/
teto itn. itromni ziz.
... . v*-
v Llntauimi. v tbreh 23. temnim 192*.
Ceno Din 150.
ifemla vsak to popaUna, limiil nsitlja U prasalks. — Inssratl t do 30 petit a 1 D. do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano. Iz jave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „ftovenafeJ Karo*" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Na pragu boljše bodočnosti.
Usoda moderne države zavisi od raznovrstnih tehničnih in materijalnih pogojev. Tehnični  pogoji prve vrste •o delazmožne narodne skupščine! V državi, kjer prevladujejo debate o dik* faturi m parlamentarizmu, kakor reci* rno v Španiji, aH nasprotja med faši* stovsko k* ncepcijo države in borbo za enostavne pravice državljanskega udej* stvovanja, ne more priti do zdravega notranjega napredka. Take države za* pravijajn  dragoceni čas z besednimi borbami* ker kvarijo normalni razvoj dctičnega  naroda  in  onemogočajo s fem  njegovo  splošno  materijalno in duševno napredovanje. Parlamenti ta* kih držav ali sploh ne delujejo ali pa Zastajajo  s  pozitivnim zakonodajnim delom za resničnimi narodnimi potre« l>ami. Posledice so neminovne. .Mesto zadovo!jnosti   in  napredka srečujemo vroče,   brezpredmetne   boje. splošno razdraženost   duhov,   odstopanje od marljivega dela in kaotično stanje. To velja za Španijo, kakor za Italijo. Delazmožne naredne skupščine so torej nujen pogoj zdravega narodovega na* predka.   Delazmožne   so  pa narodne skupščine, kadar vladajo državo veMkc stranke s trdno večino. Velikim stran* kam in trdnim večinam odgovarjajo navadno dosledni javni programi. Kas kor  za  privatno   gospodarstvo, tako velja tudi za veliko gospodarstvo mo* deme države, da ne pride v pravi tok in da se ne razmahne, ako se ne vodi iz gotovega ospredja po točnih in do* slednih političnih načelih?
Če pogledamo z ozi'rom na te teh-nične pogoje našo državo in njen dose* danji ran*oj, zapazimo, da so jo zadrževali baš federalistični politiki, ki so vse storili, da preprečijo redno delo* vanje naših narodnih skupščin in s tem iudi pozitivno zakonodajo. Nurni in za gotove stanove ter skupine ljudi narav; nosi eksistenčni zakoni se sploh niso mogli uzakoniti. Na primer invalidski zakon* uradniški zakon v svoji najno* vejši obliki itd. Pri tem ne smemo po* zabiti, da omogoča delazmožna večina 'udi postopna poboli sevanj a zakonov m da so taka poboljšanja izključena, kjer se postavijo stranke na nasprotno stališče in zadržujejo sploh vsako po* zitivno ali reformistično zakonodajo. Federalistična obstrukcija je torej za* drževala ne samo čonašanje pozitivnih, marveč tudi poboji savan je že donese* itzfc, in po praksi kot nezadostnih do* kazanih zakonov.
Druai pogoji za redno državno živ* ljenje in za splošno narodno napredo* vanje so materijalne narave, to se pra* vi pri donošenju zakonov mora sode* lot-ati ne samo stranka in odnosno ve* čina v narodni skupščini, nego tudi na* rod sam po svojih strokovnih organi* zaciiah in strokovnih voditeljih.
Praktično pomeni to: Če se posreči pri predstojećih volitvah uničiti notra* nje federalistično obstrukcijo pozitiv* nega razvoja naše države, bomo morati sodelovati pri bodočem konstruktivnem zakonodajnem delu vsi, ne samo naši \>oditelji v strankah, nego tudi naše strokovne organizacije, vseučitiški pro* fesorji, inženjer ji, profesorji, vzgojite* lji, finančniki itd.
Naša zakonodaja je nepopolna. Lo* gično, ker nismo imeli niti prilike niti časa, da jo izpopolnimo! Pomislimo, koliko dragocenega časa nam je ukral Stepan Radič in kaj bi bili vse uzako* nili. da nismo imeli notranjega proble* ma! Toda tudi če bi bili imeli dovolj časa za pozitivno zakonodajno de!o, moramo danes priznati, da nismo bili ta tako zakonodajno delo v zadostni meri pripravljeni! Povojni čas je od= tegnil od javnega življenja marsikate« rega predvojnega strokovnjaka in uče* njaka. Šefe polagoma smo si ustvarili široke strokovne organizacije ter iz letargije prešli v sedaj vendarle neko* liko živahnejše zanimanje za splošno* javna vprašanja in za velike nacijo* naine in gospodarske smernice naše Jugoslavije.
VoMtve nam torej morajo prinesti novo narodno skupščino, ki bo dela* zmožna. To je prvo. Prinesti pa nam morajo tudi novo stališče javnosti do ,
Vsa
Povratek zunanjega ministra v Beograd. — Važna in odločna izjava  drja. Ninčića  glede  boja vlade proti boljševizmu in Radićevi stranki, zvezani s ni. internacij onalo.
— Beograd, 22. decembra. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič se je snoči ob 20.4S s simplom-orijent ekspresom iz Pariza v Beograd. Namen je imel iz Pariza odpotovati še v London, toda zaradi mnogih izrednih zunajepo-litičnih dogodkov, zlasti zaradi albanskih nemirov, je moral to potovanje opustiti ter se vrniti v Beograd. Politični krogi pričakujejo, da pride po povratku dr. Ninčića do znatne in hitre rešitve razmh aktualnih In notranje- in zunanjepolitičnih problemov. Zunanji minister zavzema odločno stališče napram albanski vladi, ki obtožuje Jugoslavijo, da podpira ustanek v Albaniji. Zunanji minister dr. Ninčič bo danes sprejet v daljši avdijenci, na kateri bo poročal krahu o uspehih svoje misije v Rimu in v Parizu. Vladni krogi zatrjujejo, da je misija zunanjega ministra zelo dobro uspela in da je dvignila ugled naše države v inozemstvu.
V popolni soglasnosti z ostalimi državami je bflo razpravliano ?n rešeno vprašanje pobijanja poljševlške propagande v evropskih državah. Za danes je tudi sklicana seja ministrskega sveta, kateri pripisujejo politični krogi izredno velik političen pomen.
— Beograd, 22. decembra. (Izv.) Na kolodvoru so zunanjega ministra pri njegovem povratku pozdravili višji uradniki ministrstva zunanjih del in veliko število beogradskih novinarjev ter poročevalcev inozemskih listov. Zunanji minister dr. Ninčič je novinarjem izjavil:
»Naš mednarodni položaj je neobičajno ugoden. Velesile so zpčele *edrj mnogo bolj vpoš*evatl naše upravičene želie in potrebe. Pri vseh nglednih politikih, s katerimi sem imel č?st se sestati, sem opazil mnogo slmo?t*l in mnogo zanimanja za našo kraljevino.«
Na vprašanje: »Kakšen vtis so napravile albanske intrige In komunike" Fan Noliia proti n^ši državi?«, je zunanji minister odvrnil:
»Obtožbe tiranske vlade n?so našle nikjer vpoštevanja. ker.so b?l3 t?ko slabo utemeljene in brez vsakih dok»*nen-tov, da nikdo v Evropi ni porab'1 n"*j trenotka, da bi se ž njimi re«n*> bav»l. Neresnice, na katerh so obtožbe z^-snovpne. so bHe preveč prozorne. Po sestanku z g. Mussolin'jem je b'l sklenjen odločen soor^zum o spoš*ovaniu neodvisnosti Albanije in nelntervencije v njen'n notranjih zadevrh.«
Glede sestanka v Parizu je zunanji minister dr. Ninčič omenil:
V Parizu sem se sestal z večjim številom zelo uglednih političnih osebnosti Francije, s katerimi doslej še nisem imel prilike rasgovarjati in tudi ne prilike, da jih pobližie spoznam. Poleg sestanka z ministrskim predsednikom Herriotom sem konferiral s predsednikom skupščine Painlevejem, z Loncher-jem in še z mnogimi drugimi uglednimi politiki. Povsod v Parizu sem našel prisrčen in iskren sprejem, ravno tako kakor v Rimu.
Zastopniki tiska so dalje vprašali zunanjega ministra: »Javljeno je bilo iz Pariza, da nameravate odpotovati v London. Zakaj ste to pot opustili? *
,       Zunanji minister dr. Ninčič:
»Z g. Ciamberlainom sem se sestal v Rimu ter se ž njim dlje časa posvetoval o vseh vprašanjih, ki so skupna z interesi naše države. Moja prisotnost v Beogradu me je prisilila, da sem moral opustiti poset v Londonu.«
»Ali bodo sklepi, ustvarjeni na sestanku Sveta Društva narodov o pobijanju boljševizma v Evroni, našli odmeva v nrši notranil politiki in kakšne odredbe ukrene n~ša vlada pro+i osebam iz strank, za kateie je ugotovljena zveza s III. iure/nacijon* lo in katere vodijo protidržavno politiko?*
Dr. Ninčič ie nato kratko in jasno odgovoril:
»Borba, ki Jo v ie*n trenotkn pripravljajo v Evropi crtjtl bolišBviznni, bo našla sigurno In brezdvomno odmeva tudi v nršl notranji poi:tlkt Vlada se ne bo ustrašila nporab'tl najstrožje zakonite odredbe proti vsem, ki rova-rijo in delufejo proti nrši državi, ki so v zvezi s III. internacije nalo Te odredbe izvede vlada hitro in najodločneje. Boljševiška aretacija v naši kraljevini mora biti v ko*c;iu Iztrebi jena! — Vlada se ne z ado volil s polovičnimi odredbami in bo boj voiHla «j največjo od* točnostjo.«
— Beograd, 22. decembra. (Izvir. Ob 12.30.) Zunanji minister dr. M. Ninčič je danes ob 11. dopoldne prevzel posle zunanjega ministra od namestnika, min. podpredsednika Marka Trifkoviča. Zunanji minister je ministrskemu predsedniku nato poročal v glavnih obrisih o uspehih svoje politične misije v Rimu in Beogradu. Dodrtno k izjavam, ki jih je dr. r«inčič podal snoči zastopnTkom beogradskoga tis1 a. je zunanji minister izrekel napram V-šemu dopisniku konstatacije, da se Evropa nahpja v mrzličnem stanju z ozirom na bližnjoče se akcije III. internacijon-Ie. Celokupna Evropa ustvari enotno in močno fronto, kateri uspe z^treti in v kali uduš:ti začete akc:je III. intemac'jonale v Evropi )n v nekaterih kolonijah.
V zvezi z izjavo zunrnjsga ministra pričakujejo pollfčnl krogi skorajšnjih strogih represallj proti Stjepanu Radiću in njegovi stranki. Glede tega vprašanja je notranji minister Boža Makslmovič dlje časa danes dopoldne Imel posvetovanje z načelnikom vlade.
V Beograd je prispel iz Budimpešte naš tamošnji poslanik Tihomir Popovič. Njegov prihod spravljajo diplomatični krogi v zvezo s protiboljševiško akcijo in z odredbami, ki jih ima vlada ukreniti v naši državi proti boljševiški propagandi in proti strankam, ki podpirajo razširjenje boPševiških idej.
— Pariz. 22. decembra. (Izv.) »Petit Farisien* objavlja izjavo dr. Ninčk'a o nje* govi misiji v Parizu. Naš zunanji minister je izjavil, da je bil povsod v Franciji naj* prisrčneje sprejet ter da jc opazil iskrene simnatiie in prijateljstvo napram kraljevini SHS. Dr. Ninčić je nadalje omenil, da vidi posebno pozornost Francije napram nam v tem, da je ministrski predsednik, ki je bo* lan. sprejel zunanjega ministra kraljevine SHS. Za tem je navajal dvojni znaćaj svoj je misije v Parizu. Predsedniku francoske vlade se je v imenu kraljevine SHS za egrc-mrsc ush*t?e. ki jih jc Francija izkazala pri vsak: priliki državi. Francija ni nikdar
naših notranjih problemov, to sc pra,ri intenzivnejše zanimanje za vse, kar se dogaja v narodni skupščini in v jugo* slovenskem političnem življenju. Bodo* či večinski koaliciji v narodni skupščini bodo morate prihajati inicijative in predlogi ter nadeti iz kar ?iajširše jav* nosti. Zlasti inteligenca ne bo smela več stati tako ob strani, tetargičr.o in brez srca, kakor je stala doslej. Velike
naloge čakajo zlasti naše univerze. iMi bi si za bodoče želeli mnogo konkret* nejše poseganje naših pravnih, vzgoj* nih in gospodarskih strokovnjakov po naših univerzah v zakonodajno delova* nje narodne skupščine. Zakonski osnut* <
ki naj se temeljito premislijo in vse* stransko izpopolnijo. Nacijonalna ko« aiicija razpolaga brez dvoma z dobro voljo in ta dobra volja bo sprejela vsak načrt, ki bo moderen in koristen naše* mu narodu.
Na pragu smo botjše bodočnostif Ustvariti pa moramo pogoje take bolj* še bodočnosti. In ti predpogoji so: de* lazmožna narodna skupščina ter sploš* no-narodna pripravljenost k ustvarja* nju nove Jugoslavije!
To so zelo enostavne resnice, ki se pa morajo uveljaviti tudi pri nas, zlasti še, ker smo mlad narod in ker se šele učimo pravega državnega življenja!
Upravntatvo: Kaatlova ni i o« slav. 1, prlttift|a. — Tclafaa idr. 304. UradaUlro: *nafi«va ulica it. 5, I. aadatreala. — Taldea *tar. 34.
IV     Poštnina platana v gotovini.
■ ■ -
zapustila naše kraljevine, će je videla, da je bila naša stvar pravična. Vselej je stopila na našo stran Take uslvge se ne pozabijo. Ustvarjena je ncrazdeljiva zveza med obema državama — Posebne važnosti je tvdi okolnost, da so se ugledni francoski politiki prepričrli o zvestobi kraljevine SHS na* sproti Franciji in da lahko Francija računa na simpatije vsefa našega naroda.
— Beograd. 22. decembra. (Izv.) Današ* nje »Vreme« priobčuje na uvodnem mestu zelo značilen flanek»uvodnik o naši zunanii in notranji politični situaciji. Članek pravi:
V političnem življenju je začasno nastal zastoj, ker so pričakovali povratka zuno* njega ministra dr. Ninčića.
Najvažnejše vprašanje naše notranje politike je sedaj — borba proti boljševizmu in proti Radićevi stranki, ki je zvezana a lil. internaetjonalo. Posvečali bemo tedaj posebno pozornost onim vprašanjem, ki za* nimr>)o vse evropske države. V tem smislu bo vlada tudi v n<~*tranii politiki ukrenila ptimerne odredbe. Te odredbe se ukrenejo, ko bo znan načrt zavezniških držev za bort bo prof i boljševizmu.
Krkor izvemo, ima vlada v rekah goe tove dokaze o intimnih zvereh med Ra'11* čem In boliševiškimi vaditelji. Boljševiška akcija, ki je raz prež en a povsod v Evropi, je j«s»o pr>kazr.la, v kakšne namene so vo* ditelji boljševizma ustvarili sporazum s Stje* panom Rrdićem.
Cilji t era sporazuma so biti. da se s pomočjo Rrdi^eve stranke Čim bolj desnre fsnizira naš državni aparat, da v gotovem trenotkn izzovejo revolucijo v s\Tho V3te? novifve sovjef*Tte republike v Jugoslaviji.
Načrt 2 Radićem je $amo del vetikega sovjetskega na'rta. ki obsrga vso Evropo, na tudi kulturne države na drugem kontinentu.
Naši vtzdi bo znatno olajšana velka borba proti Stjepnnu Radiću in drvpim botjševiškim zaveznikom v državi, ker uživa popolno podporo vseh zavezniških držav v Evropi.
Volilna borba.
Povoljni uspehi samostojnih demokratov v Srbiji. — Določitev nosilcev list.
— Beograd, 22. decembra. (Izvir.) Včeraj v Beogradu nt bilo važneiših političnih dogodkov. Vsi vodeni politiki in veČina ministrov so odšli na agt-taciiska potovania, na posamne okrožne konference in sestanke zaupnikov, kjer so se določevali srezki kandidati in mestoma tudi še nosilci list. Vol;lno gibanje samostojnih demokratov v Srbiji sami ie prineslo prav povoline uspehe. Prosvetni minister Svetozar Pribičevič se ie skupno z ministrom za šume in rudn:ke dr. žerjavom v soboto n-riprej ustavil v Uvu, kjer je bila okrožna konferenca samostomih demokratov. Oba ministra sta bila tudi Živahno pozdravljena. O polnoči je nato prosvetni mmister odpotoval v Užice. Včeraj dopoldne je bila tam okrožna konferenca zaimkov in srezkih voditeljev. 7a nosilca liste v už?škem volilnem okrožiu je bil postavljen Miloš SavČič. Ob 14. popoldne je bilo javno zborovanje, na katerem je govoril minister Sv. Pribičevič. V enournem go-vorn je poiasnjeval v vseh podrobnostih veliki politični pomen sedaniih volitev za nadaljni obstoj enotne države. Nosilec liste Miloš Savčlč je govoril o gospodarski in f:nančni politiki države. — Oba govornika so navzoči viharno aklamiralL V valjevskem volilnem okrožju je nosffec radikalne liste minister za soc. politiko Marko Ojuričič. V negotinskem okrožju je nosilec samostojno - demokratske liste dr. Radovan Kazimirovič proti Davidovičevi. Računajo tu na znaten uspeh.
Mrjd Davidovičevo stranko vlada še vedno velik spor. Povsod se pojav-liaio razkosanost in cepljenost glasov. V beogradskem volilnem okrožju je doživel oficijelni Davidovičev kandidat kot nosilec liste velik noraz. Nosilec oficijelne liste je bil odklonjen s 112 proti 72 glasovom.
