OBSDMSIVO IN UPKAVAj LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 31-22 do 31-26
ROKOPISI SB NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
♦
4*
N
E
N
E
S
E N
I N S E HAT N J ODDELEK LJUBLJANA, -
SELENBURG OVA ULICA ST. S TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.733
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
200.000 Tržačanov manifestira za Jugoslavijo
Trst, 25. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:	.
Danes so se v Trstu ponovila italijanska šovinistična izzivanja, s katerimi so nastopali proti tržaškim antifašistom in zlasti proti Slovencem. V dopoldanskih urah so se ti izzivači formirali v sprevod, prepevali šovinistične italijanske pesmi in izzivali vsakogar, ki se jim ni pridružil. Njihova gesla so bila naperjena proti Slovencem, katere so psovali z znano fašistično psovko »Sciavi«. Napadali in pretepali so antifašiste. ki so jih srečavali po poti. razbijali okna in vdirali v trgovine, ki so last antifašističnih Slovencev. Policija njihovega nastopanja ni preprečevala, pač pa je aretirala antifašiste, ki so se skušali braniti proti napadom fašističnih manifestantov.
Pri šovinističnih manifestacijah so sodelovali predvsem elementi iz italijanskih mest Rima, Bologne, Milana, Benetk in Vidma. Oboroženi so bili z malimi motikami, palicami, steklenicami, lesenimi kiji Elegantne dame v kožuhih so privlekle iz evojih torbic valjarje za testo. S tem orožjem so napadali in ranili več antifašistov. V tej družbi so opazili prostitutke iz hotela »Grande«. Mestne gospe, ki so držale za roke 4- do 5 letne otroke, so kričale: »A morte i sciavi, a morte Tito!« Otroci so za njimi ponavljali te besede. Policija ni preprečevala nasilja, pač pa je smatrala za potrebno prete: pati otroke na trgu Ponterosso, kišo nosili na svojih oblekah rdeče zvezde. Izzivači so v ulici Cassa di Risparmio napadli in pretepli odgovornega urednika lista »Ц Progresso«, glasila SIAU za Trst. kateremu so z železno kroglo razbili obraz in pri tem kričali: »En Slovenec manj!« V ulici Mazzini v bližini Cassa di Risparmio so z nožem ranili na nogi tov. Bruna Filippi. Pri glavni postaji so izzivači s silo vdrli v sadno trgovino tovariša Arturja Toroša, ga z nožem ranili na vratu in mu razbiti trgovino. Prav tako so vdrli v pekarno tov. Maria Zafreda in jo razb'li. V ulici Carduci so pred sedežem PNOO-ja ponovno vzklikali: »Dol s sciavi«. Tovarišico Slavo Pe-
gan so z velikim kamnam ranili. Civilna policija je sprevod izzivačev povsod ščitila in jih celo prevažala s svojimi jeepi. Dva angleška motorista v ulici Mazzini eta imela italijanske zastavice pritrjene na čeladah in italijanske značke v gumbnicah. Na sedežu informacijske službe so* visele italijanske zastave. Člani Uredništva uradnega zavezniškega lista »Giornale Alleato« so pri odprtih oknih ploskali sprevodu izzivačev. Dva angleška mornarja, ki sta se v nedeljo ' pridružila antifašistom in vzklikala: »Živio Tito«, je angleška policija takoj aretirala.
Na vsa ta šovinistična izzivanja so antifašisti disciplinirano odgovorili. Okoli 17. so se zbrali pred hotelom, v katerem ima svoj sedež medzavez-niška komisija. Vsa obala od* trga Unita in do glavne postaje je bila eno samo morje jugoslovanskih, slovenskih in italijanskih'zastav z rdečo zvezdo. Množica je neprestano vzklikala maršalu Titu in Jugoslaviji.
Šovinistični izpadi niso bili samo plod neodgovornih elementov. Ob 19. zvečer so zastopniki italijanskih reakcionarnih strank, združenih v CLN-u, govorili z balkona sedeža italijanske liberalne stranke. Vsi govori so bili naperjeni‘ prati antifašističnim organizacijam in proti Slovencem. Zastopnik Stranke akcije je takole izjavil: »Kakor smo se vedno združeno borili proti Nemcem, tako se sedaj borim'ò združeni proti Slovanom«. Te besede je fašistična drhal sprejela z vzkliki: »Dol s sciavi, smrt Titu, smrt Jugoslaviji!«
Antifašistične množice so neprestano vzklikale medtem Jugoslaviji in prepevale partizanske pesmi. Okoli 20. so se uvrstile v ogromen sprevod in korakale skozi vse glavne ulice mesta. Na trgu Goldoni je spregovoril tajnik Pokrajinskega odbora SIAU Evgenio Laurenti. Izjavil je: »Tržaški fašizem se je moral poslužiti najslabših italijanskih elementov, ki so se vsuli v teh dneh v naše mesto, toda mi bomo strli uvoženi fašizem prav tako, kakor smo strli domačega.
Fašistični izzivači, ki jih je ščitila civilna policija pognani v heg
Trst, 27. marca. Dopisnik TAN-JUG-a poroča:
Antifašistično prebivalstvo Trsta je včeraj popoldne odgovorilo na vsa šovinistična izzivanja tržaških, reakcionarnih in iz Italije importira-nih elementov, ki so s podporo civilne in angleške policije mogli dva dneva izzivati po ulicah Trsta.
Okrog 15. so se v vseh delih mesta pričeli zbirati ljudje z zastavami Delavci so prihajali na zbirališča s svojimi godbami. Vse skupine antifašistov so se nato začele pomikati v veličastnih sprevodih k morju. Razvrščali so se ob morju od Doma pristaniških delavcev do trga »Unita«. Ob pogledu na vso to množico je bilo videti morje jugoslovanskih in italijanskih zastav z rdečo zvezdo. Vsa množica je neprestano vzklikala maršalu Titu in Jugoslaviji.
Medtem, ko so se sprevodi antifašistov še pomikali proti morju in se tam zbirali, je del množice krenil v veličastnem sprevodu z voditelji antifašističnih organizacij in delavskimi godbami na čelu proti središču mesta. Na pokritem trgu na ulici Carducci so žene obsule manifestante s cvetjem. Prepevajoč partizanske pesmi in vzklikajoč maršalu Titu in Jugoslaviji se je sprevod vil preko Corsa Garibaldi, trga Goldoni po Corsu do trga »Unita«. V ulici Dante Alighieri je srečal kamion z avtomobilsko tablico »Roma 8-4253«, poln Mussolinijevih pristašev iz Italije, ki so te dni prišli izzivat v Trst in so vpili: »Ven s Slovani!«
Na trgu »Unita« se je zbrala skupina takih importirantih izzivačev in hotela ogromni množici antifašistov preprečti, da bi prišla na trg. Pni tem jim je pomagala civilna policija in usmerjala sprevod antifašistov po drugi ulici k morju, kjer je še vedno čakala ostala množica antifašistov in novodošle burno pozdravljala. Vsa ta ogromna množica se je sedaj skupno podala na trg »Unita«. Izzivalna skupina, ki je bila dotlej na trgu pod zaščito policije, se je v hipu razbežala, ko je zagledala odločne obraze antifašističnih manifestantov. Civilna policija na konjih in jeepih se je zaganjala v antifašiste, da bd krila beg izzivačev. Policisti so udrihali po antifašistih z lesenimi kiji, izzivači pa so izkoristili trenutek zmede in z noži napa. dali antifašiste. Nad 60 antifašistov, med katerimi je bilo mnogo težko ranjenih, je postalo danes zopet žr. tev civilne policije in šovinističnih izzivačev.
Antifašisti so manifestirali na trgu »Unita« do 19. Na trgu so mladinke plesale kolo in prepevale z ostalo množico, na vseh straneh trga pa so stali civilni policisti, oboroženi s kiji. Pred poslopjem zasedbene vojaške uprave so bile pripravljene ga. atine brizgalne, s katerimi so hoteli
razgnati antifašiste. Na sedežu italijanske liberalne stranke je bil montiran zvočnik, po katerem so oddajali šovinistične pesmi, da bi tako preglušili vzklike množice, ki je za. htevala priključitev k Jugoslaviji.
Po 19. so se manifestanti uvrstili v sprevod, ki je obšel vse mesto. Pritisnjene ob zid so razbite skupine šovinističnih izzivačev gledale mimohod ljudskih množic Trsta in so nekateri izmed njih v onemoglem besu izzivali s fašističnim pozdravom.
Sprevod se je nato vrnil k morju, kjer so se manifestanti razvrstiHi ob obali pred hotelom, kjer je sedež mednarodne komisije. Z balkona poslopja Mestnega osvobodilnega sveta za Trst je 200.000 glavi množici govoril tovariš Jaksetich Giorgio, ki je dej ai:
»Tržaški meščani! Danes ste se zbrali in reakcijo prisilili k molku. Dokazali ste, da v Trstu gospoduje ljudstvo. Te dni so vas skušali terorizirati z metodami iz prejšnjih časov. V ta namen so pripeljali iz Italije vso drhal. Vi ste odgovorili in vsemu svetu pokazali, kdo je gospodar Trsta. Naj ves svet zve, kdo vlada v Trstu in da hoče demokratični Trst Tita in VII. republiko v okvira Jugoslavije!«
Besede svojega ljubljenega voditelja je zbrana antifašistična množica Trsta spremljala z vzkliki »Hočemo Tita!« »Hočemo Jugoslavijo!«
Kmalu po 22. se je zaključila ta dan manifestacija in sé je ljudstvo v sprevodih začelo razhajati na svoje domove.
Onemogel bes fašističnih Izzivačev
Trst 27. marca- Dopisnik Tanjuga poroča:
Medtem, ko je množica 200.000 antifašistov manifestirala po Trstu za priključitev k Jugoslaviji, so posamezne skupine šovinističnih izzivačev vdirale v slovenske trgovine, trgale jugoslovanske, slovenske in italijanske zastave s peterokrako rdečo zvezdo in napadale posamezne antifašiste, ki so nosili v gumbnicah značko z rdečo zvezdo.
Popoldne so izzivači ponovno demolirali slovensko knjigarno na Corsu. Razbili so tudi izložbena okna slovenske knjigarne Štoka.
Ob pol 19 je policist Zovatto Giovanni, ki je bil član tržaške kviz-linške policije, strgal ob kanalu pri morju neki mladenki zastavo iz rok in grozil s kijem. Okoli stoječi so mu hoteli iztrgati kij, policist pa je potegnil iz žepa revolver in hotel ustreliti v množico. Na srečo se revolver ni sprožil.
Okrog 20. je skupina reakcionarjev metala v napisno desko in prostore •Primorskega dnevnika« kamenje.
Ob istem času se je zbralo pred neko privatno menzo v via Udine okrog 50 izzivačev. Gostje so ravno
sedali k večerji. Nekaj izzivačev je stopilo v menzo, kjer so od navzočih zahtevali, naj snamejo takoj z oken jugoslovanske zastave in z oblek značke z rdečo zvezdo. Grozili so, da bodo streljali, ako se ne bodo po-
korili njihovim ukazom. Ker tega ni nihče storil, se je eden izmed njih zakadil proti tovarišu Cirila Jekiču iz Tinjana in ga zabodel z nožem v vrat. Izzivači so nato razbili šipe in vse pohištvo v menzi ter zbežali.
Kdo In odkod so fašisti v Trstu
Trst 27 .marca. V zadnjih dneh je bilo mogoče v Trstu opaziti na več krajih skupine izzivačev in šovinističnih kričačev, ki so jih Tržačani takoj spoznali za priseljence iz južne Italije, katere je importirala. reakcija, da bi jih v sili uporabila kot protiutež proti zahtevam tržaških množic po priključitvi k Jugoslaviji.
Skrivaj, kakor da ne bi bilo nič organizirano, so »prihajali v Trst iz vseh starih italijanskih provinc že lani pa do danes s fašizmom kompromitirani elementi, bivši fašistični priganjači, zločinci in podobna drhal. Po 1. decembra preteklega leta do 10. marca t. I. je — kakor je ugotovljeno po točnem pregledu voznih listkov prihajajočih in odhajajočih -— prišlo v Trst in tu tudi ostalo 51.000 IJiidi iz provinc Brescia, Firenze, Verona, Video itd. Samo v zadnjih 14 dneh pa je prišlo v Trst še 14.800 ljudi, ki so prav tako ostali v Trstu. Istočasno pa lahko ugotovimo, da se je v cono B vrnilo več ljudi, kakor jih je iz cone B dopotovalo v Trst.
Navedene številke importiranih elementov pa še ne obsegajo števila
vseh ljudi, ki so iz južne Italije prišli v Trst. Kljub temu, da je v Trstu nad 20.000 brezposelnih, je v zadnjih petih dneh prispelo iz videmske province 1500 do 2000 delavcev.
Na ta način je prispelo v Trst od decembra 1945 pa do zadnjih dni
68.000	ljudi, ki s tržaškim ljudstvom nimajo ničesar skupnega.
Včeraj popoldne je n. pr. prispelo v Trst 7 kamionov tvrdke Fratelli Ferrari iz Coma,, ki so bili nabito polni potnikov iz Florence, Brescie, Bergama itd. Ti ljudje so izstopili iz kamionov že pred tržaškim kolodvorom, prazni kamioni pa so prispeli v ulico Milano.
Po besedah, ki jih je javno spregovoril neki govornik CLN-a (Comitato di liberazione Nazionale) med šovinistično demonstracijo:	»Danes
moramo biti združeni v borbi proti Slovanom!« je jasno, da tržaški fašistični elementi niso imeli zgolj namena, da bi s temi importiranimi elementi napravili sprevod kričačev, ki bi zahtevali Italijo, temveč so hoteli te elemente uporabiti za izzivanje, za zločinske podvige, ki jih je Trst v zadnjih letih nešteto doživel.
Antifašistične množice stoje odločno v boju za končno svobodo
; Trst, 27, marca. Dopisnik TAN-JUG-a poroča:
Danes se nadaljujejo manifestacije in zmagoslavni boj tržaških antifašističnih množic proti fašističnim izzivačem,' ki skušajo s pomočjo zasedbenih oblasti zopet organizirati nemire v Trstu. Na prostora pred Domom pristaniških delavcev pa do trga Unita so se začele zbirati velike množice ljudstva že ob 8. zjutraj. Delavci tržaških tovarn so prišli v sprevodih s svojimi godbami na čelu. Vse njihovo zadržanje je izpričevale odločnost, da branijo svojo svobodo in ne bodo nikoli dopustili fa. šizmu, da bi na tržaški tleh ponovno dvignil glavo. Po mestu vihra na tisoče jugoslovanskih, slovenskih in italijanskih zastav z rdečo zvezdo in povsod odmevajo rodoljubne pesmi.
Ob 16. je policija zaprla antifašistom dohod v mesto, da bi se fašistični izzivači lahko nemoteno zbrali v sprevod. Skupinam teh izzivačev se pridružujejo tudi okupacijski vojaki z italijanskimi trobojnicami v gumbnicah. Civilni policisti pretepajo antifašiste in dopuščajo fašističnim izzivačem pretepati s palicami vsa-
kogar, ki govori slovensko ali pa nosi v gumbnici rdečo zvezdo.
Ob 17. se je pomikal sprevod antifašistov preko ulice Ghega proti Piazzi Oberdan, kjer jih je ustavila civilna policija. Manifestanti so krenili nazaj proti morju. Čez dobre pol ure so zadnji del sprevoda, kjer so bile same žene, napadli oddelki fašistov, oboroženih s pendreki. Pripeljali so se v kamionih. Poleg so bili angleški vojaki, ki so mimo gledali početje fašističnih izzivačev, med katerimi so bili tudi civilni policisti. Tolpo fašističnih izzivačev je skozi vse mesto spremljal večji odprt av. tomobil, poln angleških oficirjev in vojakov, ki so se posmehovali antifašistom in dogodke filmali.
Danes je policija izpustila fašistične izzivače, ki so jih včeraj zaprli, antifašisti pa, ki so bili včeraj aretirani samo zato, ker so izpovedovali svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji, morajo sedeti še vedno v fašističnih zaporih.
V manifestacijah, ki še trajajo, izpričujejo antifašistične množice Trsta neprestano svojo odločno voljo po priključitvi Trsta k Jugoslaviji.
Mednarodna komisija je prispela v Gorico
Trst, 27. marca. — Dopisnik Tanjuga poroča :
Včeraj je mednarodna komisija odpotovala v Gorico, kamor je prispela okrog 11. dopoldne in se nastanila na sedežu Zavezniške vojaške uprave na trgu Travnik. Na trgu je sprejela komisijo velika množica antifašistov z jugoslovanskimi, slovenskimi in italijanskimi zastavami s peterokrako rdečo zvezdo in jo pozdravila z vkli-ki Jugoslaviji in maršalu Titu. Ko se je po mestu raznesla vest o prihodu mednarodne komisije, so pričeli prihajati na trg vedno novi sprevodi antifašistov in ga v kratkem napolnili. Antifašistični manifestanti so pozdravljali komisijo z jugoslovanskimi zastavami z rdečo zvezdo že na tržaški cesti in na vseh pločnikih ulic in cesta, ki vodijo na trg Travnik. Po vseh ulicah Gorice so ves dan odmevale partizanske pesmi in vzkliki Jugoslaviji.
Tudi v Gorici so se pod zaščito zasedbene vojaške in civilne policije zbirali italijanski šovinisti in skušali izzivati nerede. Velika večina teh izzivačev je prišla v Gorico iz Italije. Goričani so jih takoj spoznali po njihovem narečju in po tem, da so vpraševali, kje je pot na glavni trg. Skupina teh izzivačev se je ustavila pred sedežem angleške informacijske agencije AIS in je misleč, da stoji pred sedežem Slovansko - italijanske antifašistične zveze (UAIS), pričela vpiti: »Dol s Slovani!«
Med kričači so Goričani spoznali mnogo bivših oficirjev in vojakov italijanske vojske, ki so pred 8. septembrom in pozneje služili v Gorici. Med njimi so bili tudi vsi goriški ' fašisti in kolaboracionisti, ki so ob osvoboditvi zbežali preko Soče in se sedaj pod okriljem zasedbenih oblasti zopet mirno vrnili.
Na Corsu je ta drhal napadla s kamenjem in steklenicami črnila Ljudski dom. Policisti, ki so stali poleg, se niso ganili. Kamenje in črnilo so metali ti izzivači tudi v vsa okna, kjer so bile razobešene jugoslovanske zastave. Na Corsu so prepevali fašistične
pesmi in vzklikali celo Duceju m fašizmu.
Ob 14. so ponovno vdrli v stanovanje predsednika Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst, tovariša Franceta Bevka, in strgali z oken jugoslovanske zastave.
Medtem so ahfcifašisti pred sedežem zavezniške vojaške uprave, kjer se je nastanila komisija, manifestirati za Ju goslavijo in zahtevati priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji
Mednarodna komisija je sprejela zastopstvo goriškega okrožja
Mednarodna komisija je potem, ko se je nastanila v bivši prefekturi, kjer ima sedež Zavezniška vojaška uprava, pričela takoj svoje delo. Ob pol 15. je komisija sprejela delegacijo Slovansko-italijanske antifašistične zveze za goriško okrožje, ki so jo zastopali predsednik okrožnega odbora tov. Štrukelj Jožef in Ban okrožnega odbora tovariš Borghesi Bruno, in delegacijo okrožnega izvršnega Narodno osvobodilnega odbora za goriško okrožje, ki sta ga zastopala predsednik odbora .dr. Beltram Julij. Komisija se je zadržala z deelgacijami v razgovoru nad dve uri. Delegaciji sta- ji predali spomenico goriškega okrožja, v kateri so izražene težnje goriškega prebivalstva po priključit*], k Jugoslaviji. Delegaciji sta tudi zaprosili komisijp, naj bi' sprejela posebne delegacije iz Slovenske Benečije, Rezije in Kanalske doline.
Razstava slik v Tolminu o žrtvah narodno osvobodilne borbe
Trst, 25. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:
V Tdlminu so te dni odprli razstavo slik in listin, ki pričajo o ogromnih žrtvah tolminskega okraja med narodno osvobodilno borbo. Okraj ima 13.303 prebivalcev. V okviru narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije
Maršal Uto češkoslovaškim delavcem
Želel bi, da bi v Jugoslaviji in vi tukaj postavili boljšo -industrijo, kakor je bHa pred vojno
Praga, 25. marca. Poseben dopisnik Tanjuga poroča:
Ob priliki obiskai v tovarni »Škoda« so pripraviti maršalu Titu in njegovemu spremstvu prisrčen sprejem. Tovarna je bila okrašena s številnimi jugoslovanskimi zastavami in maršalovimi slikami. Ogromna množica delavcev je navdušeno klicala maršalu Titu ob njegovem prihodu v tovarno, upravnik tovarne pa mu je želel dobrodošlico. Ob tej priliki je delavka v imenu delavcev tovarne izročila maršalu šopek svežega cvetja.
V spremstvu maršala Tita so bili češkoslovaški minister za industrijo Laušman, minister za socialno politiko Soltee in češkoslovaški poslanik v Beogradu Korb el, izmed elanov jugoslovanskega spremstva pa minister Milovan Djilajs, pomočnik ministra za zunanje zadeva dr. Vladimir Velebit, predsednik Komiteja za kulturo in umetnost Vladislav Ribnikar in jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Čemej.
Ko je pregledal tovarniške naprave, je maršal 'Tito imel govor na dvorišču tovarna Z okrašene častne tribune je govoril zbranim delavcem in se jim zafivalil zal prisrčen sprejem. Maršal Tito je v svojem govoru dejal:
»Pri nas v Jugoslaviji delavci še nimajo takih tehničnih pogojev za delo, kakor jih imate tukaj. Naša industrija tud¡: ni bila na tej višini, na kakršni je vaša, pa še to so Nemci uničili. Zaradi tega pfenaša naš delovni razred velike napore, da obnovi, kar je porušenega. Želel bi, da bi mi v Jugoslaviji in vi'tukaj postavili industrijo, ki bo boljša, kakor 'je bila pred vojno.
Prvič po veliki ruski revoluciji dobiva v tem delu Evrope delavec danes svoje polno priznanje. Jaz sem prepričan, da bo novi odnos držav do dela in delavcev privedel do doslej še ne-videnega^usttarjalnega razvoja.
Zahvaljujem se vam za prisrčen sprejem in za izraze vaše ljubezni do narodov Jugoslavije. Prepričan sem, da gojijo češki in slovaški delavci do narodov Jugoslavije veliko ljubezen prav zaradi tega, ker je nova Jugoslavija taka, kakršna je. (Naivdušeno
odobravanje im klici.) Nadaljevati hočemo z delom, da bomo upravičiti vero. ki jo imate v novo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.«
Med neprestanim navdušenim vzklikanjem delavcev se je maršal Tito odpeljal skupaj s svojim spremstvom v predmestje Visočane, kjer je obiskal veliko češko tovarno strojev. Na vsej poti do Visočan je ljudstvo navdušeno pozdravljalo maršalla in klicalo novi Jugoslaviji. Tovarna za stroje v Viso-čanah je velikansko podjetje, ki ie lami v decembru prešlo v državno last. Nekaj tisoč delavcev te tovarne in tovarne »Avia«, ki izdeluje letala, je pričakalo maršala in mu navdušeno vzklikalo. Odgovarjajoč na njihove navdušene pozdrave, se je maršal Tito obrnil k delavcem in jih nagovoril:
»Tovariši in tovarišice! Narodi Jugoslavije, posebno pa delavski razred, iz katerega izhajam tudi jaz, gojijo velike simpatije do ljudstva iz delavskega razreda češkoslovaške republike.
V Jugoslaviji smo napeli vse sile, da bi čim prej obnoviti, kar nam je bilo porušenega v vojni. Pri nas niso porušene samo tovarne, manjka nam tudi kadrov strokovnih delavcev in tehnikov. Zahvaljujoč naklonjenosti vaše vlade in vaših vodilnih državnih organov smo lahko poslati k vam precejšnje število mladincev, ki se bodo usposobiti v vaših tovarnah za strokovne delavce, da bi mogli potem služiti svoji državi.
Obljubljam vam, da bom našim narodom sporočil izraze vaših simpatij do naših delavcev, kmetov in delovne ljudske inteligence.
Naj živi prijateljstvo in nerazrušlji-vo bratstvo med narodoma Češkoslovaške in narodi Federativne ljudske republike Jugoslavije! Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Ob sidrnem navdušenju tisočev delavcev je maršal Tito zapustil tovarno. •
Bližnje ulice, po katerih je šel maršal Tito s svojim spremstvom proti Hnadčanom, so bile polne ljudstva, ki je z velikim navdušenjem pozdravljalo maršala.
Jugoslovanske zahteve glede Julijske krajine so utemeljene narodnostno, zemljepisno In gospodarsko
ugotavlja francoski tednik »Progres«
Pariz, 26. marca. Tednik »Progres« prinaša članek pod naslovom »Pogled«, v katerem razpravlja o najbolj perečih zadevah. Glede Trsta pravi:
»Jugoslovanske zahteve po Julijski krajini so upravičene. Te zahteve so utemeljene v narodnostnem, zemljepisnem in gospodarskem pogledu, kar vedo vsi nepristranski opazovalci. Med vojno so se Slovenci in Hrvati v Istri, Slovenskem Pri. morju, Trstu, Reki in Zadru borili proti fašističnim zatiralcem. Prva vstaja v teh krajih se je pričela že leta 1942. Vojni poročevalci iz tega
časa so morali priznati, da jugoslovansko odporniško gibanje ovira sile osi na Balkanu. Trst je križišče železniških prog, ki so bile med vojno za silo osi zelo važne. Zaradi tega je sabotaža, ki je bilo delo Jugoslovanske armade ter prebivalstva mesta Trsta in ki je ovirala promet tako močno, da je mogel doseči samo 13% svoje zmogljivosti. Med 72.000 slo-vesnkimi in hrvatskimi borci iz Julijske krajine jih je padlo v borbi za osvoboditev 42.000. To so dokazi, ki jih Jugoslavija prilaga k drugim dejstvom, da je Julijska krajina slovanska.«
Jugoslavija je prva država, kjer se manifestira suverenost ljudstva v celoti
piše nizozemski 1 ist »Vrije Kateder«
Amsterdam, 26. marca. Ust »Vrije Kateder« je objavil članek pod naslovom »Jugoslavija — nova demokracija v osvobojeni Evropi«, v katerem piše Mathilde Wissen o pomenu AVNOJ-a, ustanovitvi Ljudske fronte pri volitvah ter o pomenu proglasitve republike in ustave.
: - Na koncu razlaganja o ustavi pravi:
»Jugoslavija je prva država, v kateri obstoja novi tip ljudske demokracije, kjer se suverenost ljudstva manifestira v celoti.« ,. ,
Potem, ko jie obrazložila votivno pravico državljanov, zaključuje Ma-. thilda Wisöerr »Poizkusili smo pojasniti rojstvo^ in razvoj nove jugoslovanske demokracije in navesti glavne točke nove demokratične ustave. Nič čudnega ni, če se jugoslovanski narodi, ki so bili poteptani, čutijo sedaj svobodni, ko so zaščiteni v evojih •pravicah in zavarovani pred terorjem z zakonom. Vsak državljan Jugoslavije se zaveda, da ga po borbi' za svobodo čaka nova borba za obnovo. Če ne bo dobil te bitke, ne bo mogel v celoti pobrati plodov svoje lastne zmage. Prav ta svoboda mu daje moči, da
se jih je borilo 1850, ki jih je v borbi pačilo 386, pomrli v zaporih ali kot talci 204, interniranih in zaprtih je bilo 1533, odgnanih na prisilno delo 3226. Požganih domov je 141, poškodovanih stavb 957, Okupator je odgnal 3007 glav živine. Vsi ti podatki so z dokumenti potrjeni na razstavi, ki je na Titovem trgu. Slike^ kažejo, kako so fašisti in Nemci požigali vasi, kako so mučili in ubijali ljudi in kako so tolminski kmetje. zvesti zgledu svojih prednikov — tolminskih puntarjev — zgrabiti za puške in odšli v hribe branit svojo domovino.
pristaja na vse žrtve, ki si jih mow mo zamisliti, da bi ustvaril srečno i napredno državo, ki bo postala vetik država ne samo jugovzhodne Evrop temveč velika država na svetu.«
Izročitev odlikovanja predsedniku poljske vlade
Varšava, 26. marca. (PAP). Velepc slanjk FLRJ v Varšavi Božo Ljumc vič je izročil predsedniku vlad Osiibki - Morawsksmu najvišje juge slovansko odklikovanje — red Na rodnega heroja, s karte: im ga je odli koval Prezidij Ljudske skupščin FLRJ.
Ob predaji odlikovanja je imel ve feposlanik LJumovič krajši govor, katerem je poudaril, da vidijo jugo slovanski narodi v predsedniku pol; ske vlade Narodne enotnosti vodite lja poljskega naroda, ki stoji na čeli in na stražj v borbi za ideale svobc de in demokracije.
V svojem odgovoru se je predsed nik vlade Osubka-MorawSki s topli mi besedami zahvalil za visoko od likovanje ter poudaril prijateljski zveze med obema slovanskima drža vama, ki so se v tej vojni še bolj uta: dile.
Ustanovitev društva za kul turno sodelovanje z Albaniji
Beograd, 26. marca. V nedeljo so ■ KoJarčevi univerzi ustanovili društvi za kulturno sodelovanje JuJgoslavij in Albanije.
............

PRÍSPF V A TTF V TIQV0V]\
SKLAD ZA PRIMORSKO KOROŠKO IN IZSELJENO
IZ PRORAČUNSKE RAZPRAVE V LJUDSKI SKUPŠČINI FLRJ:
Govor predsednika vlade
Ljudske republike Makedonije
Beograd, 24 marca: Na tretji skupni seji obeh zbornic Ljudske skupščine, 23. marca ije imel v načelni razpravi o siplošnem državnem proračunu in finančnem zakonu za 1946. leto Lazar Kuliševski, predsednik vlade Ljudske republike Makedonije, daljši govor, v katerem je med ostalim rekel:
»Iz ekspozejev, ki sla jih podala naijprej tov. Žuijovič in nato namestnik predsednika tov. Kardelj, je jasno razviden pomen zveznega proračuna za vse naše narode. Prav tako je v tem proračunu dovolj jasno izraženo načelo bratstva in enakopravnosti naših narodov.
Hotel bi samo poudariti nekatere značilnosti glede na sedanji položaj v Makedoniji s posebnim pogledom na preteklo 1945. leto.
Najvažnejša naloga makedonskega naroda neposredno po osvoboditvi je bila izgraditev novega aparata. Sporedno z izpopolnjevanjem državnega aparata smo morali osredotočiti vse naše napore za obnovo države. V tem pogledu smo naleteli v samem pričetku na velike težave, ker nismo imeli nikakib finančnih sredstev. Zaradi lega je bil pri nas izdan in je tudi prišel v veljavo zakon o enkratnem davku, ki nam je prinesel okoli S50 milijonov levov. S to vsoto smo lahko plačali mezde in plače ter pričeli odstranjevati ruševine in obnavljati deželo.
Posebno bi rad podčrtal ogromen pomen, ki ga ima delo za ljudsko prosveto v Makedoniji. V ta namen smo lani določili v svojem proračunu precejšnje vsote in lahko rečem, da ije uspeh opravičil izdatke. Ministrstvo za ljudsko prosveto je porabilo lani 64 milijonov dinarjev ali 18 odstotkov celokupnega proračuna naše ljudske vlade.
Naj navedem nekaj stvarnih podatkov. Kot temelj naj služi leto 1937., ko je bilo v Makedoniji največ učencev. Tedaj je bilo v osnovnih šolah 96.323 učencev, medtem ko jih je bilo v šolskem letu 1944-45 93.947. Iz tega je razvidno, da je bilo v lanskem šolskem letu 2 odstotka manj učencev kakor v letu 1937. Vendar moramo uvideti, da se je število šol povečalo za 14 odstotkov. V šolskem letu 1945-46 imamo v osnovnih šolah 111 tisoč 196 učencev z 1200 šolami, kar pomeni povečanje števila učencev za 17 odstotkov in povečanje števila šol za 30 odstotkov.
