastrojc, ribjo mast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.