— Beograd. 22. decembra. (Izv. Oh 12.30) Danes dopoldne so prispela daljša poročila o lepih uspohih samostojnih demo* kr.i*ov v Sumadiji. V Uvu so Sumadijri pri« redil: ministru za šume in rudnike dr. G. Žerjavu sijajen sprejem. Seljaki so or^a* nizireli veličasten snrevod na konjih in ko» lih. Ministra so pozdravljali in mu kot bratu Slovencu vzklikali: »Živeli Slovenci!« Nje« gov globoko zasnovani govor o politični borb: za edinstvenost države in naroda so sprejeli zborovalci z viharnim odobravanjem in vzklikaoicm: »živelo narodno cdir.stvo!
Živel kralj!« V političnih krogih prevladuje na podlagi poročil o situaciji v sumadiji. da tem prodre pri volitvah v celot: tista na cijonafnega bloka. Nosprotna Ičandid&fa rte vido\Hćcvec Pera Marković in zemiorrtdni'^ Voja Lazic morata napeti skrajne sile m sredstva, da si ohranita vsa) svoj mandat. Nekateri celo računajo pn-optimištično, trjujoč, da bo lista nmdfonolnega bloka 'v Sumadiji na celi črti zrnato ita in da proti-rcžtmsk! kandidati sploh ne pridejo t* poštev.
Pravosodni minister dr Kdo Luki nič* 'C je povrnil s svoje politične misije v Skorv lju in Nišu. Pozicije nocijonalnega broka so v Skopi ju in Nišu povoljne. Pravosodni minister odrKitujc jutri v Karlovce, kjer preživi praznike.
Danes je pose tihi ministrskega prejsed rika deputacija iz olibunarskega okraja, ki jc protcstira'fi proti temu. da bi Romun kan didiral na listi nacionalnega Moka. čes d je v»e prebivalstvo za enornost in narodno edinstvo  ter odklanja  voii!ru  sporaaimi / narodnim: manjšinami. Deputacija je izju vila voditelju radikalne stranke, da gxran tira popolno zmago liste nacijonanega Mok*t.
RAZMEJTEV V SLOVENIJI.
— Beograd, 22. decembra. Uzv.) V Beograd je prispel predsednik komisije za razmejitev v Sloveniji in strokovni izvedenec na beneški konferenci polkovnik Draskić. Zunanjemu ministru je poročal o nadaljevanju razprave glede meja v Sloveniji, ki se prične 15. januarja v Benetkah. Zunanji minister je danes sprejel tiidi člana .italijanske delegacije na beneški konferenci gener h: Barbaricha.
SPOR MED TROCKIM IN ZINOJEM,
— Loadorv 22. decembra. Uzv ) Li?fl objavljajo ir. Odesc= poročila, da i/bru;i-nili krvavi spopadi med pris>j=>i Ztnorieva in Trockega po vs4»h veJllh mv-nih šovfat« ske RusLL
Borzna poročita.
Ljubljanska bor?a.
LESNt TRG. Hrastovi nizi, 4. 5, 6, 7 od 3u—j60 cm rko Podbrđo, ! vag., der.. 1440, bi, 14.5i\ zaključek !44t>; ia£nie-piohi 20 mm, &art, ogleda-ni, fko. meja, 2 vapc., der*. 77. bi. 80, saklni-ček 77; hrastovi plohi, škart, gledani, (ko. m^ja za l^o kg. 1 vag., den. 6*. bi. ot>. zaključek 66; hrastovi plohi, /SO—290—3 jm. od 16—40, 43 mrr., frko. meja, 2 var.. <i^.». 1334, bL 13 iO, 2ak. 1334; hrastovi pichi, 3^0 do 3 m, od 16—;0 cm, 5> mm. 2 v^.\. denar 1334, bla^o 1340. zaključek 1334.
ŽITNI TRC. Pšenica domači, frko. Ljubljana, tit:.. ■ 425; Pšenica hačka, trko. Ljubljana, bla£0 475; oves bački, frko. hacka postaja. Našo 300; koruza umetno suš., de?., frko. dom. Ljubljana, denar 2i5. bla«;o 250: koruza n;>-va, frko. slav. post., zar. 2 va?;. denar 185, blago 190, rak. 185; fižol ribnicau, ci*ee:;f frko. post. tran., bla*,o 475; ti^ol prepeHčar, den. 450; fižol inandalon, denar 450; laneno seme, frko. LHibliana, den^r 700, otrobi pšenični, sred. deb. frko. cor. post. blago 225: krompir beli frko. dol. postaja. 1 vagon, denar 135, blago 140, zaključek 140, Efekti:
7% invest. pos. it !. 1021 den. 65. Celjska posojilnica d. d. den. 210. bi 21S. [ljubljanska kreditna banka den. 225. Merkn.t;-na banka den. 124, bi. 130. Prvi hrvatska štedionica —, Strojne tovarne in tvarne d. IX. Split cement Portiand den. 1290, h:. 1300.
Zagrebška borza.
Dne 22. dec Sprejeto ob 13
Pevize: Čarih 12.90—13. Praga 201 .ta —2C4.10, Parfz 361—366. tf*wvorK -Vir -6; <5. London 313.15—316.i5. Trs; 236.90— 28$ 90, Dunaj 0.0932—&09S2S.
Efekti: 7% invest posoj. 65—65.50, 2W% drž. rente za ratnn Jtetu 1*6—12S. LjuN.anska kreditna 223—224. Centralna banka 29—3*3, Hrv. eskompt^a banka 11^ -112 Kreditna banka. Zr.b. 109—110. Hipotekama banka 59—JngobaiiKa I02--10=. Pra?tediona 890^—900, Slavcoska banka 83 —S5, Eksploataciia 70—72.5), Prava d. o". Osick 200—21 C, Šećerana. Os'Jek 750—77i. fsis d d. 67—68. Nihag 4i*—50, Gafejfiaa 720 —7-^, Slavonija 67—68, Stro-nt tovarne 140, Trboveljska 425—430, Vevče 95.
Inozemske borze*
— Čutili, 22 dec. Današnja borza: Beograd 7.675—7.775. Pariz 27.80—27.85, London 24.19—24.31, Milan 22.20—22^0, Praga 15.60—15.65. Dunaj 0.007275.
— Trst, 22. dec. Borza: Beograd 34.70 —35, London 109^0—109.60, Pariz 126, Newyork 2322—23.27, Curih 450—153, Dunaj 0.032S—0.0330, Praga 70.75—71.25.
y,    .....   . . .1w . ^
58
4749
Stran ?.
»SLOVENSKI NAROD*  diu, 23 decembra 1924.
Stev. 292.
Opozicija i RRSS prali Radiću.
— Zagreb* 22. decembra. (T z v.) V političnih krogm so bile raašhictie vesti o razkolu v Hi?$S. Vaš dopisnik ae je obrnil za informa-;i.i na nekega voditelja opozicije proti Stjepana Radića in njegovi kliki Prejel Je to-le informacijo:
Vesti o taikcta niso povsem točne. Dejstvo Je, da enih 20 narodnih po^ancev, ki lih je RiJić samovoljno strmoglavil z vodilnih mest, ni namerava izstopiti Iz sfraike, nejro v okvini . stranke nadaljevati odločno borbo proti Stjepana Padicu in njegovi kliki. Pri volitvah vloži op'.iricUa svoje kandidatske liste in veru.e v končni svo, pspeh. Opozicija namerava v narodni skupščini nato ustanovi*! poseben parlamentarni klub H3S5, Iti bo svečano proglasil, da prekinja vse zveze s III. Intemacijonalo in da noče nadaljevati borbo proti nesrečni poftflkl Stlcpana Radića. (?) — Zdi se, da je ta informacija navaden trik radtčevcev za slučaj, da bi bila razpuščena HRSS.
Homatije v Albaniji. ^f
Intrige albarsVe vlade ©roti Jugoslaviji. — Obsedno stanje rad Albanijo. — Interv*»«r:'a ande-Ikega brodova. — Italijani pred Dračem.
— T!r*n». 22. decembra. (Tzv.) Vlada Fana Nol'ja je proglasil* pVedno sC^nfe n*d vso Mbamlo. Odrejena le tndl splošna moV-Mc1!* vseh za orof • le sposobni moških.
— Beograd. ?2. d*^mbra. ftžvjr.1 ponisniki b^opra^^Vih ll*tnv javliaj.^ iz Piškoneje: Uoorniško ribanje se š;ri proti Arpiroka^tru. Vesti, da se uoorni-|ri na ha ia fo v Krofi, še ni«o pnM-fene. — Abmed b(*z Zoeu je izdavi? r*omwVnm Inozemskih b>*ov, ri*t le z dosed^n^ml nspeh? uporniku ?°t in z razvoiem dogo^ov v Afb^n'il povsem r**ovoljen. Povsod ga iskreno pozdravih narod. Gibanje in začetek mora Izvira iz naroda samega. Iz nprn** *e 1*§H ln*-crjat'vp, ne pa od r*m«|. D?»ile je A Hm »d beg 7o«ru pripomnil, da ga Je vlada F»-na Nol|?a pozvfia, n°J se Jj»v* »>rl sodišču v Tiran' dne 24. t m. M'«", da se res javi v Tir mi. toda ne pred sod', ščern, marveč na Čefu nove vl**de. Iz Dfača javljaio, da je t»a priplula italijanska t^roedo^ka »Audace«.
— R*m, 21. decembra. (Izvirno.) Iz Albanije izgnana sovjetska misija s poslanikom Krakoverk^m na Čelu se ie v Draču vkrrn^a na italijanski pamik ter potide v Pim.
— Drač. 21. decembra, flzv.) Pred Drač je priplula italijanska tom<»dovka »Audace« in se tam vsidra'a. Dnevno križari v tamošniih vodah. Po ena tor-pedovka itplijanske mornarice je priplula pred Sv. Ivana MeduansVrga in pred Valono. Iz Malte je odnlr*o angleško brodovje proti Valoni in Hraču.
— Beograd, 22. decembra. (Izvir) Vesti iz Alban'je naglašaio, da še vedno trajalo ostri spopadi med Ahm^om begom Zogom in Fano™ Nolijem. Položaj je zelo nejasen. Perspektive za upormke se manjšajo. Nastopila je kriza, ki odloči ali za Ahmeda ali za sedanjo vlado.
— Pariz, 22. decembra. (Tzv.) »Hwe-ning News« javliajo iz Brindisija, da angleško vojno bmdovje pluje iz Malte pred Vafono in Drač.
— Rim, 22. decembra. Ozv.) Italijanski tisk zelo ostro nanada zunanio politiko Jugoslavije. Objavlia tendenciozna poročila v prilog vlade Fana No-
Vladimlr Levstik:
Moralen doživljaj.
^Kakšen ljubi gospod?« Cim bolj je prosila in čim žalobnejše je postajalo njeno ječanje, tem besneje sem jo bil. »Kakšen zlati gosood? Evo ti ljubega, evo ti zlatega gospoda!« j Ali me je satan obšel ali kaj? Za mojim hrbtom je grgral Stojkovič od btezumnega. histeričnega hobota. In jaz sem klestil po nji kakor Iz uma . . . Ob neprestani toči udarcev se je za silo naoravila. Krvave maroge so jo pokrivale prek in prek. In se ie obrnila proti meni — kar Živim, nisem videl tako neizmerno bednega obraza! — in je sklenila roke:
»O Jezus, ti meni pomagaj! Ali mar niste človek? . . .«
Morda bi tedaj že odnehal. Ko pa sem začul ta vsklik, sem spet pobesnel irt sem začel iznova:
»Kaj. Jezusa kličeš? Na! ... Ti ga kličeš? Na . . .«
Bosa, v svojih raztrganih in umazanih nogavicah, držeč pošvedrane Črevlje in vrbnie krilo v rokah, je naposled pobelila iz sobe in stekla po stopnicah. Bičal sem jo prav do hišmh vrat; in na pragu, ko sem ji odklenil, sem jo še brcnil z nogo, da je padla na obraz ...
Ne morem vam povedati, kako mi Je bilo. Sveži nočni zrak me je nekoliko iztreznil; sopel sem kakor po strašnem
lija. Razne tiskovne agtnteie oNavffajo
poročila, ki skušajo javnosti dokazati, da je Jugoslavija v resnici aktivno nde-fežena pri uporniškem gibanju v Albaniji Oficijozna »Agenzia di Roma« pravi: V rimskih diplomatičnih krogih nanašajo, da so se obtožbe albanske vlade proti jugoslovenski vladi Izkazale za utemeljene in resnične. Obtožbe, ki so bile predložene velesilam, vsebujejo tri točke: 1. ustaško gibanje opornikov je bilo organizirano in pripravljeno na jugoslovenskem ozemlju s pomočjo ju-goslovcnskih oblasti, 2. uporniške čete so prejele vojni materijal in orožje od Jugoslavije. Od tu se še vedno dovaža vsa municija in orožje, 3. med opori ti-škimi Četami se nahajajo tudi jugoslovenski elementi. Ugotovljeno je, da se med njimi nahajajo celo redni vojaki. (?) Ta oficijozna agencija objavlja te vesti brez vsakib podrobnosti ih toč-nejših dokazov. Objavlja samo pavšalna sumničenja proti jugoslovenski vladi, kateri je drugače uspelo, na vodilnih mestih v Rimu, Parizu in Londonu prepričati vlade o svoji popolni korektnosti.
REFORMA VOLILNEGA ZAKONA V ITALIJL
— Rim, 21. dec — Ministrski predsednik Mossollni ic predložil zbornici zakonski načrt, po katerem se 1 spreminjajo nekatere določbe volilnega zakona iz lan&kega leta. Proučevanje načrta s« prične 3. fan. 1a dan se zbornica zopet sestane. Z načrtom se vrača v volila zak >n »unmominalni kolesij« brez ožje volitve lo je nepričakovana stra-tezična poteza Mussolinija, ki hoče spravit! pozornost iz sedarne zmešnjave na drago polje, na možnost novih volitev. Govori se že, da bi se vršile volitve v mesecn aprila 1925. V vollinf zakon se uvede menda angleški sistem, tako da se lahko ?Kodl, kakor letos na Angleškem, da dobi ena stranka veliko večino kolegijev, čeprav Je v znatni rranjSini napram glasovom vseh »trank, skupaj seštetim. Tako se stvori solidna homogena večina. MassfSIni se Čuti s svojo faši-stovsko stranko varnega v vseh slučajih. Mnssollnl ie s svofcm načrtom hotel dati odločilni ndarec opoziciji, ki vedno govori o nezakonitosti sedanje zbornice in kliče po volitvah.
UREDITEV CERKVENEGA ZAKONA,
— Beograd. 22. decembra. Ozv.) D^nes ob 10. dopoldne je Ni. Vel. krrlj sprejel v daljši avdijenci patrijarha Dimitrija. Po avdijencl je patrijarh Imet posvetovanje z | ministrskim predsednikom N!kolo Ppšlčem. Avdiienco in to posvetovpnte spravljajo v zvezo z vprašanjem Izboljšanja jugoslovanskega sveč' niš t va in z ureditvijo cerkvenega zakona.
Pr»lif»*!?f! vesli.
= Pogal^n'a r">d soc'jaIist"č->s*ni strankami v Sloven*|l so se razšla, kakor je bilo vnaprei pričakovati. Komunisti, kakor socijalni demokrati nastopijo pri volitvah s samostomimi kandidatskimi listami. Tudi socijalni demokrati sami ne nastonijo enotno. Razcepljeni so v dve strrji: v perlčevce in bernotovce. Nosilec liste Peričeve frakc'ie socijalnodemokratske stranke za liubl'ansVo oMast bo Fran Mlinar, v mariborski ob'nsti je priavil svoio kandidaturo dr. K o r u n. Viegova kandidatura pa doslej še ni bila sm-Heta. B e r n o t kandidira na svoii listi v liubb'anski opasti kot no*;1*c liste. Narodni socijalisti gredo, kakor smo že poročali, v volimem o*roz*bi Ljubljana— Novo m*sto v boj za kmeti'ce.
= Prvn krimlldrtsVt Usta HRSS Vodstvo HPSS j** predložilo pristojnemu voljnemu soJi5ćii pr-o kandidatsko l'sto svoie stranke. Ta list'i je no-smvlična za Sr^m. >r»siiec liste is dr. Vladimir Maček. Kot drugi sreski kandidat fundira upo^jjeni univ. prof.
dr. Mađlsiav  Polil  med ostalimi
sreskiml kandfda« so sstni dok^rji in advokati, le za srez Roma—Zemnn je pcstavljen Nemec Jakob Sciioblo-c h e r.
= Kandidatska Dsta samostojni demokratov v Beograde. Nosilec liste samostojne demokratske stranke v Beogradu je minister dr. Prvislav G r i s o-gon o, kandidat v prvem volilnem okraju ie Trisa Jovanović, krojač, njegov namestnik pa Ilija Stanko-v i c. V drugem volilnem okraja je kandidat Dimitrije C r e p 1 o v i t, fn-žener, njegov namestnik pa Dragotin K i k Id
— Kaj pa to pomeni? Glasilo na-rodnosocialfstične stranke »Nova Pravda« javlja, da je bila na shodu narodno-socijaiističnih zaupnikov dne 14. t. m. sprejeta ta-!e resolucija: »V slučaju najmanjših persekacij napram našim pristašem od strani vladnega bloka, napravi NS5 primerne korake v vseh kor-poracijah, kjer ima svoje mandatorje. Za vse krajevne organizacije, za slehernega pristaša NSS je ta sklep brezpogojno obvezen in se morajo tozadevna navodila, ki naj jih takoj izda načelstvo, striktno in takoj izvršiti.« — Ta resolucija se nam zdi zelo zagonetna. Kdo pa hoče preganjati pristaše NSS? Nikomur tli o tem prav ničesar znanega. Na drugi strani pa se ta resolucija tudi labko tolmači kot znak. da ne vlada v stranki popolna soglasnost glede politične taktike. Kakor čujemo, je zlasti na Štajerskem mnogo somišljenikov NSS odločno za to, di bi vse napredne stroje nastopile proti klerikalcem v enotni fronti.