Po osvoboditvi je bilo učiteljev, ki eo ostai) i v Makedoniji, skupaj 450. To število je bilo premajhno, da bi moglo zadovoljiti najosnovnejšim potrebam našega ljudstva. Zato smo takoj po osvoboditvi podvzeli potrebne ukrepe in usposobili 1400 učiteljev. Tukaj je treba posebno poudariti pomen ustanavljanja skipetarskih jn turških šoi. Prvikrat se je zgodilo, da so narodne manjšine na tem področju dobile svoje 'astne šole. Danes je v Makedoniji 15.220 skipetarskih učencev z 250 učitelji in 6300 učencev s 118 učitelji.
Kar se tiče srednjih šol, smo prav tako dosegli zadovoljive uspehe. č.’e vzapiemo za izhodiščno postavko 1932 leto, ko je bilo v Makedoniji S.360 učencev, smo v šolskem letu 1944-5 imeli okoli 15.000 učencev ali štirikrat več. Medtem ko smo imeli tik pred vojno skupaj 10 gimnazij, imamo danes v Makedoniji 24 gimnazij, ki jih je 11 popolnih. Veliko pomanjkanja občutimo v učiteljskem kadru. Dosedanji kader lahko zadovolji samo 30 odstotkov naših potreb. Poleg gimnazij imamo še 11 strokovnih šoL ki so bile na novo odprte.
Odprli smo okoli 1000 analfabetskih tečajev, ki jih poseča okoli 35.000 tečajnikov. Sedaj stojimo pred nalogo, da odpremo tudi našo makedonsko Univerzo in pri tem računamo na pomoč zvezne vlade.
Kar se tiče političnega položaja v Makedoniji, ne morem mnogo povedati, ker pri nas nimamo posebnih političnih meril. Najboljši dokaz za to je ogromna udeležba makedonskega ljudstva pri zadnjih volitvah, ki je dosegla 97 odstotkov. Najvažnejši problem, ki se je od vsega početka postavljal pred nas, je bila utrditev
enotnosti makedonskega ljudstva z ostalimi narodnostnimi skupinami v Makedoniji na eni in učvrščevanje bralstva in enotnosti makedonskega naroda z ostalimi narodi Jugoslavije na drugi strani. V lem pogledu smo dosegli odlične uspehe.
Za zboljšanje ljudskega zdravja smo mi vložili mnogo naporov. Ministrstvo za ljudsko zdravje je porabilo iz svojega proračuna 32 milijonov dinarjev ali 9 odstotkov celotnega proračuna. Največji del te vsote je bil porabljen za borbo proti malariji in tuberkulozi. S pomočjo makedonskih izseljencev v Ameriki nameravamo znatno razširiti skopljansko bolnišnico, s čemer bomo ustvarili podlago, da bo nekega dne pričela pouk tudi medicinska fakulteta.
Na socialnem polju smo morali obvladati mnogo zaprek. Poleg rednega proračuna smo porabili 36 milijonov dinarjev v obliki izrednega kredita. Skrbeti smo morali s prehrano in z ostalim za begunce iz Egejske Makedonije.
Po velikosti izdatkov pride nato naše ministrstvo za gradnje, ki je porabilo 42 milijonov dinarjev ali 12 odstotkov skupnega proračuna. Mnogo smo se trudili za obnovo porušenih mostov, tako da je bilo lani popravljenih 85 lesenih mostov, 10 betonskih. 4 armirani in 23 začasnih mostov, vsi v dolžini 2.800 m. Skupaj z ostalimi obnovljenimi mostovi znaša skupna dolžina usposobljenih mostov za promet 4279 m.
Za obnovo kmetijstva smo porabili 34 milijonov dinarjev ali 10 odstotkov celotnega proračuna. Izvršenim delom na tem polju se moremo zahvaliti, da smo dosegli precejšnjo načrtno proizvodnjo in usmerili naše poljedelstvo na gojitev tistih industrijskih rastlin, za katere obstojajo v Make-
doniji najboljši pogoji. Prav tako upamo, da bomo letoe povečali proizvodnjo tobaka od 7 na 14 milijonov kilogramov in enako tudi riža, bombaža, opija itd.
Važno je pogozdovanje goličav. Zasaditi nameravamo 1.5 milijona sadik. Ministrstvo za kmetijstvo v Zvezni vladi je nudilo izdatno pomoč in smo kmetom razdelili okoli 30 milijonov kilogramov pšenice, 700.000 kilogramov ječmena itd. poleg raznih podpor v denarju.
Naša industrija ni mnogo razvita, čeprav so vsi pogoji zanjo. Lani smo
obnovili skoraj vsa obstoječa industrijska podjetja, ki jih je 83. Kapaciteto naše industrije je precej majhna posebno zaradi pomanjkanja potrebnih sirovin.
Problem preskrbe je pred nas postavljen v precej ostri obliki zaradi lanske suše. Tukaj bi hotel predočiti ogromno pomoč, ki jo nam je izkazala zvezna vlada. V letu 1944. smo uvozili iz Vojvodine 55 milijonov kilogramov žitaric. Pri prevozu te količine žita smo naleteli na ogromne težave, ker smo večkrat morali nato-varjati in raztovarjati tudi po šestkrat. Vendar nam je uspelo zagotoviti prehrano našega Ljudstva.
Iz strukture našega proračuna se lahko vidi trud naše vlade za pravilno razdelitev eredstev. Za prosveto je določenih 21 odstotkov celotnega proračuna, za obnovo poslopij 12 odstotkov, za kmetijstvo 11 odstotkov, za ljudsko zdravje 10 odstotkov, za socialno politiko 10 odstotkov in za industrijo 6 odstotkov. Kakor je razvidno smo na prvo mesto postavili ljudsko prosveto, gradnje, kmetijstvo in Ljudsko zdravje.
Na koncu hočem poudariti, da podaja predloženi državni proračun, ki obsega tudi naš republiški proračun in ki ga je obrazložil zvezni minister za finance, dejansko sliko našega gospodarskega stanja. Zato tom glasoval za predloženi proračun.
Ekspoze ministra za rudarstvo Bane Andrejeva
Zvezni minister za rudarstvo Bane Andrejev je podal obširen ekspoze, v katerem je očrtal glavne probleme svojega resora in podal osnovne smernice, po katerih se razvija delo za. dvig proizvodnje ter Izgraditev te važne gospodarske panoge. Med drugim je Izvajal:
Rudarsko gospodarstvo 'je bilo pred vojno pri nas prepuščeno bolj osebni pobudi, iznajdljivosti m koristim posameznikov. Rudarska politika se je razvijala m je bila odvisna od koristi m dobička posameznih inozemskih koncernov, ki so gledali izključno na donosnost vloženega kapitala, ne pa na splošno ljudski značaj, ki bi ga morali imeti v naši državi. Večji del rudnikov je bil v rokah tujega kapitala, ki je imel v premogovnikih 91, v rudnikih železne rude in ostalih kovin 98.4 odstotkov delnic. 50 odstotkov pridobljene železne rude so izvažali v inozemstvo, proizvodnja nafte pa se iz kapitalističnih razlogov pri nas sploh ni razvijala, čeprav so bili za to podani vsi pogoji.
Po osvoboditvi se je morala taka politika povsem naravno prekiniti in ji dati popolnoma nova smer.
Ob osvoboditvi je bila rudarska industrija po večini popolnoma uničena, kar pa je še ostalo, je bilo tako poškodovano in izropano, da je bilo le malo možnosti za izkoriščanje. Rudniki so bili poškodovani za več kot 60 odstotkov predvojne proizvodnje. Dne 1. januarja 1945. je znašala proizvodnja premoga skupno samo 72.000 ton, dočim je bila leta 1939. v istem času 506.000 ton. Gmotne škode in škode na instalacijah v premogovnikih je za 3 milijarde 109 milijonov dinarjev. Z roparskim načinom izkoriščanja je bila po okupatorja uničena vrednost premogovnih ležišč za 2.497,000.000 dinarjev. Po osvoboditvi je imelo ministrstvo nalogo zagotoviti državi najpotrebnejše sirovine za obratovanje industrije in za oskrbo prometa in prebivalstva s kurivom. Zato smo morali mobilizirati vse razpoložljive sile, da smo s pomočjo ljudstva in vojske z zelo pomanjkljivimi sred. styl postopno obvladali težave. Za
obnovo rudnikov smo morali izdati velike vsote denarja, a še veči je bil prispevek v prostovoljnem delu vojske in ljudstva.
Po načrtu za leto 1945. je name. ravana proizvodnja premoga za 20 odstotkov večja kakor leta 1939. V tem načrtu so upoštevani tudi istrski rudniki, ki pred vojno niso pripadali k Jugoslaviji. Skupna proiz. vodnja v letu 1946. bo znatno presegala proizvodnjo 1939 po količini, ne bo pa je dosegla v kakovosti. Ce upoštevamo uspeh proizvodnje v januarju in februarju tekočega leta, lahko ugotovimo, da je naš načrt stvaren, ker smo v letošnjem janu-njo. Kljub temu pa s proizvodnjo premoga ne moremo kriit vseh potreb naše države, ker nam primanjkuje visoko kaloričnega premoga in koksa. Zaradi tega so morale nekatere panoge našega gospodarstva v letu 1945. počivati, v tekočem letu pa bomo prisiljeni uvažati manjkajoče količine premoga.
Naša osnovna naloga v neposredni bodočnosti je obnoviti in oskrbeti rudnike e tehničnimi sredstvi ter racionalizirati delo zlasti v premogov, nikih črnega premoga, da bi presegli predvojno proizvodnjo. Druga važna naloga je oplemènjevanje nizko kaloričnega premoga s pomočjo sušilnic, nadalje izkoriščanje premogovnega. prahu s pomočjo briketiranja in nadaljevanje dela v proučevanju glede pridobivanja koksa. V ta namen se gradi potrebna koksarna kolubarskem bazenu. Da bi mogli zadostiti stvarnim potrebam naše države moramo v tehničnem pogledu izpopolniti in povečati proizvodnjo obstoječih rudnikov tn odpreti nove revirje. To se bo dalo izvesti, ker je danes po produkciji 67 odstotkov premogovnikov v rokah države.
Z boljšo organizacijo dela in povečanjem proizvodne nam je uspelo, da smo leta 1945. in v začetku 1946. trikrat znižali ceno premogu in je samo zadnje znižanje znašalo pri raznih vrstah premoga 4 do 16 odstotkov prejšnje cené. S tem se bo pocenilo tudi delo industrije in ves promet.
Kovinska industrija
Na dan osvoboditve je bilo izmed 15 rudnikov železne rude 13 popolno uničenih, kar pomeni 70 odstotkov predvojne proizvodnje. Doslej smo obnovili 2 velika rudnika železa s 50 odstotkov predvojne proizvodnje, rudnike mangana z 20 in rudnike pirita s 70 odstotkov predvojne proizvodnje. železarne smo obnovili za 65 do 100 odstotkov. Zmogljivosti pa nismo mogli, izkoristiti in je tudi letos ne bomo mogli, ker primanjkuje koksa in ostalih nujno potrebnih surovin, glede katerih smo odvisni od inozemstva. Za letos je nameravana proizvodnja v višini 73 odstotkov predvojne proizvodnje.
V tem pogledu smo se morali boriti z velikimi težavami. Izkoristili smo ostanke porušenih Martinovih peči ,da smo popravili druge. Za belo železo, ki smo ga tako nujno potrebovali in ki je predstavljalo naš vojni plen, smo se morali boriti, ker so nam delali vse- mogoče težave. Prav tako nam ni bil dodeljen potrebni koks, 'da bi mogli izkoriščati naše plavže, in sicer po krivdi neke mednarodne organizacije, ki sistematično ovira razvoj proizvodnje naše težke industrije, dočim je prav ta organizacija ogromno pomagala državam, ki so bile med vojno v sovražnem taboru.
Naša naloga je sedaj, da v celoti usposobimo naše rudnike in naše železarne ter jih opremimo s potrebnimi tehničnimi sredstvi, predvsem z živosrebmimi uravnale! za železarno v Zenici in Valji, železarno na Jesenicah in v Zenici. A niti tedaj, ko bomo dosegli predvojno proizvod, njo, ne bomo mogli kriti vseh potreb, ki znašajo okrog 300.00 ton, naša proizvodna pa lahko doseže okrog 200.000 ton. Zato je nnjno potrebno, da zgradimo nove železarne, ki bodo vsaj za prvo silo zadoščale za naše potrebe, da bomo mogli proizvajati vsaj okrog 30 kg jekla na prebivalca. V ta namen smo že storili potrebne korake in nameravamo na področju naših rudnikov železne rude v Varešu in Ljubiji zgraditi'no vo železarno, ki bo imela okrog 250 tisoč ton belega, sirovega železa in
400.000	ton sirovega jekla zmogljivosti.
Rude
Leta 1939. smo imeli 89 raznih rudnikov, ki so dajali letno proizvod* njo v vrednosti 879,470.000 dinarjev. Kakšno je bilo izkoriščanje teh rudnikov ,kažeta naslednja dva prime, ra.
V	Trepči je bU do 1939. leta vlO' žen kapital 2,000.000 funtov šterlin. gov, a v dobi od 1929. do 1941. so zaslužili 2,732.000 funtov šterlingov.
To so številke iz bilanc, dejanski dobiček pa je bil še mnogo večjL
V	Borskem rudniku je bil vložen od 1931. do 1940. kapital 546,000,000 frankov, izkazali pa so v istem času
712,000.000 frankov dobička, ki . pa je bil dejansko še znatno večji.
Na dan osvoboditve je bilo ^uničenih 53 izmed 89 rudnikov. Doslej smo popravili 80 odstotkov teh rudnikov in je dosegla proizvodnja 32 do 100 odstotkov predvojne. Naša naloga je, da dvignemo proizvodnjo na predvojno višino In izpopolnimo tehnično opremo, s čimer se bodo njihovi proizvodi pocenili, na podlagi že izvršenih raziskovanj pa beano morali odpreti še nove rudnike.
Nafta
Pred vojno so razne inozemske družbe stalno dokazovale, da v naši državi ni nafte. Deta 1939. so bili samo trije revirji in sicer Selnica Peklenica in Tuzla, čijih proizvodnja je dosegla vsega 1122 ton na leto. šele med vojno je okupator ugotovil, da je v naši državi več ležišč nafte, ki jih je tudi začel izkoriščati. Spričo naglega prodiranja naše vojske in zavednosti delavstva sovražnik ni mogel uničiti naprav, tako da so ostale relativno ohranjene. Zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za proizvodnjo in popravilo se proizvodnja ni mogla znatneje dvigniti, kljub temu pa smo dosegli najvišjo proizvodnjo okupatorja. Proizvodnja nafte znaša sedaj 15 do 20 odstotkov naše predvojne potrebe. Nemci so velik del vrtalnih strojev odpeljali, vendar pa smo z malim številom teh strojev, ki so nam na razpolago, dosegli odlične uspehe. Načrt proizvod, ne za leto 1946. določa znatno povečanje proizvodnje nafte. Ce bi imeli
na razpolago dovolj tehničnih sredstev, M mogli v nekaj letih povečati proizvodnjo za več kot 300 odstotkov, s čimer bi lahko krili vse potrebe naše države.
Iz vsega tega je razvidno, da se moramo na področju rudarstva boriti s tehničnimi problemi in s problemi organizacijske narave. Posebno težavna Je oskrba a tehničnimi sredstvi, prehrana delavcev in pomanjkanje delavskih stanovanj, poleg tega pa je še vprašanje finančnih sredstev in še vedno nezadostno organizirana hitra in uspešna finančna kontrola. Najtežji problem je pomanjkanje strokovnjakov in kvali-
ficiranih delavcev v rudarstvu in to»
pilničarstvu. Z boljšo organizacijo podjetij na osnovi osebne odgovornosti upravnikov s pomočjo tekmovanja je bila povezana delovna storilnost .čeprav brez mehanizacije in kvalificiranih moči. Lani je samo v premogovnikih narasla delovna storilnost od 0.2 na 0.6, kar je pri sedanjem stanju naprav vsekakor zadovoljiv uspeh. S posebnimi tečaji ter ureditvijo šol pri podjetjih in po mestih sfe bo povečal kader strokovnih delavcev. Tečaje vodijo brezplačno uradniki ministrstva, že v letu 1945. smo na ta način izvežbali 1000 strokovnih delavcev.
Ekspoze prometnega ministra Todera Vujasinovica
Ko se je poleglo odobravanje, s katerim so ljudski poslanci sprejeli eik-sjKrae ministra za rudarstvo, je povzel besedo Zvezni minister za promet Todor Vnjasinovié. Med drugim je dejal:
Pri presoji proračuna za leto 1946. je treiba upoštevati razmere, ki so vladale 1. 1945. Razdejanje, ki ga je povzročil okupator, je najhuje prizadelo naš promet Uničenih je bilo 1082 mostov, 60 tunelov, 5302 poslopij in 6140 železniških naprav. Od tega smo doslej obnovili 920 (85%) mostov, 45 (75%) predorov, 860 (16%) poslopij, in 5520 (90%) drugih naprav. Nadalje je bilo uničenih 45% (popravljenih 55%) delavnic, 80% (40%) lokomotiv, 70% (60%) vagonov. Uničenih je bilo 95% potniških, 70% tovornih ladij, ki pa jih je 44% že obnovljenih. Okrog 300 naših plovnih objektov je v vodah Izven Jugoslavije. One ladje, ki jih je izkoriščala Rdeča armada, se pravkar vračajo. Glede ladij, ki so na področju Linza, na angloameriškem zasedbenem področju, pa imamo velike težave, čeprav smo izvršili vse potrebne formalnosti Doslej nam niso vrnili niti ene.
Glede na to, da je promet hrbtenica gospodarstva im da so od njega v ¡yvi vrsti odvisne obnova države, prehrana prebivalstva in politični prestiž tako v notranjem kakor v zunanjem pogledu, je bila naša prva naloga, da čim prej za vsako ceno vzpostavimo promet na glavnih progah in da čim prej povežemo vse kraje naše države. Po zaslugi požrtvovalnosti najširših ljudskih množic, naše vojske in prometnega osobja je bila obnova izvršena v zares rekordnem času. Seveda pa je to več ali manj začasno in bo treba še mnogo storiti, da dosežemo normalno stanje. Za primer naj navedem, da je bila n. pr. obnova proge Zemun—Zagreb izvršena sporedno z napredovanjem naše vojske in čeprav je bila poškodovana za več kot 80%, je bila obnovljena v 70 dneh. Z enako hitrostjo so se obnavljale tudi ostale prometne pamoge, tako da je bil promet vzpostavljen skoraj istočasno na vseh progah. Izmed najvažnejših prog danes samo še ibarska, vardarska, liska in proga Zagreb—Sisak—Novska ne obratujejo. Le na ta način je mogel nas promet v glavnem zadostiti velikim nalogam zlasti v drugi polovici lanskega leta. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da so bile vse vojaške naloge izvršene stoodstotno in da je bila hrana za pasivne kraje ter dobave UNRRA-e prepeljana tudi v najbolj oddaljene kraje naše države. Skupni prevoz je dosegel 1. 1945. ne glede na to, da vse pokrajine naše države niso bile osvobojene istočasno, nad 50% predvojnega prevoza (v zadnjih mesecih že nad 80%). Prevoz hrane je znašal Zadnje mesece 110% predvojne količine, brez naše krivde pa je zaostajal prevoz lesa in gradbenega materiala.
Vrednost obnove, izvršene 1. 1945, je ogromna in znaša več milijard dinarjev, dočim je bilo izdanih za te ii proračunskih sredstev skupno samo 900 milijonov dinarjev. Razliko predstavlja prostovoljni prispevek naših narodov in naše vojske, kar je najboljši dokaz, kako pravilno pojmuje vse naše ljudstvo važnost obnove prometa.
Po osvoboditvi so naše železnice prepeljale nad 15 milijonov ton blaga. Važno pri tem je še to, da je bil ves prevoz v glavnem izvršen pravočasno. S tem je bilo zadoščeno potrebam vojske in gospodarstva in obenem zagotovljena prehrana prebivalstva. Izgledi v uspeh so v letu 1946. še mnogo večji, tako da v prometu ne bomo zaostajali za predvojnimi razmerami, čeprav razpolagamo z znatno manjšimi sredstvi. Prevoz blaga In potnikov se je znatno povečal in se bo še bolj, stroški pa že padajo,
Načrt za naše delo v letu 1946. obsega v glavnem izpopolnitev in povezavo že začetih prog, kakor n. pr. liske, ki mora biti dograjena najpozneje do 1. maja, kačaniške, ki mora biti dokončala meseca aprila, in ibarske proge, ki bo zgrajena do konca leti, ter dograditev proge, ki veže Zagreb preko Siska z Novsko. Izmed večjih objektov moramo dogradili pančevski most kj bo dograjen v teku leta. Z izgraditvijo proge Brčko—Banovič bo povezan z železnico eden izmed naših najbogatejših bazenov kvalitetnega premoga. Te proge z našim proračunom ne bi moglf zgraditi, dosegli pa bomo to po zaslpgi naše zavedne omladine, ki se je ponudila za prostovoljno delo.
Glede vaznega parka je naš program skromen in ga bomo izvršili v toliko, da bo ustrezal načrtu, določenem za letos.
Minister je ob koncu izrazil prepričanje, da pomeni letošnje leto prelom v poslovanju prometnega mimnistrstva, ker se pričenja sedaj sistematično delo. Proračun je bil sestavljen na osnovi temeljitega proučevanja ter je v skiadiu z načrtom* pri čemer se bo Siedilo do skrajne meje. Iz načrta so se morala izločiti vsa ona dela. ki niso neobhodno potrebna. Obenem stremi ministrstvo za tem. da se čim bolj zmanjšajo materialni izdatki s povečanjem delovne storilnosti. Pri vsem tem pa so v primeri s proračunom prometnega ministrstva bivše Jugoslavije za leto 1940/41 povišane plače uradnikov za 80, delavcev za 200% materialni izdatki pa za 200 do 300%.
Z dolgotrajnim odobravanjem je zbornica sprejela za'ključno ugotovitev ministra, da se je kljub največjim težavam in velikemu znižanju finančnih izdatkov naš promet občutno zboljšal tako po količini kakor po kvaliteti, kar je posledica racionalnega gospodarstva ter načrtnega in sistematičnega dela.
Zaključni govor Moše Pijade
Kot zadnji je v načelni razpravi povzel besedo posl. Moša Pijade, ki jé med drugim dejal:
Največji pomen in zasluga tega proračunskega predloga je v tem, da. bo ustvaril one pogoje in ono podlago, na kateri bomo lahko prihodnje leto sestavili proračun, ki bo popolnoma ustrezal dejanskemu značaju našega novega družbeno-gospodarskega reda. Zato je razumljivo, da vsebujeta poročili finančnega ministra ip namestnika in predsednika vlade kot važen element zdravo in resno samokritiko.
Zaradi tega pa predloženi proračun po drugi strani ne dopušča nikake cenene kritike, ki bi mogla biti samo v besedah načelna in dobronamerna, ker ne bi upoštevala realnih pogojev sedanjega časa.
Mnogi resnično demokratični elementi na svetu so upravičeno že med vojno ugotovili, da je narodno osvobodilno gibanje v Jugoslaviji delalo čudeže. Spomnimo se samo na ustvaritev močne zmagovite vojske iz nič
Nadaljevanje na 3. strani
Na obisku onkraj Soče
Od Tržiča preko Ronkov in Foljane je še kras. Ko pa prideš čez Sočo, pri Zagraju, se ti odpre zelena ravnina podobna prekmurski. Dva skrajna konec naše ožje domovine sta si zelo podobna po rodovitnosti in obdelavi zemlje.
Tudi ta zemlja spada v pojem naše ožje domovine. To izpovedujejo Slovenci in Furlani — kmetje, koloni, dninarji, delavci in obrtniki — v vsaki vasi in v vsaki hiši. Na visoke drogove so potegnili jugoslovanske zastave, ponekod na isti idrog jugoslovansko in italijansko zastavo, obe s peterokrakima zvezdama. Kamor pogledaš, se dvigajo iz ravnine, iznad hiš, sadovnjakov in polj jugoslovanske zastave, da bi jih vendar videli na levi breg Soče.
Blizu Soče leži mesto Gradišče. Majhno mesto je to, široko, majhnimi in čednimi hišami, širokimi cestami, vrtovi in nasadi, da hiš skoro ni videti iz zelenja. Med prvo svetovno vojno je bilo mestece porušeno. potem pa so zgradili meščani nove hiše, lepše od prejšnjih da je mesto podobno letovišču. Raid italijanskih regnicolov — Prek-
murci bi jim rekli, da so prišleki, žive tu v veliki večini Furlani. Okrasili so mesto in napisali preko glavne ceste, da spada tudi »retroterra« k Jugoslaviji, da brez Jugoslavije ni življenja zanje.
To ponavlja vsa ta zemlja. Ponavlja tako vztrajno in prepričevalno, da se človek čudi. To niso le besede, le želje, to je globoko prepričanje, plod mnogih izkušenj iz življenja pod Italijo, pod »demokratično« Itali :o in pod fašistično Italijo. To je izraz zgodovinske, gospodarske in borbene povezanosti furlanskega ljudstva v teh krajih s slovenkim ljudstvom. To je vera, za katero bi Šli ti ljudje spet v boj, kakor so šli v boj proti fašizmu. Vas Vileš. furlansko Velese, je dala 20 partizanov, cele vozove hrane, denar, kolesa, živino, konje, samo da bi podprla partizane.
Okrog slavoloka, ki ga postavljajo, se je zbralo namah pol vasi. V italijanščini pripovedujejo tujcu — njihov rodni občevalni jezik ie furlanski —, da zanje pod Italijo ni bilo dela ne jela. Dušile so jih takse in davki. Majhen posestnik ni
vzdržal. Tuja gospoda, grofovska in mestna, preišleki iz južnih italijanskih mest, Furlanom niso dali živeti »Pršut sem prodal, da sem se mogel prehraniti z ribami,« pripoveduje kmet. Furlanom niso pustili v šole, v vojski niti običajne zvezde niso smèli nositi, da bi se Jočili od drugih vojakov. Orožja jim niso dali in v isti četi niso pustili po več Furlanov — »rebelov« skupaj. Mi spadamo k vam. k Gorici, k Trstu. Preko Soče smo nosili naprodaj svoje pridelke, tja smo hodili nakupovat, upravno smo spadali vedno k vam. S Slovenci smo se borili, s Slovenci hočemo živeti.«
Kakor otroci se drenjajo kmetje, koloni in dninarji okrog nas. Prepričujejo nas in rote, da ne morejo živeti brez Jugoslavije, da so zato dali vse — sinove in blago, da raje umrejo, kakor da bi spet prišli pod Italijo.
To je glas teh krajev, to je samoodločba. Tega glasu ni mogoče preslišati. Strgali so jim slavolok vaščani so postavili novega. Vsak dan zapro koga za nekaj ur ali dni. Feresinu so ukazali policisti, naj kliče: »Živela Italija!« Feresin je
odgovoril, da je za Jugoslavijo. Za vzklik Jugoslaviji so zaprli kmetico. Ne dovolijo pisati parol. Neznatna manjšina reakcionarjev, po večini regnicolov, pa ima vso podporo okupatorskih oblasti.
Prav takšna je slika vse Furlanije, vseh vasi, ki jih prevozimo na poti do Remansa, do Krmina in Brd.
Krmin, furlansko Cormans, je čedno mestece, ponosno na svojo borbeno tradicijo: ves čas fašizma in vojne je bilo tu jedro upora in borbe. Tò je obrtniško mesto, gospodarsko popolnoma navezano na Gorico in na slovensko pokrajino onkraj Soče. Tudi upravno so spadali ti kraji vedno k Gorici,- k slovenskemu ozemlju, nikoli k Vidmu. Vsi, kar je domačinov, so za Jugoslavijo.
Krminski obrtniki imajo te dni odprto razstavo svojih izdelkov. So meščani in okoličani, Furlani in Slovenci iz Brd, prihajajo in se Čudijo spretnosti domačih obrtnikov. Razstavljeno je umetno pohištvo iz različnega lesa, tu so rezbarska dela, čudežne ure, ki tečejo po teden dni, tu so gosli, modeli letal,
skrinje, toaletni predmeti, risbe... Razstava je pravo zmagoslavje domiselnosti. delavnosti in kulture kr minskih obrtnikov.
Tudi Krmin se pripravlja na spre jem komisije, s slavoloki, zastavami spomenicami. Zjutraj pa je poklical k sebi zasedbeni vojaški guverner predsednika Italijanske-slo-vanske protifašitsične unije in mu dejal, da naj poskrbi, da izginejo ve parole v meste. Predsednik mu je odgovoril, da je ljudstvo napisalo parole in da jih on ne more izbrisati. Popoldne je dal natisniti guverner velik lepak tele vsebine: »Okraj Krmin. Razglas štev. 2. Napisi na slavolokih. Zavezniška vojaška uprava ne nasprotuje postavljanju slavolokov na čast mednarodne komisije, ki bo obiskala cono, v kolikor ne bodo ovirali glavnih poti. Čl. 1. Preklicuje se glavni odlok št. 28, v kolikor ne nosijo slavoloki, postavljeni^ na javnih mestih, napise značaja politične propagande. Zaradi tega morajo biti vsi napisi, ki se nanašajo na zgornji člen, v 24 urah po tem razglasu odstranjeni. Krmin, 25. marca 1946 Po povelju: P. L. Russel, major C. A. Ö.« (Podčrtali mi).
Proti večeru pogledamo še Brda. Zapeljemo se med nizko v norodno gričevje, podobno Slovet skim goricam. Vasi so razkošr okrašene. Policija skuša prepreči ljudstvu, da bi pokazalo svojo vol; pa jim ne uspe. Ob dveh ponoči i vdrli civilni polititi v hišo Antor Srebrniča in ga odvedli — kakor času fašizma. Naslednji dan so o< vedli še več fantov in repetirá puške, ko je ljudstvo nasprotoval Fantom so očitati, da so hujsks proti zaveznikom. To so fantje, so se boriti kot partizani skupaj zavezniki proti fašizmu, danes i jih v imenu zavezniške uprave pr ganjajo in zapirajo včerajšnji faš sti, kakor je to Romano Markoči kvesturin in fašist iz Brindisija.
Zvečer, ko se pripeljemo prel Soče v Gorico, nam povedo ljudj kako jih je policija pretepala in j razganjala z brizgalkami.
«Nas Riso s svincem, pa nas tu z vodo ne bodo.« Ljudstvo si ne 1 dalo vzeti svojih pravic, ki si jih priborilo, posebno ne pravice do t ga, da se izreče za svojo slomovi Jugoslavijo.
Češkoslovaški tisk o obisku maršala Uta v Pragi
Praga, 26. marca.. (Tanjug) Ves češkoslovaški tisk je objavil fotografije in obširne članke, v katerih opisuje navdušen in prisrčen prijateljski sprejem maršala Tita, kakor tudi manifestacije za njegovega bivanja v prestolnici češkoslovaške.
»Rude Pravo« je objavil članek pod naslovom: »Triumfalna pot maršala Tita skozi Prago«, v katerem je med drugim rečeno: »Ulice so bile okrašene z zastavami, nepregledne množice ljudstva pa so burno pozdravljale velikega sina Jugoslavije. Vsa Praga živi v znaku obiska maršala Tita. V tramvajih, v trgovinah, tovarnah, delavnicah in na ulici — vsepovsod govorijo samo o junaški pojavi maršala Tita, ko njegovo ime izgovarjajo s spoštovanjem in ljubeznijo.«
»Rude Pravo« piše v članku pod naslovom »Sprejeli smo maršala Tita«: »Legendami junak, o katerem smo toliko slišali med okupacijp — maršal Tito je prispel v Prago. Nekoč, med vojno so govorili, da ÿ, Tito Čeh. Sicer ni Čeh, vendar pa je kljub temu naš. To se je najbolje videlo včeraj, ko je šel skozi našo zlato Prago-«
V	članku se opisujejo številni sprevodi delavcev in nameščencev raznih podjetij, ki so nosili češkoslovaške in jugoslovanske zastave ter transparente z napisi: »živela junaška Jugoslavija!«, »Naš zgled — Titova Jugoslavija!« — »želimo svobodo Julijske krajine!« in »Trst — slovansko pristanišče!«
V	opisu splošnega razpoloženja prebivalstva je rečeno:
»Vsakdo je hotel videti Tita. Kako vse drugače je sedaj, kakor je bilo med okupacijo. Tito je naš! Naš! človek je razburjen in kar solze mu silijo v oči. Pesem o njem pravi — vse, kar je bilo pod pepelom na dnu naših src skrito, v plamen nam raznetil je naš tovariš Tito, Tito.