-   zr Radlčeve dolarske Ineknladlo.
Iz »Bilkana« posnemamo sledeče vrstice, ki knrakterizirajo Radića kot dolarskega Spekulanti: »Med pomagači pri ustanavljanju Rad:čeve stranke se je nahajal tudi g. Lco Barič, sedaj uradni amerikan^kega konzulata v Zagrebu. Ta je rodom iz Zagreba Po končani drugi gimnaziji se je namenil za pleskarja. Nato je odšel v Nemčijo, se izonpolnil v mehaniki in se od tam preselil v Ameriko, kj?r je dosegel državljanstvo in se o?enil z Amerikanko. Odtod jo je mabnll v Črnogoro in postal dvorni šofer kraMa Nikole, kl ga je za časa vojne povišal v podporočnika. Po vojni se je pojavil v Zagrebu In stopil v službo amerikanskega konzulata. ?kunno z ženo je organiziral vsled svo-j*h dobrih zvez z Ameriko propagando za nabiranje dolarjev za Radića, kf na o tem ni podafal nlcaklh račrnov. Bari č je dobro ved?! za vse to, pa je molčal, ker sf Je misH. da radi denarja ni treba podVopati ideje. Ko se je posnete r«-tan;wMal Mok vs^h strank, je Ra*;ć Izbacil frankovce. Birič je pri ti priliki grajal postopanje Radića, češ da tvorijo frankovci vendar staro in ugledno stranko. Rad;č pa mu je avtokrat-sko odvrni: *Kaj bu me*e jen šofer učil pameti!« Obrnil je Bariču hrbet in ga n:ti več pogl^al. Pri tem na m ost^'n. Ko se Je v B-^ogradu etablirala Da^Movićeva vla^a, je Pad^č zahteval od Dividoviči iz boto^ni, da ga Barič popreje ne kompromitira, ker ve za mnore Ra^ićeve dolarske špekulacije, naj se B^rič izžene Iz države kot ino-zemec. Ker pa ie bil Bari* uradnik amerikanskega konzulata v Zagrebu, teda-ma. vlada ni mogla ustreči Radiću.«
Kotim'-1' ▼ Ljubljani:
n^tovaška- Brc« S/1 B-Igna: Crml l.fithhansVeea velesejm« Av^tHi«- Turia^ki »r« 4 II Italita: Zrinii'csa cesta 3/1 PortncVska- Dunajska cesta 33 Francija: Dnnaiska cesta (I.iuhltanska
K reformi naših srednjih sel.
(Dopis iz vseučiliških krogov.)
Audi a tur et alt era par s.
V zadnjem časn so se začeli po. javljati v našem tisk« članki slede reforme naših srednjih, šo!. Tog* vsaKa! reforma Je resna in rickira?:^ stvar; tem bolj resna le pa reforma, ki ?e tiče preureditve izobrazbe našega naraščaja, od katerega vendar popo'noma zavisi narodno b'agostanje v boc^oenosti. Zato je dolžnost slehernega, ki je v zvezi s šolstvom, da ne prezre nobenega glasu javnega mremi. ki se pojavi na straneh kakega glasila, ampak da mčuna z niim. TaVo je iršel te dni v »Slov. Narodu« obširen Č!anek o navedenem predmetu, h kateremu si tu dovolimo napraviti sine ira et studio par pripomb.
Avtor tega Članka so veseli c*a mta-dina vsled skrajšanja klasičnega pouka po novem L'čnem načrtu »ne bo več izgubljala dra^o^en^ga časa in en^r^je za predmete, ki ji v poznejšem Živiicr-nui često prav nič n° koristilo«. Toda, kako je v resnici? V svoiem članku s 12^ vrst*cami te roorabil več kot & latmskib In srrŠVih irrazov. noi^rSi z »eimna^ijo« in končaje s -n;perpro-drkcijo*. Izvor in pom^n teb bes^d si more r^zlr^iti le oni. ki ie šrl sVotj gimn^7Ho. Tn to se nonavlja pri ?i^licr-ni znanstveni in splošni terminologiji, ^vtor pozdravlja n»"*širjenTe prirodoslovnoga štu^ttT; ćobro, saj se zlara-mo. tor'a tu«4! tam ne more nčenec iz-liaiati brez httfnsJrevn in grškega jezika, taKo na Primer ima v botan:Vi vsa-k^ rastlini dve klasični imeni. In kako si bo r?7'ag?i p-eorr'^ka imena, na pri nor naš ^t Vid in Kranj, če ne zni la-t:n5}:ne. Sicor si pa itak otroški spomin hit/o prisvoji besedni zaklad. k?r Hdf-mo t»? primer pri naš?n miiMstrantlh, ^azen te?a si te:7ko predstavl»amo, da b? se vs*ed nretnestUve začetka klasičnega porka v vi?5je r^Tede miadeni-či v »r>. a*i 16. leti*, pri katerih so že druge težnje, bavili s nosebnim zanima nJem z vaiami v s^^amu (mensOi men^ae a1! spreganiu (lego, legis, le<e-re. lo«ri ftor'a v treh sestavljenkah — lexil, lectum). Kar se pa tiče prevaiania v stare jezike, je to po stoletni skušnji najboljša »duševna gimnastika*, zlasti za bodoče sodnike in odvetn:ke. Saj mora ravnotako nnorabljati splošne zakone v danem slučaju: tam se bavi s nrav'H skladnje, tu s paragrafi zakonika. Spričo navedenega pade avtorjeva trd'tev o bre^Voristnostl kH^^čne izobrazbe za bodoče praktično življenie. n-»lje se isti sklicuje na vzgled zanad-nih držav, kjer so »nanredni evropski narodi že davno uvideli potrebo reorganizacije srednjih šoTvt. Toda to nc drži popolnoma: res je, da se je moral klasicizem v t?h deželah mnogo borit1 s težkočami. kakor je bilo pisano v »SL Narodu« št. 7. pod naslovom »Pušenje humanistične gimnazije v Nemčiji«; toda v Prusiji je gimnazija iz tega bon izšla zmagovito, o čemer je ta dnevnik poročal v štev. 131. pod naslovom »Si-lajna zmaga humanistične gimmziie v Prusiji«. V Italiji trna od leta 1923. dalje petrazredna gimnazija 34 tedenskih ur latinščine (v I. razredu 8) in 4 ted. ure rrščine v zadnj'h dveh razredih. V Fran^Hl so proglasili z odlokom 3. maja 1°23 čl. 2. latinščino za obvezno v vseh štirih mzi'h razredih srednje šole in grščino v 3. in 4. razredu. Toda novi naučni minister je odlok svojega prednika seveda nekobko spremenil. Iz povedanega sledi, da ravno ku1 turni narodi ne nastopajo   mačehovsko proti
naporu in kolena so se mi šibila od neizmerne utrujenosti. Ko ie neznanka vstala in izginila za vogalom, sem zaklenil vrata in krenil nazaj. Kaj mislite, kaj me je čakalo v moji sobi? . . . Zastor na o^nu je bil sprščen, vrvica od-rezapa; ppani Stojkovič si je iz nje napravil zanko in se je obesil na okenski križ!
Odrezal sem ga. vr^el ga na poste-lio. izlil nani celo butiliko ruma in ga drgnil četrt ure kakor neumen. B*»š toliko, da sem ga še obudil k Jivljf-njn. Pri tem poslu sem zdaici onazi!. da je rirha. blazina, parket in preproga na tleh — da je vse to oškronljono z drobnimi, jedva vidnimi briz°1 njene uboge krvi . . . Neizmerna puščoba se me je polastila. Videč, da priiatelj že giblje, sem ga ostali in pal v naslonjač pri oi-saln? miri. Olava ml je bila prazna m votla ^Vor izlokan sod . . . Koliko časa je minulo tako. ne vem. To vem. da sem zdajci začni niegove korake. Pobral se je s postelje in stopil k meni
»Stmad.« Je delal, »noslel si zame največji lopov, kar j:h zemlia nosi. Onns. blato, ostuden črv! Se na sodnji dan bom bliuval, ako te zagledam ... Ne noznam te več: ti na levo. jaz na desno. Da veš. Stmad! . . .« To rekši, se ie opoteV-H v svoio sobo.
»Povedal je prav za prav le tisto, kar sem t^dal že sam nvidel. No. prav, pet let nrHat*'«stva J* Slo po vodi. Čemu, 7av*i? /kn ie Hlo mogoče, da me je m'sel na mojo platonsko oboževan-
ko, na dobro vzgojeno in skrbno negovano suho jufino zavela v nezaslišano zverstvo in odkrila v meni prepade podlosti, ki jih p'sem ne poznal, ne slutil do tiste noči?
Pobral sem se, skomignil z rameni in odkolovratil z doma. Kod sem hodil in kaj sem pil, ne vem. čez dva dni sem se vrnil in sem ugledal na hišnih vratih lenak:
»Odda se soba • . . boljšemu gospodu . . .C
Oospodin*a mi ie poveda'a, da se je Stoikovič izselil; In je hotela vedeti, kaj pomeni kri v moji sobi In ranVa na mojem oVnn. Tako sem se spri tudi jaz in s^m §e! stanovat druram.
Dva meseca po tisti no*"* je b?lo moje idealne ljubezni konec. ZvedH sem, da ima suha ju^ina razmeri« s hlapcem svojega očeta. Izza svetle krinke se ie pokazala žival, nič boljša od tiste, ki sem jo nedavno pretepel s korobačem. Še slabša, glavo b! sravil! Zakaj nisem naklestil tudi nje? Zato, ker ni imela vlačuga nikogar, da bi k> branil, ta pa M vendar naS'a zašx;m'ka: ako ne rod-nI oče. H se postavil zanio vsaj žga-niar, s katerim se je snečata ... Ali nisem bil lopov, kai? Kam, le kam sem 7abrel tako Iznenada! In vse to samo zaradi čuvstva, ki se ml je zde!o tako čisto, tako plemenito m tako polno Ijo-bezrri do vsega sveta . -.
Polnblazen od stn*a sem taval okrog m premisli*! okrutnost svoje usode. Bos zna, koliko blagega sem
prezrl, koliko bede ponižal, koliko človeške muke zasmehoval v svoji zaslepljenosti, ki se je tako nenadoma izpre-menila v najodurneiše spoznanje! Pekoč sram mi je zalival obraz, kadarkoli sem se spomml izgubljenke. Pretepel sem jo. pognal jo v brezdomno noč kakor garjavo psico — in zdaj sem bil kaznovan za svoj napuh kakor menda nikoli nihče na svetu . . . Prav se mi je zgodilo! V čem, sem se vpraševal, v čem je bila slabša, v čem za-vrženeiša od drugih? Ako mi mošM prodajamo svojo neumrljivo dušo m vzvišeni um. ki nas razlikujeta od glupe živali, ako mi kralji stvarstva in vzori popolnosti prostituiramo svojo čast in zvodničimo s svobodo In domovino, ki pravimo, da sta nam dražji od življenja — zakaj ne bi smela gladna babnica trgovati s svojim nesrečnim mesom, ki je morda res, kaj vem kakšna svetinja — vse kar je prav! — a je koncem koncev vendarle manj Častitljivo in manj nedotakljivo od naše duše, našega suverenega uma, nase domovine, naSe svobode in naše časti? Golazen smo, bratje, golazen in grd mrčes, nevreden, da omadežuje peto nsode, ki nas gazi!
... In neko noč sem jo srečal. Pod brlečo plmovko tam nekje za vodo, na pastem obrežja, v dežju in mraza sem zdajci uzrl njen obraz. Imela je novo boo, nov klobuk In plašč kričeče modnega, malone smešnega kroja; a njene
klasični izobrazbi. Ce p. njeni adeptl dandanes nimajo prilike uporabit! svojega znanja v praktičnem življenju vsled prenialega povpraševanja, ja to druga stvar.___
Drugo zborovale mednorof ne zveze tednih klum.
7. dccrmbra je bilo otvoTjeno ▼ veliki dvorani »Ecol dj Louvsr« drugo zborovanje mednarodne zveze duševnih delavcev. N'av# roči so bili delegati v=rh nariionalnih orga* nizacij. Predsedništvo sveta je zavzemalo I. 1924 Bolgarija. Za to je otvori! zborovanja bolgatsk] delegat Nikola Sto i lov, ki ie pozdravil delegate a prihodom v Paril kot središče duševnih delavcev vseh dr2*v, ker jc -veza narodov v septembru lanskeg-t leta sklcnfta, da se osnuje centrala mednarodne zve^e duScviiih d?'avcev v Parizu. Ni to se je oglasil k besedi g'£vni tajnik zveze Luis G a H i e, ki je poročaj o delovanju zve*© v zadnjem pcllctju in o doseženih rezul'atfh.
Idzja organizacije duševnih delavcev, jc izvajal Gallie, pridobiva v vseh državah na terenu Polagoma se ustanavljajo povsod nove nicijona'ne organizacije, že obstojrvc pa se utrjujejo. Češkoslovaška zveza je ime# ta nedavno v Pra«i plena:no sejo* ki je manifestirala moč c iševn'h delavcev te držj< ve. Tudi na Poljskem je že ustanovljena ta#
V a zve/a pod predsedstvom proiesorja var^ Savske univerze G. Przvhovckega. V tej
zi je 19 organizacij iz Varšavo, 14 ir Krakova in IS iz Lvova z okroglo 100.000 Tan*.
V Italiji je oparati zbližan je med organi zacijami duševnih delavcev severnih in ju£« r.ih ookrajin in t«*-o bo tudi tu kmalu ust«j novliena er-.-nna zveza za vso državo. N« predlog predsednika Stoilova je svet sprejc' začasno poljsko zvezo v mednarodno udru« ženjc. Definitivno se bo sklepalo o tem n< prihodnjem kongresu.
Tajniškemu poročilu so sledili referati delegatov posamnlh organizacij. Blagajnifarka zveze. gd3. Helena V ak ar e s c o. nanf romunska pisateljica, je slednjič poročala o stanju blagajne in prosila vse delegate, naf podpirajo centralo s članskimi in drugimi prispevki od svojih organizacij. Zvezni s\et je razpravljal nato o prošnji inozemsko zveze ruskih duševnih delavcev za sprejem v mednarodno federacijo« ?o obširni debati je bilo sklenjeno poslati prosilcem odgovor v tem smislu, de svet sicer simpatizira s rusko organizacijo v inozemstvu, da jc rra ne more snrejeti v mednarodno federacijo, ker mora biti vsrtka zvez* osnovana v do--tični državi. Ruska emigracija torej ne prid.: v poštev.
Po tem je poročal francoski pisatelj Romain C o 1 u s t o duševni lastnini. Dočim ščiti v Franciji zakon iz leta 1791 avtorske pravice za literarna in umetniška dela, so znanstvena dela brez zakonite zaščite- Gcv vomrk apelira na zvezni svet. naj sprejme ns. dne-rni red bodočega kongresa tudi io. za duševno delo zelo važno vprašanje ob* enem pa naj pnoroči vsem naciionalnim organizacijam, da bi skušale doseči Izenačenje zakonov o umstveni lastnini. V Franciji le posl"je komisija pod predsedstvom A. Jou-venala, ki ima namen izdelati osnutek za* kona o zaščiti uuistveue lastnine. O tem za* J-onu bo razpravlja! tudi prihodnji kongres. Slednjič je apeliral govornik rsa glavni se« kretarijat. nai nanrosi vse nacijonalne organ nizacijc. da bi do Eožiča izpolnile in po* slale anketo o umstveni lastnini v poamnih državah, ker bo mogoče le na ta način se« Staviti skupni refcr.it zjl korgres.
Člana sveta S i b 1 i k (CSR) fo Z \ \ f e* rer (Avstrija) sta pororala o kočljivem problemu, kako b: se dalo omiliti nadnre^ dukciio inteligence v nekaterih državah s tem. da bi poslala dotična država del du-Sevnih delavcev v drugo državo. Prosita sta vse nflc'ionalne organizacije, naj teme* liito razmtšii* |o o tem problemu in sporo* Ča svetu do H'*>*iča svoje mišljen ie. T'di to vnrcsanie pride na dnevni red kongresa. Pomočnik e'avnega tainiT a Verne je rxv ročal o anketi glede moralnega in materi* jasnega položeia uradništva v raznih drža* vah in pozval navzoča delegate, naj mu pošljejo čfm več podatkov, da jih bo mogla f~derac»*a porabiti na prihodnjem kongresu, ki bo sklican 3- 4. in 5. januarja 1925.
oči so bile še vedno tiste plašne, zbegane in ponižne oči, ki so me takrat zaman prosile milosti ... in ko me je spoznala, se je mahoma razlila pj njenem obličju izraz strahu in njena roka se je dvignila, kakor bi hotela prestreči udarec z bičem ... Ne morem vam povedati, kako mi je bilo. Pograbil sem jo za komolec in sem ji govoril Bog si ga vedi kaj; besede kesania in prošnje, naj mi oprosti, vse to je kar bruhalo iz mene. Toliko da nisem pokleknil pred njo! Ona me je gledala izpr-va prestrašeno — morda je mislila, da se mi meša ali da sem pijan — in nato pohlevno in topo, kakor da mc ne razume.
»Fh, gospod,c je dejala z nerodnim usmeškom, ko sem prestal, »soba je bila vaša, oprostite vi meni, saj ste imeti prav . . . Vzemite me s seboj, ako res niste hudi; zredila sem se med tem in teden dni še ni minil, kar imam sveže perilo . . .«
Mislila je, da sem jo spodil zato, ker je bila premršava, in da sem jo te-pel zaradi njenih raztrjranih nogavic in njene umazane košulje! O vzvišena preprostost živali! O, koliko vzvišenej-ša od mene!
»Vzemite me s seboj,« je povzela s tisto njihovo obrtno laskavostjo. »Že ves dan nisem jedla, že poldrugo noč ne spala . . . Vzemite me, gospod . . . ljubi, zlati gospod! . . .«
(Konec prihodnjičj
»SLOVENSKI NAROD« One 23. decembra 1924
Stran 9
Vzdrževanje obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol.
(Nujni predlogi zborničnega člana g. Lovra Petovarja v plenarni seji Trgovske
in obrtniške zbornice dne 20. t. m.)
Obrtnik potrebuje t svojem poklicu mnogih specijalnih znanosti teoretičnih, kakor tudi poklicno-praktičnih katerih mu v teoretičnem oziru ne more dati ljudska šola in v praktičnem pogledu ne more nuditi učenje pri mojstru. Pri nas se je obrtne nu In trgovskemu nadaljevalnemu šolstvu posvečala že dolgo pred vojno posebna pažnja In to tako od strani države, kakor tudi od strani obrtništva in trgovstva samega. K vzdrževalnim stroškom za strokovne nadaljevalne šole je prispevala država običajno dve tretjini, ostanek pa je nosilo deloma obrtništvo, v precejšnji meri pa so padli stroški na občine in trgovsko in obrtniško zbornico. Država sc le zavedela velikega pomena obrtništva za njo in za narodno gospodarstvo ter je skrbno gledala na to, da mu pomore do višje strokovne Izobrazbe. Vedela je, da pri vedno naraščajoči konkurenci more obrtnik uspevati le tedaj, če sc strokovno stalno izpopolnuje.
Po prevratu so se pogoji za vzdrževanje strokovnih šol zelo poslabšali. Mnoge obrtne nadaljevalne šole so se ukinile, za kar nam nudi Žalosten vzghd ra\no Ljubljana, kjer obrtni naraščaj kar dve leti zaporedoma ni dobival pouka. Prav tako so sc ukinili tudi tečaji, ki so imeli namen, uspo-sobljatl učitelja za strokovni pouk. Obrtništvo je bilo zaradi tega Še bolj prizadeto, ker je vojna doba pokvarila mladino, ker je pouk na ljudskih šolah globoko padel In obrtni naraščaj nI ime! le slabe moralne vzgoje, temveč nI prinesel s seboj v uk dostikrat niti najprimitivnejšega zr.anja v računanju, branju in pisanju, da ne govorimo o geografiji in drugem, kar obrtnik mera znati. Slabe posledice tega se občutijo in se bodo občutile v naših krajih Še posebni), ker smo ob meji obrtno visoko razvitih držav, in smo zato še posebno Izpostavljen? tudi konkurenci inozemstva !n inozemskih produktov.
Glavni vzrok, da naSe strokovno nadaljevalno šolstvo v prošlih letih do zadnjeia časa ne le nI moslo napredovati, ♦emveč da je še celo propadalo, je pomanjkanje sredstev za vzdrževanje.
Stroški vzdrževanja obrtnih In trgovskih nadaljevalnih šol so od leta 192^ dalje začeli rapidno rasti. Predvsem so bil! na tem krivi višji Izdatki za plačevanje učnih moči. Pred vojno se je plačevalo od ure po 2 K 50 v, leta 1920 po 2 D 50 p, letos pa znaša honorar od ene ure že 15—25 Din. Število obrtnih nadaVievalnih šol se Jc v proš'ih letih gibalo okrog 54. k čemur je prišteti še 4—7 trgovskih nadaljevalnih šoL število rčencev je zna*a!o skupno okroglo 5500, od tega nekaj preko 1000 trgovskih vajencev.
Da hI bile obrtne nadaljevalne šole mogle količkaj redno In uspešno delovati. N bilo potrebno v letu 1920-21 300.000 Din. v leta 1921-22 400.000 Din. v letu 1922 23 476.000 Din, v letu 1923-24 500.000 Din. Država pa Je dovolila obrtno-nadarevaln:^ šolam za leto 1920-21 mesto 300.000 le 75.000 Din, za leto 1921-22 mesto 400.000 le 75.000, za leto 1922-23 mes.j 476.000 le 200.000, za leto 1923-24 mesto 500.000 le 200.000 D:n In naknadno radi energične Intervencije zbornice In velikega razbnrienja obrtništva še Izredni kredit 200.000 Din.
Za trgovske nadaljevalne šote je država prispevala za leto 1920-21 in 1921-22 vsakokrat po 35.5'J0 Din, za lansko In predlansko leto pa je bil kredit popolnoma črt?n, dasl Je stalo vzdrževanje samo ljubljanske gremijalne šole 90.000 Din.
Ta slika nam jasno kaže, kak obupen boj so morale bojevati naše obrtne in trgovske nadaljevalne šole za svoj obstanek. Ako
bf ostalo le pri državni podpori, bi se H mnogo moralo ukmitL Da sc to ni zgodilo, gre v veliki meri zasluga naši trgovski ia obrtniški zbornici, k* je žrtvovala znatne zneske in s tem storila za napredek našega obrtništva veliko delo.
Proračun kaže, da je zbornica votlrala za vzdrževanje strokovnih nadaljevalnih ŠoL Leta 1920 6250, 1921 13.750, 1922 112.500 Din, torej od skupne zbornične proračunske vsote 1,011.263 Din za to leto več kot eno de* setino. Leta 1923 125.000 in 1924 150.000 Din, skupno torej v 5 letih skoro pol milijona dinarjev.
Ugotoviti moramo na tem mesto, da druge zbornice, ki so v ugodnejšem finančnem položaju kor naša, v tak namen sploh niso žrtvovale ničesar aH pa kvečjemu le prav neznatne vsote.
Za tekoče šolsko leto 1924-25 sc obetajo našim strokovnim nadaljevalnim Šolan še slabši časi. Po došlih poročilih jc računati s poukom na 70 obrtnih nadaljevalnih šolah z okroglo 6000 učenci In na U trgovskih nadaljevalnih Šol z nad 10OO učenci. Celokupni stroški za redno vzdrževanje teh šol bodo znašali do 700.000 Din. Država pa je doslej dovolila le 230.000 Din, dočim bi morala, da se te šole vzdrže, k prispevkom drugih činiteljev, kakor zbornice, občin In obrtništva, prispevati najmanj še 300.000 dinarjev.
Da je danf položaj strokovnih nadaljevalnih šol obupen in da je postopanje vla.le pri subvencioniranju teh naših šol vse obsodbe vredno in za naše obrtništvo in tr-govstvo krivično, je s temi številkami d^kj-zano. Ja«no pa je tudi, da naše obrtmštvo, ako hoče napredovati in uspešno vztrajati v vedno hujšem konkurenčnem boju, ne *no-e in ne sme ostat! brez nujnega strokovnega nadaljevalnega Šolstva In da mora to šolstvo, ki ga že Imamo, napredovati a ne še propadati.
Znano ie da se za strokovno šolstvo in obrtno pospeševanje nekaterih drusih pokrajin v maskiranih postavkah drž. preračuna dajejo na stotfsočs. temveč mflijnnt Zato ni ra/loga. da bi se za te naše šole ne moglo žrtvovat! letno nekaj stotisočev.
Da zahtevamo zadostno subvencijo, nI le neobhodno potrebno, temveč tudi upravičeno. V Sloveniji, ki je obrtno zelo razvita In ima uprav zato še posebno potrebo po izbo!jSanju strokovnega šolstva, je okro-glo 24 do 25.000 obrtnikov In okrog ll.ooo trgovcev, z okroglo 9000 obrtnim! in 18^0 trgovskimi vajenci. Ako primerjamo statistiko Središnjega urada za zavarovanje delavcev vidimo, da je bilo število obratov manj kakor 5 zavarovanju podvrženimi oe-lavcl torej obrtniških obratov s pomočniki in vajenci v septembru 1924 v Sloveniji ca 24.000, v Hrvatski, Slavoniji In Vojvodini skupaj f:2.ooo. v Srbiji in Crni gori 11.00O in v Cesni in Hercegovini 7000. v celi drž.v/I sknpaj okrog 104.OOO. Slovenija Ima po tej statistiki torej eno četrtino takega obrtništva cele države, ki dela z manj kot 5 vajenci In pomočniki. Ta ključ velja približno tudi za naraščaj, ki potrebuje strokovnih šol. Te številke dokazujejo, da so naše zahteve ne samo pravične temveč naravnost zelo skromne.
Ne smemo nadalje prezreti, koliko žrtvuje država za šolstvo nestrokovnega značaja, ki ga z malim! izjemam! v celoti vzdržuje sama. Zakai bi rsvno za strokovno nadaljevalno šolstvo, ki ie vendar tako potrebno, ne bilo denarja? Zato je naša zahteva po primernem državnem subvencioniranju naših strokovnih šol tembolj upravičena.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani,
DRAMA: Začetek ob 20. zvečer.
Ponedeljek 22. decembra: Veronika Dese-, niška. Red T.
OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer. Ponedeljek, 22. decembra: Zaprto. Torek, 23. decembra: »Pikov« dama«. Go* stujeta g. ZiKova in g. Šimenc. Red B. ★   * *
M. Z.: (2)
„Veronika Desenlška"
Srj je tako razpoloženje po drugi strani tudi ganljivo, ker izhaja iz ljubezni do svojega, in je tipično za male nnrode, posebno za one. ki niso tako srečni, da bi gradili na sadovih lastne starejše kulture. Madjari so, da bi Imeli reprezentativnega prozapesnika, razkričali Morica Jokava za veiikcga moža, dasl ranžlra v resnic! morda le par centimetrov pred korifejami, ka-koršna Jc znana Courts-Mahlcrjcva, bedasta oboževanka vseh nemško čitajočih malomeščank.
Ce pogledamo ljubljanska ulična imena m posebno Še kopo najnovejših, smo imeli tja do najskrivnejšlh strok že toliko velikanov, da mora biti sram vse druge evropske narode.
Nedostojno se mi zdi, če b! zdaj z Otonom Zupančičem ravnali po t\*:!h receptih. Recimo si raje: Ljudje smo vsi, tudi Zupančič je človek. Pravim to raditega, ker imam točen čut, da Je tu krog — kako bi dejal? — dobromislečih fanatikov, ki bi Župančiča hotel enkrat za vselej kot načelnega olimpijca posaditi nad vse oblake. Njegova dela naj bi se verno občudovala, nikdar več pa ne o njih te h ta Je razpravljala Za take bom s temi vrsticami pač storil kulturen smrtni greh, katerega me ne bo mogel nikoli več odvezati noben papež.
Vsakomur, ki ie kaj ustvaril, dobro de" priznanja In občudovanje Globe j ii Človek
pa ostane v takem položaju doveli prevda-ren, da ne izgubi lastnega merila »-za svoje d^!o. da zna tudi napram navdušenju iti na njegove vire in vzroke, katerih si navdušenec včasih sam ni popolnoma v svesti. Zlasti pa bo globejši človek pazno, mirno in nesovražno sprejel vsakogar, ki ne stoji med načelnimi navdušenci, nego razmotriva nlegovo delo z morda hladno, toda Iskreno objektivnostjo; z objektivnostjo, na katero je morda celo sam težko pristal, ker bi po svojem srcu sto*>il mnogo raj še v vrsto onih, k? kičejo: r3voe.
Vem, da je Oton Zupančič fina duša. Zato sem tudi prepričan, da ga vsi samo-slavcspevi, ki so ga sedaj zagrnili od tolikih strani, niso mog'i sugerirati tako močno, da ne bi tudi sam še vedno gledal na svoje prvo dramsko d?!o z ono neskaljeno svobodo prevdarka, ki jc pri vsej veri v sebe samega predpogoj lastnemu razvoju in lastni zmagi.
Zato ostajam miren, če si ob vprašan!« »Veronike DcseniSkc« kot dramskega dela ne morem kakor verski spokornik trkati na prsa ter mrmrati: »Čredo quia absurdum«.
Od tega, kar bom povedal, je bilo to ali eno v podobnem naziranju morda že kje natisnjeno. Ne vem pa tega, ker se držim načela, da ne čitam o stvareh, o katerih naj sam pišem, drugih poročil nikdar preje, nego je bilo i moje v tisku. Mislim, da je to previdno in pošteno. Sem naletel tudi na koga, ki bi mi bil rad pripovedoval, kaj Je že čital o Župančičevem delu. Pa sem ga urno prekinil s prošnjo, naj ml ničesar nc pove.
Kar torej tukajlc prinašam, je zgolj moje Iskreno prepričanje, ki mi Je ostalo ob vsej ljubezni do Župančičeve poezije to ob visokem spoštovanju, ki ga od nekdaj gojim tudi do njegove osebe •  • •
Zdi se ml, da Je za dramo glavna stvar vsebinsko zadostno, duševno pa tako izvedeno dejanje, da nas njegova notranja logika prisili verjeti zgodbo, ki jo kot gledalci In poslušalci ali pa kot čitatelji doživljamo,
Nt morem pristati aa nazor, ki ga |t ▼ živahni debati zagovarjal prijateljski znanec: Da Je delanje neka »storija« ta to si navsezadnje lahko Izmisli vsak prilično inteligenten in naobralen Človek.
Prepričan senu da Izhaja prvotna In glavna sila tega, kar nazivamo dramatiko pesništvo, pravic dejanja In njegove logike. V dejanju samem leži umetniška posebnost dramatika.
Vzemimo največjega — Shakespeara. Za mnoge svojih tragedij — na pr. za »Julija Cezarja« — se je do malenkosti poslužit zgodovinskih spisov, ki so mu bil! dostopni. Enako ie z njegovimi, po kronikah in zgodovinah posnetimi kraljevskimi dramami. Lahko se iz njih naučiš oddelka angleške zgodovine. Pa vendar niso nobena zgodovina, nego Jih jc sama umetnost in Še celo Shakespearjeva.
Maupassant Je nektere svojih kratkih mojstrskih novel začrpal iz policijskega poročila v kakem dnevniku. Poročilo je bilo navadno reportersko delo, Maupassant je pa iz njega ustvaril biser umetnosti.
Stvar je ta, da umetniku pri dejanju no gre za nobeno »storijo«, nego za to, kako je gledal v duše. Potom dejanja nam le kaže, kako reagirajo nastopajoče osebe s svojim srcem in svojo voljo na vse, kar jih doleteva.
Vsaka drama je naposled samo drama duš in njih konfliktov, ko prihajajo v stik z železno realnostjo sveta.
V baladi aH v pripovedovalnih spisih nam pesnik te konflikte lahko z besedami pripoveduje In analizira. V drami pa mora druge ljudi neposredno doživljati. Njih lastne besede ne moreio vsebovati predolgih pripovedovanj o tem. kaj čutijo, nego hočemo videti, kako ravnajo pod silo svojih položajev.
Do tega pa pridemo le ob točno ori-sanih značajih. VljJ glavne osebe morajo biti določni tipL že mala lirska pesem doseže sodožlvetje pri bralcu le tedaj, če Je občutje, katero si Je pesnik v njej z duše spel. tipično občeč'oveško. Ore le za to, da je znal stvar, ki Jc več ali manj v vsaki duš!, potegniti s svojim Intenzivnejšim čutenjem krepko na dan in Ji dati umetniško obliko.
Med pripovedovalnim! spisi ja pač takih, ki slikajo morda posebno, netipično človeško dušo. Morda jih čitamo z zanimanjem, toda brez sočustvovanja. Kajti vsako pesniško figuro gleda bralec, kakor žive ljudi, skozi medij sebe samega. In razume figuro le, če najde na njej vsa| nekaj onega, dobrega ali slabega, kar mu leži v lastni duši. Cim frapantneje pogodi avtor človeško stran svojih oseb. namreč tako, da smo brez nadaljnjega prepričani o njeni življcnski resničnosti — (pravimo, da figure žive) —, tem bolj občudujemo njegovo zmožnost, grabi:! v tuje, a s tem tudi v naše duše. To je točka, preko katere naj-nepcsrednejii občutimo umetnost in jI verujemo.
V drami ceio iščemo prav posebno zrcala življenja. Naj sc mi odpusti ta stara fraza, a je resnična. Celo za igre, ki vpo-rabljajo bajnost ali nadnaravne prikazni. To vse Je lahko vnanja forma, pod katero na more učinkovati le ona človečnost, ki nam je po stvarstvu skupna in )o zato v njenih vrlinah in hibah nosimo seboj kot večno "resnico svojega polbožanskega, polžival-skega zemljanstva.