Tako poje o Titu jugoslovansko ljudstvo. Danes je v Pragi, vidimo ga, kako se pelje mimo nas. Naš general Svoboda sedi poleg njega. Dva velika vojaka, eden zraven drugega. Vzklikanje se razliva kakor
val. Ko pelje mimo maršalov avtomobil, dosega navdušenje višek. Neko maio dekletce razočarano joka in pravi materi: »Jaz ga pa nisem videla!« Občutiš, kako je prizadelo malo dekliško srce, ker ni videla Tita, velikega Tita.«
»Narodni Osvoboreni« je objavil članek: »Triumfalna pot maršala Tita skozi Prago«, v katerem opisuje veličastno manifestacijo slovanskega bratstva. V članku je rečeno: »V torek bo minilo pet. let, odkar je bila zasedena češkoslovaška. Sledil je napad na Jugoslavijo. Ponosna slovanska država je zvesta tradiciji svoje zgodovine obračunala z izdajalskim regentom in sprejela poziv na neenako borbo. Kodiko ljubezni je občutilo češko srce do bratskega slovanskega ljudstva na jugu Evrope. Koliko hvaležnosti in velikih upov je stavilo vanj! Od tega dne so narodi Jugoslavije prešli Kalvarijo nepopisnega trpljenja in izpisali strani zgodovine te strašne vojne z večnimi črkami veličastne junaške epopeje, ki je vredna samo teh narodov.
Po petih burnih letih pozdravlja svobodna Praga predstavnika svobodne in zmagovite Jugoslavije — maršala Tita, o čigar legendarnih borbah smo nekdaj poslušali s pritajenim dihom. Praške ulice so okrašene z zastavami kakor v dnevih majske revolucije, samo s to razliko, da danes med češkoslovaškimi zastavami vihrajo tudi modro-bele-rdeče barve bratske Jugoslavije z rdečo zvezdo. Sprejem, ki ga je praško prebivalstvo priredilo maršalu Titu, je bil nekaj več kakor navaden sprejem šefa prijateljske države. To je bil glas pravega čustva bratskega slovanstva, ki nas že od nekdaj veže z deželo, katere najvišji predstavnik je naš visoki gost. Obisk maršala Tita Pragi je simboličen, ker je danes prvi dan pomladi v osvobojeni naši in maršalovi domovini, kakor tudi po vsej Evropi.«
V člankih »češkoslovaška armada je izkazala čast maršalu Titu« in »Maršal' Tito odlikovan z najvišjim češkoslovaškim odlikovanjem« opisuje list »Narodni oslobozeni«, veliko vojaško parado na stadionu Straho-vu ter izročitev češkoslovaških odli-
tMumiiniiniifmniitiiiiiHiHiiiiiniiiiumniimiitiiimaiiiiiiiMnniiinunniiimiiiiinmiiiiiiiimnaiiiiuit
Nadaljevanje 2. strani
Zaključni govor
Moše Pijada
in pretvoritev medsebojne mržnje in pokolja v nerazdružljivo bratstvo in edinsivo naših narodov. Osnova m dosega teh čudežev je v moralnih lastnostih naših narodov7., v višini njihove politične zavesti in v vodstvu, ki se zaveda teh narodnih lastnosti in ki je globoko prepričano o revolucionarni sild ljudskih množic in ki je odločno in dosledno v voiji, da drži razvoj naše države in naših narodov na črti splošnega zgodovinskega napredka.
Toda proračun se nanaša na materialne stvari in tu so čudeži manj mogoči. ali bolje rečeno izključeni. Kljub vsemu se mora našemu finančnemu ministru izraziti popolno priznanje za način kako je povedel naše državne finance zmagovito iz težke zmede, ki smo jo podedovali. Pri tem ni imel namena postati čudodelnik, toda imel sem priliko videti mnoge iskrene ljudi iz drugih držav, ki so bile med vojno v enakem položaju kakor mi in ki se čudijo, kako nam je uspelo rešiti tako ugodno razna gospodarska in finančna vprašanja, za katere sami ne
najdejo rešitve. Dovolj je, če omenim samo trdnost našega dinarja in očuvanje našega denarnega obtoka v pametnih mejah.
Tj mali čudeži našega finančnega ministra izgube značaj malega in čudeža ter postanejo popolnoma razumljivi, če jih pogledamo v sklopu celokupnosti našega novega političnega in družbenega sistema. V okviru te celote je še marsikaj kar še škriplje, kar še ne ustreza in kar ije celo še nasprotno, toda nihče izmed nas ne more pričakovati. da bi čez noč ustvarili materialni raj na strašnih ruševinah, ki nam jih je zapustila vojna.
Navdan s tem zadovoljstvom, ker vem, da je naša država v političnem pogledu, v pogledu notranjih odnosov danes ena izmed najbolj urejenih in gotovo najbolj urejena izmed vseh držav, ki so bile pod fašistično okupacijo, izjavljam, da bom z največjim zadovoljstvom glasoval za predloženi proračun Ш finančni zakori. (Dolgotrajno odobravanje in pritrjevanj©.)
Ker ije bila s tem lista govornikov v načelni debati izčrpana, je predsedujoči Vlada Simič zaključil skupno sejo Zveznega sveta in Sveta narodov.
Predlog zakona o splošni državni kontrol! sprejet
Beograd, 26. marca Popoldne sta Zvezni svet in Svet narodov nadaljevala razpravo o predlogu zakona za spiošno državno kontrolo Ob pričetku seje je Svet narodov najprej sprejel s poimenskim glasovanjem državni proračun s finančnim zakonom za 1946, ki ga je včeraj sprejel Zvezni svet.
Nato sta oba sveta Ljudske skupščine prešla na razpravljanje o zakonu za splošno državno kontrolo.
V Svetu narodov so poleg poročevalca Josipa Rusa odgovorili še Nin-ko Petrovič. Pavle Gregorič. Ljubo Babič in Miloš Carevič. Zastopnik vlade dr. Jovan Djordjevič je dajal potrebna pojasnila glede posamezno-
sti. Po končani razpravi d podrobnostih je Svet narodov sprejel predlog zakona o splošni državni kontroli s 132 glasovi.
Istočasno so tudi v Zveznem svetu razpravljali o predlogu zakona za splošno državno kontrolo. V razpravi so govorili dr. Miloš Moskovljevič kot poročevalec, Osman Karabego-vič in dr. Rade Pribičevič. Predlog zakona o splošni državni kontroli so sprejeli v Zveznem svetu z 276 glasovi.
Oba sveta Ljudske skupščine bosta nadaljevala delo jutri ob 16. Razpravljala bosta o ostalih zakonskih predlogih.
kovanj maršalu Titu in drugim članom njegovega spremstva.
List »Prače« je objavil članek »Potrditev češkosiovaško-jugoslovanske-ga bratstva« ter fotografijo, ki kaže, kako se maršal Tito rokuje s predsednikom dr. Benešom. Opisujoč manifestacije, ki jih je priredilo prebivalstvo Prage, piše: »Ko se je maršal Tito peljal med gostimi vrstami meščanov preko Vaclavskega trga, so se slišali navdušeni pozdravi celo pod Hradčani. Praga je izrazila maršalu Titu polno spoštovanje in ljubezen. Razveselili smo se, ko nam je eden izmed njegovih najbližnjih sodelavcev rekel, da je veliki maršal iznenađen nad veličastnim sprejemom, ki mu je bil prirejen v Pragi, ter dodal: »Tito ljubi Prago«. Ako bi te besede prišle do ušes vseh onih, ki so čakali maršala, potem bi se zaslišal iz tisočih ust odgovor: »Praga ljubi Tita!«
V članku »Titova zmagoslavna pot skozi Prago« piše list »Prače« med drugim:	Ljudstvo	je	pozdravljalo
maršala, istočasno pa tudi bratstvo z Jugoslavijo. 21. marca je bil velik praznik prebivalstva Prage.«
List »Pravo Udu« piše pod naslovom »Praga je bratsko pozdravila heroja Tita« naslednje: »Po dolgih letih je imela Praga v četrtek priliko svobodno izraziti svoja iskrena bratska čustva do Jugoslavije. Z izkazovanjem časti največjemu jugoslovanskemu heroju je prebivalstvo izrazilo hvaležnost za zvestobo in vztrajnost, ki so ju pokazali jugoslovanski bratje v težkih monakovskih dneh, ko so se v množicah prostovoljno javljali za pomoč ogroženi češkoslovaški. Praga je priredila maršalu Josipu Brozu Titu o njegovem obisku navdušen sprejem, kakršnega že dolgo nismo videli.«
V zvezi z obiskom maršala Tita in njegovega spremstva v škođovih tovarnah in češkomaruvski tovarni za stroje je list »Pravo Udu« med drugim zapisal: »Visokemu gostu češkoslovaškega ljudstva maršalu Titu so priredili delavci Škodovke in Kolberike prisrčen sprejem. Na okrašenem dvorišču škodovih tovaren v Pragi je maršala Tita sprejel napis »češkoslovaški delavci stojijo ramo ob ramenu z delavci Jugoslavije.«
Delovni zalet delavcev In kmetov v coni B
Ajdovščina, 25. marca. Dopisnik TANJUG-a poroča:
Medtem, ko se morajo ljudske množice v pasu A boriti za svoje najosnovnejše pravice, razvijajo kmetje, delavci in obrtniki v pasu B zavidanja vredno delavnost ob podpori jugoslovanske vojaške uprave, ki posveča vso pozornost gospodarski obnovi in . izgradnji prave ljudske oblasti. Medtem, ko se morajo delavci v pasu A boriti proti brezposelnosti in slabim delovnim pogojem, delajo delavci v pasu B z vso vnemo in stalno večajo proizvodnjo.
Idrijski rudarji, ki so bili med narodno osvobodilno borbo v prvih vrstah, so dokazali, da hočejo ohraniti svoje mesto tudi po osvoboditvi, čeprav je bil ob osvoboditvi rudnik živega srebra zelo opustošen, so ga brez odlašanja začeli sistematično obnavljati. Obnovili so topilnico, popravili peči, generatorje in druge naprave. S smotrnim zboljšavanjem načina dela so vsak dan dvigali proizvodnjo tekoče srebrne kovine. Celotno proizvodnjo živosrebrne rude, ki je v januarju znašala že 110.5 odstotka decembrske proizvodnje, so idrijski rudarji v februarju zvišali na 120.5 odstotka. V več primerih so rudarji prekoračili norme v takem obsegu, kakor bi si pred vojno ne bi . mogli zamisliti. Dvojica rudarjev Poljanšek Ivan in čop Julij sta pri izkopavanju rude prekoračila normo za 53 odstotkov, druga dvojica Sedej Filip in Koler Josip pa za 46 odstotkov.
Rudarji pasu B so danes dosegli že 75 odstotkov predvojne proizvodnje. Rudarji, ki kažejo lepe primere prekoračenja norm in ki. ustvarjajo nove načine dela, ki pazijo na stroje in orodje ter štedijo z materialom, so porok, da se bo proizvodnja tudi v bodočnosti lepo razvijala.
Okupator je požgal v Postojni žago. Delavci so jo takoj po osvoboditvi obnovili. čeprav je zaposlenih pri žagi le 74 odstotkov predvojnega števila delavstva, so zavedni delavci proizvodnjo dvignili na 133.3 odstotke predvojne proizvodnje. Tako je bila predvojna norma dejansko prekoračena za celih 81 odstotkov.
Delavci in kmetje v pasu B se zavedajo, da bodo z zvišanjem proizvodnje, z izpopolnjevanjem delovne discipline in s čim večjo storilnostjo pomagali delovnim nožicam v pasu A pri njihovi borbi za uresničenje skupnih zahtev po priključitvi Julijske krajine s Trstom k FLRJ.
Na Tolminskem bodo poživili sadjarstvo
Sadjarstvo na Tolminskem je važna panoga gospodarstva, ki je bila pod Italijo zelo zanemarjena. S pomočjo jugoslovanske vojaške uprave je ljudskim množicam dana možnost, da posvetijo vso pozornost obnovi sadjarstva na zadružni podlagi. V Tolminu so pred kratkim organizirali sadjarsko zadrugo, preko katere bodo kmetje unovčevali sadje za notranji in zunanji trg. Zadruga bo sadjarjem nudila tudi gmotno pomoč. Organizirala bo novo sušilnico sadja za vso okolico in omogočila nakup modernega sadjarskega orodja. Prav tako bo poskrbela za teoretično izobrazbo sadjarjev, kar bo brez
dvoma velikega pomena za razvoj in dvig sadjarstva v tam okraju.
Srednješolska mladina v coni B za pogozditev Nanosa
Srednješolska mladina v Ajdovščini si je zadala nalogo, da pogozdi nekatere pnedele Nanosa. Pričela je sistematično sejati borova semena s čimer bodo obnovili gozdove in popravili veliko gospodarsko škod», ki so jo povzročili fašisti z nenačrtnim, negospodarskim izkoriščanjem gozdov.
*
Zagrebška mladina spominu borcem proti fašizmu
Zagreb, 25. marca. Včerajšnji dan v okviru svetovnega mladinskega tedna je bil posvečen spominu žrtev, ki jih je demokratična mladina vseh svobodoljubnih narodov dala v borbi proti fašizmu. Predstavniki mladine Zagreba so odšli na ustaško morišče v bližini Maksimira, kjer so v zadnjih letih skoro vsak dan odmevali streli ustaških razbojnikov.
Ko je prišel sprevod na grič, M je pokrit z grobovi padlih narodnih junakov, je godba zaigrala posmrtno koračnico. Zato je podpredsednik mestnega odbora USAOH-a Živko Dežman orisal trpljenje rodoljubov za osvoboditev domovine.
V	imenu albanske delegacije je govoril Gačo Totokiči, ki se je poklonil žrtvam zagrebške mladine.
Mladinci so položili na grobove vence in cvetje, pevsko društvo pa je zapelo nekaj primernih pesmi.
Veliko manifestacijsko zborovanje v Pirotu
Pirot, 23. marca. V Pirotu je bilo veliko manifestacijsko zborovanje ob sklenitvi pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med republiko Poljsko in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Na zborovanju je bilo nad 6000 ljudi. V sprevodu so nosili zastave in transparente z napisi: »Živela pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči z bratskim narodom! Živela solidarnost vseh Slovanov! Živela bratska republika Poljska! Živel Stalin — voditelj delovnega ljudstva!« Manifestanti so vzklikali poljskemu narodu in prepevali borbene pesmi.
Zborovanje je vodil upravnik pošte Boško Vačič.
V	imenu mestnega izvršnega odbora Ljudske fronte je govoril Dimi. trije Stefanovdč-Nišavac.
Govorila sta tudi sodnik Dobrosav Nikolič in kapetan JA Aca Prodanovič.
Nacistični učitelji v slovenskih šolah na Koroškem
Celovec, 27. marca. Na osnovni šoli v Železni Kaplji poučujeta slovenske otroke še vedno neki učitelj m učiteljica Johana Wunder, ki ne obvladata slovenskega jezika. Učiteljica Wunder jeva zelo sovraži slovenske otroke, ki jih je pred premestitvijo v Železno Kapljo poučevala že v Lepeni pri Železni Kaplji. Tam je nekoč pretpla slovensko učenko, ki je pri igri na šolskem dvoriščb spregovorila slovensko.
OF za Slovensko Koroško protestira
pii angleški vojaški upravi v Celovcu proti oviranju zborovanj koroških Slovencev
V Zvaibeku so 13. februarja angleški policijski origani izvrševali ponoči preiskave zaradi seje ¡krajevnega odbora OF. Angleški polidjád organi so se pripeljali na treh oklepnih avtomobilih, kar je zelo neugodno vplivalo na razpoloženje ljudstva do angleških oblasti- V vasi Liplje je bil 18. februarja prepovedan sestanek članov OF. Odredbo o prepovedi je podpisal bivši Hitlerjev orožnik Türk, ki je maja 1944 kot nacistični orožnik ubil znanega antifašističnega delavca Schwarza pred njegovo hišo v Svečah. Istega dne je brcal z okovanimi čevlji težko ranjenega antifašista Florjana Križnika, ‘kmečkega sina iz Mač Pri. Celovcu. Prebivalstvo Roža je zelo vznemirjeno, ker je ta vojni zločinec še danes v orožniški službi. " Podobni primeri so se dogodili v Globasnici, Selah. Šmiarjeti v Rožu in drugod.
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je istočasno protestiral tudi proti ¡zapiranju lokalov organizacije OF v Beljaku. Žvabeku m Celovcu. Pokrajinski odbor navaja, da angleška vojaška uprava ni -ranila Slovencem doslej še niti enega le. kala slovenskih organizacij, prosvetnih društev, zadr jg itd-, ki so jih zaplenili nacisti. S temi lokati razpolagajo v glavnem še vedno isti nacistični elementi, ki so preganjali koroške Slovence.
Celovec, 17. marca.
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je predal polkovniku Sinišami, guvernerju angleške vojaške uprave za Koroško, protest zaradi neprestanega oviranja zborovanj koroških Slovencev s strani avstrijskih oblasti. Pokrajinski odbor navaja v svojem protestu veliko število primerov, ki dokazujejo, da nastopajo avstrijske oblasti še vedno v starem nacističnem duhu in onemogočajo vsakršne sestanke koroških Slovencev, čeprav je angleška vojaška uprava večkrat obljubila, da se sestanki lahko svobodno prirejajo. Z žalostjo maramo izgotoviti, pravi Pokrajinski odbor OF, da v mnogih primerih angleški policijski organi pomagajo avstrijski policiji proti Slovencem. Ni se zato čuditi, če je slovensko prebivalstvo Koroške zaradi takih dogodkov vedno bolj ogorčeno. Koroški Slovenci so pokazali v času največjega Hitlerjevega terorja odkrito svoje antifaáisticno in demokratično prepričanje in zahtevajo zato tudi danes upoštevanje svojih pravic do lastnega narodnega življenja in popolno osvobojenje od nacističnega jarma.
V protestu so med drugim navedeni tudi primeri, ko so avstrijska policija in angleški organi preganjali Slovence zaradi njihovih sestankov.
Koroško ljudstvo svojim mučenikom
Beljak, 27. marca. Ljudstvo beija-škega okraja je počastilo te dni spomin treh boroav za pravice zatiranega ljudstva, mučenikov Antona Tudorja iz Manije ma žili, Antona Gasila iz štehna pri Beljaku in Maksa Černiča iz Loge vasi.
Avstrijska policija je preganjala Antona Tudorja že y letih pred vojno in ga leta 1936. zaprla. Po izpustitvi iz zapora so je Anton Tudor zopet ves posvetil dedu za ljudstvo. Avstrijski fašisti so ga leta 1940. drugič zaprli. V zaporu je-presedel 10 mesecev. Po nekaj mešecifi svobode ga je leta 1941 aretiral Gestapo. Odpeljali so ga v taborišče Gtòeri. Tu so mu gestapovski zločinci vbrizgavali strup in je v taborišču umri v strašnih mukah.
Dolgoletnega slovenskega župana Antona Gasila, ki je bil po vsej svoji bekstajnsbi občini znan kot neustrašen borec za pravice koroških Slovencev, so gestapovci aretirati 22. decembra 1943. Gestapo je poslal k njemu fašiste, preoblečene v partizane, M jih ije Gasil, ne vedoč za njihove Baimene, hranil in podpiral. Ko ga je Gestapo aretiral, so mu očitali, da ni hoteQ naznaniti oblastem »teh partiza-
nov«. Po zaporu v Celovcu, k jer so ga nečloveško mučiti, so ga odpeljati v taborišče Dachau. Tu je po velikem trpljenju umni 17. februarja 1944.
Maks Černič je zbiral okoli sebe koroško slovensko mladino, jo vzgajat v narodnem duhu ter budil in dvigal narodno zavest koroških Slovencev. V težkih časih fašističnega suženjstva’ se ni uklonil pritisku gestapovskih zločincev. Bil je stalno v najtesnejših stikih s slovenskimi partizani, ki so prinesli tudi na ta najsevernejši košček slovenske zemlje misel uporne^ ga boja proti barbarskemu fašizmu. Jeseni leta 1944. so fašisti odkrili njegovo delavnost, ga vrgli v celovške zapore in ga odtod po težkem mučenju poslati v taborišče Dachau. Tu je prenašal junaško vsa mučenja, lakoto in mraz, toda njegovo Izčrpano telo m vzdržalo naporov in je zaradi posledic mučenja umrl 30. januarja 194S.
Ob počastitvi spomina teh svojih mučenikov in neustrašenih borcev za pravice Slovencev na Koroškem obljubljajo Koroški Slovenci, da jim bodo sledili in šli’ v boj za svoje pravice tako neustrašeno, kakor so šli njihovi koroški junaki Anton Tudor, Antea Gasil in Maks Černič.
Jugoslavija zasluži, da pride v centralni komite UNRAe zaradi žrtev v vojni
je izjavil ameri ški delegat Clayton
'Washington, 26. marca. Na četrtem zasedanju sveta UNRRA-e so v izvršnem komiteju razpravljati o razširitvi centralnega komiteja in o sprejemu Turčije in Albanije v UNHRA-
o.	Centralni komite je vrhovni organ UNRRA-e med dvema zasedanjima sveta. V centralnem komiteju je bilo doslej zastopanih pet velesil in Kanada.
Avstralski delegat je predlagal,, naj za članice centralnega komiteta izvolijo še tri države in sicer: Jugoslavijo, Brazilijio in Avstralijo. Jugoslavija bo zastopala evropske države, ki prejemajo pomoč UNRRA-e. Vsi govorniki so soglašali s tem predlogom.	■
Ameriški delegat Clayton je dejal, da Jugoslavija zaradi žrtev jn opustošenja, ki ga je pretrpela v vojni, zasluži, da se sprejme v centratili komite.
Ko so razpravljali o Albaniji je prvj- govoril jugoslovanski minister za zunanjo trgovino Nikola Petrovič, ki je šef jugoslovanske delegacije in ki je v dolgem govoru opisal sodelovanje Albanije v borbi za skupno stvar Združenih narodov. Minister Petrovič je priporočil sprejem Albanije v UNRRA-o.
Sef češkoslovaške delegacije Hinten je podprl predlog Jugoslavije. Sovjetski delegat Feonov je dejal,
da v pravilniku UNRRA-e ni formai-nth zadržkov za sprejem Albanije.
Za sprejem Albanije v članstvo UNRRA-e so glasovale Sovjetska zveza, Poljaka, Beloruska SSR, Ukrajinska SSR in Jugoslavija, proti sprejemu m je glasovalo 23 delegatov, kar pomeni manj kot polovico, ker ima UNRRA 47 članic. Islandija, Abesinija in Danska niso glasovale, ostati delgati, ki niso glasovali, pa niso bili mavzloči-
Čeprav Albanija ni¡ bila sprejeta V članstvo UNRRA-e, se je kljub temu zelo dvignil njen politični ugled.
General Catroux se vrača v Moskvo. General Catroux, francoski veleposlanik v ZSSR, ki biva sedaj v Parizu, se je vrnil v Moskvo v pričetku aprila.
Darilo sovjetskega Rdečega križa bolgarskemu Rdečemu križu. Sovjetski Rdeči križ je poslal bolgarskemu Rdečemu križu darilo v obli. 3ni zdravil in zdravniških instrumentov, ki so Bolgariji nujno potrebni
VREMENSKA NAPOVED
za Četrtek 28. marca
Jasno, zjutraj manjši mraz, če dan razmeroma toplo, pozneje ver jefcno naraščajoča oblačnost.
PRIMORSKI BORCI V TUJINI ZA SVOBODO DOMOVINE
O življenju, trpljenju in borbenem prizadevanju primorskih internirancev in vojakov v Italiji v letih osvobodilnega boja Pripoveduje Janez Kocmur
Toda nič tako skrito, da ne bi postalo očito. Tudi v te oddaljene kraje je med naše rojake prodrla resnica, kdo se v domovini bori proti okupatorju za svobodo naših narodov.
*
Poslušajmo vojnega invalida Ba-šelja Avgusta, ki je v tankovski borbi izgubil levo oko, da nam bo opisal, kakšna je bila in kako je izgledala ta vojska, ki jo je ustanavljal bivši kralj Peter s pomočjo svojih agentov:
»Po kapitulaciji Italije sem se iz zapora v Materi blizu Gravine napotil v Taranto, kamor je še pred menoj odšla večina mojih tovarišev. Tu sem nenadoma zbolel za malarijo in se javil v angleško bolnišnico. V Tarantu nisem ostal dolgo časa: Angleži so me edpeljati v Catini jo na Siciliji, od tam pa čez Sredozemsko morje v Tripolis. Skoraj mesec dni sem bil na potovanju; vozili smo se čas z avto-
mobilom, čas z ladjo, pa tudi z avi-jonom smo potovali, dokler se nisem v začetku novembra znašel v Haiti, v zbiralnem taborišču kraljevske vojske, kjer me niso nič kaj prijazno sprejeti. Povedal sem, da sem bil v Italiji interniran, kar jim ni bilo preveč všeč. V tem zbiralnem taborišču je bilo vsega skupaj 700 ljudi, od teh največ primorskih Slovencev. Nekaj malega je bilo Hrvatov in Srbov, ki so jih kraljevi agenti nalovili po Palestini in Egiptu, kamor so se naselili še pred vojno in se v tamkajšnjih krajih preživljali s čiščenjem’ čevljev in prodajanjem južnega sadja. Tem ljudem so kraljevi agenti hitro našiti oficirske čine in jih na ta način pridobili za kraljevo vojsko. Iz taborišča v Haiti so pošiljali ljudi v Beirut, kjer je bil nastanjen bataljon, ki je štel vsega skupaj 600 ljudi. Zelo sem se začudil, da ti ljudje niso prav ničesar vedeti, kaj se dogaja y do-
movini. Izprva so me fantje gledali postrani, ko sem jim pripovedoval, zakaj sem bil interniran. Niso namreč verjeli, da se v domovini borijo samo partizani proti okupatorjem, ne pa Mihajlovič. Očitali so mi, da lažem in bi me skoro nabili. »Če mi ne verjamete,« sem jim dejal, »pa poslušajte partizansko radijsko postajo ,Svobodne Jugoslavije“, ki vsak dan poroča o dogodkih v domovini.« Fantje so se res začeli zanimati za radijska poročila, ki jih je dajala Svobodna Jugoslavija« in se tako prepričali o tem, kar sem jim govoril. Ves dan so presedeli pri aparatu in iskali partizansko postajo, dokler jo končno niso našli. Vesti iz Jugoslavije so jih tako navdušile, da so se začeli upirati in zahtevali, da se jih pošlje v domovino k partizanom. Oficirji so kar besneli in grozili s smrtno kaznijo, pa vse skupaj ni nič zaleglo. Primorci so vztrajali pri svoji zahtevi, da gredo na bojišče. Samo partizani se borijo za našo svobodo ,ne pa vi, ki nas tu držite in vlečete za nos. Hočemo v Titovo vojsko, da se bomo borili za našo Primorsko!«
Komanda kraljeve vojske se je prestrašila teh dogodkov in razpustila zbiralno bazo y Haifi. Polo-
vico ljudi je bilo premeščenih v bataljon v Beirut, druga polovica pa v bližino Kaira. S to premestitvijo oficirji niso dosegli svojega namena, pač pa so dosegli ravno nasprotno. Tisti Primorci, ki so odšli v Beirut, so novico o partizanih povedali še onim v bataljonu. Tako se je še tu začelo gibanje za pristop v partizansko vojsko. Naši rojaki so zbirali podpise in zahtevali, da se jih odpošlje v domovino. Po dolgotrajnih bojih so dosegli svoj cilj in srečno prispeli v tisto vojsko, ki se je v resnici borila za svobodo jugoslovanskih narodov, pa tudi za svobodo zasužnjene Primorske in Istre«, je zaključil svoje pripovedovanje tovariš Bašelj.
O teh dogodkih so »Dnevne vesti« v Bariju dne 9. marca 1944 poročale takole:
»Iz življenja primorskih Slovencev v taborišču v Haifi:
Te dni je prispel transport primorskih Slovencev, ki prihajajo iz taborišča .kraljevske vojske' v Haifi v Palestini. Fantje so preživeli vse strahote afriške puščavske vojne od El Alameina portnih taboriščih*. Posvetovali do Tunisa, kjer so kot italijanski vojaki končno prišli v angloameričke roke. Tu so jih poiska-
li agenti kairske vlade, ki so jih pod pretvezo, da gredo v borbo Primorja — zvabili v taborišča .kraljevske vojske*.
Šele, ko so se fantje znašli za žico, sb uvideli, da so jih oslepariti. Oficirji se branijo vsakega stika z vojaki in so postavili pravo ».kraljevsko jugoslovansko komando*. Dočim prejema vojak pet funtov mesečno, prejme .gospodin podporočnik* 45 funtov. .Gospoda oficirji* so si uredili posebno oficirsko kantino, kjer so veseljačili dan in noč. Ko je bila mera polna, sp vojaki napadli kantino, pretepli oficirje in zloglasnemu šiljegovi-ću Vladimiru zlomiti nogo. Oficirji so zbežati in v strahu premočili pod oljkami. Pera Živković je zahteval streljanje vsakega desetega vojaka, toda končalo se je le s štirimesečnim zaporom za izgrednike.
Slovenci iz Primorja so razočarani iskali izhoda. Tedaj so v mestu zvedeti za radio in ga začeti poslušati Zvedeli so za vojsko, ki se bori za svobodo, za lepši in boljm svet, za federativno Jugoslavijo, v kateri sta vključena tudi naše Slovensko Primoije m. Istra. Novica je šla-
od ust do ust. Ponoči so se naši fantje tajno sestajali in zbirati podpise — okorne in težke roke našiti primorskih kmetov in delavcev se trdo, vendar odločno podpisujejo za Tita, za Jugoslavijo!
Ko je bila zarota organizirana, so sporočiti svoj sklep v Kairo. Prišla je odrešilna ura. Na intervencijo naših so se pripeljati avtomobili — pod zaščito strojnic je padla parola: javna odločitev — kdor je za maršala Tita — na eno —- kdor je za ubežno vlado na druoo stran. Nepozabna slika : veličastna manifestacija zavednosti in poštenosti primorskih Slovencev. Ves bataljon je prešel na stran maršala Tta, na stran Jugoslavije.
Pera Živkovip je grozil, da bo dal v domovipi ustreliti vsakega petega primorskega Slovenca in da od teh, ki so se odločili proti njun, nihče ne bo smel več v domovino. Naš slovenski primorski fant se ni dal prestrašiti, odločil se je in šel tja, kjer so njegovi ubratje, ki se bore za Slovensko Primorje, za Jugoslavijo, za lepšo bodočnost ! Fantje so šli in danes so v naših vrstah, žareči od vesel ja in sreče.«
Izjava generalisima Stalina predsedniku United Pressa
Moskva, 26. marca. Predsednik agencije United Press, Hugh Bally, je poslal generaiLsimu Stalinu naslednjo brzojavko:
»Želel bi va* opozoriti na izjavo, ki jo je podal Winston Churchill agenciji United Press, da jo sporoči časopisom in radijskim postajam vsega sveta. V zvezi e tem bi želel obnoviti svoj predlog, da izročite agenciji United Press izjavo o mednarodnem položaju. Ako želite odgovoriti na argument Churchilla o potrebi hitrega postopanja Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov glede iranskega vprašanja, bo agencija United Press srečna, da bi mogla objaviti svetu Vaše mnenje. Ako bi hoteli omeniti kakršna koli druga vprašanja, ki se nanašajo na Iran, svetovni mir in varnost. Vas prosim, da se poslužite možnosti, ki Vam jo stavljamo na razpolago z najboljšimi željami.
Newyork, 22. marca 1946. — Hugh Baily, predsednik agencije United Press.
Generalisim Stalin je poslal Hughu Bailyju naslednji odgovor:
»Zahvaljujem se Vam za Vaš ljubeznivi predlog. Churchillovega argumenta ne morem smatrati za prepričevalnega. Kar se tiče umaknitve sovjetskih čet iz Irana, je bilo to vprašanje, kakor je znano, sporazumno urejeno med Sovjetsko vlado in vlado Irana.
25.	marca 1946. leta. — J. Stalin, predsednik ministrskega sveta.«
Sovjetsko-iranski sporazum udarec za seialce razdora med zavezniki
London, 26. marca. »Daily Worker« p:še o sporazumu med Sovjetsko zvezo »i Iranom naslednje: Sov-jetsko-iranški spoiazum je težak udarec za v#e ti* -te kroge v Lbndonu in Waehingtonu, ki so uporabljali iransko vprašanje z namenom, da bi zanetili razdor med zavezniki in povečali napetost v mednarodni atmosferi. ko so govorili o »krizi« v odnosih s Sovjetsko zvezo.
Teheran, 26. marca (Tass). Teheranski radio je vče.aj objavil sledečo izjavo: »Zadnja dni je radio-oddajna postaja v Ankari oddajata vesti, ki ne odgovarjajo uesnici. Poročala je, -da je v Teheranu prišlo do nemirov, pri katerih je morala po radovati mestna posadka. Javnost ne bi pričakovala podobnih poročil prijateljske sosedne države in lažni krogi v prestolnici pravijo, da se
takio razširjanje vesti ne strinja s prijateljstvom. Razni krogi, ki so razpravljali o teh potvorbah, ne morejo razumeti vzroka za to čudno ob-nasæije in razširjanje vesti, ki ne odgovarjajo resnici.
Razumljivo je, da iranski narod upa, da bo radio-postaja v Ankairi popravila, kar je zakrivila in da v bodoče ne bo razširjala provokatorskih vesti, ki ne soglašajo s prijateljstvom med' dvemi sosednimi državami.
Umik sovietskih čet z otoka Bomholma
Moskva, 26. marca (Tass). »Kra-snaja zvezda« piše ob priliki evakuacije sovjetskih čet z otoka Borcu holma: Meseca maja lanskega leta so se edinice druge beloruske fronte v odločilnih bojih proti nemškim fašističnim osvajalcem Izkrcale na otoku Bornholm, ki so ga Nemci iz-premenili v močno utrjeno oporišče. Na otoku je bila močna nemška posadka, ki se je odločno upirala sovjetskim četam. Obenem z danskimi patrioti je Rdeča armada pregnala nemške osvajalce z otoka.	|
V letu dni, ki so jih preživele na dandkem otoku enote Rdeče armade, so vzpostavile najboljše odnošaje s prebivalstvom Bornholma in z danskimi oblastmi, Id so lahko prevze-1 le svoje funkcije po zaslugi Rdeče armade, ki je osvobodila otok. Danski dnevnik »Politiken« piše: Sov-I jetske čete so zapustile najlepše spo-! mine. Njihova disciplina je bila vzor-' na. Prinesle so nam svobodo. Tega ne bomo nikdar pozabili. Sedaj, ko se likvidirajo posledice hitlerjevske okupacije in ko lahko danska vlada z lastnimi silami vzdržuje red in| upravlja vse svoje ozemlje, se bodo sovjetske čete umaknile z otoka; Bomholm v skladu s sporazumom med sovjetsko in dansko vlado. Evakuacija se je že začela in se bo končala v enem mesecu.
Ceško-sovjetska trgovinska pogajanja
M°skva, 26. marca. (Tass). V ponedeljek je prispela v Moskvo trgovinska delegacija republike Češkoslovaške, ki jo vodi minister za zunanjo trgovino Hubert Ripka. Obenem z delegacijo so prispeli tudi strokovnjaki in predstavniki češkoslovaške industrije. Obenem z delegacijo je prispel v Moskvo tudi Baktinin, trgovinski zastopnik ZSSR v Češkoslovaški.
Deklaracija albanske vlade
Obnovitvena dela, obsežne gospodarske in kulturne reforme, v zunanji politiki najtesnejša naslovitev na Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo
Britanske težnje po zagotovitvi nadzorstva nad Bližnjim vzhodom
Moskva, 26. marca (Tass). Težnje na odov na Bližnjem vzhodu p° popoln: neodvisnosti in nacionalni suverenosti se živo odražajo«, piše rordnarodoi opazovalec časopisa »Krasnij flot«. »Egiptsko ljudstvo zahteva revizijo angloegiptske pogodbe in umik britanskih čet. Lavantinski narodi protestirajo proti zavlačevanju umika britanskih in francoskih čet iz Sirije in Libanona. V Iraku narašča gibanje, kj zahteva revizijo »ngloirašue pogodbe. Ves medna:odo: tisk posveča veliko pozornost Iraku . Irak in njegovo por litično življenje sta bistveno odvisna od Velike Britanije. Britanske čete so razparejme po vseh važnejših točkah te dežele. Iraško armado nadzorujejo britanski inštruktorji. Britanci so si zgradili v Iraku vojašnice, skladišča m letališča. Ta položaj traja že od leta 1920. Čeprav je Velika Birtanija leta 1927. formalno priznala neodvisnost Iraka, si je pridržala pravico, da ostanejo britanske čete v deželi in da britanski svetovalci nadzorujejo vse politično in gosp; dar ako življenje v Iraku.
Pozornost naprednih krogov se je obrnila na znatno število političnih ikomb.nacij, ki same ob sebi najmanj ustrezajo interesom arabskih narodov. Takšnega značaja so piedvsem zadnja ii aško-turška pogajanja, katerih namen je ustanovitev tako imenovanega »bloka na Srednjem vzhodu«.
posebno iraško delegacijo, ki je obiskala Turčijo, je vodil bivši predsednik vlade Nuri Said paša, eden
od državnikov, ki so najtesneje povezani z britanskimi krogi.
Egiptski časopis »Bourse Egyptienne « piše ob tej priliki: »Iraško-turška pogajanja so bila na britansko pobudo«. V arabskih državah so britansko zanimanje za ir aško-turška pogajanja razumeli kot dokaz, da Velika Britanija stremi po poostritvi nadzorstva nad temi državami.
V isto smer gredo tudi pogajanja med Veliko Britanijo in Transjorda-nijo. Sklenitev posebnega sporazuma popolnoma podreja Transjordanijo britanskemu nadzorstvu.
Britanske težnje po zagotovitvi popolnega nadzorstva nad vsemi temi državami, na katere so vezani britanni strateški tnteresi, neposredno nasprotujejo želji arabskih narodov po neodvisnosti in nacionalni suverenosti«.
Napad na policijsko postajo., v Tel Avivu
Tel Aviv, 26. marca. Včeraj je bila napadena policijska postaja v Tel Avivu. V njeni bližini so položili mine.
Policija je uporabljala strojnice in in je pozneje izvršila preiskavo. Ugotovili so, da so bile mine položene na železniškem križišču v sredini mesta.
Pri policijski postaji Sarona v severovzhodnem delu mesta je prišlo do ostrega streljanja,. ki je trajalo 45 minut. V bližini postaje je izbruhnili požar.'
Težkoce Anglije In Združenih držav pri preusmeritvi vojne industrije
Moskva. 26. marca (Tass). »Pravda« je objavila članek znanega sovjetskega gospoda r-kega strokovnjaka Višnjeva o napredku v preusmeritvi vojne industrije na mirnodobno industrijo v Britaniji m Ameriki.
»Prvi rezultati preusmeritve, ki јг daleč od tega, da bi bila dokončana«. piše Višnjev, јпзш dajo slutit: pogostokrat raznovrstne težave, s katerimi se morata bariti obe državi, in ¡ki kažejo, kako se Britanija in ZDA pripravljajo na bližnjo ogorčeno borbo za tržišča.«
Višnjev prihaja na temelju številnih navedenih podatkov do naslednjih sklepov:	»Preusmeritev indu-
strije v ZDA in Britaniji na mirnodobno stanje poteka počasi in ima p:i tem velike težave. Večji del proizvajalne zmogljivosti. (<i so ga dosegli med vojno na račun, države, je neizkoriščen. Skupna industrijska proizvodnja v ZDA je v primeri z na j višjo ravnijo med vojno padla za tretjino. Tudi v Britaniji je pr šlo do znižanja, čeprav v manjšem ob egu. Posebno vojna industrija je bila samo delno preusmerjena na mirnodobno proizvodnjo. Pro'zvođtva in-dust i.i-e oboroževanja se nadaljuje čeprav v zmanjšanem obsegu, a jp mnogo večja kot pred vojno. Vsled
počasnosti v preusmerjanju ne zadovoljuje proizvodnja povpraševanja in cene se še vedno dvigajo. Delavske mezde med preusmerjanjem stalno padajo. Delavci se borijo, da bi ohranili in zvišali mezde. Ta borba je dosegla višak posebno v ZDA. V splošnem se organizacijske težave postopoma sporazumno odstranjajo, toda obstoječa gospodarska in socialna nasprotja se krepijo in postajajo v-edno bolj akutna«.
Splošna stavka na Kreti
Atene, 26. marca. United Press objavlja poročilo svojega dopisnika iz Aten o splošni stavki, ki je pred 4 dnevi izbruhnila na otoku Kreti v Kaneji. V poročilu je med drugim rečeno, da je orožništvo uporabilo orožje, da bi razgnalo množico demonstrantov. Bilo je nekaj člove-veških žrtev. Orožništvo je izvedlo vrsto aretacij. Demonstranti so zahtevali, da izpustijo zaprte osebe.
Generalni guverner Krete Manusik Volukades je vladi sporočil, da je splošna stavka zajela delavce, obrtnike in trgovce. Guverner teraža bojazen, da bi stavka lahko zajela vso pokrajino Kane je.
Tirana, 26. marca. Predsednik Ljudske republike Albanije generalni polkovnik Enver Hodža je 24. t. m. podal na popoldanskem zasedanju albanske ljudske skupščine naslednji program nove vlade:
S proglasitvijo ustave je bilo zaključeno važno obdobje revolucije, ki jo je albanski narod izvršil s svojimi lastnimi močmi. Albanski narod je sam osvobodil svojo domovino izpod težkega jarma, zagotovil neodvisnost svoje države, ustvaril svojo ljudsko oblast ter ge posvetil obnovi in izgradnji, za kar je potrebna mobilizacija vsega albanskega ljudstva. Obnova je najvažnejše in najtežje vprašanje. Nova vlada pripravlja nov državni proračun in nov delovni načrt, ki predvsem predvideva organizirano in maksimalno izkoriščanje petrolejskih vrelcev, rudnikov bakra, asfalta in kroma ter izgradnjo novih cest. Ceste bodo glavno sredstvo, »po katerem bomo prinesli izkoreninjenje ostankom fevdalizma v naših planinskih krajih na severu. V teh področjih ne bo več slišati besed jezuitov, bušatijev in njihovih pristašev, ampak besede svobodne in nove Albanije.«
V zvezi z obnovo naše dežele nam bo predstavljala pomoč odškodnina, ki jo moramo dobiti od Italije in Nemčije. Na reparacijski konferenci v Parizu je bila ugotovljena vsota, ki jo moramo izterjati od gotovih tovarn. Konferenca v Parizu nam je nepravično odmerila izredno majhno vsoto v primeri z nemškim pustošenjem v naši deželi, vendar bo naša vlada vztrajno zahtevala, da se kaj takega ne ponovi z reparacijami, ki jih zahtevamo od Italije. Italija je v teku več let ropala po naši deželi in se polastila vseh njenih zemeljskih bogastev. Vlada bo vztrajala na tem vprašanju in naši zavezniki ne smejo pozabiti, da je naša dežela pretrpela najgnusnejši napad in da se je upirala napadalcem z orožjem do konca.
Glede prosvete In kulture v novi Albaniji čaka vlado težka naloga. Kultura v Albaniji ne s#ne biti več samo okras brez vrednosti, ampak mora služiti splošnemu ljudskemu interesu, da dvigne življenjski standard albanskega kmeta in delavca. Zato bo vlada povečala število osnovnih šol, omogočila študij siromašnim množicam ter izvedla reformo šole in učnega programa, pri čemer §e bo na vsakem koraku borila j)roti nepismenosti.
Za dvig poljedelstva v Albaniji bodo zgrajeni namakalni prekopi ter izvedena izsuševalna dela v močvirnih predelih. Naše poljedelstvo mora preiti iz primitivnejšega v naprednejše stanje, da se čim bolj mogoče poveča obseg obdelovalne površine zemljišča in da se prebivalstvu nudi čim več proizvodov. Naše geslo mora biti — proizvajajmo sami svoj kruh in ne bodimo več dolžniki za uvoz iz inozemstva!
Vlada bo posvetila pozornost tudi živinoreji po vseh krajih in pogozdovanju goratih predelov, da se čim bolje razvije poljedelstvo in omogoči večja proizvodnja v lesni in papirni industriji. Podpirala bo ustanavljanje vaških zadrug, ki bodo prišle pod državno kontrolo in dobivale seme ter opremo od države.
Važen činitelj v našem finančnem sistemu bo albanska Državna banka, ki ne bo več nudila kredita veletrgovcem, da bi se bogatili, ampak bo nasprotno pomagala velikim držav-4im podjetjem, da bi se dvignilo državno gospodarstvo. Prostovoljno delo bo drugi činitelj pri obnovi našega gospodarstva. Naši finančni ukrepi bodo udarili po vseh onih, ki so se obogatili na nezakonit način in na, škodo siromašnega ljudstva. Vlada bo prepovedala izkoriščanje delavcev. Na področju sodstva se bodo izvršile velike spremembe na podlagi določenih odredb v ustavi.
Zunanja politika nove vlade bo nadaljevanje zunanje politike prejšnje vlade. Vlada bo branila interese miru in demokracije, kakor tudi interese države. Položaja, ki ga zavzema Albanija med Združenimi narodi, ji ni nihče poklonil, ampak si ga je sama priborila s krvjo in ogromnimi žrtvami. Naš narod uporno in pogumno zahteva, da se spoštujejo njegove pravice. Albanski narod, ki je bil do konca zvest veliki protifašistični zvezi, z ogorčenjem gleda, kako se odbija njegova upravičena zahteva za sprejem v članstvo organizacije Združenih narodov. Narod Albanije je prizadet tem bolj, ker so to izzvali njegovi zavezniki Britanija in Združene države Amerike.
Mala Albanija ima velike prijatelje v inozemstvu, ki ljubijo naš napoči in mu pomagajo z vsemi silami na poti obnove in napredka- Vlada Albanske ljudske republike bo v interesu našega naroda in v interesu miru in demokracije vložila vse svoje sile, da poveča in zasluži iskreno prijateljstvo in zaupanje, ki ga gojijo naši prijatelji do Albanije.
Sovjetska zveza je bila vedno glav. ni činitelj obrambe malih narodov, obrambe njihove suverenosti in njihove neodvisnosti. Albanski narod je to dobro razumel in zaradi tega globoko občuti veliko in iskreno ljubezen do Sovjetske zveze in njenih voditeljev. Nikoli in z nikomer se naš narod v teku svoje zgodovine ni tako tesno vezal, ni vezal s tako iskrenim prijateljstvom, kakor z narodi Sovjetske zveze. Naše ljudstvo je videlo, s kakšnim junaštvom se je Bdeča armada borila za osvoboditev zasužnjenih narodov in kako brani Sovjetska zveza naše zakonite pravice na mednarodnem polju ter nam pomaga pri naši gospodarski in kulturni obnovi. Čustvo prijateljstva in iskrene naklonjenosti, ki jo goji Sovjetska zveza do nas, bo albansko ljudstvo za vsako ceno ohranilo, vlada pa bo zastavila vse svoje site, da
ostane sodelovanje med Sovjetsko zvezo in našo državo še vnaprej trdna stvarnost.«
Med svoje najbližje prijatelje prišteva naš narod tudi junaške narode FLRJ. Prijateljstvo med Jugoslavijo in našo državo se je ustvarilo v najbolj kritičnih trenutkih, ki so jih prestali naši narodi. V borbi proti fašizmu je našel naš narod v narodih Jugoslavije svoje najiskrenejše prijatelje, ki so mu nesebično nudili po. moč. Večno prijateljstvo in bratstvo, ki nas veže z jugoslovanskimi narodi, je bistvene važnosti za neodvisnost albanskega naroda. Prijateljstvo, ki nas veže z Jugoslavijo, je eno izmed onih redkih	iskrenih
prijateljstev, ki toliko pomagajo našemu narodu, ki mu delajo čast in ki spoštujejo suverenost in neodvisnost Albanije. Jugoslavija maršala Tita in naša mala Albanija sta našli pot resnične in močne demokracije ter postali velika činitelja miru na Balkanu in v Evropi, istočasno pa tudi močna stebra bratstva balkanskih narodov. Prijateljstvo med našima dvema sestrskima republikama, katerih narodi so se drug ob drugem borili kot neločljivi tovariši za svobodo in neodvisnost, se od dneva do dneva povečuje. To prijateljstvo je globoko zakoreninjeno v srcih našega ljudstva. Nova vlada bo vložila vse svoje sile, da še bolj poveča to prijateljstvo in da vzpostavi krepke gospodarske, politične in kulturne zveze. *
Nova vlada bo tudi nadalj'evaäa s prizadevanji za utrditev prijateljskih odnošajev z drugimi velikimi narodi. Prav tako si bo prizadevala onemogočiti manevre fašistov in mednarodnih reakcionarnih kiiik, ki se trudijo, da bi škodovale temu prijateljstvu.
Enver Hodža se je nato dotaknil odnosov med Albanijo in Grčijo ter poudaril: Prijateljske vezi, ki so prej obstojale, so se na žalost razrahljale po krivdi grških monarhofašistov, ki izvršujejo proti Albaniji sovražne provokacije, ki merijo rfjroti njeni neodvisnosti. Albanski natrod mora dobro vedeti, kaj hočejo grški fašisti. Ti nočejo ničesar drugega, kakor Djinoka-
stro, Kori» in ozemlje vse do reke Škumbe, ker so to bage njihova ozemlja. V tej komediji jih podpira mednarodna reakcija ki si prizadeva, da bi Albanija postala last albanskih vojnih zločincev, ki žive po palačah v Rimu in Kairu. Atenska vlada in njen. minister za zunanje zadeve Rendis hočeta prevaliti odgovornost za grško-italijan-ski spopad na albansko ljudstvo in postaviti Albanijo v isto vrsto s fašistično Italijo. Albanski narod ni nikoli napovedal Grčiji vojne, ampak se je nasprotno boril proti Italijanom in proti albanskim izdajalcem, ki so zagrešili ta zločin. Albanci so z orožjem napadali italijanske avtomobilske kokyie za prehrano, ki so odhajale na južno bojišče proli Grčiji. Naše žrtve pričajo o naši borbi proti fašistični Italiji, prav tako kot pričajo o tem požgane vasi in sinovi grškega naroda, ki so videli, s kakšno voljo je albansko ljudstvo iz južnih krajev pristopilo k borbi na strani Grkov proti Italijanom in kako so ga vojaške komande Metaxa-sa odklonile. Rendis in njegovi pristaši ščitijo italijanske vojne zločince in albanske kvizlmge. Naša država želi živeti v dobrih odnošajih z vsemi, vendar pa nikomur ne dovoljuje, da bi kdor koli teptal njene pravice.
Generalni polkovnik Enver Hodža je svoj govor ob burnem pozdravljaju navzočih poslancev zaključil z besedami:
»Vsa ta vprašanja bomo uredili z našimi materialnimi možnostmi. Zara-dj bega mora celokupno albansko ljudstvo razumeti, da so potrebne žrtve in odpoved ' številnim stvarem, dolder se ne prebrodijo glavne težave. S tako mobilizacijo in intenzivnim delom bomo zgradili novo Albanijo, tako Albanijo, kakršno so si želeli oni, ki so se junaško borili in ki so žrtvovali svoja življenja na polju slave, da bi Albanija ìahko živela ponosno, bogato, kulturno in srečno.«
Prebivalstvo, ki se je zbralo pred palačo ljudske skupščine, je priredilo vladi Envera Hodže navdušene manifestacije.
Razgovor z delegacijo poljskih sindikatov
Moskva, 26. marca. (Tass.) Poljska sindikalna delegacija, ki ee je mudila v Sovjetski zvezi, je priredila v prostorih časopisa »Trud« konferenco tiska za sovjetske in tuje časnikarje. Konferenci je prisostvovalo okrog 50 zastopnikov sovjetskega in tujega tiska. Članom poljske delegacije so bila postavljena številna vprašanja o vtisih, ki so jih dobili v Sovjetski zvezi, o sindikalnem gibanju v Poljski, o zunanjem in notranjem političnem položaju Poljske.
O vtisih, ki so jih dobili med bivanjem v Sovjetski zvezi, je govoril učitelj Ferenc, ki je dejal:
»Imeli smo vse možnosti, da vidimo in izvemo vse, kar nas zanima. Naše poslanstvo je v tem, da poljskim delavcem posredujemo resnico o Sovjetski zvezi. Obiskali smo Moskvo, Leningrad, Stalingrad in druga mesta. Posebno smo se zanimali za pridobitve Sovjetske zveze na po-prišču kulture, industrije in kulturnih ter socialnih ustanov za otroke. Prepričali smo se, da'Oktobrska revolucija ne samo da ni uničila pridobitev prejšnje civilizacije, ampak pomeni nasprotno začetek dobe resničnega kulturnega proevita. Občudujemo sovjetskega človeka in sistem njegovega vzgajanja. Pri obisku v tovarnah smo videli, da sovjetsko ljudstvo naglo celi rane, ki mu jih je prizadejala vojna.«	<
Na vprašanje britanskega dopisnika Fisherja o prehrambenem položaju na Poljskem je član delegacije Sczensnjak odgovoril:
»Poljska je ena izmed držav, ki so najbolj trpele med vojno in med fašistično okupacijo, kar je v celoti močno vplivalo na stanje gospodarstva in prehrane. Oskrbujemo se iz naših lastnih sredstev in iz. pomoči, ki nam jo daje Sovjetska zvéza. Poljski sindikati store vse, kar je v njihovi moči. Dosegli smo veliko povišanje proizvodnje. V tem oziru je značilno zlasti delo v premogovni industriji. Med tem ko je januarja 1945. znašala povprečna dnevna proizvodnja premoga v vsej Poljski 38.000 ton, je januarja 1946. dosegla že 139.000 ton. Poljski sindikati se aktivno udejstvujejo v razvoju kolektivnega in industrijskega vrtnarstva, da bi izboljšali prehrano. O Unrini pomoči je treba poudariti, da je še vedno nezadostna. Gospodarska pomoč Sovjetske zveze nag je rešila lakote.«
Nato je predsednik delegacije Ru-sinek izjavil na vprašanja o izvajanju agrarne reforme in podržavljenju industrije:
»Poljska je bila pred letom 1939. zaostala agrarna dežela z jasno Izraženimi fevdalnimi odnosi v kmetijstvu. 17.000 veleposestnikov je imelo 51 % celotne plodne zemlje v Poljski, milijoni poljskih kmetov pa so imeli neznatna posestva, ali pa sploh niso imeli zemlje. Inozemski kapital je Imel odločilno vlogo v poljski induÄriji. Dolgo vrsto let so poljski sindikati zahtevali, da naj se izvede agrarna reforma in podržavljenje industrije. Vlade, ki jih je vodila klika »sanacije«, se niso ozirale na te pravične zahteve poljskega ljudstva. Samo poljska demokratična vlada je mogla uresničiti te stoletne težnje ljudstva. Poljski sindikati so zelo aktivno sodelovali pri izvajanju teh ukrepov vlade narodne enotnosti. Fabrikanti, veletrgovci in veleposestniki, ki so izgubili posestva, tar
agenti klike »sanacije«, ki so bili na oblasti pred letom 1939., napadajo pridobitve demokratične Poljske. Tolpe, ki jih pošilja general Anders, sestavljajo oboroženo silo sovražnikov demokratične Poljske. Ti banditi ne organizirajo samo atentatov na politike in državnike, ampak tudi na sindikalne funkcionarje.«
Britanski dopisnik Gibbens je postavil vprašanje o stališču sindikatov do bližnjih volitev v Poljski. Rusinek je odgovoril:
Poljski sindikati se nameravajo vključiti v enotni volivni blok vseh demokratičnih sil v državi. Naši sovražniki se bodo na volitvah brez dvoma okoriščali z vsemi težavami demokratične Poljske, toda na* podpira vse ljudstvo in prepričani smo v zmago demokratičnih sil.«
Na vprašanje britanskega dopisnika Fisherja, kaj misli delegacija o Churchillovem govoru, je predsednik delegacije odgovoril:
»Sindikalno gibanje, delavski razred in poljsko ljudstvo se bodo vedno borili proti silam, državam in posameznikom, ki bi izjavili, da so nasprotniki zveze med Poljsko in ZSSR, ker nas je Sovjetska zveza osvobodila Hitlerjevskih osvajalcev in nam pomagala, da smo dobili nazaj naša stara ozemlja na zapadu. Vsi, ki bi se dvignili proti Sovjetski ztezi, bodo naleteli na enoten odpor vseh nas. V tej vojni se je poljsko ljudstvo znašlo pred nevarnostjo, da ga nemški osvajalci biološko popolnoma uničijo. Smo nasprotniki vseh, ki predlagajo zamisel o novi vojni. Oni, ki se bodo izrekli proti vojni in agresiji, pa bodo uživali našo trdno pomoč.«
V	odgovor na vprašanje češkoslo-vaškega dopisnika o mišljenju poljskih sindikatov glede Tješina je Rusinek dejal:
»To vprašanje moramo rešiti z našim sosedom Češkoslovaško v prijateljskem duhu. Sprejeti bomo morali sklep, ki bo zadovoljil obe državi in oba naroda.«
V	zvezi z vprašanjem o Andersovi vojski je Rusinek poudaril simpatije Poljske do Anglije in Amerike, ki so se rodile iz pomoči, ki sta jo obe državi nudili Poljski po njeni osvoboditvi izpod nemškega osvajalca. Vendar se ni mogel premagati, da ne bi izrazil začudenja, da sedaj demokratična Anglija in laburistična vlada
podpirata Andersovo fašistično vojsko. Dejal je: »Zdi se nam naravno,
da so sedaj, ko je Anglija priznala poljsko vlado narodne enotnosti, An-dersova vojska in druge poljske via, de podrejene naši vladi Zahtevamo, da ee Andersova vojska razpusti in organizira svoboden plebiscit med vojaki o vprašanju, ali se želijo vrniti ná Poljsko.«
Na koncu je dopisnik Associated Presse, Smith vprašal, kakšen ugled uživa Mikdajczyk na Poljskem, na
kar je Rusinek izjavil:
»Lahko »čem, da je razen maloštevilnih kmetov v Mikolajczykovi stranki zbranih zelo malo oseb, kj so nezadovoljne s sedanjim demokratičnim režimom na Poljskem. To so trgovci, veleposestniki in predstavniki »sanacije«, ki računajo, da bodo lahko organizirali svoje sile pod zastavo poljske kmečke stranke z namenom, da bi likvidirali demokratično Poljsko.«
Pred povratkom v Poljsko je generalni sekretar centralne komisije poljskih sindikatov izjavil dopisniku Tassa v Moskvi med drugim:
»Našo delegacijo sta sprejela predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Stalin in njegov namestnik Molotov. Nikoli ne bomo pozabili srečanja s Stalinom, ki združuje genialnost in preprostost velikega človeka, s Stalinom, ki je toliko storil za zmago Sovjetske zveze nad fašistično Nemčijo v korist svojemu ljudstvu in v srečo vseh narodov sveta, zlasti Poljske.
Preden se vrnem v svojo domovino, bi rad v imenu vse naše delegacije izrazil veliko in iskreno zahvalo predstavnikom Vsezveznega centralnega sovjeta sindikatov Sovjetske zveze, ki so nam izkazali gostoljuben sprejem ter nudili vse možnosti, da smo videli vse, kar smo si v Sovjetski zvezi želeli ogledati.«
Poljski zunanji minister o rešitvi vprašanja poljske vojske v inozemstvu
Varšava, 26. marca. V zvezi s komentarji domačega in tujega tiska o govoru britanskega ministra za zunanje zadeve Bevina glede edinic poljske vojske v inozemstvu se je dopisnik PAB-a obrnil na ministra za zunanje zadeve Rzymov0kega z vprašanjem:
Ali so dali sklepi konference Velike trojice v Jalti dne 11. februarja 1945. kakšni zavezniški vladi kaka posebna pooblastila glede vmešavanja v notranje zadeve Poljske, kakor je to sklepali iz. nekega odstavka zadnjega govora ministra Bevina?
Minister Rzymovski je odgovoril: Sklepi v Jalti so se nanašali na Poljsko samo na naslednja vprašanja: a) sestava vlade narodnega edin-stva; b) njeno priznanje s strani zavezniških vlad; c) izvedba volitev v Poljski; č) razprava o vprašanju vzhodnih in zapadnih mej Poljske. Razume se, da ni v tem dokumentu glede nadzorstva našega državnega življenja, s strani katerega koli našega zaveznika niti besede.
S tem v zvezi pripominjam, da z veseljem pozdravljam izjavo ministra Bevina glede rešitve vprašanja edinic poljske vojske v inozemstvu. Neizmerno sem vesel, da se je britanska vlada pridružila, četudi po dolgem času, stališču vlade narodnega edinstva, ki je bilo že od vsega začetka neizpremenjeno in ki se da označiti z enim stavkom: ni mogoče, da bi obstojale na svetu edinice poljske vojske, ki niso podrejene vrhovni komandi poljske armade.
Za obnovo Francije je potrebna enotnost naroda
Pariz, 27. marca. Predsednik francoske vlade Felix Gouin je na neki proslavi v Strasbourgu v svojem govoru naglasil potrebo enotnosti pri obnovi Francije. Govoreč o načrtu vlade, je dejal, da je potrebno z vsemi silami delati za ravnotežje v proračunu, ki predstavlja pogoj za poživitev proizvodnje. To pa bo mogoče izvesti samo s politiko stroge stabilizacije cen in plač. Ravno tako je treba ustvariti zaupanje v denar. Žrtve, ki so potrebne za obnovo Francije, naj bi bile razdeljene enakomerno na vse državljane. Vlada mora izvesti obnovo po točno določenem načrtu. Pri razdelitvi pomoči se je treba ozirati predvsem na najnujnejše potrebe.
O gospodarskih in finančnih problemih je Gouin 4zjavil: »Znano je, da vsled škode za časa vojne, kakor tudi zaradi zastarelosti industrijskih naprav naše gospodarstvo ni sposobno, da bi zadœtilo najnujnejšim potrebam. Naša finančna kriza je samo vidna oblika teh napak, ki jih moramo na vsak način odpraviti, če želimo, da se končno rešimo vsakdanjih težav.«
Smrt Larga Caballera v Parizu. V
Parizu je umrl bivši predsedn.k špandse republikanke vlade Largo Caballee, o.
Pričela se Je razprava proti Hessu
Nürnberg, 26. marca- (Tass.) Danes je govoril advokat Seidl, ki je predložil razne listine, med njimi tudi Hessov govor, ki ga je imel leta 1934. Ta govor naj bi po branilčevem mišljenju služil kot opravičilo v korist toženca. Branilec se je zaustavljal pri vprašanjih, ki so v izvezi z odhodom obtoženega H essa v Anglijo, kantor tudi z razgovori in pogajanji, ki jih je obtoženi Hess vodil v Angliji. Branilec je pripomnil, dia se je Hess v Angliji sestal z lordom Simonam, kateremu je obrazložil nagibe, ki so ga dovedli do tega, da je prišel v Anglijo.