— M. Z. »Mafda*, dvana;st si!-. :. sal dr. Al. Remce. Prav zagotovo gledališko talentiran pisatelj. Dialog naraven in cb* enem vdaren. Smisel za prizore. Sicer pa kino*dama. A brez uglednih kino*ig™lcev. V intcrviev.nj v »Gledališkem listu« lanske sezone pravi pisatelj sam. da je vse do 9. slike bolj dispozicija. Pa niti ni povsem, ker se gradivo nikamor ne prav razvija, ne* go lc bolj variira. Vpletel bi lahko ie nekaj «lik te vrste: vsak poklic bi lahko dal mo* škega, ki zapeljuje dekleta zopet malo dru« £ače, vojak po soldaško, brivec po frizer* sko, uradnik po pijontarsko, duhoven po farško itd. Izbira je nepregledna, napram enotnemu koncu so pa vsi enako oddaljeni; horizontalne varijante, ne vertikalne stop« nje. Začetek zanima, nadaljevanje vedno manj. Zanimanie se dvigne nanovo in celo na viSek pri deveti sliki, ki je najboljša. Pisatelj se je dr/a! »modela«, kop:ral je prav dobro po življenju, ni na prežel tvari« ne s svojo osebnostjo. Zato je os+al poro* Čcvalec. Ali po Goetheju: če točno narl« sam mopsa g^rpodične Amaliie, Imam pač le dva mopsa. Nedostatek je skušal zakriti z vranjim drapiranicm. s sentimeutaloostjo o!aho*trdovratno ljubečega, ntk lar uslišane« Ga roVodclca Petra. Pa so ravno najboljše slike, kjer nas ta javkaioča sentimentalnost pusti rajboli pri miru. Nanoslcd je privesil pisatelj, da bi stvar poglobil, še »moralo«, »božjo štrafengo«. Prvi zapeliivec, stud. med., se po desetih letih kot zdravnik pri seciranju smrtno zastrupi »izračunano« na kadavru nekdanje ljubice. In »izračunano« tisto jutro je sccirra dvorana Iz nezadost« nega razloga v neredu ter ni najti potrebnih priprav; in »izračunano« se je moral doktor ravno tedaj prav globoko v roko vreza ti. Nc, ne: tale prizor ne prinaša globokoum« nosti. S skokom v vodo je Magda odprav« tj ena po božjih In človeških pravicah, že rešitev umirajoče je d?crescendo za učinek. Ko je pa v bolnišnici irmrla. so se zaceli ljudje instinktivno s sedežev dvigati in le zatemnelo gledališče jih Je opozorilo, da pride ie nekaj. — Tehnika skice, niz malih prizorov, je danes prav priljubljena in ra nervozni rod. ki noče prenavljati velikih norčij, dostikrat dobrodošla. A stati mora zadaj močna umetniška individualnost, ki čuti, da je to vse le tehnika te zna preko vse reelistike In bežeči* sličic razprostreti šele duha, kakor je gospod Bog glinastemu Adamu moral iele sMo vdahniti, da Je bil človek in samo lik. Mesto« ki bi Ho umetnosti, zavzema v »Magdi« konstrukcija, vča* sih ne slaba, včasih slaba, vedno pa le konstrukcija. Čutimo prevdarjanje, kako bi bflo stvar duhovito dalje speljati. Je pa as »Nju« kaj čisto drugega, ali pa celo »Iz« gubica* dus«. Kar Je pri
tukaj le sredstvo. Toda pri vsem tem: Mo» čen glediiki talent; samo a srcem naj bi de« ■si pa bo umetnik. Ljudem bo »Magda« brez dvoma precej ugajala, ker je dovolj pestrosti in pikantne senzacije v njej. Za junce pa, ki se na stojišču ob prav žalost« nih prilikah veselo krohotsjo, sko je dialog dobro rabe I jen.   je tudi dobro poskrbljeno.
Povest te drame bi lahko posneli v tele izreke: Prvič, da cagovec še nikoli ni pri le* pri punci spal; drugič, da ženska v seksual« nem pogledu instinktivno voli msnj vredne* ga moškega, če le zna učinkovitijše snubiti; in tretjič, da ženska nikdar nc pozabi one« ga, komur se je vdala najprvo in išče v vseh poznejših svojo prvo ljubav. In morda ie: Ce v ljubezni ne znaš kmalu najti in iščeš vedno naprej, prihajaš bolj m bolj do prepričanja, da je vse skupaj vedno isti švindeL Ker je ono, kar nam daje najvišji p let. na koncu koncev seksualnost. Ta je pa narav* na uredba celotnega plemena in zato silno neduhovita in povsem enolična. Cim več po* sameznih ljubavnih senzacij kdo preživi, tem bolj se mu zdi vse skupaj slepilo, ker je konec vselej tako enostavno banalen. — Igrali so prav medlo. Nablocka je na* »lovno vlogo govorila z napeto jezikovno pozornostjo. Zato je bila njena slovenščina vedno dobro razumljiva, besedni naglas pravilen. Ne more pa ialibog z našim jezi« kom svobodno razpolagati in mu dajati pol« ne duše. Pažnja na izgovarjanje jo drži tudi g'ede igre, kakor bi imela na nogi tajno verigo. Vedno mora paziti, da ne bi prezrla pravilno naglasa ti, 2e bi se* bolj razigrala. To jc za njo težak položaj in toliko bolj obžalovati, ker Je ganljivo pridna in je do* bro opaziti, koliko bi nam znala nuditi več, da ne bi ji šel večji d_-l koncentracije na jezikovno stran. Kralj ni sentimentalec. Najbolji je bil v kasnejših slikah, ko jo mogel biti strarejšekaraktercn. To je nje* govo polje. Ko jc pod oknom ječaje klical nezvesto Magdo, je pa stori! znani korak od vzvišenega do smešnega. Saj tako tudi nihče nikoga nonoči ne kliče pod tujo hišo in naj bo zaljubljen. Saj dr"gim ni treba opaziti, da kliče v ljubezenskih bolečinah. Zato bo klical raje v čisto navadnem tonu, kakor se pač koga ponoči kliče. Rogozu vloga ali nI všeč. a^i je pa trr?dcn od preve* like zaposlenosti. Dcber je bil kot cintJen visokošolec in kot zdravnik. Za toliko vlog ima premalo izpreminjevalnega daru. Ostaja vedno Rogoz, naš priljubljeni protagonist, s preveč Rogoz, da bi mu docela verjeli teh šest po stanu in običajih različnih ljudi. Pod njimi bi smeli istovetnost igralca ravno še opaziti, bolj kot idejo, kateri zapada Mag» da. gledajoča v vsakem moškem, če se ji približa, nekdanjega prvega ljubimca. Vna* nje lice prizorov (rez?ser Lipah) je bilo v svoji koncentraciji najpotrebnejših zna« čilnosti prav dobro premišljeno. — Pisatelj je imel priliko, se ob prvem premoru, pred 8. sliko, iz lože zahvaljevati močni aklama* ciii. Prav tako. Vsak domač dramski pisa* telj je vreden, da se mu prav krepko zahva* limo. Potrebu iemo jih. Smemo in moramo pa o njih delih tudi govoriti pod isto mero in z isto svobodo, kakor o tujih.
— »Tosca* z Zikovo tn Šimencem. Ne* davno umrlrmu Pucciniju v spomin so peli včeraj v naši operi »Tosco«, ki nam je živo predočila težko, morda nenadomestljivo izgubo prerano umrlega maestra. Puccini je končna umetniška kristalizacija mladoitali* janakega verizma, ki je nastopil v začetku devetdesetih let preteklega stoletja svojo zmagovito pot čez Alpe v Nemčijo in od tam dalje. Puccinijeva glasba je sicer veri* stična, toda kaže pred Mascagnijevo fine j« šo kulturo, ni brutalna, kadar slika ostra nasprotja, vsa glasbena občutenja so oči* šecna manj vrednih trenutnih domislckov. Poglobljena dikcija in oblika sta v Puccini* jevem slučaju neprimerno večje vrednosti, kot trenutni mladoromanski Impuls, ki ab* solutno potrebne lepotne momente s svojo strastjo prerašča, ki ne pozna mej in ki ne respektira estetičnih pomislekov. Puccini Je sicer stal pod vplivom Mascagnija in Leon* cavalla, toda \Vagner Je vplival nanj silnej* še; ta vpliv pa jc Puccini po svoje, indivi* duetno občutil, njegova arhitehnika. sloneča na vodilnih motivih, je samolastna, vendar pa je v prvi vrsti pripomogla, da Je takrat še zelo wagnerski čuteča izvenitalijanska glasbena publika Pucclnija po vsem svetu spopularizirala — Na kolportažnc romane spomin j a joče, s vendar silno dramatično de« janje »Toscc« zastira v veliki meri vse bogate g'asbcne zaklade Puccini Ja. Spričo pre* silnega natiska libreta in njegovega živce raz-dirajočegs dejanja je objektivna sodba z o žirom na glasbeno plat opere dovoljno tež« ka. Ako pa Tosco Cnrva vprizoritev v Con* stanci gledališču v Rimu 13.* januarja 1900) slišiš večkrat in svojo pozornost nameriš v glasbo, spoznal takoj genijalnega mojstra. — Nekoliko uvodnih taktov m že smo v sredi situacije. Angelotti, premagani kon« zul republike, beži pred svojimi krvižejnimi preganjalci. V policijskem iefu Scarpiji je ta morilsko nastrojena dru hal tak ore koč kristalizirana. Ostre, zategnjene harmonije so njegova fotografija. Sinkopi rana. kroma« tična glasba spremlja bežečega. v eerkvi sv. Andreja in kapelici Attevanrl skrivališča iščočega Angelotti i a. Posrečeno protislovje je mirni, zadovoljni cerkovnik, slikar Cava* radossi z vznesenim umetniškim moti vem. njegova izvotjenka Tosca s vdano, nežno s trepetnimi trijotksmi nasičeno pesmijo, slad« ki, ekstatični duet. Kontrasti, še poostreni, premi j a Jo vso dramo. Brutalni sceni Scar* pije Je Puccini postavil nasproti ob koncu pi«ega akta pompozni prihod kardinala. V drugem aktu je Searpija doma. v svojem Palazzo Farne sc. Poleg skoro sadistične gro« novitosti in neupogljive volje razjeda nje« govo črno. krvniško srce strastna, pohotna ljubezen do Toscc. ki zamore s eno samo besedico prekrstiti neznosno trpljenje Cava« rodosaija v mučilnici. Do trenutka, ko To« sea zasadi svojemu mučitelju not v srce, je vse dejanje natrpano s senzacijami, ki gre« do na živce, ki morajo biti železni, da s lahkoto vse to prenro. Tretji akt, ki nudi dekorativnemu opernemu mojstru izredno priliko, da aa iskaze, se godi v »angelski« trdnjavi Jutranja resa* signali, |uUsnji
ni zvonovi iz globine, fz bližnje kampanja pastirska pesem. Muzikalni višek Jc v Cava« rodossijevem strašnem ljubezenskem spevu v sledečem duetu. Sirokopotezna, prekrasna kantilena seže globoko v srce. Cista gasba dovoljuje šele tu poslušalcu nemoteno uži« vanje. Iz navidezne justifikacije nastane go« la, krvava resnica. Tosca se vrže iz najvišja točke angeljake trdnjave v globino, — Vat štirje junaki so mrtvi In grozepolni roman je pri kraju.— Tosco je pela Zikova, oiW roma ga. Rukavina, ako so bile časopisne rs« sti resnične! Njeno, sedaj dokaj bolj poglobljeno kreacijo poznamo in smo Jo c naslado uiivali. Cavaradossija Je pel Simena z zmagovitim gorečim svojim tenorjem v nemalo radost navdušene publike, Scarpijo pa Cvejič tudi prav verno in veledostojno. Ostali, med njimi pa zlasti Zupan !n Moho* rič, brezuslovno na svojih mestih. Vodstvo in režija v rokah Rukavine zelo spretna, c ljubeznijo in vnemo v službi mojstra Puc*> cinija. Odobravanja po vsakem aktu dolgo« trajna in resnično občutena. —ČL — »Rigctetto« s gostom Primožičem. Spretni Neffatovi roki poverjeni sobotni »Rigolctto« nam je v naslovni vlogi prika« zal g. Primožiča kot gosta in to tako pev* ski. zlasti pa igralski sijajnega, da smo vsi poslušalci imeli veliko veselje nad njim. Cu* jem, da se uprava naših gledališč trudi stal« no pridobiti ju naš oder v prihodnji seziji g. Primožiča. Zelo žal bi mi bilo, ako bi ti glasovi ne bili utemeljeni. Mantovanukega vojvodo je pel prvikrat g. Banovec. Sicer sem čutil v njegovi ustvaritvi majhno pla* host, kar pa spričo prvega nastopa v tej vlogi nikakor ni zamerljivo. Prikupil sc js takoj, a po znani ariji »Ženska le vara na&«. spadajoči k številkam, ki so Verdijevo Ima nesle v najširše mase. je bil spontano pri» srJno aklamiran. Ostale vloge so bile v ro* kah LovSctove. Thierrv.Kavčnikove, Betet* ta in tako da'je. Za Sublja (Marulo) ja vskočil Dehevc, no ne posebno srečno, vslsd česar je bila prva slika precej »vagana«. Iz« govor o vskuku ne drži, ker Je Dcbevc Ms« rula pel menda že lani. V obče pa Je preo« stava potekla animirano in odobravanja ja bilo po vsak; izpremembi dovolj. —
Julijska Krajina.
— ftaljsnskl novinarji za svotera sto-
vcnskeua kokgo. Znano je, kako oblast preganja »Goriško Stražo«. Glede na novi poziv njenesa urednika g. P. Kemperleta pred sodnljo le italijanska novinarska organizacija v Gorici sklicala Izredni občni zbor, na katerem se je prcčital Inkriminirani dopis »Z dežele« in se je ugotovilo, da n! v njem rlkaklh Izpadov na Italijanski narod in nj<. ve ustanove. Vsled tega novinarsko udruženje stopa !z dosedanje rezerve In opozarja oblast, da naj ne obteiuje pobratenja med operna narodoma na meJL
— Donbcrška »Čitalnica« vprizori za letošnje božične praznike Golleve »Petcr-čkove poslednje sanje«.
— Promocija. Na tržaški unlverzt gospodarskih in trgovskih ved je promovirala za doktcrfco gospodična Dušica S 1 a v i k. hčerka odvetnika gosp. dr. Slavlka v Trstu.
— Koncert »Učiteljske Zveze«. Pevski zbor »Učiteljske Zveze« priredi 27. tm. v Gorici pod vodstvom prof. Srečka Kumarja vokalni koncert. Na vsporedn so točke skladateljev Mottetta, Adamiča, Lajovlca. Ko-košarja In Mokranjca.
— Dramatično društvo v Gorici vprizori dne 2f\ tm. Golfjevo božično povest ▼ štirih slikah »Petrčkove poslednte sanje«.
— Konec dvoHrskih bankovcev. S koncem pridejo z prometa ln veljave dvolirsM bankovci.
— Bratomor. Pred tržaško roroto se vrši razprava proti bratoma Jos'pu In Ivjnn šproharju Iz Suhorja pr! KoŠarrt, ki sn obtožena, da sta umorila svojejra lastnfza brata Rudolfa. Zgodilo se je to lan! račetkom februarja. Med brati so bil! prepiri In razvilo se je sovraštvo rad! neke dedščlno mtd Ivanom m Rudolfom. Umor se je Izvršil ▼ hlevu Ivana Prelca, kjer je Rudo'f Sprobar prenočeval. Tlcfo noč pa sta spala v hleva tudi gospodar Ivan Prelc !n njezov 12 letni sin, k! sta videla, kako je bf! Rudolf ubit s kopitom puške, prislonjene k zidu.
— Občinske voMtve v Kanalu so razpV sane na dan 23. t. m.
— Smnna kosa. V Šmarju pri Ajdovščini je umrla gospa Lucija Grantarje a.
fmmmmmmmuumm
Občni zbor društva stanovanjskih najemnikov.
V soboto |e imelo Društvo stanovanjskih najemnikov svoj IV. redni občni zbor v dvorani Mestnega doma. Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopnik! podružnic iz Celja In Jesenic; vsega skupaj pa je bilo navzočih okoli 250 oseb. Po uvodnik formalnih pozdravih predsednika na navzoče je društveni tajnik poročal o delovanju društva, v preteklem letu. Aktiva društva znašajo 3805.73 Din. Daljši govor Je imel predsednik društva g. Vcncajz, ki Je kritiziral postopanje nekaterih hišnih posestnikov ter zahteval, da država odpravi stanovanjsko bedo s tem, da zgradi zadostno število hiš za svoje urade, kakor tudi za svoje nameščence. Le na ta način bo vprašanje stanovanjske bede uspešno rešeno ter ne bo treba vagonov uporabljati za zasilna stanovanja ...
Goskod Koren iz Celja Je zahteval, na vlada podaljša stanovanjski zakon za pol leta, vendar naj se s pametnimi naredbamt doseže kompromis med hišnimi posestniki In najemniki. Na vsak način pa je potrebno, da država prisili denarne zavode, da kreditirajo stavbnim družbam brezobrestna posojila aa zidavo stanovanjskih hiš.
Sledili so še nekateri formelnl predlog s strani odbora, nckar jc bila zvišana člana* rina na 24 Din letno, prijavnina pa znaša en dinar. Pri volitvah je bil Izvoljen ta-le odbor: predsednik Vencajz In odborniki: Bo-suš, Podboj, Lavrič, Gale, Kovačič, Toma* žiru Zupane Pokore in Jagodic Juukcila     določijo wjSjpLv
Stran 4.
■SLOVENSKI NAROD-   ur** 28 decembra 1924.
Štev.
Ne dafte se pregovoriti, temveč zahtevajte v Vašo korist izrecno „ADRIA" g prašek za pecivo in vanilin sladkor. Slični s izdelki drugih znamk so manjvredni.
Dnevne vesti.
V Liabirant dnem
V fronto proti grobarjem Jugoslavije!
Klerikalci neprestano poudarjata, da Jih vodijo v rij:hovem javnem delovanju predvsem krščanska načela. Vse svoje delovanje in nehanje baje uravnavajo po vzvišenih naukih Jezusa Krista in njegove presvete cerkve. Temeljni nauk Kristov pa je: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« in božja zapoved veleva: »Ne ubijaj!« Ako bi bili naši klerikalci v istini to, kar so delajo, izpolnjevale! Kristovih nankov in božjih zapovedi, bi morali biti neizprosni nasprotniki in odporni!;! vsake vojne. Kako so pa nastopali, ko je izbruhnila svetovna vojna? V svojih listih in na vseh svojih shodih so klicali na vojno proti Srbom in refren vseh njih zahtev je bil: na vojno, na vojno! »Smrt Srbom, živela vojna, Srbe na vrbe!« tako so tulili meseca julifa 1914. po vseh ljubljanskih ulicah. Cesar Fran Josip se je sprva obotavljal napovedati Srbiji volno. Storil je to Sele, kakor je poročala »Neue Freie Pressei^ ko so mu zatrdili, da zahtevajo enoduš-no vsi narodi v Avstriji vojno napoved. Toda med temi narodi ni bilo slovenskega, ker klerikalna strrnka 5e nI slovensko ljudstvo, a samo ta stranka je kričala v Sloveniji po volni Klerikalna stranka je torej eefin^ med vsemi političnimi strankami v Sloveniji, ki ie kolikor toliko odgovorna za vso zle posledice svetovne vojne.