Nato je branilec omenil, da je po obtožnici Rudolf Hess kriv, da je pomagal hitlerjevskim zarotnikom k oblasti, vodil vojaško In psihološko pripravo za vojno, sodeloval pri političnem izoblikovanju javnega ume.
nja, pri pripravah za napadalno vojno In pri sestavljanju političnih načrtov nacističnih zarotnikov.
V zvezi s temi obtožbami je branilec pričel dolg govor. Predsednik ga je opomnil, da bo lahko govoril pri nadaljevanju razprave.
Po kratkem odmoru je sodišče izdalo sklep, da $e priča Bohle pokliče na razpravo zaradi navzkrižnega zasliševanja. Bohle, bivši voditelj inozemske službe hitlerjevske stranke in državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve, ki je stopil v dvorano v spremstvu straže, je odgovoril na vrsto vprašanj obrambe in tožilstva.
PORAVNAJTE NAROČNINO

¡Vaše gospodarstvo
Obnova reje štajerske kokoši
Mursko polje je bilo pred vojno ¡mano po reji čiste pasme štajerske kokosi. Kakor v drugih gospodairskih panogah pa je okupacija tudi na tem področju povzročila veliko škodo. Pred vojno smo imeli že nekaj rejskih središč, ki so zalagala z valilnimi jajci naše štajerske kokoši ne le Mursko polje, temveč tudi ostale dele Slovenije. Vse to dolgoletno dedo je bilo v vojni porušeno. Prej lepo razvita štajerska kokoš je danes z malimj izjemami degenerirana. Tako imamo že mnogo prepeličark, katere predniki so bili iz rodu štajerskih kokoši. V drugih primerih vidimo, da je naša štajerska kokoš izgubila svojo originalno pšenično barvo in se približuje rdeči barvi. Na mnogih dvoriščih ne najdemo kokoši, ki bi ji lahko rekli, da je prava Štajerka. Tu vidimo kokoši najrazličnejših barv in velikosti, same križance. Te kokoši so glede svoje nesnosti daleč za štajersko kokošjo.
Vojna je v mnogih dvorcih docela uničila kokošjerejo. Imamo mnogo kmetij, ki so skoraj brez kokoši ali pa irnaijo le po eno četrtino tega, kar so imele pred vojno. Na vsem Murskem polju kokošjereja po številčnem 6tanju zelo zaostaja v primeru s prevojnim stanjem. V dobi okupacije in umika sovražne armade so bile naše kokoši žrtev okupatorske vojske. Nemški vojaki so jih na prostem streljali in lovili po dvoriščih. Največ kokoši se je ohranilo še tam, kjer so jih kmetje lahko o nravem času poskrili in zaprli. Veliko škodo je povzročila tudi kokošja kuga, ki se je za časa ■okupacije po Murskem polju silno raznesla. Tudi to kugo nam je prinesel okupator, saj je prej skoro nismo poznali.
Obnova kokošjereje na Murskem polju bomo morali posvetiti vso pažnjo. Našim rejcem moramo čim prej preskrbeti zadostno število valilnih jajc iz rejskih središč, ki so bila pregledana od strokovnjakov in imajo res dober material, tako glede zunanjosti kokoši kakor glede nesnosti. Četudi imamo premalo rejskih središč, ne smemo rejcem dajati valilnih jajc iz takih središč, ki niso bila pregledana. Bolje je da damo manj jajc, pa tiste od priznanih središč, sicer bi morali potem pasmo zopet >popravljati*, če ne bi dobili iz takih jajc čiste štajerske pasme. Organizirati moramo tudi dobavo piščancev iz rejskih središč.
V	zvezi z razdelitvijo jajc in piščancev bo treba skrbeti, da bodo rejci še letos odstranili petelina druge pasme, v teku naslednjega leta pa vse kokoši križanke. Na ta način bomo najhitreje izločili najrazličnejše pasme križancev.
Treba bo uvesti tekmovanje med posameznimi kraji za gojitev čiste štajerske kokoši. Naše živinorejske zadruge naj bj ustanovile tudi perutninarske odseke z nalogo, da se čim prej obnovi gojitev štajerske kokoši.
V	tej zvezi je treba organizirati tudi strokovna predavanja o važnosti kokošjereje in štajerske pasme, obenem pa je treba dati rejcem navodila za zatiranje kokošje kuge, proti kateri moramo energično nastopiti
Letos še ne bo mogoče zaceliti ran, ki jih je zadala vojna naši kokošje-reji. Lahko pa s pametnimi ukrepi mnogo storimo, da se bo zopet udomačila v naših krajih najbolj primarna, odporna in marljiva, v hrami najcenejša. v nesnosti odlična in po mesu okusna štajerska kokoš.	J. B.
Koliko slanine je Mio oddano v Sloveniji
Po uredbi o zakolu prašičev in oddaji maščob za tskoče gospodarsko leto je bilo do 16. februarja izdanih v Sloveniji 117.841 dovoljenj za zakol prašičev. Od vseh teh zakolov je bila predpisana oddaja 198.350 kg ejanine oz. masti. Svojo oddajno dolžnost so rejci izpolnili skoraj v celoti. Doslej je bilo oddano 177 t-soč 245 'kilog.amov slanine in 5757 kg masti, skupno torej 183.002 kg. kar predeta vi j a 96.6% predpisane količine. To je vsekakor lep uspeh, če pomislimo, da uredba pri rejcih ni bila dobro sprejeta. Ugotovljeno je. da je bila oddaja slanine večja tam, kjer se ljudstvo bolj zaveda dolžnosti ljudstva do skupnosti, zlasti v krajih, ki so bili v središču bojev, ter v delavskih in industrijskih krajih. Te žive zavesti Pa ni dovolj v ne rater ih rodovitnejših m malo ali nič upostošenih krajih. Če bi se še ti kraji zavedali svoje dolžnosti bi oddaja dosegla 100 odstotkov, vrhu tega pa bi bila tudi predpisana količina večja, ker hi bilo manj črnih zakolov.
Najbolj vidna je ta razlika, če primerjamo uspehe kocev kega in ptujskega okraja. Siromašni in opustošeni kočevski okraj je zbral 5774 kg slanine in 188 kg masti. Ptujski okraj, ki je v vseh ozirih ter tudi številčno na boljšem, pa je zbral le
8867 kg slanine. Okraj Jesenice, ki ima izrazito industrijski značaj je zbral 13.431 kg slanine in 552 kg masti, le malo manj kakor ljubljanski okoliški okraj, ki je dal 16.726 kg slanine in 265 kg masti. Nad 12 tisoč kilogramov slanine so oddali Kranj, Ljubljana — mesto, Celje in Murska Sobota. Iz razumljivih razlogov je dal brežišd okraj, kjer leži izseljeniški pas, najmanjšo količino, namreč 174 kg slanine in 141 kg masti. V ostalih okrajih se giblje oddaja med SOO kg in 11.000 kg.
Cesto se čujejo govorice, da se je РП letošnji kampanji zbiranja slanine od rejcev, ki so obvezani oddati slanino, pokvarilo mnogo slanine. Te govorice so popolnoma izmešije-ne. Uradno je bilo ugotovljeno, da se je doslej pokvarilo vsega skupàj 13‘/г kg slanine, za kar so bili krivci pozvani na odgovor. V vseh primerih, ki so bili izneseni, je bila uvedena preiskava, ki je, razen v omenjenem primeru, ugotovila, da gre za zlonamerne govorice. Pojavile so se celo govorice, o takih količinah pokvarjene slanine, ki so znatno presegale v posameznih okrajih zbrane količine slanine (n. pr. Savinjska dolina in mariborsko okrožje). Oblast preiskuje vsak primer prijave, v bodoče pa bo postopala tudi proti onim, ki iznašajo in širijo take zlonamerne vesti.
Razkuževanje v čebelnjaku
Poleg nosemavosti, ki smo jo nedavno opisali, se pojavljajo po čebelnjakih še nekatere druge manj nevarne bolezni, ki jih najlaže preprečimo, če poskrbimo, da se po panjih ne razvije plesen. Spomladi odvzamemo ob prvi priliki iz panja vse plesnive sate, četudi niso prazn. Večkrat je dobro pitati čebeie z me. dom, razredčenim z vodo. Pojavijo pa se tudi bolezni, kakor paratifoza in počmelost, ki še vedno niso dovolj raziskane.
Cim opazi čebelar v panju znake kužne bolezni, mora takoj preiskati vse panje. To naj opravi zelo previdno, da ne prenese bolezni na zdrave panje. Med delom je treba razkuževati roke in orodje. Za razkužilo služi karbolna kislina, formalin, salmijakovec ali lizol, ki ga y primerni množini primešaš vodi. Orodje razkužiš na ognju, najbolje
na svetilki na špirit ali bencin, Sploh pa rabiš pri preiskavi kolikor mogoče malo orodja. Ker se čebelar zlasti pri gnilobi in drugih kužnih boleznih lahko moti in se da bolezen dognati le s preiskavo pod drobnogledom, ki jo opravi bakteriološki zavod v Ljubljani, ie najbolje, če ob sumu gnilobe izrežeš kos sata z odmrlo zalego ter ga v dobrem omotu odpošlješ v preiskavo. Cim ugotovi zavod bolezen, pričnež takoj z razkuževanjem in zatiranjem bolezni.
Zvečer, ko se vrnejo vse čebele v panj, dobro zapreš žrelo okuženega panja in čebele zažvepljaš. Okuženemu panju snameš vratca in okenca, ki jih položiš na mizo, potem pridejo sati na vrsto. Z vsakega sata ometeš mrtve čebele z gosjim peresom v pripravljeni papir, sat pa postaviš na kozico za sate. Iz satnikov izrežeš vso zalego in jo vržeš na če-
bele. Kose satov z medom in praznim satjem položiš v pripravljene posode, ne da bi se posod od zunaj dotaknil. Ko je panj prazen, streseš čebele z dna panja na že ometene čebele. Nato dobro ostrgaš panj in vse predmete v njem s strgulico ali s kosi stekla, nakar pride ves voščeni drobiž s praznimi sati vred med mrtve čebele in zalego. Nato Opereš lesene sestavine panja znotraj in zunaj s krtačo ali cunjo, namočeno v raztopini vrele sode, kovinske dele pa ožgeš. Prav tako razkužiš vse orodje. Papir z mrtvimi čebelami, zalego in drugim drobirjem odneseš v jamo, izkopano dovolj daleč od čebelnjaka, in vse skupaj sežgeš. Posode z medom in voščinamii dobro zapri, da ne morejo čebele do njih. Po razkuženju je treba tudi mize m tla delavnice sprati; plašč, srajco ali predpasnik, kar pač imaš na sebi, daj v perilo. Z raztopino sode v vreli vodi razkušiž tudi podlago, na kateri so stali okuženi panji, dalje prednjo stran čebelnjaka in njegova tla Tla pred čebelnjakom je dobro politi z apnenim beležem, jih preko, pati in nasuti z novim peskom ali prstjo.
če razkužene panje opereš s čisto vodo, da Izgube vonj po sodi in se nato presuše na soncu. Dobro je tudi. če moreš razkužene panje Se razkužiti s kleparsko epajalno svetilko na bencin. Nekateri sploh raz-kužujejo samo s spajalko, ki gori s širokim plamenom in hitro ožge vse lesene in kovinske predmete. Paziti je seveda treba da les ne počrni, marveč ga ožgeš le toliko, da enakomerno porjavi.
Med iz okuženih panjev se brez skrbi uporabi za človeške potrebe, ker je enakovreden vsakemu drugemu medu, le čebelam je nevaren. Za točenje takega medu se ne uporablja točilo, ker ga je težko razkužiti, temveč se dobro narezani kosci, stisnjeni z rokami, stresejo na sito in postavijo na gorko, da se med izcedi v postavljeno posodo. Voščina in satje naj se čim prej prekuha v vosek, tropine pa vržejo v ogenj. Tudi vosek iz okuženega panja se ne sme takoj uporabiti v čebelarstvu, temveč ga je treba še posebej razkužiti. in sicer takole: raztaljeni vosek kuhaš eno uro v vreli vodi. ki ji dodaš na vsak liter četrt kilograma kuhinjske soli. Potem ga je tre-ba^zaradi varnosti in da mu odvzameš sol. še eno uro kuhati v neslani vodi. Kranjičev kot manjvrednih panjev navadno ne ražkužujejo, ker se to delo pri kraniičih ne izplača,
Nekaj dni j» razkuženju je prav, marveč jih rajši požgo.
Povečano pridelovanje riža, tobaka in bombaža v Makedoniji
Glede na toplo podnebje so spomladanska setvena dela v Makedoniji že v polnem teku. Razvoj teh del kaže, da bo mogoče setveni načrt v celoti izvršilL Poiebno pozornost posveča vlada Ljudske republike Makedonije povečanju kultur riža, bombaža, tobaka in oljnic.
Površina riževih kultur bo letos za 60% večja, kakor je bila pred vojno. Za pridelovanje riža bodo uporabljena vsa polja, ki se dajo namakati. V prihodnjih letih pa se bo površina teh polj po izvršitvi hidrotehničnih del še znatno povečala. Pred vojno so riž pridelovali v glavnem le na kočanrfsem polju, letos pa bodo v večji meri pridelovali riž tudi v veleškem in strurm-šketn okraju. V teku let bomo lahko proizvodnjo riža tako povečali, da bodo krite vse domače potrebe. Pred vojno smo z domačo proizvodnjo krili kcmaj 20% domače potrošnje.
Proizvodnja tobaka je za gospodarstvo Makedonije velikega pomena, ker omogoča racicnarno izkoriščanje onih hribovitih zemljišč, ki za
druge kmetijske kulture niso primerna Pridelovanje tobaka omogoča življenje siromašnemu prebivalstvu zlasti v hribovitih krajih. Letos bodo posadili verjetno trikrat toliko sadik kakor doslej. Državna, monopolska uprava dopušča sajenje tobaka tudi kmetom, ki se doslej niso bavili s to kulturo, siromašnim kmetom pa daje sadike brezplačno.
Znatno se bo povečalo tudi pridelovanje bombaža. V zadnjem desetletju pred vojno se je gibala površina bombaževih kultur med 1000 do 2000 ha. Sele leta 1937. je bilo doseženo povečanje na 3000 in leta 1939. na 5600 ha. Letos pa todo v Makedoniji pridelovali bombaž na površini najmanj 10.000 ha.
Od ostalih industrijskih rastlin je omeniti kcnopljo, ki jo bodo gojili na površini 1000 ha. Za mak je določena površina 4000 ha. za sončnice 800 ha in za zemeljske orehe 50 ha. Sončnice so pred vojno gojili v Makedoniji le v zelo. majhnem' obsegu. Za pridelovanje sončnic je letos prvikrat predvidena večja površina.
Stanje živalskih nalezljivih bolezni v Sloveniji
Poročilo' o stanju živalskih nalez. Ijivih bolezni v Sloveniji za razdobje od 26. jan. do 25. febr. 1946 navaja med drugim naslednje: e
Vranični prisad se ni na novo pojavil. v Preserju je prenehal. Steklina je bila ugotovljena tudi v novomeškem okrožju poleg celjskega in mariborskega. Vsega skupaj je okuženih 8 okrajev in 11 krajev. Na novo je bila steklina ugotovljena v 11 dvorcih.
Smrkavost je znova ugotovljena v ljutomerskem okraju. Odrejeno je spoznavno cepljenje (maleinizacija) vseh konj v ljutomerskem okraju.
Mehurčasti izpuščaj pri govedu se je zopet pojavil pri 2 govedih v mariborskem okraju (Slemen), ki pa sta že ozdraveli.
Garje kopitarjev go se dalje širile, vendar v malo manjši meri kakor v januarju. Ugotovljene so na novo v 150 dvorcih z 228 živalmi. Bolezen je javljena tudi v kočevskem okraju in nekaj močneje v kamniškem okraju. V 314 krajih je okuženih 474 dvorcev s 633 bolnimi živalmi, od katerih je 5 poginilo, 3 so bile ubite kot neozdravljive, 77 živali, pa je ozdravelo. V 58 dvorcih je kuga nehala, v 416 dvorcih pa je ostalo bolnih 548 kopitarjev.
Prašičja rdečica je le malo popustila. V 18 okrajih (47 krajih) je bilo okuženih 51 dvorcev, od njih 42 na novo. Kuga je nehala v 33 dvorcih, tako da je ostalo 18 okuženih. Od 69 obolelih prašičev je 15 poginilo, 21 je bilo zaklanih, 22 je ozdravelo, 11 živali pa je ostalo bolnih. Bolezni je še najmanj v ljubljansko-okoliškem okraju.
Prašičja kuga je popustila v primeri s stanjem v januarju. Ugotovljena je bila tudi v ljubljanskem okrožju, v kamniškem okraju (Dragomelj), kjer pa je že prenehala. V
12 okrajih odnosno 39 krajih (12 v krškem, 8 v ptujskem, 4 v murskosoboškem okraju itd.) sta bila okužena 102 dvorca (od teh 11 na novo). Kuga je prenehala v 88 dvorcih, ostalo pa je okuženih še 14 dvorcev. Od 109 obolelih prašičev (31 na novo) je 41 prašičev poginilo, 29 je bilo ubitih oz. zaklanih, 22 prašičev pa je ozdravelo.
Nalezljiva ohromelost prašičev je
bila ugotovljena tudi v ljubljanskem mestnem okrožju (v Rakovniku). V mariborskem okrožju se je nadalje močno razširila. Južno od Drave v Slovenski Bistrici je ostala omejena na ugotovljena 2 dvorca. V 9 okrajih sta bila okužena 202 dvorca (70 na novo). Še okuženi kraji so v gomje-radgonskem okraju (24), v okraju Maribor levi breg (16), v ljutomerskem (14)t v murskosoboškem (11), v ptujskem (8), v slovenjebistriškem) (2), v mariborskem mestnem (2) in v dolnjelendavskem okraju (1). Od 277 obolelih prašičev je 39 poginilo, 220 je bilo zaklanih oz. ubitih, 1 je ozdravel, 17 pa je ostalo še nadalje bolnih.
Perutninska kolera, ki v januarju ni bila prijavljena, se je pojavila v mestu Ljubljani v 2 dvoriščih, kjer so 4 kokoši poginile, 3 pa so bile zaklane.
Kokošja kuga. Kokošja kuga je nehala v ljubljanskem okrožju, ostala sta okužena celjsko in mariborsko okrožje, številčno stanje se v celoti ni mnogo spremenilo. V 8 okrajih (13 krajih) je bilo 300 obolelih kokoši, od njih 288 na novo. Poginilo je 141 kokoši, 134 je bilo zaklanih, 25 pa je ostalo bolnih. Ostalo je okuženih 56 dvorišč. Okuženi so ostali kraji: Ljutomer, Slemen in Spod. Polskava v mariborskem ter Velenje (17 dvorcev!) v celjskem okrožju.
Do 1. maja bo obnovljena liska železnica .
Delavcu nameščenci in tehnični strokovnjaki, ki deflajo pri obnovi liske železnice, so si postavili v prvomajskem tekmovanju nalogo, da v celoti obnovijo lisko železnico in e tem vzpostavijo edino normainotirno železniško zvezo Dalmacije 6 Hrvatsko in ostalim železniškim omrežjem naše države. Glede na skorajšnjo dograditev velikega Čupkovičevega viadukta severno od Knina je že danes, zagotovljeno, da bo proga do 1. maja v resnici obnovljena.
Liska železnica, ki se odcepi od proge Zagreb—Sušak pri Ogulinu, je bila med vsemi progami na Hrvatskem najhuje porušena. Na mnogih odsekih sploh ni bilo več videti, kje je prav za prav tekla proga. Vsi večji objekti so bili porušeni. Z obnovitvenimi deli v večjem obsegu je bilo mogoče pričeti šele v septembru lanskega leta, ko so bila dovršena težavna obnovitvena dela na progi Zagreb—Sušak. Navzlic temu se je prebivalstvo Like takoj po osvoboditvi pod vodstvom svojih ljudskih oblasti lotilo dela za obnovo te železnice. Pri tem je pokazalo enako požrtvovalnost, kakor med vojno v borbi za svobodo. Težavna dela se niso ustavila niti pozimi, ko sla mraz in sneg obnovo zelo ovirala. Prebroditi je 'bilo treba večje težave kakor pri kakršni koli drugi železniški progi Po dograditvi železniškega mostu med Perušićem in Gospićem je bil sredi januarja obnovljen promet od Ogulina do Gospića, nakar se je nadaljevalo obnavljanje proge proti Gračacu, ker je bilo treba na novo zgraditi mostove med Gospićem in Meda-kom.
Medtem so bila dovršena dela za obnovo proge, ki vodi . od Splita odnosno Šibenika do Knina, kjer je bila v septembru vzpostavljena zveza z ozkotirno gozdno železnico državnega gozdnega podjetja Sipada. Tako da je bila vzpostavljena vsaj zasilna železniška zveza Dalmacije skozi zapadno Bosno do Jajja s priključkom na ozkotirno železniško omrežje Bosne.
Največji objekt, kj ga je bilo treba obnoviti na liski -železnici, pa je bil čupkovičev viadukt pri Plavnu, sever-novzhodno od Knina. Ta viadukt je dolg 200 m in je v sredini visok do 25 m. Da ne bi okupator izkoriščal liško progo v borbi proli narodno osvobodilni vojski, je bil Čupkovićev via-
Prepoved proizvodnje In prodaje nadomestkov paprike
Minister za trgovino ¡n preskrbo LRS je izdal odredbo (Uradni list 27. t. m.), po kateri se na območju Ljudske republike Slovenije prepoveduje proizvodnja kakršnih koli nadomestkov paprike in vsak promet (nabava, prodaja) s takimi nadomestki. Trgovci in drugi prodajalci, ki imajo zaradi prodaje v zalogi nadomestke paprike, jih morajo izločiti iz prometa. Kršilci te odredbe bodo kaznovani po zakonu 6 zatiranju nedopustne špekulacije
Pomanjkanje dušikovih gnojil na svetovnem trgu
Medtem ko je pred vojno vladala na svetovnem trgu obilna ponudba dušikovih umetnih gnojil in je proizvajalna sposobnost presegala potrebe trga, vlada danes na svetovnem trgu veliko pomanjkanje, kar občutno ovira obnovo kmetijske proizvodnje zlasti v zapadni Evropi in Ameriki. Do -tega pomanjkanja, ki bo verjetno trajala še nekaj let, je prišlo zaradi tega, ker se je v teku vojne-proizvajalna sposobnost industrije dušikovih gnojil znatno zmanjšala. Številni obrati so bili preurejeni za proizvodnjo vojnega materiala zlasti eksplozivnih snovi. Po podatkih, ki jih objavljajo angleški listi, je znašala leta 1945/46. svetovna proizvodnja dušikovih gnojil le 1.85 milijona ton, svetovne potrebe pa so se gibale na višini 2.66 milijona ton. V letu 1946/47. se bo svetovna proizvodnja dvignila na 2.34 milijona ton, vendar računajo, da bo tudi svetovna potreba narasla na 3.4 milijona ton. V letu 1947/48 pa se bo svetovna proizvodnja dvignila na 2.64 milijo-na ton in svetovna potreba pa na
dukt leta 1943 porušen v takem obse> gu, da ga sovražnik ni mogel več obnoviti. Porušeuje viadukta, je znatno, olajšalo operacije naše narodno osvobodilne vojske, zlasti ob osvoboditvi Dalmacije in pri uničevanju sovražnikovih postojank. Kakor je ljudstvo leta 1943 v borbi s sovražnikom porušilo viadukt, tako se je po osvoboditvi takoj lotilo dela, da ga obnovL
Oblastni narodni osvobodilni odbor za Dalmacijo je v novembru lanskega leta poveriJ obnovo viadukta delovni skupini, v kateri so sodelovali tudi tehniki, ki so 1. 1920. gradili most Težave pri obnovi so bile v začetku ogromne. Ni bilo strokovnih moči, še manj pa gradiva. Da se omogoči dovoz gradiva, je bilo treba najprej zgraditi 8 km dolgo cesto od Plavna do Padje-ne, pred pričetkom betoniranja pa je bilo treba zgraditi še vodovod. Najprej so morali odstraniti 2500 m® ruševin. Ko so se novi stebri za most pričeli dvigati, ni bilo potrebnega lesa- sa postavitev odrov. Nekaj časa so si po-magali na ta način, da so za dovažanje gradiva zgradili nasip, končno pa so dobili nekaj gradbenega 1еет iz porušenih objektov v Zadru. V zadnjih štirih mesecih pa so obnovitvena dela ob zboljšanja dovoza gradbenega lesa in ostalega gradiva naglo napredovala. i
Ker ni bilo strokovno izvežbanflj
deîavoev, zlasti tesarjev, so okoliški kmetje sami po navodilih in pod nadzorstvom tehnikov postavili potrebne odre. To delo so izvršili tako dobro, da se v vsem času gradnje stebrov in obokov ni pripetila niti ena nesreča. Preteklo soboto je bilo dovršeno betoniranje obokov. S tem je obnova vjar-dukta v glavnem končana. Delo je bilo zaključeno s slovesnostjo ob navzočnosti delegatov prometnega ministrstva, oblastnega ljudskega odbora za Dalmacijo, krajevnih ljudskih oblasti in delavskih organizacij.
Z dograditvijo tega največjega objekta na liski železnici je zagotovljena obnova celotne liske železnice do 1. meja, ko bo v znamenju prvomajske proslave pripeljal po 3 letih prvi vlak iz_ Ogulina v Knin in Split. Obnova liske železnice bo za vso srednjo Dalmacijo radosten dogodek. Velik pomen pa bo imela obnovitev proge tudi za vso državo, saj bo s tem omogočeno zopetno izkoriščanje naših velikih luk v srednjem Jadranu.
3.17 milijona ton.
Pred vojno je znašala samo pro iz. vodnja Nemčije 1.5 milijona ton. Sedanja nemška proizvodnja pa ne presega 0.2 milijona ton, ker so več kakor eno tretjino tovarn preuredili za proizvodnjo umetnega bencina in kavčuka, ostala podjetja pa so bila v vojni uničena. V drugih državah otežkoča proizvodnjo pomanjkanje premoga ali pa električnega toka, kakor n. pr. v Italiji. Tudi proizvodnja v ameriških Združenih državah znaša sedaj le 0.74 milijona ton, ker so med vojno šest podjetij s proizvaja no sposobnostjo 500.000 ton preuredili za proizvodnjo eksplozivnih snovi. Proizvajalna sposobnost japonske industrije je bila v vojni zmanjšana na 100.000 ton. V prihodnjih letih se bo z gradnjo novih tovarn in z obnovo poškodovanih podjetij proizvodnja zopet dvignila. Vrh tega bodo v Cileu povečali pridobivanje naravnega dušikovega gnojila solitra na 340.000 ton.
V naši državi ne bomo imeli fežkoč pri oekrbi z dušikovimi gnojili, ker imamo na razpolago tri velike tovarne (eno v Rušah in dve v Dalmaciji), ki so pred vojno pretežni del proizvodnje izvažale v inozemstvo.
Bencin, nafta in mazilna olja za industrijo in rudarstvo
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo v Ljubljani opozarja vsa podjetja, da morajo vložiti svojo mesečno potrebo po tekočih gorivih in mazivih za mesec april najkasneje do 5. aprila t. 1. Upravnici podjetij bodo odgovorni, ako podjetje zaradi zamujenega roka ne bodo debila svojega mesečnega kontigenta. Kantigem, ki ga dob) ministrstvo od zvezne vlade v Beogradu, bo po tem datumu razdeljen in poznejše zahteve ne bodo več upoštevane. Vsako vlogo je treba kolkovati z takso 10 die.
Življenje in delo v Sovjetski zvezi
Dela za nadaljnji dvig rudarstva
V stalinskih petletkah so posvečali veliko pozornost razvoju industrije premoga. Ogromna dela so se začela na vzhodnih in srednjih področjih Sovjetske zveze, kjer se je proizvodnja leta 1940. zvišala za približno 17 krat v primeri z letem 1913.
Vojna je postavila rudarjem težko nalogo, da nudijo deželi tisto količino goriva, ki je potrebna za nepretrgano delo v indust.iji. Ta naloga je bila tem težja, ker so fašistični osvajalci prizadejali ogromno škodo industriji premoga v državi. Na področj i Moskve in Donbaea so uničili 1135 rudniških oken, ki so dajala leino čez miäijon ten premoga. Toda kljub temu je proizvodnja premoga zadostila cenovnim potrsbam države v gorivu. Premogovniki, ki so bili na Stalinovo pobudo izkopani v srednjem in vzhodnem delu države, so imeli glavno vlogo v tem pogledu. Proizvodnja premoga na Uralu se je več kot podvojila v razmerju s predvojno dobo V rudniku Karaganda se je zvišala proizvodnja za 90° « in v Kuznecri kotlini za 50°/«. V vzhodnem de-
lu države se je posebno zvišala proizvodnja koksa za kovinarsko industrijo. Po porazu Nemcev pred Moskvo se je začela obnova premogovne kotline na moskovtkem področju, ki daje danes 2,5 krat več pce-moga kot pred vojno. Med vojno so izkepali nad 200 rudniških oken v premogovni kotlini moskovskega področja in na vzhodnih področjih. V tej dobi se je povečalo število priprav za vrtanje in kopanje v rudnikih srednjega in vzhodnega dela države za več kot 40%, število rudniških lokomotiv za prevoz premoga pa se je podvojilo.
Obnova močno poškodovanih rudnikov v Doneski kotlini, ki so pred vojno dajali več kot polovico proizvodnje premoga v Sovjetski zvezi, pomeni orjaško nalogo. V zaceliva leta 1946. je bilo popolnoma obnovljeno 130 in deloma obnovljeno 150 rudniških oken. Doneška kotlina daje danes 50°/» svojih predvojnih proizvodov. Ze v prvih leti nove petletke bodo obnovili Doneško kotlino in izkopali nova rudniška okna. — Novi
rudniki bodo imeli najmodernejša tehnična sredutva. Njihova povprečna storilnost bo trikrat večja kot pred nekaj leti .Površinsko kepanje premoga se bo do 1. 1950. nekajkrat povečalo. Izkoriščati bodo začeli okrog 40 novih ležišč. Večina rudnikov bo popolnoma mehanizirana. Že letos bodo uvedli kovinske konstrukcije v rudniška okna in posamezne stroje za kopanje premoga.
Ena glavnih nalog četrte petletke bo v znatnem izboljšanju življenjskih pogojev delavcev in v vzgoji novih kadrov. Površina stanovanjskih prostorov za rudarje bo znašala 8 milijonov kvadratnih metrov. V šolah komisariata za industrijo premoga vzh. in zapadnih področij se bo učilo 500.000 mladih radarjev.
Rudarji tekmujejo
Na poiziv najboljšega kopača premoga v Donskem bazenu Mihaila Maščenka so začela tekmovati vsi rudarji, ki kopljejo premog s svedrom. Tekmovanja se udeležuje več sto rudarjev. Eden med najboljšimi je mladi radar Anton Porohnja. Doslej je presegel za 150 % normalno proizvodnjo. Svoj uipeJi je doregel predvsem z nekaterimi izboljšavami
pri stroju za lomljenje premoga. Njegove predloge eo uporabili tudi drugod, kar je imelo za posledico, da se je proizvodnja naglo dvignila.
Znanstvene odprave v novi petletki
Prezidij akademije znanosti ZSSR je odobril petletni načrt za geološka in zemljepisna raziskovanja. Akademik Aleksander Zavarieki, sekretar geološkega in zemljepisnega oddelka Akademije ki obsega 13 institutov za znanstvena raziskovanja, je dejal, da določa načrt rešitev več ket 60 geoloških in zemljepisnih problemov
Na stotine odprav bo raziskovalo mineralna bogastva, jezera, morja, ozemlja in ugasle vulkane na ozemlju ZSSR in izvršilo zemljepisna raziskovanja na maloznanih področjih. Zelo važne razprave bodo napisali strokovnjaki za oceanografijo na Tihem oceanu, ki je eno izmed najmanj raziskanih morij. V letih 1946—1950 bo poslana velika odprava v severni Pacifik. Posebne skupine znanstvenikov bodo proučevale tzpremembe, ki se dogajajo na površini Kaspäj. akega morja. Velike odprave bodo
tudi poslane na Ural in Zabajkalje, v Kazakstán,, -Kirgizijo in Uzbekistan.
V načrt raziskovalnih del znanstvenikov, ki proučujejo delovanje vulkanov, bodo vključeni problemi, ki se nanašajo na zgradbo vulkanov in njih nastanek, pri čemer se bodo v velikem obsegu posluževali letal za raziskovanje. Velika raziskovalna dela bodo na področju aktivnih vulkanov na Kamčatki in Kurils kih oto. kih. Zato so poleg že obstoječe postaje za proučevanje vulkanov na severni Kamčatki zgradili blizu Petro-pavlovska postajo in stalno znanstveno središče na Kurdskih otokih.
Sovjetski geografi bodo v prihodnjih petih letih izdali zemljepisne razprave o Jugoslaviji, Norveški, Bolgariji, švedski, Češkoslovaški, Mongoliji, Turčiji, Danski, Veliki Britaniji, Avstriji, Iranu, Japonski in drugih državah.
Potniški letalski promet Leningrad—Kavkaz
Ponovno je vzpostavljen potniški letalci promet med Leningradom in okrevališči na Kavkazu. Ta promet "e bil prekinjen za časa vojne. Letalo bo potrebovalo za to pot 8 лг.
Nove tovarne za konserviranje ril»
Ribiške postaje na južnem Šaha. Unu in Kurdskih otokih bodo letos vvedkem obsegu povečale svojo proizvodnjo. Na južnem Sahalinu bodo zgradili 10 tovarn za konzerviranje ribjega mesa in 11 hladdmc in na Kurdskih otokih 29 tovarn za konzerviranje ribjega mesa in 30 hladilnic, ki so jih uničili Japonci. Dve no. vi tovarni, ki bosta proizvajali škatle za konzerviranje rib, in več tovarn, ki bodo proizvajale ribiške mreže in druge ribiške potrebščine, je sedaj v gradnji.
Komsomolske ustanove za srednješolce
Centralni komitet Komsomola je sklend ustanoviti komsomolske ustanove za učence v šolah ministrstva za prosveto za mesece marec, april, maj ip junij 1946. Skupno je določeno 15.000 denarnih ustanov v znesku po 100 rubljev.
Komsomolske ustanove se bodo predvsem dajale otrokom borcev, partizanov in invalidov lz domovinske vojne, učencem, katerih roditelji so padli na fronti, in učencem rodite« ljev, ki imajo mnogo otaok.
Okrožna konferenca aktivistov Osvobodilne fronte v Novem mestu
Po vseh okrožjih in okrajih so se pričele okrajne in krajevne konference aktivistov Osvobodilne fronte. Cas in razmere, ponavljajoče se napake aktivistov OF, široko vključevanje novih članov in drugi razlogi so narekovali potrebo po takih konferencah. Izvršni odbor OF je na svoji seji dne 16. marca razpravljal o delu in nalogah OF in njenih aktivistov, ugotovil uspehe, opozoril na najbolj pereča vprašanja, in potrebne naloge ter pokazal na vrsto, slabosti naših odborov in aktivistov.
Pri ugotavljanju napak je Izvršni odbor omenil posebej tiste napake, ki jih dela aktiv Osvobodilne fronte pri reševanju poedinih vpra-. šanj in nalog na terenu. Padanje iz ene skrajnosti v drugo, iz oportunizma v sektaštvo — kar je bilo vidno zlasti v zadnjem času v zvezi z agrarno reformo, z dolžnostnim odkupom živil — te napake so večji del posledica poenostavljenja vprašanj in šablonskega presojanja pojavov. Nadaljnje napake, ki jih je ugotovil Izvršni odbor, so nebudnost aktivistov do notranjih in zunanjih sovražnikov, birokratski centralizem, nedelavnost, tendenca po ponočevanju in prekomernem veseljačenju na eni strani, po drugi pa izgubljanje delovnega poleta, udarnosti, politične sile in doslednega uresničevanja nalog Osvobodilne fronte.
Vzrokov za te in take napake je več. Ponekod so krajevnega značaja, drugod osebnega, ponekod je krivo dejstvo, da se v nekaterih krajih ideja Osvobodilne fronte zaradi daljše dobe okupacije in zaradi večjega pritiska ni mogla tako razširiti in utrditi, velik del najboljšega kadra aktivistov je danes mrtev, ali pa so še v vojski. Zaradi razširitve dela Osvobodilne fronte, zaradi večje iniciativnosti njenih aktivistov in za še širšo pritegnitev delovnega ljudstva v OF je bilo treba pričeti z okrožnimi, okrajnimi in krajevnimi konferencami aktivistov OF.
V zadnjem času so bile take konference največ v okrajih mariborskega okrožja in okrožja Ljublja-na-okolica, drugod pa še redko in še te so obsegale le nekaj področij krajevnih odborov.
Konferenca aktivistov OF novomeškega okrožja, ki je bila v nedeljo 24. marca v Novem mestu, je po svojem značaju tako pomembna, da se moramo dotakniti vseh tistih vprašanj, ki so jih aktivisti obravnavali v poročilih in razpravah k poročilom, da pokažemo na vse tiste splošne napake naših aktivistov, ki jih je ta konferenca ugotovila prav tako, kot jih je ugotovil že IO na svoji seji dne 16. marca Prav zaradi jasnosti vprašanj, prav zaradi jasnih in enotnih pogledov aktivistov na napake, na potrebe in naloge sedanjega aktiva OF, zaradi velike razgibanosti in sodelovanja navzočih je konferenca imela velik uspeh. Uspeh konference je posebej podčrtala jasna perspektiva aktivistov, ki so se v tolikšnem številu oglašali k besedi, podali uspehe in neuspehe dela na terenu, do kraja razgalili napake na terenu in pokazali smer dela aktivistov, po katerem mora OF postati na vem slovenskem ozemlju prav tak nosilec vsega dela in političnega življenja, kakor je bila v štirih letih težke domovinske vojne. Če bodo vse ostale konference aktivistov OF pri nas imele tak uspeh, če bodo pokazale tolikšno razgibanost, enotnost pogledov, tolik čut zavestne odgovornosti sodelujočih aktivistov, tako jasno perspektivo, smo lahko prepričani, da bomo po tej prehodni dobi težav, napak in drugih pomanjkljivosti, ob rasti novih. kadrov aktivistov, ob vključevanju novih članov v OF, ob naraščajočem delovnem poletu, ob oživljeni politični sili doživeli močan in širok razmah OF na vsem slovenskem ozemlju.
Poglobiti je treba delo aktivistov OF
Po obširnem in preglednem poročilu je razprava, h kateri so se oglašali aktivisti iz vseh okrajev, pokazala predvsem na konkretne primere napak aktivistov OF. Nepoznanje temeljnih točk OF, zanemarjanje postavljenih nalog, politična nedelavnost, nebudnost, nevednost, birokratizem, karije-rizem, oportunizem, sektaštvo — vrsta grobih in težkih napak, nevrednih imena aktivista OF. Aktivist iz Trebnjega je rekel, da smo premehki proti tistim, ki rovarijo proti pridobitvam težke osvobodilne borbe, ki blatijo našo ljudsko oblast. S tem, da popuščamo, dajemo slabe vzglede iyv c/?-*-*'»’ пл^-оЈготпл	Pre-
malo se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo do domovine. Smo aktivisti, dokler ni treba dati, če pa so potrebne žrtve, sano daleč
od lika pravega aktivista. Dolž-nostni odkupi masti, krompirja, pšenice itd., so pokazali, kdo se zaveda trenutnih nalog in potreb. Nekateri so gledali, da čim več obdržijo in da čim manj dajo. Kritiziral je sestanke, na katerih se veliko govori, veliko sklepa; poudaril je potrebo več resničnega dela.
Aktivist iz Kočevja je sprožil vprašanje sprejema v OF in ak-tivizacije ljudi, ki so do nedavnega stali ob strani. Navedel je primer, da je sekretar odbora OF nekoga upravičeno predlagal, ostali odbor pa je bil proti sprejemu in je še sekretarja obdolžil kot reakcionarja in belogardista. Vprašanje sprejema v OF, vprašanje vključitve in izključitve iz OF je bilo sploh eno izmed osrednjih vprašanj konference. To pomeni, da je zanimanje za OF poraslo, da vedno več ljudi pristopa v vrste OF in se vključuje v delo.
Na drugi strani pa se primeri, da nekateri stari člani OF postanejo rovarji, oportunisti, sektaši. Oblastnost nekaterih članov je taka, da mislijo: jaz, pa še par ljudi v vasi smo člani OF, drugih ne sprejmemo. Postavljeno je bilo dalje vprašanje sprejema amnestirancev v OF. Po izdaji amnestijskih ukazov, ki jih je narekovala širokogrudnost in velikodušnost ljudske oblasti in njene moči, se je postavilo to vprašanje. Vstop v Osvobodilno fronto mora biti odprt najširšim ljudskim množicam, vsakemu in vsem, ki imajo politične in državljanske pravice, ki pristanejo na program OF in se prijavijo za sprejem v njo. Tako je OF odprta tudi bivšim nasprotnikom OF, ki političnih in državljanskih pravic niso izgubili. Merilo za njihov sprejem je predvsem njihov odnos do OF po osvoboditvi. Zato morejo biti danes sprejeti v OF tudi amnestiranci, če so vpisani v volivne imenike in pristanejo na program OF. Vedeti pa moramo, da tudi proti tistim, ki še niso vpisani iz kakega upravičenega razloga v volivnem imeniku in zaradi tega ne morejo postati člani OF, da jim damo vso možnost, da z delom svojo preteklost popravijo, da jih ne odbijemo, če imajo dobro voljo, temveč pomagamo, da v novih razmerah postanejo polnopravni državljani in dobri pripadniki OF. Zavedati se moramo, da je OF tudi političnovzgojna organizacija, ki neprestano dviga zaostale ljudi na višjo politično stopnjo zavesti.
V BeK krajini so bili ponekod primeri sovražnega odnosa do OF, ker so imele družine svojce v zaporih. Ko so bili amnestirani, so žene vrnjenih mož šle same na prostovoljno in udarniško delo in prosile za sprejem v OF. Ponekod smatrajo sprejem v OF kot praznik. Ljudje prihajajo po legitimacije v nedeljski obleki, s čimer hočejo pokazati slovesnost dogodka sprejema v OF. Sprejem v OF danes ni nekaj kot sprejem v neko politično -stranko predaprilske Jugoslavije. Biti sprejet v OF se pravi, biti spre jet v vsenarodno politično organizacijo, ki je povedla slovensko ljudstvo skozi najhujšo borbo do zmage, danes ga pa vodi v delu za obnovo k srečni prihodnosti, k boljšemu življenju. In ljudje se tega zavedajo.
Aktivist iz Bele krajine je omenjal nekatere napake v zvezi z agrarno reformo. Ponekod se je izvedla prehitro, nepravično in je zaradi tega izgubila na učinku. Aktivisti so zakon o agrarni re formi ljudem premalo ali nič po litično prikazali, organizacije OF pri izvedbi niso dovolj pomagale, ne sodelovale, bile so pasivne, niso tolmačile zakona in ne dobile iz njega za ljudi potrebnih političnih zaključkov. Primerilo se je, da so nekateri odborniki celo nastopili proti agrarni reformi: drugod so odborniki najboljšo zemljo dali svojim sorodnikom Zgodil se je primer, da je akti vist iz užaljenosti, ker ni dobil zemlje, nastopil proti izvedbi agrarne reforme.
Aktivisti iz raznih krajev so pokazali na napake tistih aktivi stav, ki prepuščajo vse politično delo ljudskim odborom. Obsodili so njihov izgovor, češ, da jih politično delo ne veže, če niso v odboru. Vprašanje aktivista, vprašanje lika pravega aktivista današnjega časa je bilo postavljeno v ospredje vsem drugim vprašanjem. Neodgovornost aktivistov je kriva večine napak na terenu Nedelavnost in nebudnost aktivistov povzročata vdor sovražnih in reakcionarnih parol med ljudi. Ko se je v zadnjem času pojavila v novomeškem okrožju močna reakcionarna propaganda z geslom o nekakih »križarskih vojskah«, niso aktivisti znali
ovreči take propagande z resničnimi in pametnimi dokazi. Napake aktivistov so dalje v nepovezanosti organizacij OF. Izgleda, kot da je OF zase — nekako organizacija za moške, ZMS za mladino, AFŽ za žene, ESZDN za delavce in da nimajo nič skupnega. Aktivisti so na konferenci poudarjali prav zaradi tega potrebo po enotnih direktivah, potrebo večje povezanosti in medsebojnega sodelovanja. Posebej so poudarili na zanemarjeno politično delo med mladino, kar je imelo slabe posledice in je ravno mladina najbolj zašla v sektaštvo, oportunizem, pri mladini je največ 'tendence za veseljačenje in ponočevanje. Mladina je v nekaterih krajih izgubila navdušenost, voljo do dela. »Tista mladina, ki je v letih vojne, v času okupatorjevega nasilja prijela bika za roge,« kot se je krepko izrazil- aktivist mladinec, »tista mladina se danes obeša kravi na rep.« Mladina naj bi se čim bolj zanimala za študij gospodarskih vprašanj, naj bi se zgledovala po vzorih sovjetske mladine, študirajoča mladina pa naj bi svojo aktivnost, svojo pripadnost Osvobodilni fronti izpričala z boljšim učenjem, z doseganjem boljših učnih uspehov, ne pa s tako poraznim učnim rezultatom, kot ga kaže n. pr. povprečen uspeh na novomeški gimnaziji, ki je 2.8®/».
Vprašanja špekulacije in črne borze, ki je bilo pred meseci skoraj povsod tako pereče, danes tako rekoč ni več. Pojavila pa se je druga težava, druga zloraba, pojavila se je sabotaža pri delu, sabotdža pri oddaji dolžnostnih odkupov. Kraji, ki so najbolj revni, so doma! ega oddali stoodstotno in še več. Pri tem so se posebej izkazali Kočevarji. Tisti, ki so največ imeli, ki bi morali največ dati, so blago poskrili, nato pa zahtevali komisijo za pregled.
Posebno vprašanje v političnem in gospodarskem oziru je vprašanje tako imenovanega izseljeniškega pasu na Krškem polju. Nad 40.000 ljudi je bilo izseljenih. Mimo teh ljudi je šlo delo Osvobodilne fronte in je razumljivo, da so zaostali, da se še ne morejo vživeti v sedanje popolnoma nove razmere. Politično nezgrajeni ljudje, ki so se vrnili na opustošene, oropane domove, kjer so morali začeti živeti tako rekoč znova, se niso takoj znašli. Znašli pa so se stari župani, ki so ponekod vzeli oblast v svoje roke in zasedli tudi svoje stare gospodarske položaje. Vendar se tudi tu izboljšuje, ljudje spoznavajo nove razmere, se vživljajo vanje in delajo. Aktivist s Krškega polja je povedal, da- bo Krško polje letos obdelano bolj kot kdaj koli poprej. Kolikor ne bo obdelano, ne bo zato, ker manjka semenja. Za 30 oralov zemlje nimajo semenskega krompirja. K temu vprašanju se oglasi aktivistka: »Žene bomo napravile akcijo in zbrale potreben semenski krompir za Krško polje.« Vsi aktivisti so predlog pozdravili z velikim navdušenjem.
Razprava, ki se je zavlekla čez poldne, je načela vrsto vprašanj, pokazala na uspehe, napake in težave aktivistov -na terenu hkrati pa odpirala jasno perspektivo v delo bodočih odborov in naloge aktivistov v okviru OF.
Konferenca pa ni ugotavljala le pomanjkljivosti. Aktivisti iz okrajev Novo mesto, Črnomelj, Krško, Kočevje, Ribnica itd. so na konkretnih vprašanjih s terena pokazali ne le razumevanje za trenutni položaj, za delo in naloge aktivistov Osvobodilne fronte, marveč so s pravilnim pogledom na rešitve nalog in dela, težav in napak pokazali, da s po žrtvovalnim naporom, z oživitvijo političnega dela, z razširitvijo OF, z aktivizacijo članov, z večjo povezanostjo organizacij OF lahko premagajo težave in z vedro mislijo gledajo v bodočnost
Okrepimo organiza* cijo OF
Popoldanski del konference aktivistov Osvobodilne fronte novomeškega okrožja je bil namenjen organizacijskim vprašanjem OF. Tov. Skrabar Stane je orisal organizacijske uspehe, pa tudi najbolj značilne organizacijske pomanjkljivosti, ki izvirajo iz nepoznavanja konkretnih vprašanj, iz malomarnosti, birokratizma, iz začetnih težav, iz pomanjkanja discipline in odgovornosti, iz ne-izvrševanja sklepov sestankov Osvobodilne fronte, iz nedelavnosti in brezbrižnosti.
Neaktivnost v organizaciji Osvobodilne fronte ni bila samo na krajevnih odborih, sega tudi na ostale aktiviste. Svoje korenine ima v pomanjkanju čuta odgovornosti, v pomanjkanju vneme, ki bila odlika attivista s dobi
ilegale, v času težke osvobodilne borbe. Ta neodgovornost je slaba stran tudi pri funkcionarjih. Velik del aktivistov obstane pri vprašanjih, ki so jih včasih rešili in premagali 'brez pomislekov. Zavestne discipline manjka, tiste discipline, ki je bila naša rešitev v najtežjih ilegalnih okoliščinah, v najtežjih partizanskih in vojaških borbah, v najhujših okupatorskih ofenzivah, ob široko razpredeni sovražnikovi vohunski mreži na terenu. Manjka tiste zavestne discipline, ki nam je omogočila našo borbeno organizacijo OF, manjka tista zavestna disciplina, ki je tudi danes osnovni pogoj za naše uspehe in zmage. Primeri ob obnovi, ob izvajanju zakona o agrarni reformi, ob dolžnostnih odkupih pričajo o pomanjkanju take zavestne discipline, govorijo o pomanjkanju odgovornosti, o nepožrtvovalno-sti. Tako se je primerilo, da je starejši aktivist kot član odkupne komisije poslal mesto poročila, koliko žita, krompirja, masti je bilo odkupljeno, poslal poročilo o številu interesentov odkupa. Tako delo nujno vodi v razkroj organizacij OF in tega ne smemo pustiti, če smo aktivisti, če smo člani Osvobodilne fronte. Tu je dovolj primerov nesistematičnega dela, neorganizacijskih prijemov, slabe razporeditve dela in zato neuspehov.
To so napake, ki izvirajo iz neodgovornosti, iz pomanjkanja zavestne discipline, iz nepravilnega odnosa do Osvobodilne fronte. Zaradi tega bi že sam vpis v OF moral pomeniti pristop k obveznosti, pristop k izpolnjevanju nalog in programa Osvobodilne fronte. Aktivist ni samo član organizacije OF, ki dobi izkaznico, nosi znak, plačuje članarino, se udeležuje sestankov itd. Aktivist je samo tisti, ki zavestno izpolnjuje program OF, ki se zavestno podreja smernicam OF. Dolžnosti in pravice aktivista OF so častne, zato pa jih mora biti vreden.
Že ob političnem poročilu, še posebej pa ob organizacijskem poročilu se je sprožilo vprašanje lika pravega aktivista Osvobodilne fronte. Lik današnjega aktivista j£ v -precejšnji meri zvodenel; ni več lik aktivista, kot ga poznamo iz dobe ilegalnega dela na terenu, iz večletnega boja s tujimi in domačimi sovražniki, lik budnega, delavnega, tvegajočega, zavestno discipliniranega in do kraja požrtvovalnega političnega delavca ali partizana. Današnji aktivist mora biti vnet politični delavec, ki prevzema nase dolžnosti izvrševalca nalog Osvobodilne fronte, izpopolnjevalca velikih pridobitev štiriletne borbe, lik iznajdljivega, delovnega človeka, ki bo s svojim delom in s svojo izkušenostjo kazal izhod iz povojnih težav, ki bo s svojim zgledom prepričeval, in dajal pobude. Lik današnjega aktivista mora označevati visoka politična zavest, globoka ljubezen do domovine, predanost, delovna vnema, vestnost, požrtvovalnost in nesebičnost; skratka vse tiste lastnosti, ki so ga vodile iz trdega boja k zmagi. Današnji aktivist mora biti še vedno v prvih vrstah v boju in delu za uresničenje programa Osvobodilne fronte. Kakor je v letih boja navdala resničnega aktivista odločna in borbena miselnost, porojena iz pravilnega razumevanja potreb časa, stiske in usode našega delavnega ljudstva, tako ga mora danes ista misel navdajati pri delu obnove, pri delu za izboljšanje gospodarstva in vseh pogojev izboljšanja vsakdanjega življenja. Tak aktivist ima v svojih rokah kladivo in nakovalo in kuje lepše, srečnejše življenje sebi in vsemu delovnemu ljudstvu.
»S konference moramo iti z jasnimi pogledi o pravem aktivistu in o njegovih današnjih nalogah v okviru Osvobodilne fronte«, je dejal aktivist iz Brežic. Taki aktivisti pa naj pridejo v bodoče v nove odbore OF, v krajevne, okrajne in okrožne odbore. In še drug predlog aktivista iz Kočevja: Vsi bodoči člani odborov naj bi napravili upravno-po-litični tečaj. Udeleženci takih tečajev pa naj bi potem doma imeli podobne upravno politične tečaje za domače aktiviste.
To so osnovne naloge, to so osnovne zahteve pred komasacijo krajev. Združevanje krajev, volitve novih odborov — k enemu in drugemu naj aktivisti takoj preidejo, to je bil sklep organizacijskega poročila.
Vprašanje združevanja krajev vprašanja volitev novih odborov so temeljne organizacijske naloge aktivistov Osvobodilne fronte. Ako pogledamo nazaj na pot, ki smo jo prehodili, na naloge dosedanjih odborov in pregledamo daoasnjß B°teebg m naloge, vadi-
mo, da je treba ta sprememb. Združevanje krajev v večje poli-čno upravne enote bodo prinesle gospodarsko trdnejšo enoto, odpravljenih bo na ta način veliko nevšečnosti, birokratizma, dana bo večja možnost izbire dobrih aktivistov v odbore OF in v krajevne ljudske odbore. Naloge novih odborov bodo večje. Novi odbori bodo morali intenzivneje sodelovati pri usmerjanju del splošne gospodarske obnove in izgradnje ter izvršiti vse nujne potrebne naloge, ki bodo omogočile čimbolj načrtno delo gospodarske obnove in izgradnje dežele.
Že takoj v začetku razprave so aktivisti poudarili potrebo po izbiri najboljših, katere je treba v predvolilni kampanji temeljito pretresti. Drug važen moment je sestav odbora. Danes predstavljajo naš kmet, delavec in delovni izobraženec jedro delovnega človeka; predstavljajo trdno skupnost, medsebojno povezanost. Zaradi tega naj bodo v bodoče odbore pritegnjeni predstavniki vseh teh treh skupin. V nekaterih krajih se je namreč primerilo, da so bili člani Ljudskih odborov bogati kmetje, revni kmetje pa so bili v odboru OF.
Splošna ugotovitev konference aktivistov Osvobodilne fronte novomeškega okrožja je:	potrebna
je večja delavnost Na volitve se hočejo temeljito pripraviti, izbrati res najboljše, najbolj delovne Z vnemo se bodo lotili tekmovanja, ki ga je razpisal IO Osvobodilne fronte poleg prvomajskega tekmovanja v času od 1. aprila do 1. junija. Cilj tega tekmovanja v okviru OF je povečati politično delavnost organizacij OF, vzgajati in krepiti politično moč aktiva OF, Osvobodilno fronto in njeno delo organizacijsko utrditi, krepiti enotnost, sodelovati v vseh vprašanjih pri nalogah Ljudskih odborov, držati trdno povezanost množičnih organizacij OF, AFŽ, ZMS in sindikatov, redno plačevati in pobirati članarino, udeleževati se sestankov — skratka delati in v polni meri izvrševati naloge OF. Zato je potrebno da se pritegne v OF odbore tovariše, ki niso prezaposleni z drugim delom. Domovi Osvobodilne fronte pa naj postanejo središče dela in vsega političnega življenja na terenu.
Prvomajsko tekmovanje naj pospeši obnovo domovine
Organizacijskemu poročilu je sledilo še poročilo o tekmovanju v novomeškemu okrožju. Da bi čimboli popularizirajo tekmovanje, so ustanovili list »1. maj«. V listu katerega prva številka je že išla, priobčujejo članek o nalogah in cilju tekmovanja, navajajo uspehe itd. Aktivisti iz Kočevja, Črnomlja, Ribnice, Grčaric, Novega mesta in od drugod so poročali o uspehih tekmovanja. Pri tem so se najbolj izkazali v Kočevju. Mesto Kočevje je napovedalo tekmovanje Črnomlju in Ribnici, okraj pa čmomeljskemu okraju in trebanjskemu okraju. Od 65 krajevnih odborov Kočevja je poslalo 57 odborov tekmovalne načrte. K tekmovanju so pritegnili tudi privatni gospodarski sektor, zlasti obrtnike. Tako so se peki \ Kočevju obvezali za 15 brezplačnih pek, dimnikarji bodo revnim zastonj omedli dimnike, sedlarji, mizarji, slikarji, mehaniki, ključavničarji in drugi obrtniki bode pomagali s prostovoljnim delom pri obnovi javnih zgradb, šivilje bodo šivale za siromašne, članice AFŽ urejajo tujske sobe, pečejo za otroke, šivajo in kuhajo; zavezale so se, da bodo obdelale posestvu Mačkovec, ki obsega 30 ha njiv 10 ha travnikov in sadni vrt. Kočevski rudnik tekmuje že od 1. februarja z rudnikom Zenica. Že \ decembru lahkega leta pa je ist rudnik napovedal tekmovanje vserr rudnikom v Sloveniji. Odnesel je prehodno darilo — zastavo s Titovo sliko. Postavili so stroj, sestavljen iz starih delov. V inozemstvu bi tak stroj stal 2,750.000 din Delo so opravili v enem mesecu montažo pa v poldrugem mesecu Pri stroju so prihranili držav: 2,150.000 din. Obnovili so separacijo in druge rudniške naprave. \ načrt tekmovanja so vnesli .rudarji tudi načrt pomoči kmetom m deželi. Izgotovili so 20 plugov ir bran, 100 motik, imajo pa v načrtu izdelavo večjega števila omejeneg« orodja. Aktivist iz Dobove, iz kraja, kjer je bilo 96 % prebivalstvi izseljenega, poroča o elektrifikacij vasi, ki so jo opravili v načrtnen tekmovanju. V 30 hiš so napeljal elektriko, napravih 9 km voda Skupno delo dosedanjega tekmovanja znaša okoli 8000 ur. Aktivis iz Novega mesta in okolice poročajo o uspehih tekmovanja, o obnov kmetijske šole na Grmu, o pomoč kmetom s stroji in vprežno živino o načrtu najboljše obdelave vino gradov, čiščenja sadovnjakov, iz polnitvi setvenega načrta kljub po manjkanju semen itd. Kraji, ki jil še ni zajelo tekmovanje, se priprai ljajo in aktivisti so obljubili, da bo do dosegli vse, da ne bo kraja i nomeškem okrožju, ki hi se ne ude težilo tekpaovaaaja.
Z jasnimi pogledi k nadaljnjemu delu
Konferenca aktivistov Osvobodilne fronte novomeškega okrožja je pokazala mnogo politične zrelo-ti, resnosti, razgledanosti in dela. Način, s katerim so aktivisti odkrivali pomanjkljivosti, kaže, da se teh pomanjkljivosti v delu na terenu zavedajo, da poznajo njihove vzroke in iščejo izhodov da se, jim v bodočem delu izognejo. Konferenca je dala pobudo za vzgojo kadra preizkušenih in predanih ljudi, ki bodo na terenu znah gledati vse naloge in težave s širokega stališča, tistega borbenega duha, ki je navdajal naše aktiviste v letih osvobodilne borbe, če bodo aktivisti izpolnili vse te naloge, ki so si jih zastavili na konferenci, če bodo znah odpraviti vse tiste grobe napake, ki danes kazijo lik aktivista, ki danes napeljujejo vodo na mlin reakcije, bo delo take konference imelo poln uspeh.
Konference, aktivistov morajo biti pregled dela naših aktivistov, pregled napak in uspehov in odkrivanje perspekive za bodoče delo. Te konference naj obenem ustvarijo tradicijo konferenc, ki naj postanejo pomembni datumi v delu in življenju OF.
PO DOMOVINI
TAKO OBNAVLJAMO PORUŠENO IŠKO VAS
Iška ras si sama pomaga pri obnovi požganih domov. Po osvoboditvi je mladina najprej obnovila svojo šolo. Pokrila jo je in očistila, kmetje pa so prispevali pesek in apno. Deske za obnovo sta darovala Srečko Kobi iz Podpeči in Vid Mazi iz Jezera. Da niso otroci pozimi zmrzovali, so vaščani sam, zlasti mladina, pripravili drva. Že pol leta imamo obnovitveno zadrugo. Sprva je šlo delo bolj počasi in kar ni hotelo prav od rok. odkar pa imamo zadrugo, so si ljudje nabavili 45.000 kg apna. 250.000 kosov zidne opeke, nekaj strešnikov in drugo. V Mokreu je dobila zadruga iz državnih gozdov 435 kub. metrov lesa za pohištvo in opremo.
Vaščani pomagajo pri pripravljanja materiala s prostovoljnim delom, Mladina je dvakrat sejala pesek za najrevnejše vaščane, za matere z malimi otroki, za starčke in za mater, ki so ji padli trije sinovi v osvobodilni vojni.
Velik dan za Iško vas je bila nedelja 17. marca, ko so prihiteli k nam avtomobili s prostovoljnimi delavci iz Ljubljane. 25 čevljarjev Rakovča-nov je pridno delalo v šolj in popravilo nad 100 parov čevljev za naše po-gorelce. 40 kovinarjev, kovačev, mehanikov in ključavničarjev je delalo v Mačkovi kovačiji in popravljalo različno kmečko orodje. vozove in kuhinjsko posodo. Kovali so konje in s strojem varili polomljene vile ter popravljali štedilnike. Eden tovarišev je bodil od hiše do hiše in popravljal šivalne stroje, drugi so pri ognju na prostem ravnafi traverzo, namenjeno za popravilo hleva. Drugi prostovoljci so se porazdelili po skupinah in nodirali ali pospravljali ruševine požganih hiš. Na Gornjem Igu. k¡ spada v krajevni odbor Iška vas in je tudi popolnoma požgan, je 15 delavcev kopalo pesek. Lep je bil uspeh dela: Podrtine osriiih hiš so popolnoma porušili, ena hiša je bila očiščena, 12 kub. metrov peska presejanega onim družinam, ki nimajo vprežne živine. Ta pesek so vozili z avtomobilom, ki je bil kot pripomoček v delu. Pri delu je pomagala tudi domača mladina in sejala pesek, čeprav je ta dan pripravljala darila za invalide.
Zvečer, ko so prostovoljni delavci odšli, so se zbrali vaščani In vneto razpravljali o požrtvovalnih delavcih iz Ljubljane, ki nesebično žrtvuiejo nedelje, da pomagajo našim ljudem pri obnovi uničene domovine.
OTVORITEV PODZEMELJSKE JAME V PLISKOVICI NA KRASU
Vso zimo je mladina s pocnočjo ostalih organizacij v Pliskovici pridno delala ter pripravljala in krasila podzemeljsko jamo, Ici so jo 3. t m. slovesno odprli. V jami ao ob tej priliki priredili kulturno prireditev.