In te posledice so stro Sne. Na tisoče slovenskih sinov je p?dlo, na tfsoče se potika brez kruha od Irrata do krala vo?n"b pohabljencev Jn Invalidov, teh bqdn!h žrtev grozne vo'ne, na milijone ja bilo zapravljenega slovenskega narodnega premoženja, naloženega v vojnih posolillh. nnd pol mll'lona slovenskih brrtov v Primorju In m Koroškem ?e irgubljenTh za nnrodno stvsr, ker so jih znova zastlznff! Nemci fn Itallfrnt. O sp!ošnf moralni pokvarjenosti širokih slojev našega ljudstva kot posledici vojne niti ne govorimo, dasi je trdil škof Anton Bonnvenrura Jeglič* v svojem pastirskem listu leta 1914.. da bo vojna vsem vernikom — v večno korist. Grozite so te po«led*ce In gorje tisto, Id so odgovorni zan'e!
Vsak drug narod bi takoj po volni obračunal s stranko, ki je nagrmadila toliko zTa na ubogo ljudstvo, samo mi Slovenci srno ji velikodušno odpust'11 vse te vnebovpijoee grehe in smo celo donustill, da se ti klerikalni zločinci danes postavljajo kot edini poklicani zastopniki našega ljudstva. In kal so storili ti ljudski zastopniki za splošni blagor v dolgih letih, ko so bili skoraj celini predstavitelji slovenskega naroda v pnrlarnentu v Beogradu? AH so poskrbeli za to, da bi se vrnilo vojno nosonlo vsrj tistim s'romakom, ki so, 7?r*?ifan! po frtorlkolnl agitaciji, dal! sijdl Ttifn^ belič za vojni posofh, sil so ppma^afl Invnlldom, aH so poskrbeli za streho brerstnriovenlcem. pil so Iz-poslovsfi morda podporo žrtvam stra-i.^e lansko povodni! v Ločnici?
Ničesar niso storili. Nobenega srca niso imeli za trpeče ljudstvo, pač pa so se trudili na vse načine, da razbijejo drfavo, ostvarfeno no potokih krvi, ki so Jo prelili najboljši sinovi vseh treh jugoslovenskih plemen. In vendar je veo kakor gotovo, da lahko bedo, škodo, ki Jo |e povzročila volna, popravi sajop mosrnčna In sitna jtigoslovenska držnvr! Klerikalci tega ne priznavan. Pezblt! hočejo JnsosInvHo In na njenih rasrafiftaii zgrndU! Ilftpittstro republiko Slovenijo, ki bi že ob svojem rojstvu pestiga rlon močnih In sovr^žn'h nam sosedov Italijanov, Nemcev in Madžarov.
Ako zmagajo zopet na vsi črti pri volitvah, bodo zooet en korak bližje temu svojemu peklenskemu načrtu.
Ali naj mi, ki nam je nrl srcu sreča m bodočnost naše ujedinjene kraljevine, mthio trpimo, da končno dosežejo ta cilj?
Nikdar !n nikoli I 7ato vsi napredni elementi, ki v resnici Bnblte svobodno sVtgo dorrovlno, vsi na krov, vsi na brsfgk ogrožene domovine! Vsem, ki ■ r.r'o narodno In napredno. ?e dolžnost, tla ^3 sporazumelo med seboj, da izravnao vsa morebitna medsebojna na-V3fcrlžja ?n nasprotja ter nastopijo pri votftvah kompaktno kot en mol proti Horlkpfcem, ki gonijo ljudstvo v brezupen plemenski boj, od katerega edino H ve In se debelo.
Vsak naprednjak naj nvažuje, da je klerikalce plemenska borba, boroa proti državi isto, kar je bila vojna za vojne dobičkarje In veriinikc. Zato val
22 decembra i924.
v enotno napredno fronto« vsi v bol proti grobokopom Jugoslavije — proti klerikalcem!
• . *
— Šole podreti, nčltef|e pa spod!«!
To je najnovejše geslo, ki ga imajo klerikalci pri svojem delu za volitve. V KraSnji je sklical župnik Kno! eno zadnjih nedelj ob 18. zvečer volilni shod. Gotovo je imel on ali kdo drugi lep govor o šoli in učiteljstvu, da je z njim navdušil svoje poslušalce tako, da je eden izmed njih zavpil: »Zato pa šole podreti, učitelje pa spoditi!« Župnik Knol ni seveda ničesar rekel na to, ker mu je menda tako prav. Dr Korošec pravi, da za prihodnje volitve ničesar ne obeta, zato pa na shodih klTika'ci obetajo druge dobrote ljudem. Seveda šole podreti, da bi se ljudje ne imeli prilike kaj naučiti, to bi nga'a'0 klerikalnim slepomišnikom. Da bi ljudje ostali nevedni in zabiti, kakor so bili v tistih časih, ko so jih žgali na grmadah in mučili po ječah. No, pa naj klerikalci ne pričakujejo, da bi se to zgodilo. Take neumne butice so dandanes redke, ki bi bile za to, da bi se We podrle, zato bodo pa pametni volilci nri teh volitvah že preskrbeli, da se podre klerikalcem enkrat za vselej rnanie, da bi še kdaj neomejeno zavladali in bili absolutni gospodarji situacije, kakor pod Avstrijo.
— Danke na božični večer 24. t. m. ves da« r»« neel"lejVx ^°?-n
— Mezdno gibanje fpne^afnv. Z?ston-nlkl »Saveza Udruženfa grafčkfh pudngeČa Jugo^nvi.ie« in zastopniki »Saveza grafikih radnfka(-ca) .fugoslaviie« so v soboto objavili komunike, v katerem naglasa Jo, da so se odstran:le razne diference in nesogfesla ter da so se Že v to*tko sporazumeli, da pride na sestanku 23. tm. do začasnega sporazuma.
— Nov« InvarMske doMade. Kakor smo že svolečasno javili, te ministrstvo rn socijalno politiko sestnviVi poseko uredbo, s katero se imajo do'očitf pov!*anJ tmejentkl invalidov. V te svrhe je določan kredit v znesku 100 mlii^nov dinariev Uredba deli Invalide v tri r'ivne kate?orHe: povlškl zna*n*o 30 do 50% dosedanih eeJokvnvHfi invalidskih prelemkov. V prvo kate*ror|:o spadalo In valili do 60^ nesposobnost! *n vnVnre odnosno rodbine padlih vojakov. Ti kategorija Oobrva 30% oosebne doklade od vseh dosedaniTh pre'emkov. V druge kategirlta spadalo Inva'fđl z M do 100% nesposobnosti dobivajo 40% posebne dok'ade In v tretjo kategorijo spadajo najtežji Invalidi s 50% Specijalne dok^ade.
— Za pošto so reravnl nasV****! prnr-nflrt: Novo Teto (6/T.), Svečnlca (2. ?!), Sv. Jržef (19,111.), MarRno oznanjenje (25./I11., ako nI tstl dan Veliki petek). V?!!k):!rN ponedeljek, Vnebohod, Binkoštni ponedeljek. Sv. Rešnje Telo. Vidov dan (28./VI), Sv. Peter in Pavel (79. /VI.), Marijino vnebovzetje (15.VIII), Marijino rojstvo (S.'IX.) Vsi svetniki (l./Xl.). Praznik uied'njen»a (l./XH). Brezmadežno spočeMe D. M. (8 'XII.). Rolstnf dan N«. Vel. krnila C17.0CTT) Božič (2S./XIU, Sv. Štefan (26/X!l.). Blagajnice se zapirajo za stranke na poŠtah, katere majo uradne ure od 8. do 12. .n od 14 do 18., ob 17.30.
— Roman'e v Rim. Za mesec maj ti. bo škof dr. Jeglič aranžiral romanje Slovence* v Rim povodom »svetega leta*. Vožnja tja In nazaj, stanovanje za 6 dni fn prehrana, »takse* In »Petrov novčlč«, vseto bo st*»lo za osebo 2000 Din. Zastonj bo samo — papežev blagoslov. Fri nas Je sedaj s'cer veliko pomanjkanje denarja, toda za romanje v Rim ga bodo verniki imeli v izobilju.
— Predsednik prašVe Trgovsk« zbornice umrl. V soboto je v Pragi umrl Vaclnv Nfimec, predsednik pra$ke Trgovske zbornice. Po poklicu le bil z'atar. Predsednik zbornice le bil od leta 1910. BU Je dolga leta državni poslanec In od leta 1805. tudi deželni poslanec če*ki. Dolga leta Je tudi fungiral kot predsednik Zivn^stenske banke. Pogreb bo jutri v torek 23. t m. ob 15. Iz Trgovske zbornice, kjer leži na mrtvaškem odru v veliki dvorani. Njegov naslednik v predsedstvu Trgovske zbornice bo dosedanji podpredsednik dr. Malinskv.
— Lička železnica. Železniška proga Knin - Gračac je v splošnem dograjena in prično te v najkrajšem času polngati tračnice. Kakor vse kaže, bo lička železnica popolnoma gotova meseca Junija prihodnjega leta. Kdai bo slavnostna otvoritev nove proge, ki bo vezali Split s zaledjem, ie ni do* ločeno.
— Znlfana vožnja na državnih železni.
cah ca učiteljstvo. Tozadevne prošnje je vlagati na ravnateljstvo državnih Železnic s Sliko in 10 Din v gotovini ss legitimacijo.
— Prepovedan list Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati In Siriti v naši državi »Oesterrelchlsche Gren«wacht«, ki Izhaja v Radkersbuisn In plss proti interesom Jugoslavije.
— Prilegal Lesna trg. m tndostr. družba z o. z. »Ilirija« prilaga ljubljanskim naročnikom koledarček za leto 1925.
— Promociji. Oospod Ivan A m b rožič It Jarl pri Kamniku je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije.
~- Penk za velake ■ analfabete se bo vreli ledi lesne f1^ aiMeie no vlad v IjshUne
sko ttmizljo. Vojake-novfnce bosta poučeval« dva sčitelja v predmeti! osnovnih sol
proti nagradL
— Vesele božične prasnite sa sretao
novo teto želijo slovenskim mladeničem In mladenkam, kakor tudi vsem čitateljem »SL Naroda« slovenski mornarji, »sidranj v Jadranskem morju: Matija Let t Ig, Para, Kocjan Zatler, Savije pri Ljubijo Alojz Po rent a, Škofjaloka, Ignacij Črnivec Topol, Ignau Ocrin, Mengeš, Josip Požar, Št Vid nad Ljublj., Leopold Villar, Trzin. Franjo Zaje, Vrhnika. Jakob Kenk, Vrzdenca, Hinko Ce* glar, £l$ka, Josip Vrhove, Moste pri Ljublj* Joško Zoran, Ljubljana, Prane Mazovec, Perovo, Ignacij Zaje, Zadobrova, Vinko Cerne, Moste pri Ljublj., Josip Rihar. Ljub* Ijana, Vinko Mezek, Žiri, Prane Narobe, Šmartno, Alojz Rotar, Šmartno, Prane Zaje, Čeple. Viktor Mazi, Ljubljana, Janko Ceg-rar, škofjaloka, Florjan Danko, Sv. IIj, Ivan Zoran, Lfubljana. Jože Brleč, Vel. Lanšna, Leopold Koren, Maribor, Janez Hribar, Koseze, Ivan Žnidaršič, Vodice, Franc Žtko, Logatec, Franc Male, Clrknica, Ivan šoo-liar, LjuMjana. Feli>s Preielj. Kamnik, plor-jan Torkar, Tunice, Janko Vidrc Korltno. — Vsem čitateljem in čitatelj'cam »Slovenskega ^aroda« želimo vesele božične praz-nke In srečno novo leto, slovenski fantje Iz Pri"tine na Kosovem pol"n: Drngo Pau-čič. Nivo mesto, Ant^n Milek. Črnomelj, Pran Št^-k, Pobrež'e-Marlbor, Anton Kos, Zagreb. Anton Pernarđ, Hosta. Sko^ia Loka, Rudolf Zaje, Liubljana, Rudolf Tekavč:č, Žužemberk, Peter Cimerman. Predasel-Krani. Anton Kocmur, Strame-Kamnik. Jakob Fortma, Sp. Logatec Anton Onzvoda, Težka voda. Novo mesto. Lovro K^mar, Oorie, Bled. F"^n Vrtnik, Sp. Brek, Kranj, J«-«žef Verbfc 5'nkov t:rn, Kamnik, Ivan Tiran. Polje, Kamnjk, Anto-i Frlan. Jazbina, Krani. Leor»<-»M Pnrr">ta. S^čna-iCra^H, Jožef Pavlic. V?snko, Kranj, Leonold ^^t'na. Dol Straža. Nnvn mesto, Jos<o J?rc, Mirna, Novo mes*o Pud^lf N^vnk. Ponikve. Novo mesto. Ivan U-rth Lmbftana, Karoi Rer^n-šekt K^"fIce, Oanilo cevŠek. 0-*Totr'ca-Ko-n'"ce, Malrs Krai~c. Ptni. Tvao Pnceli. r>nd Oo?zd, Novo mesto, A"ton K^tan, Police, Ljutomer. Anton Kreft, Radgona.
— Zpcrel fc rf'-ir?1:! tfcm v Tfmpem S***fcl v no'i ra nete1*. T'perielj^na je vst sjfni**bs
eT.^^„ ^m
in vse .*i" l*?io v nT~i.
— Tr?'«* a'* **n »'"7'k«. Pr^nf^1; na'^^a lista nam pi*e: stadn^fč sem vlr'el na et:k*»tl stekl^nfce n'va na^is v treh »W:k;b«. srbsko, hrvatsko In slov^n^o: dvomarč^a piva Iz pivare A.. dvoof"^Vo prvo Iz pivovare A. Ir dvorrarčno rivo Iz plvovnme A. Torei: niva, pTvo In n*vo; p;vara, pivovara In pfvovar^a. Tz ene In besede so nmet-no nanravliene kar tri! Kriva seveda pri tem nI p'vova-na (ali p'vovara?)! AH bi ne bilo mogoJe, da bi vsaj v nekaterih Izrazih na?M sjajnost hj se ne držali tako prokleto nepotrebnih črk in nmetne d'ferencl'aclje treh »je^lVov». Vatero so nam p^pd volno v glavo vte^M.oni. ki so nas tlači1! pod geslom: Divide et Impera? Ali bi ne motrM po vsi na''! kraljevini"n*tl »^Ivo« Iz »nlvovare«, ne da M nam ?ko-^lo? če tujec č'ta na steklenici piva tak nan!s Var v treh »'ez:k!*»«, se mu moramo nač zdeti, silno smeSni, malenkostni, pa tudi otročji.
— Rcvl7:ja proresa AndroTlč. Krkor znano, jc b!'a Danica Androlič ki le bila rbtožeia vohunstva, pred beogradskim so-đf55em ooro^čena. Državni pr^vdnlk je proti temu vložil ničnostno prl4ržbo in te dni Je kasaciisko sodišče še enkrat prečitalo ves ogromni materijal ob'ožbe ter Je razve'Ia-vilo oprosTno razsodbo prve instance. Tako pridejo Danica Androlič, stotnik KruSnjak Sn!cjman Abdagič, Ivan A'Irkovič in Mira FiUnović še enkrat na obtožno k'^p. Krsa-ciisko sodišče je izrcčilo bcrgrrd^kemn so-d'šču prve inš*rnce svojo razsodbo. Prvt>-inštančno sodišče pa Jc z odločitvijo te razsodbe nezađovo'jno ter Je navedlo nrka-tere proilvzroke. Med ob^ma sodiščema Je nastal s-^""! z^'-imjv p-avnlT1 f prepir.
— Velik požar v Novem Sadu. V petek zjutraj je Izbruhnil v Novem Sadu velik požar, ki je uničil poslopje Oficirskega doma. Poslopje je pogorelo do tal, kljub temu, da so bili takoj na pomoč pozvani gasilci. Skoda je ze'o velika. Požar je nastal vsled kratkega stika.
— Prijeta madžarska vehnna. Subotl-ška polici'a je prejela dve osebi, za kateri se je ugotovilo, da sta v službi madžarske špijonaže. Prvi je bil prijet neki Johan Im-bre. ki je sprva tajil, da je vohunil v prilog Madžarske, kasneje pa je priznal, da je imel nalog, da poizveduje o Števlu naših čet ter o prometnih razmerah v Vojvodini. Pri nJem so na*l! načrte novosadskih In osljeških mostov. Par dni kasneje je bil prIjei drugI vohun v osebi šoferja Aleksandra Podorja, ki je bil skupno z Imrejem Vonfrotlran. Podor je priznal, da Je Imre identičen z znanim madžarskim stotnikom Prnestom Nagvjcm. Oba vohuna sta bPa izročena sodišču.
— Sneg je naletaval včeraj po gorenjskih In dolenjskih hribih. Ko odneha sedanj; mraz, ga smemo pričakovati tadl v nl-žavl.
!z
.2.