Domačini in ljudje iz okoliških vaši so se ta dan zbrali pri proslavi otvoritve jame. Predsednik prosvetnega društva »Emil« jim je orisal zgodovino jame. Prva prireditev v jami, pravijo ljudje, je bila L 1870. Potem je bila L 1918. prireditev v jami, narejen je bil oder, toda prišlo so Italijani in oder požgali. Sedaj so obnovili jamo naši mladinca, ki so bili pri svojem delu zelo iznajdljivi. Delali so pri tem 4000 tar. Ob tej priliku je prosvetno društvo »Slavček« iz Dutovelj podarilo našim borcem krasno zastavo. Prosvetno društvo iz Pliskovice je igralo »Rojstvo v nevihti«, pevski zbor vojaške edinice je zapel več lepih pesmi. Po prireditvi so si objskovalci ogledali jamo, kd je oglate oblike in prehaja v široke odprtine. Vhod vodi v drugo odprtino, ki leži niže. Prostori so majhni. Kapniki; imajo ofoEfed kipov, oseb, dreves, mize in podobno. Ureditev podzemeljske jame je nov dokaz delavnosti naše kraške mladine. — Sibirka
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO Ш IZSELJENCE

Ljudska sedišča v času prvomajskega tekmovanja
So ljudje, ki se vprašujejo, kako naj sodelujejo v prvomajskem tekmovanju različni državni uradi, v katerih ni ročnega dela. Po starih sistemih uradniškega dela mislijo, da so stara pravila uprave vseh strok edino pravilna, edino ustvarjalna in tudi edino možna. To mišljenje pa je po vsem napačno. Naša ljudska oblast je ustvarila in mora izgraditi novega uradnika, uradnika, ki se mora čimprej otresti načina uradovanja iz časov protiljudskih režimov na podlagi protiljudskih zakonov in v času splošnega gospodarskega izkoriščanja delovnega človeka. V tistih časih je bila tudi vsaka stroka naše uprave tako prikrojena, da je uresničevala cilje protiljudskega stremljenja oblastnikov, će ima vsak skeptik to edino resnično dejstvo pred očmi, bo nujno prišel do prepričanja, da je treba na vseh toriščih javnega življenja odstraniti tisto, kar je škodljivo in postaviti novo, ki bo v skladu s pridobitvami narodnoosvobodilne borbe s pridobitvami našega delovnega človeka in v skladu z našo ljudsko oblastjo. V času prvomajskega tekmovanja je zato potrebno, da se doseže ta cilj v vseh upravnih aparatih ljudske oblasti, da bodo res orodje ljudske volje in odsev našega političnega prebujenja. Hkrati pa seveda, da bo tudi delovanje vseh organov ljudske oblasti točno, hitro in v korist ljudstva.
Naša ljudska sodišča so brez dvoma važna pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Tako po organizaciji in sestavu kakor tudi po svoji funkciji se bistveno razlikujejo od sodišč pred-aprilske Jugoslavije. Sodnih senatov ne sestavljajo samo sodniki pravniki. Dva od trojice sodnega zbora nista poklicna pravnika, ki uveljavljata ljudski pravni čut. Ta je zlasti sedaj, ko imamo še malo pisanih ljudskih zakonov, odločilno važno za pra. vo ljudsko sodstvo.
V bistvu je spremenjena funkcija naših novih ljudskih sodišč. Pravna zakonodaja in na njej temelječe sodstvo je vedno odsev obstoječih družbenih odnosov. Neznatna manjšina je prav v pravu in sodiščih imela sredstvo, s katerim je uveljavljalo svojo oblast nad ljudskimi množicami. Hkrati pa je govorila o popolni zakonitosti uveljavljanja svojih sebičnih stremljenj. Med zakonodajalci največkrat ni bilo ljudskih predstavnikov, za to pa tudi koristi ljudstva pri takih zakonih niso bile upoštevane. V stari Jugoslaviji je bila večina zakonov izdana prav v času šestojanuarske diktature, ko ljudstvo pri zakonodaji sploh ni bilo udeleženo. Zato je bilo tudi sodstvo na podlagi teh zakonov protiljudsko.
Danes je poločaj povsem drugačen. Ljudstvo je samo prevzelo oblast. Ta bistvena sprememba nosilca oblasti tudi daje zakonodaji in sodstvu prav drugačno funkcijo od funkcije iz minulih let. Ni več zaščite ali »zakonitost« za protiljudske oblastnike, temveč za široke ljudske množice. Ostrina zakona naj se po ljudskih sodiščih uveljavi proti tistim ljudem in proti takšnim dejanjem, ki so nevarna našim pridobitvam in ki hočejo izpodkopavati oblast delovnega ljudstva. V tem smo si na jasnem in nesmisel bi bil trditi drugače. Sodišča so orožje v rokah ljudskih množic, zato morajo ljudsko oblast braniti in čuvati. Danes, ob splošnem prizadevanju ljudskih množic za obnovo domovine, naj udarijo po ljudskih škodljivcih in saboterjih. Tako bodo opravila važno delo pri utrditvi ljudske oblasti in pri gospodarski obnovi dežele, čuvati morajo tudi našo ljudsko imovino pred tatovi in grabežljivči, urejati morajo vse politične, delovne, osebne in druge imovinske pravice ter varovati koristi naših državljanov, ki so zajamčene z ustavo. Varovati morajo tudi pravice in interese državnih ustanov, podjetij. zadrug in drugih društvenih organizacij.	'
Iz te vloge današnjih ljudskih sodišč izvirajo za nas v okviru in v času prvomajskega tekmovanja važne naloge. Po sindikalnih forumih pravosodnih ustanov so te naloge izčrpno pretresali in sprejeli zaključke, ki jih že izvajajo. Ti so v glavnem:
Nenehno je treba stremiti za čim popolnejšo politično in strokovno vzgojo kadrov pri naših ljudskih sodiščih. Potrebno je strokovno vzgajati ljudske sodnike in tako usposob-ljati čim širše ljudske množice za sodstvo, ki ni več monopol študiranih juristov. Zato se ustanavljajo študijski tečaji in predavanja za ljudske sodnike.
Sodstvo je po sedanji organizaciji in funkciji premalo znano ljudskim množicam. Pripravlja se kader predavateljev, ki seznanja že sedaj in ki bo v bodoče seznanjal ljudstvo z našim sodstvom, z vsemi njegovimi posebnostmi in problemi ter z njegovo vlogo, da bo sposobno popolnega nadzorstva nad poslovanjem sodišč. Z druge strani pa da bo tudi sposobno pravilne presoje vse problematike v zvezi s poslovanjem sodišč.
Naloga krepitve naše ljudske države zahteva od nas natančno izpolnjevanje zakona v vseh območjih življenja in dejavnosti organov oblasti, društev in vsakega državljana. Ta zavest mora prežeti vsakega posameznika. Zato je dolžnost naših ljudskih sodišč, da vzgojno vplivajo na ljudstvo, da mu razložijo naše ljudske zakone in ga opozorijo, naj se po njih ravna. Zato je dolžnost članov sedišč, da se udeležujejo množičnih ljudskih sestankov in da tam razlagajo ljudstvu naše ljudske zakone. To že delajš. v okviru tekmovanja pa naj to nalogo še stopnjujejo.
Nerazumljiv formalizem ie bil največja ovira že od nekdaj prav v poslovanju sodišč. Naše sindikalne organizacije imajo v tekmovalnem
načrtu poenostavljenje postopka upoštevajoč seveda nekatere neizbežne formalne predpise, ki veljajo končno za vsako stroko uprave. Obrazložitev izrečenih sodb naj bodo ljudske, preproste, ne pa juridično suhoparne. Sodni postopek sam pa naj bo ljudstvu čim bolj dostopen.
Sodišča se morajo tesno približati vsem drugim organom ljudske oblasti. Pri izrekanju sodb so sodišča neodvisna, po svoji funkciji pa so le del ljudske oblasti, ki je enotna. Tesna povezava z ljudskimi odbori bo jamstvo za pravilno sodstvo. Povezava je po sindikalnih organizacijah in naj se v prvomajskem tekmovanju še poglobi.
Splošno je znano dejstvo, da so nekoč tekle pravde pred sodišči mesece in celo leta. Tega naj bo sedaj konec. V okviru prvomajskega tekmovanja se nalaga sodiščem, da posle čim bolj hitro rešujejo in da odpravijo vse nepotrebne zaostanke. Res je, da se delo kopiči zaradi posledic vojne, vendar naj sodišča posle tekoče rešujejo. V ta namen in zaradi nizkega števila uslužbenstva morajo sindikalne organizacije najti nove načine dela in zlasti novo organizacijo dela. Pri nekaterih sodiščih se to že prav uspešno opravlja.
S tem v zvezi morajo sindikalne organizacije pri ljudskih sodiščih stremeti nenehno za dvigom delovne discipline, propagirati prostovoljno delo in vzgojno delovati, da bo vsakemu članu prešel potreben nov odnos do dela v njegovo miselnost.
V okviru prvomajskega tekmovanja se organizirajo potrebni strokovni tečaji za vežbanje novih kadrov, tako za sodno administracijo, zem-Ijeknjižne posle in strojepisje. Starejši, že strokovno usposobljeni aparat, ki pa ga je malo, naj izšola nov naraščaj.
Po mnogih naših sodiščih so polne sobe starih spisov še iz avstrijskih časov, ki tehtajo na tisoče kilogramov. V okviru prvomajskega tekmo,-vanja bodo sodišča pregledala in uredila arhive in izločila vse stare spise ter jih kot star papir oddala v industrijsko predelavo.
Ljudska sodišča in vsi nameščenci bodo do strank nastopali čimbolj vzgojno in tovariško. Ljudstvo mora imeti možnost, da se zateče na ustanovo po nasvete, zaradi ureditve raznih privatnopravnih odnosov. Zato mora biti občevanje s strankami -vljudno in v vsakem oziru vzgojno. Prav tako pa morajo tudi uslužbenci naših ljudskih sodišč izven uradnih ur v dotiku z ljudskimi množičnimi organizacijami sodelovati po svojih sposobnostih pri političnem, kultumoprosvetnem in drugem delu na terenu.
To so v glavnem sklepi, sprejeti v okviru prvomajskega tekmovanja pri sindikalnih podružnicah ljudskih sodišč in se tičejo v glavnem poslovanja teh važnih ljudskih organov. Seveda so poleg tega sprejeti in se tudi že izvajajo sklepi o tekmovanju na kultumoprosvetnem sektorju, kakor tudi za materialno blaginjo članstva. Stremljenje za vzgojo novega tipa uradnika pri ljudskih sodiščih je očitno, prav tako pa tudi stremljenje, da postane naše sodstvo v celoti ljudsko sodstvo. Pričakujemo, da bodo ti cilji v prvomajskem tekmovanju v veliki meri doseženi.
Lojze Piškur
PRESKRBA
BOLNIKOM V ZASEBNI OSKRBI IN NOSEČIM ŽENAM V LJUBLJANI
Odsek za bolnike in noseče žene pri oddelku za trgovino in preskrbo MLO. Beethovnova ulica 7, v soboto dne 30. t. m. ne bo uradoval zaradi prenosa tovrstnih poslov na vse mestne četrtne ljudske odbore ter krajevna ljudska odbora Kozarje — Podsmreka in Vrhovci. Od ponedeljka dne 1. aprila t. 1. dalje "bodo bolniki v zasebni oskrbi in noseče žene prejeli nakazila za pripadajoče dodatke živil odnosno nakaznice za mleko že pri pristojnih, to je zgoraj navedenih četrtnih oziroma krajevnih ljudskih odborih.
Telesna vzgoja
Letos bomo spet leteli!
Pet let so samevale naše Bloke. Prav za prav niso samevale, vihar vojne je šel čeznje. Ogenj jih je uničil, le letalska lopa je ostala. Leta strahot, trpljenja, borb In upornega pričakovanja so za nami.
Zdaj je na požganih Blokah spet svetlo... Piškovec, Pečnik in Bra-datka čakajo na svetle brezglasne ptice, katerim bodo sedali za krmilo 'novi, zdravi in odločni ljudje, se vzpenjali z njimi v sinjino in se lovili za belimi kopastimi oblaki ...
Letos bomo leteli! Na Blokah, Do-brepoljah in Ribnici. Tu bo središče našega jadralnega letenja. Tu bo zbirališče mladine, ki bo dala 'novi Jugoslaviji kader izkušenih pilotov. Zgradili si bomo jadralni center, velik in lep.
Na Blokah bo začetniška šola za izpite A in B z vlekom na guniti. Včasih je bilo tako, da so se jadralci mučili sami ali s konjem skoraj uro navkreber, ko so po vsakem pristanku vlačili letalo nazaj na nrib, da je lahko letel naslednji. Zdaj bo morda tudi na Bradatki bomo napravili viti je, ki bodo vlačili letala drugače. Na Piškovcu, Pečniku iu na hrib. Ne bo več mučenja navkreber in tudi dobršen del časa bo prihranjen. Šolanje bo šlo hitro od rok. Fantje in dekleta bodo lahko leteli večkrat na dan. Da. tudi dekleta! Včasih je bilo to čudno. V novem času ne bo več. Tudi naša dekleta morajo postati letalke!
Od vsega, kar je ostalo na Blokah, stoji edinole lopa za letala. Toda to je premalo. Potrebujemo stanovanja, učilnice, kuhinjo. Tudi to bo. Letalci bodo po napornem dnevnem delu lahko mirno spali. Snov, ki jo bodo predavali učitelji in drugi strokovnjaki, bodo obravnavali v zračnih učilnicah. Tečnu hrano za
gojence pa bodo pripravljali v kuhinji, ki bo opremljena z novimi štedilniki in kuhinjsko posodo, skratka z vsem, kar je potrebno.
V Dobrepoljali bomo jadrali in šolali avtovlek na avtovitlju. Poleg tega bo v Dobrepoljah tudi začetniška šola za izpite A in B. Tu bomo eksperimentirali z dvojnim tipom začetniškega šolanja, z gumo in z av-tovitljem. Dobrepoljski teren je že preizkušen. Za naprednejše jadralce je primeren okoli 13 km dolgi greben, na katerem leti lahko 40 ljudi hkrati. Poleg šole na avtovitlju s priključkom na greben, to se pravi za pobočno jadranje, bomo speljali vzpenjačo na vrb Sv. Ane nad Ribnico, od koder bodo jadralci lahko leteli v burji proti dobrepoljski, v vetru pa proti ribniški kotlini. Enako kakor na Blokah bo tudi v Dobrepoljah letalska lopa, stanovanjski prostori, učilnice, kubinja itd.
Ribnica je namenjena za aerovlek in visoko sposobno jadranje. Prvič bodo zdaj pri nas letela tudi dvosedežna letala. V Ribnici bomo postavili letalsko lopo za tri motorna letala in jadralna letala. Zgradili bomo stanovanja, učilnice in kuhinjo.
Vsaka šola bo imela svoje vodstvo, ki bo skrbelo za gojence in gojenke s teoretičnimi predavanji, politično vzgojo itd. Telesna vzgoja bo obvezna, skratka, na jadralnem centru bomo vzgajali nove ljudi, odpirali jim bomo nova obzorja, seznanili jih bomo s tehniko, razpravljali o političnih vprašanjih in tako ustvarili iz njih kader bodočih učiteljev letenja in borcev za svobodo našega neba. Naše jadralce naj. družijo tovarištvo pri delu, lepote jadralnega letenja ter ljubezen in neomajna odločnost pri izgradnji in obrambi naše nove Jugoslavije.
Letalska organizacija Slovenije
DROBNE ZANIMIVOSTI
»Partizan«: reprezentanca Zagreba 1 : 1 (1 : 0). V ponedeljek je enajstorica Doma Jugoslovanske armade »Partizan« iz Beograda odigrala svojo drugo tekmo v Zagrebu z reprezentanco mesta. Gostje so spet odlično zaigrali, kljub svoji premoči pa je rezultat ostal neodločen.
Prvak KNOJ-a je beograjska divizija. V ponedeljek sta se v Zagrebu srečali moštvi beograjske in zagrebške divizije KNOJ-a. Zmagali so Beograjčani s 3 : 0 in tako postali prvak Korpusa narodne odbrane Jugoslavije.
Nogometni prvak Sarajeva Je postal »Željezničar«. Pred 4000 gledalci je bila v nedeljo v Sarajevu prvenstvena nogometna tekma med »Že-1 ljezničarjem« in »Slobodo«. Tik pred koncem igre so »Željezničaru« odločili tekmo v svojo korist in tako postali prvak Sarajeva. Rezultat je bil 1 : 0.
Cehoslovak Vana zmagovalec v na. mizno teniškem prvenstvu Anglije.
Na mednarodnem prvenstvu Anglije v namiznem tenisu ie Cehoslovak Vana premagal Angleža Bergmanna s 3 : 0. V semifinalu je Vana premagal Madžara Brna v petih setih, Bergmann pa ie nadvladal Ceho-slovaka Andreadisa 3 : 1 V parih sta Vana in Slar premagala par Barna-Broog s 3 : 1..
OBJAVE FZS
Društvene štampiljke. Vsa telesno-vzgojna društva morajo dobiti uradne štampiljke edino preko FOS-a. Zato naj društva javijo v svojih dopisih točno ime in kraj svojega društva.
*
Upravljanje domov. Vse tele no-
vzgojne organizacije, ki imajo v svoji upravi domove bivših telesno-vzgojnih organizacij, so dolžni domove vestno upravljati in jih zavarovati.
*
Usanovna skupščina, Fizkultuma
zveza Slovenije sklicuje za 13. in 14. aprila 1946 prvo redno ustanovno skupščino, ki bo v prostorih FZS v Ljubljani na Taboru. Začetek skupščine bo ob 9. uri dopoldne.
Obvezno cepljenje proti davici
Ker nastopa davica kljub splošnim zaščitnim ukrepem v visokem številu, odreja ministrstvo za narodno zdravje obvezno zaščitno cepljenje proti davici. Cepljeni bodo vsi otroci v starosti dveh do vključno 7. leta. Cepljenje obstoja iz dveh injekcij zaščitnega cepiva v štiritedenskem razdobju.
V območju MLO Ljubljane se bo vršilo cepljenje po naslednjem razporedu:
I.	Četrt СецЈег: Mestai dom Krekov trg — 2. 4. in 30. 4. 1946 ob
16.	uri. Mestni dem Krekov trg —
4.	4. in 2. 5. 1946 ob 8. uri zjutraj.
II.	Četrt Tabor: Osnovna šola na Ledini — 2. 4. in 30. 4. 1946 oib
16.	uri, omovna šola na Ledini 5. 4. in 3. 5. 1946 oib 8. u:i zjutraj.
Ш. Četrt Rakovnik; Osnovna šola na Barju 4. 4. in 2. 5. 1946 ob 14. uri osnovna šola Rudnik 4. 4. in 2. 5. 1946 ob 16. uri.
IV.	Četrt Moste; Dem Titove mladine, Zelena jama 4. 4. in 2. 5. 1946 ob 15. uri, bivši sokolski di:m Stepanja vas 4. 4. in 2. 5. 1946 ob 16. uri.
V.	Četrt Vič: Osnovna šola Vič
5.	4. in 3. 5. 1946 ob 15. uri.
VI.	Četrt Bežigrad: Osnovna šola Bežigrad 5. 4. in 3. 5. 1946 ob 16. uri.
Vil. Četrt Šiška: Omovna šola Sp. Šiška 6. 4. in 4. 5. 1946 ob 16. uri, osnovna šola Zg. Šiška 6. 4. in 4. 5-. 1946 ob 16. uri.
VIU. Četrt Dev. Mar. Polje: O-
snovna šola Polje 1. 4. in 29. A 1946 ob 14. uri, osnovna šola Zalog 1. A in 29. 4. 1946 ob 16. uri.
IX.	Četrt Ježica: Osnovna Sola Ježica 4. 4. in 2. 5. 1946 ob pol 14. uti.
X.	Četrt St. Vid: Osnovna šola St. Vid 1. 4. in 29. A 1946 ob pol 14. uri.-
Cepljeni bodo visi otroci v zgoraj navedeni starosti tudi oni, ki so da-vico že do leta 1942 preboleli ali bili že zaščiteno cepljeni pred letom 1946. Oproščeni bodo samo oni. k, so akutno ali sicer zelo težko bolni, za kar je prinesti na dan cepljenja zdravniško potrdila
Šolo-obvezni otroci bodo cepljeni po šolah posebej.
Otoke je privesti k cepljenju praviloma na kraj cepljenja pristojne četrti, ie v primerih, kjer je mesto cepljenja dotične četrti zelo oddaljeno n. pr,. Prule, Trnovo, se sme pripeljati otroke k cepljenju na mesto cepljenja sosedni četrti.
Otroci ki iz opravičljivih lehtnih razlogov niso mogi] biti pripeljani k cepljenju na določeno mesto in v odrejenem času. bodo cepljeni izredno 8. ri 9. aprila 1946 prvič in
6.	in 7. maja drugič v Mestnem domu, Krekov trg ob 8. uri zjutraj.
Zaščitno cepljenje proti davici je obvezno, izvršitev obveznosti se bo kontrolirala, prestopki se bodo kaznovali po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Vsem sindikalnim podružnicam v četrti Tabor. TD Svoboda poziva, vse telesno vzgojne referente sindikalnih podruž. nie četrti Tabor, da se sigurno udeleže seje v petek 29. t. m. ob 20. uri v društveni pisarni v telovadnem domu na Taboru zaradi razgovora organizacije množičnega teka čez dm ln stm dne 7. aprila. Tudi one podružnice, ki nimajo referentov, naj pošljejo svoje zastopnike. Za vse obvezno. Bodite točni 1 Referent.
TD Krim — kolesarska sekcija vabi vse odbornike in članstvo, da se udeleže seje, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 8. url zvečer v kavami Zalaznik. Načelnik. 724-n
TD Krim — nogometni odsek. Vsi aktivni Igralci naj se udeleže obveznega sestanka, ki bo Jutri ob 19 v domu v Trnovem. Po sestanku kondicijski trening. Načelnik.
TD Svoboda — nogometni referat. Pozivajo sp vsi Igralci I, rezervnega ln ju. niorskega moštva na važen sestanek v petek ob 19. url na Taboru zaradi dogovora o nedeljskih tekmah. Za vse važno in obvezno. Tajnik.
TD Edinost. Danes ob 8. uri zvečer trening nogometašev v telovadnici. Po treningu bo sestanek, ki naj se ga vsi nogometaši udeleže.	.
Telesno-vzgojno društvo St. Vid nad Ljubljano bo Imelo-dne 28. t. m. ob 19. uri v šolski rlsalnlci svoj I. redni občni zbor. Vsi člani ln prijatelji telesne vzgoje naj se ga udeleže, ker bodo na njem postavljeni temelji za nadaljnji uspešni razvoj športa v X. mestni četrti.
ŠAH
Smrt dr. A. Aljehina
Iz Londona je te dni prispela žalostna vest, da je svetovni šahovski prvak dr. Aljehin v Lizboni nepričakovano umrl za angino pectoris. Bil je na poti v London k pripravam za dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo, ki bi se odigralo letos avgusta meseca v Nottinghamu. Izzval ga je namreč sovjetski šampion Miša Bo-tvinik. Moskovski šahovski klub je že položil potrebnih 10.000 dolarjev. Britanska šahovska federacija je pa na prošnjo sprejela organizacijo dvoboja. žal do tega nadvse zanimivega srečanja ne bo več moglo priti.
S smrtjo velikega šahovskega umetnika in borca, starega komaj 54 let, se je prvič zgodilo, da je ostal svetovni prvak neporažen in da bo zato potreben poseben dvoboj ali celo več med pretendenti za ta najvišjd naslov. Gotovo je, da bo eden od teh Botvlnik, nasprotnik pa mu bo najprej eden izmed trojice: Keres, Reshewsky in Fine, nato pa bo prišel v poštev spet dr. Euwe kot bivši dvoletni svetovni prvak.
V zadnjih treh letih so torej podlegli edini nepremagljivi nasprotniki vsi trije velikani: Capablanca, Lasker, Aljehin, ki so vsak po svoje, v nekakem dialektičnem nasprotju, razvili šah do najvišje stopnje. Dokler bo en šahist na svetu, a šahovske množice se innože iz dneva v dan, bodo ostali v svojih partijah, bojih in delih nesmrtni.
IZ BEŽIGRAJSKE ŠEKCUE
Končali smo turnir I. razreda, kjer je sodelovalo 14 igralcev. Zmagali so: Orehek U točk. Udovič 10 točk. Samobor 9Vz točk, Kocjan 81/» točk, Mihelič 8 točk, Gjergjek 8 točk in tako dalje.
Prav tako le končal tudi turnir
VI.	razreda, kjer je sodelovalo 18 igralcev. Zmagali so: Langus 15*/г točk, Bučer 12V2 točk, Dobovšek I2V» točk, Cajhen 11 V* točk, Bras 11 V* točk, Danev 11 točk itd.
Brzoturnirski prvak za mesec februar je postal tov. Slokan Vlado z 9 točkami. Sledijo: Kumelj 7 točk, Samobor 6 točk. Žužek 5Ч2 točk itd.
V	ponedeljek 25. t. m. je bil brzo-tumir za mesec marec. Zanimanje za naše turnirje nam dokazuje, da se šah med Bežigrajci vedno bolj širi. posebno še med mladino.
V	načrtu imamo prijateljsko srečanje s Kranjem. Za popularizacijo šaha nameravamo prirediti množično srečanje na 30 deskah. Ce pa to ne bo moeoče, bomo pa nastopili proti 3 različnim nasprotnikom i«xočasno. Vabimo ree šahovske sekcije, da se pomerijo v -plemeniti borbi z nami.
Dnevne vesti
'Koledar
Četrtek, 28. marca: Janez Kap.
Spominski dnevi
28.	III. 1828. Prešeren promoviral na dunajski univerzi.
28.	III. 1921. Na novinarskem kongresu v Sarajevu ustanovili Jugoslovansko novinar stao udruženje (JNU)
Dežurne lekarne
Danes: Lekarna Kmet, Ciril Metodova 43; lekarna Ustar. Selenburgo-va ulica 7.
JAKOPIČEV PAVILJON
Fotografska razstava »Prijateljstvo narodov Sovjetske zveze«. Prireja Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR.
NARODNO GLEDALKO!
Drama
Četrtek, 28. marca ob 20. url: Shakespeare: Zimska pravljica. Red četrtek.
Petek, 29. marca ob 20. url: Nušlč: Pokojnik. Sindikalni abonma, red SD.
Sobota, 30. marca ob 20. url: Goldoni-Rupel:	Primorske zdrahe.
Sindikalni abonma, red SA,
Pred novo premiero v Drami. Prihodnji teden bo uprizorila Drema odrsko delo sovjetskega pisatelja Konstantinova Simonova »In tako tudi bo«. Čeprav se dogaja ta drama sredi domovinske vojne v Moskvi, je vendarle podna liričnega občutja, kakršnega poznamo predvsem pri Čehovu. Delo režira prof. Osip Šest, v njem nastopajo naši najboljši igralci.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imajo danes v četrtek dne 28. t. m. predstavo Shakespearove igre »Zimska pravljica« v' prevodu Otona Župančiča. V tej čarobni igri, v kateri je vodilna vzmet dejanja ljubosumje, najde Shakespeare ob koncu spravo in razumevanje za vse človeške zablode in bolečine. Delo je zrežiral Slavko Jan, inscenira! Bojan Stupica, glasbo je prispevad Bojan Adamič, ovčarski ples pa je postavil Pino Mlakar. Sodelujeta radirki orkester in del opernega baleta.
Opera
Četrtek, 28. marrea ob 19.30 uri: Lhotka: Lok. Izven.
Petek, 29. marca ob 19.30 uri:
N.	Rimski-Korsakov : Sneguročka. Sindikalni abonma red SC.
Sobota, 30. marca ob 19.30 uri: J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. Sindikalni abonma red SB.
Abonente sindikalnega abonmaja SC opozarjamo, da imajo v petek' 29. t m. v Operi predstavo opere »Sneguročka«.	*
V	nedeljo dne 31. t. m., bo predvidoma .v Operi premiera Verdijevi opere »Rigoletto«.
šentjakobsko gledališče mestni DOM
Sobota, 30. marca, ob 20.15: »Gospa
ministrica«.
Nedelja, 31. marca, ob 20.15: »Gospa ministrica«.
»Gospo ministrico«, duhovito Nuši-čevo veseloigro, bodo opnovili v šentjakobskem gledališču v soboto in nedeljo ob 20.15. Ker bo Mie vse dosedanje predstave razprodane in tudi pri zadnji predstavi mnogo obiskovalcev ni dobilo več vstopnic, jih kupite že v predprodaji v poslovalnici Putnika, hotel Slon, od petka dalje.
Mariborsko gledališče
Četrtek 28. marca ob 20. uri: Bulgakov: »Novi dom«. Red A.
Petek 29. marca ob 20. uri: O’ Nelll: »Strast pod bresti«. Red B,
Sobota 30. marca ob 16. uri:’ Bulgakov: »Novi dom«. Predstava za ZMS. — Ob 20. uri: Collalto: »Be. neški trojčki«. Predstava za sindikate.
Nedelja 31. marca ob 15. uri: Čajkovski j: »Jevgenij Onjegin«. Znižane cene. Izven. — Ob 20. uri: O’ Neill: »Strast pod bresti«. Izven.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU
četrtek, 28. marca ob 20. uri za red A: »Pokojnik.«
Sobota, 30. marca ob 20. uri za red B: »Pokojnik.«
Nedelja, 31. marca ob 16. uri* za . Izven: »Pokojnik.«
KINEMATOGRAFI
VSEM SINDIKALNIM PODRUŽNICAM
V	dneh 29., 30. in 31. t m. bodo izmenoma v kinu »Unioou« in kinu »Sloga« predstave filma »Parada mladosti«. Sindikati naj organizirajo množične obiske tega filma Za vse predstave dobijo vstopnice v predprodaji na upravah teh dveh podjetij. Ljubljana, Kodeljevo; Finski film
»Potepuhov valček«, tednik. Ob
20.	uri. Matica:	Sovjetski	film
»Mákssm Gorki«, tedna«. Ob 16.15,
18.15	in 20.15. Sloga: Ameriški • film »Petrolej«, tednik. Ob 16.15,
18.15	in 20.15. Union: Češki film »Po krivem obsojena«, tednik. Ob
16.15,	18.15 ki 20.15.
Maribor, Esplanade: Španski film »Sevilja«, tednik. Grajski: Sovjetski film »Fant iz našega kraja«, tednik.
Celje, Dom:	Sovjetski film »Zlati
ključek«, tednik. Metropol: Sovjetski film »Dnevi in noči«, tednik. Ptuj: Ameriški film »Galaxi zmaguje«, tednik.
*
Okrajni odbor RKS Celje javlja, da se prične samarijanski tečaj v petek 29. marca ob 7. uri zvečer v društveni predavalnici. Prijavijo se lahko moški in ženske, ne pod 18 let starosti. Prijave »prejema še vsak dan pisarna okraj, odbora RKS Celje, Trg mučenikov 4.
AKTIVISTI OF IN DRUGIH ORGANIZACIJ
- Koledar Osvobodilne Fronte za leto 1946, ki ga je izdal Slovenski knjižni zavod, ni samo koledar v navadnem pomenu besede, marveč je hkrati pravi zbornik dobrega čtiva. V njem je objavljeno politično važno gradivo, ki bo služilo vsem aktivistom OF pri njihovem političnem delu, pa budi vsakemu zavednemu državljanu naše ljudske države. Velik del vsebine koledarja OF presega pomen priložnostne knjige. V tem so članki, ki zaslužijo, da jih prebere vsak naš človek. Zaradi tega bi bilo želeti, da bi imeli koledar OF v sleherni zavedni slovenski hiši.
Glede na pomen tega poledarja naj bi aktivisti OF, AFŽ ln ZMS zastavili ves svoj vpliv, da bi se čim bolj razširil med ljudstvom. Priporočajo naj ga na množičnih sestankih, posamezne organizacije, zlasti mladinske pa naj hi priredile tekmovanje, katera izmed njih bo več storila za razširjenje te priporočljive knjige. Prav zaradi tega, ker ta koledar predstavlja OF, naj ne bo člana našega ljudskega gibanja, ki bi ga ne imel med svojimi knjigami, 725-n
•
Prijava izdelkov obrtniških zadrug in delavnic. Mestni ljudski odbor za okrožno mesto Ljubljana poziva v smislu naročila Ministrstva za trgovino in preskrbo z dne 1. IL 1946,
IV.	št. 584/1 obrtniške zadruge in delavnice, u¡ imajo svoj sedež v Ljubljani in ki izdelujejo predmete, ki služijo zadovoljitvi široke potrošnje (krojači, kovači, šivilje, konfekcije, pletilstva m pod.), da prijavijo do
2.	dne vsakega meseca MLO, oddelku za obrt in industrijo v Ljubljani, Mestni trg 27/III., vse vrste in količine izdelkov, izdelanih v preteklem mesecu. Pod obveznost prijave ne spadajo Izdelki, ki so jih delavnice izdelale po naročilu posameznih strank, temveč le oni, ki ¿0 namenjeni splošni potrošnji. Prijave morajo biti predložene v dvojniku ter točno do navedenega roka.