— Morilec trgovca Pipana prijet? Včeraj so blfe v LjubUani razširjene vesti, da je bil v Čakovcu aretiran v petek zvečer neki Rezelj, pravi prototip Že večkrat pred-kaznovanega zločinca. Rezelj je baje pri zašli še van io zašel v razna protislovja ter je celo priznal, da je dne 19. oktobra v LJubljani nekoga ustrelil. To bi bfl trgovec Pipan, M je postal ta dan žrtev zločinske roke. To ve«t )e probčllo včeraj »Jutroc in je naravno povzročila precejšnjo senzacijo. Koliko ie na tem resnice, se ni ugotovljeno. V Čakovec se je odpeljal včeraj uradnik ljubljanskega kriminalnega oddelka g. 2 ajde 1 a, da aretlranca zasliši. Rezultat pre» skave bo Jutri ie znan. Na podlagi informacij, ki smo jih prefell, vest najbrže nI resnična, ker je bil Rezelj kritičnega dne, ko je bil umor Izvršen, zaprt v mariborskih naporih in torej umora nI mogel Izvršiti.
' — Shod preti eolski reformL Klerikalcem trda prede prt pripravah za volitve, vrgli so se le na čisto nemogoče poskuse, reiltft svoj pasle Mi esledL Eden teb
sov je bfl sbod staršev, nsperjen abper reformo srednje lole, kl se je vrlil v soboto
zvečer v justični palači. Reforma srednje šole, hoče dati realnim gimnazijcem v prvih
letih kulturno podlago na materinščini, a ne na tujih težkih jezikih (nemščini, latinščini). Shoda je predsedoval dvor. svet g. Božidar Bezjak. Glavni govornik proti reformi je bil veletržec g. Ivan Jelačin mL, ki je predložil tekst prošnje za kralja Aleksandra. Major v p. g. Martin C o 1 a r Ič je zahteval, nai se ta prošnja sestavi v slovenskem jeziku. Na to je utemeljeval koristi učenja latinskega fegtka odvetnik g. dr. Božidar V o d u Š e k. Rciormo so zagovarjali profesorji gg. D o 1 ž a i:, dr. S t u r m Irs Pr. Ko bal in v kratkfh. a jasnih potezah začrtal' potrebo in vellkansVo korist, ki *o bo Imela naša mladina od reforme. Par neodgovornih oseb jc jelo med izvajanji gg. profesorjev prav po nepotrebnem izzivati in skušalo motili govornike a večina navzočih se Je obrnfa proti njim In predsednik zborovanja je bil prisiljen, jih poklicati k redu. & profesor P2vlič je povedal, da Je od 180 učencev v I. razredu realne gimnazije dobilo 67 (torej več kot tretjina) sedaj nezadosten red Iz latinščine, ter na to dejstvo baziral svoja Izvajanja v prilog šolski reformL Končno Je še govori! g. major C o 1 a r i Č ki je pobijal odrejeno šolsko reformo In se zavzemal za to, da naj ostane vse pri starem, predvsem kar se tiče latinščine. Zborovanje Je zaključil g. Jelačin, ki jc pozval navzoče, nai podpišejo prošnjo na vladarja. Njegovemu pozivu se je odzvalo okrog 50 oseb
— Poroka. Poročil se je g. in Ž. Jože Al I h e v c v Teslicu z gdč. Raso A n 11 o g a hčerko sođ. svet. Jakoba Antlogc v LJubljani. El'o srečno!
— Smrt s*a**e*a veterana. V hiralnic! v Liublian! na Vfdovdan<=ki cest! je v soboto 20 tm. umrl R3 letni Matija E p p i c h, ki je deloval orl ljubljanskih postre^čklh nad 52 let. Pokornik je b?l mfren značaj, vesten v svcjl službj. ki jo je opravlja! do visoke starosti. In H! priljubljen pri občinstvu in svojih stanovskih toviriŠev. Splošno je bi! znan radi svoje veMke podobnosti z bivšim avstrijskim cesarjem Franom Josipom. Pokojnika le požrtvovalno podpiral do smrti trgovec Pran Z o r m a n, za kar mu Izreka Iskreno zahvalo društvo ljubljanskih postrešč-kov.
— Popravek. Pokojni g. polkovnik Hen-rfk Cocrcn ni svak g. polkovn'ka Drenlg.a, kakor je bi'o pomotoma navedeno v naši nnotlci v soboto, marveč svak g. kapetana Drenlg^.
— Nagla *mrt. Danes dopoldne je nagle smrti umrl 57 letni hlapec Peter Vollc, zapo-s'en pri tvrdkl Hribar. Slučajno prisotni zdravnik dr. Rudež Je ugotovil, da je Volka zadela kap. Truplo pokornika je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— NaVa-e??l L'abfančanl. Stoletnikov sicer v Liubljani nimamo, pač pa Je Živita 2, ki sta stara 95 let, v starost? od 85 do 90 let jih ie 10. od 80—84 let pa 8, od 70—80 let jih živi še 60._
Ne^rekrslMvi   s^o le
Ne Jose*niv fconsv*nkci|l i nmtefiiara, _ Izredno — ni'ke cene nnktipom,
= iloaln! stro"! =
Ocrl«^!ro r! liri pred
J. fiOn.EC. L'nbliana, JEffiUVES
— Naval na !!uM!an-kl kolodvor bo pred prazniki velikanski. Da se potujoče občinstvo Izogne gneči In prezebanju pri postajnih blagajnah, svett'Jemo. da si nabavlja karte že poprej pri Tourlst-Officeu (pa-Irča L'ub'J^nske kreditne banke); brez vsakega ć-o'a^n. r>93-n
— Protestni shod llubransklh hišnih posestnikov. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubl'anl priredi na praznik Sv. Štefana v petek dne 25. tm. 1921 ob pol desetih dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani velik protestni shod proti ministrski naredbi, s katero se nepostavno podaljšuje sedanji stanovanjski zakon do L maja 1925. Protestiralo se bo tudi proti previsoki davčni obremenitvi hišne posesti v Sloveniji ter razpravljalo o drugih važnih stanovskih zadevah. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Nov* ul'čne In hišne table. Letos so dobile nekstere prekršene ulice že nove table, štiri petine vseh novoimenovanih ulic pa je se brez uličnih in hišnih tabel, kar provzroča pošti in sodni ji dokaj preglavic. Skrajni čas je že, da se te table In številke nabijajo po ulicah in hišah ter napravi red.
— Na Štefanovo, to |c 25. decembra zveč:r ob 7. uri vrši se v dvorani Mestnega doma b o ž i Č n i c a Ljubljanskega prostovoljnega gasfnega in reševalnega društva. Od obstoja društva drlje, to je že 54. boži:n!ca, katero priredi gori imenovano društvo, ki si Je v humanitarnem oziru pridobilo za naše mrs'.o največjih zas'ug. Člani tega društva se prostovoljno in iz gole ljubezni do bližnjega žrtvujejo in so takorekoč noč in dan pripravljeni, da v slučaju nesreče pomagajo svojemu bližnjemu. Brezštevilna je kronika nesreč, katere je omilila, pa tudi preprečila večjo škodo, ravno agilnost in vedna pripravljenost naših prostovoljnih gasilcev. Zato storimo le svojo dolžnost, ako poselimo njihovo prireditev v največjem številu.
— Restavracija v Oficirskem Domu ljubljanske posadke odda se v najem s 1. januarjem 1925. Ponudbe poslati do 27. tm. na Upravni odbor, ali predati osebno kapetanu Koprivecu (Komanda Dravske divizijske oblasti »Zvesda«) kateri daie tudi potrebna pojasnila. 691 n
— Tvrdka L MAČEK, Aleksandrova cesta 12, prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah. 460'n
— Najlepša prednostna prireditev je bil Ljubljani vedno »Trgovski ples«, ki se vrli zopet v soboto 24. januarja 1925 v veliki dvorani hotel« Union. 690 n
— Simon Gregorčičeva knjižnica posluje v torek m sredo popoldan od 3. do 7, da si vsakdo lahko preskrbi potrebno čtlvo ta premike. Zdrsvol Vesele praznike vsem našim čitateljem. Knjižničar. 69*/n
Nov zločin v Beogradu.
Beogradska policija le v soboto zabeležila v anale svoje krimiinalnc kronike nov misterijozen zločin, ki je že tretji tekom kratkega časa. Spominjamo samo na slučaj gospodične Uzanatis, čije smrt Je še danes zavita v neprodirno temo, dalje najdeno truplo pri Rakovici in v soboto nov zločin: najdeno truplo mladega človeka na progi pri Topčidcru. Slučai je tako zagoneten, kakor se običajno čita le v kriminalnih romanih Cona Dovla.
KAKO JE BILO NAJDENO TRUPLO.
V neči od petka na soboto, približno okoli 2. ure zjutraj. Je nadzoroval železniško pro^o v smeri proti TopJIderu železničar Mijutin Peric. Nedaleč od prvega uvoznega signala Je Peric naletel ob progi na truplo nekega človeka, ki Je ležal sključen preko signalne žice. Peric jc menil, da Ima pred seboj kakega pijanca, ki je v temi zašel in prdel preko žice. Zato je pristopil k neznance, sa stresel za rame in mu obenem posveti! v obraz. Prestrašen je odskočlL Opazi! je, da leži človek v mlaki krvi.
P^rlč se je takoj vrnil na postajo, od koder jc tclefonlčnlm potom obvestil policijo o svojem odkritju. Na kraj zločina Je takoj odšla posebna policijska komisija, da ugotovi dejanski stan.
Komisija je ugotovila, da jc Človek, ki Je ležal v čudni pozi preko žic, mrtev, nakar je bil mrtvec fotografiran, obenem pa Je bilo njegovo truplo preiskano. Pri njem so našli legitimacijo, glasečo se na Ime Brani-slav Rustić. Pokojni je bil vojak 2. pe'pol-ka v Beogradu ter Je bil po poklicu pekovski pomočnik. Komisija Je na podlagi raznih okolnosti ugotovila, da gre predvsem verjetno za zločin. Iz lege trupla Je bilo razvidno, da je moral prileteti nesrečni človek z veliko silo iz vagona. Dva koraka od trupla Je ležala debela palica, ki Je bila na enem koncu okrvavljena ter sc jo je držalo par Rističevih las. Sprva so prihajale v poštev kombinacije, da Je Ristič sam skočil iz vagona, da je morda slučajno v pijanosti padel z voza, da ga Je nekdo namenoma treščil Iz vagona ali da Je bil ubit na drugem kraju in nato Še v agoniji vržen iz vagona. Vse te kombinacije pa so se izkazale za ni-čeve, čim je bila odkrita okrvaljena palica. Jasno Je bilo, da Jc postal Ristič žrtev zločina. To dokazuje tudi dejstvo, da je imel mrtvec veliko rano na desni strani glave In več lažjih poškodb, izvirajočih verjetno od udarca, po životu. Pri podcu se je Ristič potolkel na nosu in po čelu. Po mnenju policije sc ie morala odigrati v vozu nočna drama. Napadalec jc Ris.:ča nalpreje v vagonu udaril s palico po glavi, nato pa ga Je treščil iz voza. Krvava drama sc je morala odigral v tovornem vlaku, ki ie vozil ob I. uri zjutraj proti Topčideru. R;stIC ki Je odslužil svoj rok pri vojakih, sc ie peljal v nekem živinskem vagonu v drug kra|; kam, šeni ugotovljeno. Z njim sc Je morda vozil eden njegovi! tovarišev ali pa jih Je bilo več. Bilo Jc ravno na dan sv. Nikole in vsi so morali biti pijani. (Pri obdukciji trupla se Je našla v drobu vc*ja količina alkohola.) Ristič in tovariši so se gotovo sprli in strp-li, nakar so ga tovariši treščili Iz vagona. Palico so vrgli za nJim. Policija je uvedla obširno preiskavo, da izsledi zločince In razkrinka najnovejši zločin Beograda.
Iz Maribora.
—m K nmorn v Studencih. Truplo umorjenega čevljarja Mlkla Je bilo, kakor že omenjeno, prepeljano v mrtvašnico na PobrcŽje ,kjer Je bi'o v soboto popoldne ob-ducirrno. Obdukcija je bila težko izvedljiva, ker Je biia glava umorjenega popolnoma razmesarjena, tako, da Jo ni bilo mogoče spoznati. Zadnji del lobanje je bii razbit, na čelu pa le imel umorjenec veliko in g-oboko luknjo izvirajočo od udarca s Kladivom. Komisija je pri obdukciji tudi ugotovila, da sta skušala morilca čevljarja najpreje z žepnim robcem zadaviti. Miki se je moral obupno braniti in sta ga lopova obvlada'a šele po težki borbi. Nadaljna preiskava je v teku.
—m Posvetitev zvonov. Včeraj v nedeljo Je knzoškof dr. Karlin posvetil nove zvonove v mariborski stolnici. Slovesnega akta se je udck:"llo več društev z zastavami, prisostvovalo pa jc ceremoniji tudi več tisoč oseb. Nove zvonove (en star, ki je bil nanovo vlit, in dva nova) Je izdelala tvornica »Zvonoglas« v Ptuju.
Vlom v zakladnico Larlv Luteske.
V juniju mesecu ti. je bil v zakladnico lady Ludko\vske v Londonu izvršen nenavadno drzen vlom in so tatovi odnesli iz zbirke njenega prvega soproga Julija Wern-bera razne dragocenosti In zaklade iz 15. stoletja v vrednosti 100.000 funtov šterlin-gov (okoli 33 milijonov Din). Policija Morilce, ki so morali najmanj po'drugo uro naporno delati v glasoviti »rdeči sobi« palico \Vath. nI mogla Izslediti. Te dni pa so prejele kriminalne olastl vest, da se zakladi nahajalo tam In tam in da ovaditel.il zahtevajo določeno nagrado v znesku 5000 funtov šterlingov. Na omenjenem mestu Je policija res našla zaklade In sicer popolnoma nepoškodovane ter skrbno shranjene. V Chlcasu je živel star bogataš. Čigar najsrčnejša želja je bila. da si pridobi že omenjene zaklade. Mož je namreč zbiral dragocene umetnosti. Odpeljal se je v London In ostal je toliko Časa pri Lutkovvskih, da so ga morali prositi, da Je odšel. Ker si na lep način nI mogel pridobiti zakladov, je najel najboljše ameriške svedrovce. Vsak vlomilec je prejel 3000 funtov šterlingov predujma z nalogo, da se polasti zakladov. Mož je predložil vlomilcem načrt hiše In rop je uspeL Roparji so se še iste noči odpeljali na jadernlco v Ameriko. Ko pa so prispeli na cilj, so saznali, da je stari milijonar umrl. Ker so bili zakladi znani kot svetovna umetnina, si Jih svedrovci niso upali prodati In so jih poslali nazaj na Angleško v nadi, da dobe premijo 5000 fantov itertlngov.
i i
•SLOVfK5K! NAROD« <jr.e 23. decembra I524,
Siran 5.
Gospodarstvo.
Finančni minister o aktualnih problemih našega gospodarstva
Finančni minister dr. Stojadinovfć |e pojasni! uredništvu »Privrednoga pregleda« svoje stališče napram aktualnim gospodarskim problemom, ki so posebno važni za orijentacijo naših gospodarskih krogov. Izjavil je: »Vlada ne reflektira na 2miIijonski ostanek Bleerovega posojila, ki ga je izrabila prejšnja vlada do vsote 3 milijonov dolarjev. Vzrok, da ne namerava izrabiti celokupnega zneska 5 milijonov dolarjev, je v tem, ker je neizrabljeni ostanek v znesku 2 milijonov dolarjev v blagu. Vlada ne misli vzeti za 2 milijona dolarjev blaga od Amerike in za to tega zneska ne porabi, temveč hoče 31. marca izplačati prejete 3 milijone dolarjev. To bo zelo lahko, ker se nabada ta vsota še vedno nedotaknjena v Narodni banki. Narodna banka je odobrila za prejeti znesek odgovarjajoči znesek v dinarjih, toda dolarji so še vedno v njeni blagajni.«
Na vprašanje, kdaj stopijo v veljavo novi carinski tarifi in v koliko se spremene uvozne postavke, je minister odgovoril: =Kar se tiče novega splošnega carinskega tarifa, vlada še ni definitivno sklepala o njem. Lahko vam rečem, da sedanjega stanja ne spremeni mnogo in sicer zato ne, ker ne kaže uvesti novega carinskega tarifa, dokler niso sklenjene in realizirane trgovinske pogodbe z Italijo, Avstrijo in Češkoslovaško kot s tremi državami, ki zavzemajo glavno mesto v naši zunanji trgovini. Za to prehodno dobo, dokler ne pride do novega carinskega tarifa, ostane carinski ažijo isti. Danes znaša 11 papirnatih za 1 zlati dinar in pri tem tudi ostane. Ce upoštevamo, da velta danes 1 zlati dinar samo 13 papirnatih, se lahko prepričamo, da razlika med 11 in 13 ni tako velika, da bi nam mogel kdo očitati, da ne ščitimo dovolj domače industrije, kolikor se tiče carinskega ažija.«
O vladni valutni politiki je dr. Sto-jadinovič izjavil: »Mnogo je razlogov, da naš dinar skače, in ti razlogi so dobro znani. Vendar si pa mnogi Še niso na jasnem glede porasta dinarja. Ko ti ljudje, znani Že iz prejšnjih časov, vprašujejo, zakaj dinar raste, jim sili na jezik drugo vprašanje, zakaj namreč dinar ne pada. Dinar se konsolidira in utrjuje in edino tako bo mogoče izkoreniniti mentaliteto onih zaostalih krogov, ki so stavili svoj dobiček na padec dinarja. Mi bomo gledali, da se dinar postopno utrjuje, toda njecrov porast ne sme iti tako daleč, da bi povzročil večje perturbacije v našem gospodarskem življenju. Naglo skakanje dinarja bi imelo iste zle posledice, kakor njegovo naglo padanie, samo v obratnem zmislu. Dočim živi pri padanju dinarja dolžnik na račun UDnika, bi živel pri skakanju dinarja upnik na račun dolžnika. Zato mora iti politika finančnega ministra za tem, da kolikor mogoče zavira večje skoke dinarja in da se drži gotove stabilizacije. Za tako valutno politiko imamo na razpolago dovolj sredstev.