Kmečki delavci naj ne hodijo v Vojvodino. Iz pisarne Ministrstva za delo VLRS uno prejeli: Kljub temu, da je bilo že objavljeno, naj kmečki delavci ne hodijo v Vojvodino zaradi zaposlenja isti še vedno prihajajo tja in hodijo iz kraja v kraj, od ob-lastya do obla: t va. ter iščejo zaposlenja in pomoči. Zaradi izvedene agrarne reforme v Vtojvodini ni več možnosti za zaposlitev kmečkih delavcev. Zaradi tega se kmečki delavci i «oživa j o. naj nikar ne hodijo v Vojvodino, da bi tam našli zaposlenje, ker so zaradi nemožraasti zaposlitve pri kmečkih delih v Vojvodini sami naj'več prizadeti, ako kljub temu odhajajo v Vojvodino.
Vsem pevovodjem mesta Ljubljane in okolice. Referent za kulturno prosvetno delo pri Gl. odboru ESZDNS sporoča vsem pevovodjem moških, ženskih lin mešanih zborov Ljubljane n okolice, da se obvezno udeležijo informacijske vaje za skupni nastop 1. maja, ki se bo vršila v pritličju železničarskega doma. Novi trg št. 2, in sicer v četrtek 28. marca 1946 o*b 8 zvečer. Ob tej priliki bo razdeljeno potrebno gradivo.	723-n
Tvrdka Šimenc Franc, pralnica in kemična čistilnica, Kolodvorska ul. 8, sporoča svojim strankam, da od dne
6.	aprila dalje zaradi tehničnih ovir ne sprejema do nadaljnjega perila in ovratnikov v pranje in likanje. Sprejemajo se dalje šs v čiščenje moške in ženske obleke, plašči, bluze, zavede itd.	722-n
Javna razprava o vojnem dobička v Mariboru. Danes 28. t. m. bo ob 15. pred posebno komisijo javna ustna razprava za odvzem vojnega dobička za okraj Maribor-mesto. Razprava bo v’ kazinski dvorani Narodnega gledališča, Miklošičeva ulica. Obravnavali bodo šest primerov.
Manifestacija za naš Trst in Primorje bo v petek 29. t. m. ob 7 zvečer v domu Ljudske prosvete v Litiji. Sodeluje kulturna ekipa iz Ljubljane. Uvodno besedo govori ravnatelj Kos J°že. recitirajo: Fran Alb.eht, Golia Pavel, Igo Gruden in Lili Novy.
Mestnemu odboru RK za okrožno mesto Ljubljana se dovoljujeta nabiralna akcija za posteljnino in druge potrebščine m nabiralna akcija za podpiranje vojnih žrtev in sirot, s pridobivanjem sredstev za razp.odajo Prešernovih slik po Goldsteinovem originalu. Območje nabiralnih akcij je okrožno modo Ljubljana. Dovoljenje velja za dobo pol leta.
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I ima danes (četrtek) ob 19. uri v mineraloški predavalnici strokovno predavanje. Pvedgval bo tov. Kregar Jože o »Obnovi cvetličnih nasadov v naših vrtovih« (s slikami). Vstop prost.	719-n
Na čelu simfoničnega koncerta Tržaške filharmonije v ponedeljek e Barodin ova Druga simfonija. Delo nosi izrazit ruski karakter in. je povsod zelo priljubljeno in zato pogostokrat izvajano. Tudi pri nas smo ga slišali ped raznimi dirigenti, zato bo ponedeljkova izvedba pod taktirko Capcija in e tako odličnim orkestrom tembolj zanimiva. Koncert bo 1. aprila ob 20. uri v Unionu, vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.	720-n
Tereni« odbor Vrtača sporoča, da odpade množični sestanek terena v četrtek 28. marca 1946.	721-n
VZPOSTAVITEV AVTOBUSNE PROGE MARIBOR—SV. JURIJ C PESNICI
S 1. aprilom bo vzpo-Ltvlisna re na avtobusna proga Maribor—Svi Jurij ob Peauci po sledečem vozne redu:
13.15	odh. Maribor	prih. 7.
14.00	Zg. Sv. Kungota 7.1
14.15	prfo. Sv. Jurij ob Pes. odiv 6.
Prispevki v Tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence
Podružnica ESZDN »Jugolana«, Črnuče 1010 din; Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije, po-. družnica št. 13, Ljubljana 2820 din; Podružnica ESZDN pri M. Curk, Ljubljana, 220 din; Podružnica ESZDN pri drž. elektrarni, Ljubljana, 1220 din; Zveza del. in nameščen, cev tekstilne in oblačilne stroke, podružnica št. 11, Ljubljana, 612 din; Podružnica ESZDNS pri ministrstvu za ind. rud. oddelek, 380 din; Zveza poštnih uslužbencev, delavnice in av-togaraža, Ljubljana, 500 din; Slapar Franc, Ljubljana, 150 din; F. Kos, Ljubljana, 500 din; Uredništvo »Mladi železničar«, Ljubljana, 300 din; Podružnica ESZ pri Industrijski ban. ki, Ljubljana, 1000 din; Podružnica ESZ pri tovarni »Štora«, Ljubljana, 2000 din; Podružnica ESZ pri steklarni. Rogaška Slatina, 4000 din; Fizkultumo društvo »Rdeča zvezda«, Vevče, 1100 din; Fizkultumo društvo v Trebnjem 1000 din; Podružnica ESZ, ljudska šola na Viču, 280 din; Podružnica ESZ, tovarna »Saturnus« 1291 dm; Krajevni medstrokovni svet ESZDNS, Konjice, 460 din; Podružnica ESZ, okrajno sodišče, Ljubljana, 570 din; Podružnica ESZ. Državna semenarna, Ljubljana, 885 din; Krajevni ljudski odbor, Črnuče, 1960 din; Ljudska posojilna kreditna zadruga, Ljubljana, 1000 din; Osnovna šola, Bežigrad, 410 din; Krajevni strokovni svet ESZ, Kamnik, 1160 din; Telesnovzgojno društvo Šoštanj 555 din; Podružnica ESZ tekstilne in oblačilne stroke. Novo mesto, 750 din; Podružnica ESZ, tovarna »Eka«, Ljubljana, 770 din; ESZDN, podružnica usnjarske stroke, Mengeš, 460 din; Fizkultur-no društvo »Rudar«, Trbovlje, 350 din; Krajevni medstrokovni svet ESZDN, Kranj, 4500 din; Podružnica ESZ, tovarna Dolenc, Ljubljana, 405 din; Podružnica ESZ, Državna
hipotekama bahka, Ljubljana, 175 din; Podružnica ESZ, tovarna »šešir«, Škofja Loka, 3000 din;- Podružnica ESZ pri Šnajter, Škofja Loka, 1000 din; Podr. pri tov. šešir, Škofja Loka, 1000 din; Podr. ESZ ce-mentninarjev, Ljubljana, 1680 din; Podr. ESZ pošt. uslužbencev, Škofja Loka, 1710 din; Iniciativni zadružni odbor, Ljubljana, 30.000 din; Podružnica ESZ, gradbeno-industr. stroka, št. 31, 730 din; Podružnica ESZ pri »Jugokremen«, Novo mesto, 125.50 din; Podružnica ESZ finančnih uslužbencev št. 1, Ljubljana, 1000 din; Podružnica ESZ, Papirnica Vevče, 240 din; Krajevni odbor Zapotok in Visoko 514 din; ESZDN Bled 360 din; Luzar Franc, Lutverci, 120 din; Podružnica ESZ, Avtomon-taža, Ljubljana, 1945 din; Podružnica ESZ pri ministrstvu za notranje zadeve, Ljubljana, 735 din; Podružnica ESZ lesnih • delavcev, Železniki, 1000 din; Podružnica ESZ, Predilnica, Škofja Loka, 7269 din; Fizkulturno društvo »Svoboda«, Ljubljana, 950 din; Podružnica ESZ, Kolodvorska restavracija, Ljubljana, 1050 din; Nabavno-prodajna zadruga za četrt Center, Ljubljana, 1000 din; Krajevni medstrokovni odbor ESZ, Kranj, 13.000 din; Krajevni strokovni svet, Medvode, 2600 din; Ljudska posojilnica, Ljubljana, 5000 din; Ciril.Me-todova družba, Ljubljana, 2000 din; Podružnica ESZ, Vindiš-mlin, Maribor, 230 din; Krajevni medstrokovni svet, Radeče, 1000 din; ZŽPDNJ, podružnica Novo mesto, 2000 din; Okrožna zadružna centrala, blagovni odsek, Novo mesto, 1000 din; Podružnica ESZ, Talar-Brumen, Škofja Loka, 5000 din; Podružnica ESZ »Saturnus«, Ljubljana, 932 din; Ш. ženska realna gimnazija, Ljubljana, 3342 din; Drganc Ana, Semič, 120 din; Tov, Gaber, Ljubljana, 1411 din.
Potufoča
mladinska razstava
Razstavo je organiziral glavni odbor Zveže mladine Slovenije z namenom, da prikaže ljudstvu, predvsem mladini, ki še ne pozna naše narodno osvobodilne borbe, razvoj te borbe, graditev narodne oblasti до naše naloge. Razdava je doslej obiskala Maribor, Slovensko Bistrico in prišla za dva dni v Ptuj. Odtod je šla v Ormož. Prišla bo v vse predele mariborskega okrožja.
Razstavljene so slike iz borbe, slike in fotografije naših narodnih herojev, slike »pomoč zaledja vojski«, kultura v partizanih, osvoboditve in proslave, ilegalne tfc-kame, na kartonih je prikazana telesna vzgoja, bos andai pioni.: ji v Sloveniji, obnovitveno dedo mladinske delovne brigade »Majda Šilc«, sovjetska mladinska delegacija pri maršalu Tita itd. Nadalje so razstavljeni stenčasi iz narodno osvobodilne borbe. Del razstave je posvečen naš: Primorski, kjer je v slikah prikazana osvoboditev Trsta in Slovenskega Primorja, manifestacije Tržačanov in ostalega prebivalstva, ki zahteva priključitev k Jugoslaviji, ieso-lucije, ki jih je tržaška mladina poslala maršalu Titu in naši oblasti. Razstavljen je del našega ilegalnega tiska in knjige, ki so izšle po osvoboditvi. Knjige se na razstavi lahko tudi kupijo in naročijo. Na razstavi se vršijo tadi kratka predavanja in razlage.
Do sedaj je razstava najbolje uspela v Ptuju. Mladinci so pridno pomagali k čim večjemu uspehu. Razstavo je obiskalo nad 3000 ljudi iz Ptuja in okolice. Prišli so tudi mladinci iz oddaljenejših krajev; zastopana je bila kmečka, delavska in srednješolska mladina, ki je razstavo obiskovala v skupinah.	Podbreški
19.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 19.15—19.30 Slovenske pesmi poje baritonist Dušan Pertot, pri klavirju Ciril Cvetko. 19.30—19.45 Oddaja ministr. stva za notranje zadeve: O porokah in odnosih moža in žene v stari Jugoslaviji in v SZ (Uvod k novemu zakonu o civilnih porokah). Razgovor. 19.45—20 Klasične ouverture. 20—20.40 Simfonični koncert Radijskega orkestra, dirigent: U. Prevoršek. Solist violinist Frančišek Maly. 20.40—21 Iz Chopinovega klavirskega koncerta. 21—21.30 Oddaja slušateljev Glasbene Akademije v Ljubljani. 21.30 do 21.40 Slovenske umetne pesmi poje Komorni zbor RL, dirigent: Ciril Cvetko. 21.40—22 Violinist Nikola Petrovič igra za lahko noč. Spremlja Bojan Adamič. 22 do 22.30 Iz naših jutrišnjih' časopisov, nato reproducirana glasba.
Tekstilna Industrija
išče za takojšen nastop obratovodjo za samostojno vodstvo predpriprave in tkalnice. Ponudbe pod »Verziran« na ogL oddelek »Slov. poročevalca«.
Odpeljan je bil
24* marca 1946
izpred kina »Sloge« v Ljubljani šestsedežni avtomobil znamke »Fiat« št. 2205, črne barve, z rdečimi krogi, na kolesih in spredaj s tremi lučmi. Kdor ga izsledi, naj javi na telefon št. 307, Kranj, oziroma v ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod
»Zelo dobra nagrada«.
Radin Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK
6.30—7 španske melodije. 7—7.15 Napoved časa. vesti, objave ¡n pregled sporeda. 7.15—8 Modema amerikanska plesna glasba. 12.30—12.40 Čelo na ploščah. 12.40 do 1255 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 12.55—13.30 Domačo glasbo Izvaja Koroščev kvartet. 13.30—13.45 Napoved časa. pregled tiska, objave In pregled sporeda. 13.45—14.05 Konjovičeve pesmi poje mezzosopran Ruša Bojčeva, pri klavirju Bojan Adamič. 14.05—14.30 Sovjetska lahka glasba. 14.30—14.45 Napo. ved časa ln poročila. 14.45—15 Na rog igra Capponi Ušak, pri klavirju Samo Hubad. 15 Poizvedbe. 17.30—17.50 Beethoven: Pomladna sonata. Izvaja violinistka Francka Ornlk-Rojčeva. pri klavirju Jože Pavlin. 17.50—18 Mozart: I. tn H. stavek lz klavirskega koncerta v D molu. 18—1350 Pionirska oddaja. 18.20—18.30 Srbske pesmi poje Zvonko Saradžič. 18.30—18.45 Zdravstvena ura. Dr. Magajna Bogomir: O hlpnezl in sugestiji v zdravstvu. 18.45 do 19 Narodni orkestri na ploščah. 19 do
KOLEDAR OF
za leta 1946
se še dobi za ceno 70 dinarjev za izvod. Koledar je knjiga trajne vrednosti, prepotreben priročnik za vsakega člana Ljudske fronte.
Aktivisti OF, AFŽ in ZMS, širite koledar OF. Organizirajte tekmovanje v pridobivanju kupcev te knjige.
Koledar se naroča pri Slovenskem knjižnem zavodu, Pred škofijo 5, in pri vseh njegovih podružnicah.
■■■■■■■■■■

j JHLati açPraù
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
im, na razpolago sledeča prosta mesta: Pri obnovi naše živinoreje nam je nujno potrebnih 15 hlapcev, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali.
Naši obrtniki potrebujejo za obnovo industrije ln gospodarstva, 1 želeaostru-garja. 1 avtokleparja, 1 urarja.
Za napravo opreme ln lesnih izdelkov potrebujemo 12 pohištvenih mizarjev. 2 lesostrugarja.
Za obnovo naših gospodarskih podjetij potrebujemo 18 zidarjev.
f ttófto dobe
NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V ORMOŽU, išče skladiščnika s trgovsko Izobrazbo. Ponudbe na naš naslov.	6388-2
STAREJŠI ŽENSKI, pošteni, nudim prehrano ln stanovanje. Malo bi na dom pazila in kako lažje hišno delo opravila. Ponudbe pod »Udobnost« na Javno borzo dela.	6651-2
Vajencii
ŠIVILJSKA VAJENKA s 6mesečno učno dobo išče mesto vajenke pri šivilji ali krojaču. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Nastop takoj«.	6689-1
Zaslužek
FOSTREŽNICO, pošteno in urno, za trikrat na teden sprejmem. Tabor 5/H., vrata 9.	6713-4
IZDELAVO NAČRTOV IZ GRADBENE STROKE sprejmem. Vladimir Šmid. Tacen. št. Vid nad Ljubljano. 6299-4 KROJE PO MERI in vsaki sliki za deco in ženske izdeluje »Model Salon«. Zagreb, Dalmatinova 12. Na deželo se kroji pošiljajo Po pošti.	6528-4
POUČUJEM KLAVIRSKO HARMONIKO.
Pušner, švablčeva 7, Trnovo. 6683-4 IŠČEM INŠTRUKTORJA RUŠČINE, angleščine in matematike. Ponudbe pod »6 šolec« na ogl. oddelek »Slov. poročevalca«.	6593-4
Prodam
Poizvedba
Iz Pristave Bled je 20. marca ob 2. uri pop. odšla sedemdesetletna Sigmund Marija, ki je živela pri svoji hčeri. Med vojno je morala zapustiti svojo domačijo na Notranjskem, ki jo je sovražnik do temeljev požgal. Vojne grozote so ubogo staro žensko živčno docela zlomile, spomin jo je zapustil, in živela je le še eni sami misli: da mora domov, nazaj na svojo domačijo na Notranjskem. Omenjenega dne je šla od svoje hčere proti Sp. Gorjam Grabnu, kjer je prenočila, od tam pa se je izgubila vsaka sled za njo. Oblečena je v sivo krilo, na sebi ima predpasnik iz črnega klota, zelene nogavice in copate, na glavi pa svetlo rjavo ruto. Je majhne, šibke postave, če kdo kaj ve o njej, naj sporoči to sorodnikom na Pristavo Bled ali pa v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2-П., pri okrožni komisiji za agrarno reformo. Zaskrbljeni sorodniki se mu bodo radi oddolžili s primerno nagrado.
KRASNO ČRNO BLAGO, za kostim ali plašč, predvojno, 3m, prodam ali zamenjam. Naslov pustite v ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Zenski plašč«.	6712-5
RADIO, 5cevni, malo rabljen, naprodaj. Franc Bajec. Vižmarje 156. ob progi.	6707-5
KAVČ (šlarafija). predvojni izdelek, prodam. Vprašati od 13.30—14. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	6706-5
RADIO. 4cevnl, »Philips«, ugodno prodam. Vprašati Verstovškova 6/1. 6691-5 RÖNTGENSKO CEV. popolnoma novo, prodam. Ogled od 8,—10. ln od 12.—14. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 6705-5
SPECIALNI SINGERJEV STROJ ZA ENTLANJE ali navaden ženski stroj, omaro s štirimi predali, ogledalo, posteljo ln kuhinjsko kredenco ter mizo prodam zaradi selitve. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6687-5
POSTELJO, belo pleskano. s peresnico in posteljno omarico, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	6686-5
SADJARJI, POZOR! apneno-žveplena brozga za škropljenje sadnega drevja je prispela ln jo dobite v prosti prodaji vsako poljubno količino. Petro-nafta A. Hmelak. Ljubljana. Tyrseva cesta 35a.	6127-5
SPALNICO. Imitacija, orehova korenina, krasno, prodam. Naslov v ogl- oddelku »Slov. poročevalca«.	G310-5
RAČUNSKA STROJA, na električni in ročni pogon naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Računska stroja«.	6562-5
RAZNOVRSTNE TRAJNICE (PERENE) ln LEPOTIČNO GRMIČEVJE dobite v bogati Izbiri na državnem posestvu Selo, p. Št. Vid pri Stični.	6565-5
MIŠI, pokončate s strupom,»ki ga dobite v drogeriji Anton Kanc, židovska ulica 1.	6571-5
ZENSKI TRENČKOT, balonska svila, dvojni, nov, moški spomladanski površnik. poloven, rabljen, ženski športni kostum ter ženske salonarje črne št. 37 z visoko peto, prodam ali zamenjam. Ogled od 10 ure dalje. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	6657-5
RADIO. 6cevni. z jeklenkami, skoraj nov, prodam. Lampič. Mandelčeva ulica 7, Trnovo.	6682-5
RADIO, 6cevni. »GeUose«, z gramofonom, ugodno prodam. Bezenškova ulica štev.10.	*	6655-5
3 OKNA, trodelna. nova. z okovjem, prodam. Ogled pri mizarju Svetku. Karlovška cesta 1, dvorišče. 6672-5 OTROŠKO POSTELJO prodam. Pojasnila pri mizarju Svetku. Karlovška cesta 1. dvorišče.	6673-5
NOVO CIZO na gumasta kolesa ter globok otroški voziček, predvojni material, z žimnico, prodam. Naslov: Predjamska ulica 43, Rožna dolina.	6666-5
OTROŠKO KOLO za 5—81etnega naprodaj. Trgovina Jurečič. Gallusovo nabrežje.	6667-5
PISALNO Ш OKROGLO RAZTEZNO MIZO prodam. Mizarstvo Alojz Erjavec, žabarjeva štev. 4, Vič. pri gasilnem do mu.	6668-5
ŽENSKO KOLO znamke »Aiglon« naprodaj. Ogled: Brejčeva ulica štev. 24. šiška.	6669-5
OTROŠKO STAJICO, zložljivo, prodam.
Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6670-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Rožna dolina. Cesta П/36 mlekarna.	6659-5
MOŠKO OBLEKO, predvojno blago, črno. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6658-5
RADIO. 4+1, poceni prodam. Rožna dolina, Cesta Ш/7.	6662-5
PISALNI STROJ »Olivetti« prodam. Ogled v trgovini Gerbec. Gosposvetska cesta štev.13.	6663-5
2 ŽREBETA lastne reje, stara 2 in 3 leta, zdrava m krotka, prodam. J. Čepon, Verd 104, Vrhnika.	6664-5
RABLJEN GRAMOFON z več ploščami prodam. Ogled od 6. zvečer naprej. Rožna dolina. Cesta XI/28 .	6652-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, lep, ugodno prodam. Ogled od 11.—2. Rožna dolina. Cesta XI728.	6653-5
PISALNI STROJ, pisarniški, dobro ohranjen, prodam za 7500 din. Prečna ulica štev. 8.	6654-5
2 DOBRO OHRANJENI MOŠKI KOLESI z novo pnevmatiko naprodaj. Celovška cesta 81. Bêlé.	6690-5
GLOBOK ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Poljanska cesta 53.	6688-5
ZAHVALA
Pri isnrrševanju svojih, dolžnosti se je smrtno ponesrečil naš nenadomestljivi sin in brat,
MARTIN GAMS
čutimo se dolžne zahvaliti se vsem soborcem, tovarišem iz Idrije, Ajdovščine in Cirkna, ki so poskrbeli za prevoz trupla v rodni kraj, vsem darovalcem cvetja in vencev, mladini, pevcem in vsem organizacijam, ki so ga častno spremile k zadnjemu počitku.
Bohinjska Bistrica 21. marca 1946.
ŽALUJOČA RODBINA ANĐOLŠEK
V. ZVEZEK
RUSKEGA TEČAJA
je izšel. Vsi naročniki izven Ljubljane, ki so že plačali naročnino, ga bodo prejeli to dni po pošti.
Zamudnike prosimo, da naročnino za prvi, drugi, tretji ta četrti obrob poravnajo takoj, da ga moremo tudi njim poslati. Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slov. poročevalca«.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dobrega, ljubljenega moža, očeta, strica in svaka
IGNACA ZAGORCA
TRGOVCA IN POSESTNIKA V RADOVLJICI
izrekamo za pismeno in ustno feraženo nana sožalje vsem našo
iskreno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo tov. dr. Slivniku, preč. duhovščini, dalje za lepe poslovilne besede tov. Jakliču, predsedniku MLO tov. Vidicu, pevskemu zboru za ganljive žalosti n ke, darovalcem vencev in cvetja.
Vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo našega dragega na njegovi zadnji poti, najlepša hvala in Bog plačaj.'
Radovljica 24. marca 1946.
žalujoča žena MARIJA, hčerki MAGDA. Is MIKA, ter ostalo sorodstvo
Od 29. do 31. marca bo na sporeda	Î
v Mm UNION ob 15., 17., 19. in 21. uri ter | v kinu MATICA ob 15.30, 17.30, 19.30, 21.30.	|
znameniti sovjetski film	*
PRAZNIK MLADOSTI
lUllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllilllllllllllll
Množične organizacije ki si ga še niso ogledale, naj organizirajo ;
za svoje člane izredne predstave. |
♦
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za žensko kolo. Vencel Pavčič. Pokopališka ulica 5-1., Moste.	6671-5
SPALNICO, svetlo, trd les. z žimnicami, na vzmeti, prodam. Bleiweisova cesta 9. pritličje.	6656-5
ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, naprodaj.
Ovin, Celovška cesta 72.	6612-5
RADIOAPARAT, 6cevni, 3 valovne dolžine, z magičnim očesom, prodam. Novi trg 1, pritličje.	6588-5
NAVADNE STOLČKE za pred psiho ugodno prodam. Istotam popravilo tapetniških izdelkov. Ivan Jazbec. Celje, Ljubljanska 6.	6526-5
VODNO TURBINO FRANCIS, znamke Voit, za 7 m padca. 15 ks„ z regulatorjem, prodamo ali zamenjamo za polno-jarmenik. Ponudbe:	Žumer. Železniki.	6675-5
POSNEMALNIK prodam ali zamenjam.
Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6676-5 MOŠKO KOLO, športno, predvojno, sko. raj novo, prodam. Naslov v ogl. odd: »Slov. poročevalca«.	6677-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni.
prodam. Frankopanska ul. 14/1.	6678-5
KUHINJSKO MIZO. omarico, nekaj obleke In posode zaradi, selitve prodam. Šinigoj, Bolgarska 17 /H., desno. Ogled od 13,—17.	6693-5
OTROŠKO POSTELJICO, železno, z žimnico, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6692-5
RADIO »Philips«. 3 valovne dolžine- 4+1 prodam, špehek. Vidovdanska 1. 6704-5 JEDILNICO, lepo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«.	6703-5
MODERNO KUHINJSKO OPRAVO, pleskano. proda mizarstvo Stanislav Marin. Tržaška cesta 5.	6701-5
BLAGO, fino predvojno, za kostim ali za moško obleko, lepe zelene barve, proda: šubelj. damsko krojaštvo, Tyrseva cesta 35.	6700-5
RETINA, optika 2.9. Brillant, 6X6, prodam. Muzejska 7/IV.. desno. 6699-5 MOŠKO KOLO, kompletno, štrapacno, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6698-5
MOTOR 100 cm1. Sachs-Wanderer, prodam ali zamenjam Za 5cevnl radio. Na. slov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6697-5 PISALNI STROJ znamke »Continental«, pisarniški, zelo ugodno naprodaj. Rudolf z o r e. Ljubljana, Gedališka ulica .štev. 12.	6696-5
ŠKORNJE št. 43. krom, prodam. Gledališka ulica 10. hišnik.	6694-5
OTROŠKO POSTELJICO, dobro ohranjeno. z ograjico in predalom, prodam. Julijana Zupančič, št. Vid št. 67. 6685-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, in stensko nro prodam. Vodnikova 5, pritličje, šiška. _________________________ 6684-5
RAZNOVRSTNO PERJE prodaja R Sever Marijin trg 2.	s. P. 50-5
Kupim
V KOMISIJSKO PRODAJO sprejmem vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Roj ina Ljubljana Aleksandrova št. 3.	6457-é
STEKLENICE različnih vrst kupujemo Dobro plačamo. Na vašo željo Jih prevzamemo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. telefon 37-80.	S. P. 1-6
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Naslov: Gerbičeva ul. štev. 21. Trnovo. Filipič.	6665-6
KNJIGE: Gregorin. Zbrani planinski spi. si, Sorel in njegov sin. Os življenja, Kapitanovi. Ana Karenina, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »V dobrem stanju«.	6661-6
Posest
PARCELO, lepo, suho stavbišče, 560 kv. m., prodam za 36.000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.«. pod »MP«. 6711-8
STAVBNO PARCELO za zidavo enonadstropne vile prodam za zelo nizko ceno. Bricelj, Gledališka 7/1.. od 10. do 12., ali »Posest«, Tavčarjeva 2T- od 8.—12. in od 3.—6.	6710-8
STAVBNO PARCELO v trnovskem predmestju kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Takoj 3«.	6709-8
HIŠO, odnosno stavbišče kupim v Krškem ali na Vidmu. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Videm-Krško«. 6609-8 PARCELO NA MIRJU, večjo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Sončna«.	6702-8
F najem
V NAJEM ZA OBDELAVO oddam parcelo pri rižarni za Bežigradom. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	6681-9
Razno
PERJE, kemično čiščeno. pri »Obnovi«, Maribor, Juričičeva ulica 6.	6407-14
OSAMLJEN UPOKOJENEC išče hrano z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Skromen«.	6621-14
Poizvedbe
POVRATNIKI IZ RUSUE:	Kdo izmed
Vas je poznal ali kar koli čul o Alojziju Mežiku iz Rateč. roj. 1924. pogrešanem od novembra 1943. naj sporoči, prosim, svoj naslov Mariji Mežik. Rateče-PIa-nica 59. Stroške povrnem.	6695-15
VSE TOVARIŠE LEPO PROSIM, komur je znan grob mojega sina Ladoslava, p. i. šargo. obveščevalca, ki' je bil nazadnje v vasi Razborje nad ' Šoštanjem v Tomšičevi brigadi, 14. divizija, naj javi na naslov: Marija Tavčar, Polje št. 95. Ljubljana VHI.	6679-Ì5
LADO ŠTURM, dijak, je bil interniran v Kalabriji, Cosenza, leta 1944. sò ga baje videli na otoku Visu kot partizana pri I. prekomorski tehnični brigadi. Prosim, kdor kaj ve <■> njem. naj sporoči njegovi materi Ivanki Šturm. Ljubija na, Fondove hiše. Koroška 12.	6660-13
30. marca bo minilo leto dni, kar nas je zapustil mu-čeniške smrti, kot talec ustreljen v Razvanju pri Mariboru kjer tudi počiva, naš nad vse ljubljeni sin in brat
Tonček Sotenšek
(Branko)
dijak interniranec in partizan,
v cvetu mladosti v 18. letu. N1 mu bila usoda naklonjena, da bi dočakal tako zaželjeno , svobodo. Naj mu bo lahka domača zemlja.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek v bolnici.
Trbovlje, 26. marca 1946.
Neutolažljivi: mama, sestra JUSTI in brat BOGDAN
Vsem sorodnikom, prijateljem in zamncem sporočamo, da je dne 26. t. m. nenadoma umrl naš nepozabni sin, brat in stric
STANKO ISTENIČ
Pogreb bo na domače pokopališče.
Hotederšica 27. marca 1946.
Žalujoči: FRANC, oče; VINKO, brat; IVANA, PAVLA, JUSTINA, ANICA in MAKIJA, sestre ter ostalo sorodstvo
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sporočamo, da bomo prepeljali pokojno
Natalijo Tomc
roj. STERGAR
pa<Bo kot žrtev fašističnega terorja ob osvoboditvi Beograda M. oktobra 1944. iz Beograda v rodbinsko grobnico v Mariboru.
Pogreb se bo vršil 29. ali 30. marca 1946 na pokopališče rta Pobrežje.
Maribor, 27. marca 1946.
Žalujoči rodbini; TOMC in STERGAR
Po kratki bolezni je umrla
Sonja Jamnik
roj. Kovačič
žena prometnika
Pogreb bo 28. t. m. ob 17. iz kapele sv. Andreja.
Ljubljana, 27. marca 1946.
Bojan Jamnik, mož, v imena ostalega sorodstva.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je 26. t- m. nenadoma umrla naša draga teta
OTILIJA FAJGELJ
ŠOLSKA UPRAVITELJICA V POKOJU
Pogreb naše nepozabne Otilije bo v četrtek 28. marca ob 16. pop. iz Mše žalosti na farno pokopališče v Slov. Bistrico.
Maša zadušnica se bo brala v petek ob 7. v farni cerkvi.
Sov. Bistrica dne 26. marca 1946.
Žalujoča ANICA TRATNIK, nečakinja, ter ostalo sorodstvo.
Rnfcf>pL«ift sprejema uredništvo »Slovenskega
e, Ljubljana, Knafljeva ulica St, StfH. Telefon uredništva ln uprave št» 3Ì-22 do 31-26. + Kskama Slovenskega poročevalca«. -Д- Glavni urednik Ley M o dia