Ne morem sicer povsem ustreči željam radovedne javnosti, vendar pa lahko rečem, da ima Narodna banka danes trikrat več deviz, nego fifi je imela lani ob tem času. In že takrat, kakor veste, ni bilo devizno bogastvo Narodne banke majhno. Tako ima sedaj Narodna banka vodilno vlogo tudi na naših borzah in njene intervencije imajo neprimerno večji uspeh, nego doslej. Ona prodaja devize ne le tedaj, če je veliko in splošno povpraševanje, nego zna tudi kupovati tuje devize tudi preko izvozniških tretjin. Če se pojavi tu
in tam večja ponudba v devizah, ki bi mosla ogrožan porast dinarja. Splošna valutna politika ima torej namen zelo postopno osigurati dinar in podpirati njegovo okrepitev in stabilizacijo.
Kar se tiče reparacij v naturi za privatne interese, se mora vlada boriti z velikimi težkočami, ker se je nakopičilo mnogo preje plasiranih naročil glede kritja državnih potreb. Vendar pa se je nam posrečilo odrediti v novembru za privatna naročila 200.000, za december pa 500,000 zlatih mark, od katerih je določeno nekaj tudi za občine. Storiti hočemo vse, da se v prihodnjih mesecih ta znesek vsaj ne zmanjša, če ga že ne bo mogoče zvišati. Zdaj je namreč na vrsti likvidacija starih naročil in ta likvidacija mora imeti prednost. Kar se tiče novih naročil na račun reparacij v Nemčiji, je sigurno, da se bo vlada strogo držala določenih 50 odstotkov za privatna naročila in bo skrbela, da doseže ta odstotek tudi pri novih naročilih.
Naša valuta.
V zadnjih mesecih je naš dinar stopal polagoma, a neprenehoma kvišku, tako da so se gotovi krogi celo vznemirjali nad njegovim dvigom, češ da bi krepka tendenca dinarja neugodno vplivala na razvoj našega izvoza. Sledeča lestvica nam kaže gibanje kurzov naše valute na curiški borzi:
1. avgusta      6-50 švic. frankov 1. septembra    6*725  -> => 5.      » 7        » »
12.      » 705    » »
18.      » 7'3o5   => »
25.      » 7*40    » >
18. decembra 7-70 » » Ta krepki kurz nn^ega dinarja Imamo pripisovati na eni strani p-e-cejšnemu izboljšanju naše zunanje trgovine, katere bilanca bo letos mogočno aktivna (računa se, dn bomo izvozili za 10 in pol milijarde dinarjev v le'u 1924.), na drugi strani pa gospodarski m finančni politiki vlade, ki se vstrajno in krepko naraljuje. Kot psibo'oški faktor se pa tudi kaže izboljševanje našega notraniega položaja, ki se vkijub vsem homatijam vedno bolj čisti In vedno bolj kaže nerazde'jivost in enotnost naše držarve.
Sološno moremo opažaM, da se naša valuta že krepko drži od začetka leta 1923. V razmeriu k dolarju kaže naS dinar sledečo višino: 1923 jan. 102-18 1924 jan. 83-07
apr.  9809 apr. 80-67
avg. 94-72 avg. 81*08
dec. 8S-36 dec. 66 55
Fz teh številk je razvidno, da je na. s*a valuta danes v popolnoma zadovoljivem položaju.
•
—g Lokalna obrtna razstava v Lfct-tomeru. V našem trgu, ki je po novi železnici dobil zvezo z gospodarskimi središči naše oblasti, se pričakuje vsled tega gospodarskega napredka in razmaha. Sestavil se je odbor, ki si je nadel nalogo, da priredi koncem junija 1925 v Ljutomeru lokalno obrtno razstavo za srez Ljutomer. V kratkem bo razposlal obrtnikom sreza Ljutomer vabila in prijavnice. Stvar zavednih obrtnikov je sedaj, da se takoj prijavijo, kajti obrtna razstava naj pokaže zmožnosti obrtništva našega sreza. — Dopise je pošiljati na odbor lokalne obrtne rr»--^tave v Liutomern.
—g Itaflla na prvem mesta. V udeležbi Inozemstva na uvozu v našo državo za tretje četrtletje t. I. stoji Italija na prvem mestu. Uvozili smo iz Ttal;je blaga v vrednosti 513,839.256 Din (23.61%), iz Češkoslovaške za 414,22^.214 Din, iz Avstrije za 400 154.732 Din, iz AntfVe. za 249.257.668 D, Iz Nemčije za 184.029 528 Din, iz Madžarske za 70,047.662, iz Romuni le za 68.2Dl.044 Din, Iz Grške za 55399.525 Din, iz Poljske
za 6,891.775 Dta, iz Albanije 2a 1,060.820 D, I iz Bolgarije za 837.192 Din, lz Turčije za | \z 470.470 Din. iz Zjedin jenih držav smo uvozili ra 68.493.482. iz Francije za 67 j633.362 Din, potem še iz raznih drugih drŽav, Rusije za 1,653.955 Din, vsega skapaj je znašal uvoz v omenjeni c*ob: vrednost dinar*ev 2.176,149.3124.
—g Ruski Izvoz mesa m živine. Iz Moskve poročajo, da se Je ljudski komisarijat za trgovino posvetoval o izvozu mesa v tujine. Ugotovilo se je, da ima SSSR prebitka 250.000 pudov svinjskega mesa, 75.000 pudov govejega mesa in 2 milijona pudov slanine. Živine bi se lahko izvozilo v teži 1 milijona pudov.
—g Propadanje fcksfi'ne industrije ns Madžarskem se vrši v vedno hujši meri, oc% kar je dovoljen gvobodea uvoz izde!l<o*7 te industrije iz inozemstvi. Avstrijske in č*j ške tvrdke prodsjajo svoje blago cenejše kakor pa madžarske.
—g Nov tip parne lokomotive je izumil Švicar \Viesmger. Dovrši! je te dni kon* Btrukcijo parne lokomotive st kondenzaci* jo 3 največjim pri tis1" cm. Vova konstrukt cl j a ima to prednost, da omogoči 50 % pri* hranka na premogu.
—s vene nedsskemu železu povišane. Berbra poročajo: Narastek francoskega franka dne 6. tm. je da! Zvezi surovega železa povod za povišanje cen surovemu z j temu i-eiezu št. 5. kvall.ee »Lnkse* bora« za 3 :r. pol msrke T*ri toni.
—g Pred otvoritvijo Italijanske trsov, ske zbornice v Praci. Te dni so $e izvršili pripiavljalnl koraki za ustanovitev italijanske trgovske r.bcrnlce v Prasi. Pričakuje Se. cla ve 2 ajo gospodarski stik: med češkoslovaško reprbliko :r. ftalrjo utrne In razširijo.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne TO. Janu2T<a 1925 pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagreb a glede dobave raznih čopičev in krtač, — Dne 12. tancarja 1925 pri ravnateljsrvn dr-žavT!?h železnic v L.-uM.i&n: £leče dobave 55.00)) komadov sirene opeke; pri odcle-^u za mornarico v Zeiritmu z'coe dobav- 29 raznih tehtnic; pri ra-.Tra*?'tetvu državnih zelesnic v Zagreba g'eoe dobave rar^.lh kemikalij; pri ravnateljstva državr.ib. železnic v Scbotlci glede dobave desk iz mehkega lesa Predmetu! oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarn! trgovske in obrtniške gborr.ice v LnibJtan: interesentom na vpogled.
To in ono.
Avanture frnoHetja potnika Marika.
Nastopa k<*t »finančni minister dr. Nir»či<*.«
V petek popoldne j*1 Ml prijet v Palanki neobičaino drzen pustolovec, čigar avanture so oblasti naravnost frapirale. Mož, ki se pi*e Reszč Marik in je navaden trgovski petnik, *e nastopal kot finančni minister dr. Ninčfč. Dosedaj še nI znano, da-!! je Izrabil ta svoj novi, mogooni poklic v sebične namene, kakor tudi ni ugotovljeno, kje povsod je nastopal kot dr. Sinčić1... Zanimivo je le njegovo potovanje od postaje Barč do Nove Palanke v Vojvodini.
V Barču se je pojavil Reszč Marlk dne 14. tm. Ko je vlak prlvozil na postajo, je stopil M3rk Iz kupcia II razreda, prijel svoje kovčke ter vstopil v pisarno postaje-načetnlka, kjer se je predstavil kot đr. Momčilo NInčić. minister financ Postajenačelnlk ga je Ijebeznthro sprejel ter se rrra stavil na razpolago. O. mn'ster e hotel sesti, a je istočasno opazil, da vlak odhaja.
Prosim vas, zadržite vlak za dve ali tri mmute. da presedem v prvi razred! »Kaj vi niste v T. razredu?c
>Ne nisem. Pri vstopu na vlak sem se pomotoma vsedel v drugI razred.«
In g. postajenačeliilk se je poJurfl, da zadrži vlak Nato je priie! kovčege g. »ministra dr Ntnčlča« In jih skupno s svojimi uradniki odnesel v kupe I. razreda Tam je vse lepo uredil ter opozoril dežurnega uradnika, da potaje v vUku finančni mtais+er dr. Nlnčlč do Palanke In naj skrbi, da g. minister med vožnjo ne doživi kake neprijetnosti. »Dr. Ninčfč se Je postajen a čelnika, kl je plesal okol? njega kakor medved okoli meda, prisrčno zahvalil ter vstop*'! v vigon. Toda g. nosta jena čelnik je Igrat svojo vlogo do konca Oologfav tn brez suknje se je Je vedno sukal okoli g. ministra in skrbel, da je bila najmanjša stvar v redu. Bil je popolnoma prepričan, da je to naš zunanji minister dr. Momčilo Nmčić. katerega je sicer poznal po imenu, ne pa po resortu. . Tudi so mu njegovi priiatelil pripovedovali o nekaterih ma-kantnib lastnostih g. ministra. Vedel Je n. pr., da g. mfntster mnogokrat obrača glavo *n Izteguje vrat. ?!lčno je delal tudi »finančni minister dr. NiniPč.« Obenem je bil g. minister tudi zelo ftn in eleganten človek hi na podlagi tega je bil g. posta je načelnik trdno piepričan, da stoji pred njim pravi minister dr. Nlnčlč. Ko so ga pozneje, čim je bila stvar razjasnjena, vprašali, kako da ne v*, da dr. Ninč»6 ni finančni, temveč zunanji mintster, je brezbrižno odvrnil, da on ne čita redno časopisov ...
Takoj, ko se Je vlak odpeljal, je posta -jenačetnik h'tel k telefona in pozval postajo Novo Palanko ter sporočil svojemu tovarišu, da pride s prihodnjim vlakom finančni minister dr. NlnčJć, ki ga je treba čim lepše sprejeti.
Postajen a čelnik v Palanki )e odvrnil, da je zadeva v redu.
Kmalu zatem je prlvozil vlak na potajo v Novo Palanko. Na peronu se je medtem zbrala velika množica ljudi, navzoči so bili
vsi kolodvorski nradnikl 9 postajen? zelnikom na čelu. Vlak se je ustavi! m *f ano-ni minister dr. Nmč^e- je fzstopll. Postaje-načelnik je pristopi! in z* pozdravil v Imena vseh navzočih, neka dnma pa mu e izročila krasen Šopek nageličkov. Minister se je nekaj časa razsovarja! z cradn'ki. nato *>a je vprašal postaleniičeln'ka, kje da je na> finejši hotel. Postajenače'nik je vljudno odvrnil, da Je »odbor za sprejem« naročil s. ministru sobo v hotela »MeSkiš«.
»Res lepo!« je vzradoščeno iziavi! minister ter krenil v hotel.
Ko se je postajenačetnik vrnil iz hotela, je pristopilo k njemu več uradnikov, iziav-Ijatoč da osebno poznajo ministra dr. Nin-Čića, ki ni finančni, temveč zunanji minister In da je ta, ki je odsedel v hotelu, verjetno j prebrisan slepar. Postajer-ačelniku se e po- | svetilo v g'avt In obvestil ie policijo, ki je odšla v hotel ter od »g. ministra* zahtevala, da se legitimira. O. »finančni rmnister« te Ml sprva hud, zelo hud m sele, ko je uvide!, da mu njegov imponaoč nastoo ne pomaga, se je uda! ter priznal svoje pravo ime. Izročen je bil beogradskim oblastim.
Tragična i«?pda frwqQrca z zlatimi rudniki.
Beogmdskl Ifstl ^bSirno poročajo o tragični usodt nekega Črnogorca, la-tnlka bogatih zlatih rudnikov in bonans. Listi javljalo:
Na urad beogradske policije sta prišla pred dnevi dva gosp^d^, od kojih se je starejši preds*avfl trrndniku kot azent znane nemške parop'ovne družbe Uvod iz Bremena. Izjavil je, da je njegov mlaiM «prem'je-vaiec umrbo^en In da ga le pripeljal v domovino na ukag ameriške rblasti. Ko Je hotel mladi In zastavni mož, ki je rodom Črnogorec in se piše Mate Knežević, spregovoriti, mu Je agent to za branil. Uradniku se Je zdela cela zadeva simVJiva, vendar ni ugovarjal agentu in Je poslal mladega Črnogorca v blaznlco — na motrenji. Pred dnevi pa so Kneževiča iz bolnice odpusti'i, č?s da je popolnoma zdrav In pri polni duševni zavesti. Na policiji je nato nesrečni čfovek v pretresljivih besedrh naslikal vso svojo tragično sodo, čije istinitost je dokazal tudi z listinami.
Leta' 1903. je Knežević odpotoval v Ameriko in se tam pridružil neki ekspediciji, ki je odšla na zlate poljane Abske. Nekaj časa je delal v nekem rudniku zlata, kasneje pa Je sam iskal zlata polja. Imel je srečo, zakaj odkril je bogato zlato žilo. To je bilo leta 1906. Po ameriški postavi je bila z'ata žila njegova last. Malo časa za tem ie našel Kncževič drugo zlato žilo In postal je na ta način preko noči milijonar.. Knežević sam ni mogel izkoristiti bogastva zlate lile in je iskal družabnike, katerih se mu seveda ni manjkalo. Toda objestni in znvidljivl kompanjoni, kj so uvideli ogromno vrednost bo-nanse, katero je odkril Črnogorec, so si hoteli zlata polja na vsrk način prilastiti. Po-nujrli so mu 50.000 dolarjev, ali Mate Je ponudbo odklonil. Kasneje Je stopil v stik z dvema industrijskima podjetnika, ki sta ga pa hotela popolnoma izločiti pri eksploata-ci!l zlatih polj. Mate pa je stal trdno in se
ni ptisi?! verati. Ker ni slo ziepz, so posktr-Sili zgrda. Nekega dnu jc bii na Kneževića Izvršen atentat, kakor si ga najpoclejši človek ne more sanrislttt Mate, ki se je nahajal med na. '.avlitnjci obeh podjetij, se je spvl z nekim đelavcetn, ki je streljal r.anj. z strel k sreči Črc )gorca m zadcL Nato so navalil: &a Kneževića ostali delavci, ga svezali in izročal policiji, češ da je streljal n<* ura<i-
Priče SO izpovedale neugodno za Knt-fevića in bi! je obsojen na tri leta ječe, Leti 19?0. jc zopet prijel iz zapora in obe družbi sta ga skušali prisiliti, da proda svoia 2iaLa polja. Za::ian. Knežević je ostal trden.
Končno sta >e družbi iznebili svojega nevarnega ickmeca na po:x5lnoma enostaven račin. Raziiasili so ga, da je Črnogorec LTJobolen in ?,i vtaknili v blaznico. Najeti agenti pci so i nevarnega blazneža« U ume« bolnice odprc-:iv''i i\? neki parnik nemške pa-roplcvno c:u,:'^o -L!yd: In odpravili v Evropo. V pri^rcni-v: Bremen je dobit neki tgen* naloj*. da »norega Črnogorca: odpravi v domovina
In tako je prijel ubogi Mate, ki je Pfl-Stal 2rtev intriganiskin in podlih zločinov, po letih zopet v domovino — ubo; in reven* kakor je odšel v Ameriko...
Jugoslavenske oblasti nameravajo storili energične V^rake, da se ta zadeva raz-ČLsti.Up«.ti je, da intervecna naše države ne bo ostala gia-š vpijočega v pu&čavl in da bo v nebo vpijočega krivca, ki je zadela našeg* rojaka, dobili p< polno zadoščenje.
Nekaj o čaju.
Ptiie te rastline da!njega vzhoda >e oa-nes že tako razširjeno, da postaja takore-koč nasa dnevna hrana. Gotovo pa je polovico ljudi, ki poznajo to rastlino samo po imenu sčaje njega dobrin in kakovosti, p* ne znajo pravilno razlikovati.
Domovina čaju je vzhodna Aztte h m« peva najbolj v Kini, Indiji tn otoku Cevlou, Kvalitetno najboljše :n fino aromatične čaje, na daje le otok Ceylon ki leži na jusu polotoka Indije. Cevtanske Čaje spozna lahko tudi nevešče oko po tankih in dolgih listih.
Pri nas se pozna tudi takozvani >ruski Čaj«; to ime prihaja le iz tega ker Rus: pijejo mnogo čaja vs-Ied klimatičnlh razmer* toda čaj v RnsijI sarmi niti ne raste in radi tega tud! trkozvanera nravega ruskega čaja- spioh ni.
Kakovost Eaja je odvisna od razpeče-vaicev-stroko'vV.jakcv .:: njih dolgoletnih Izkušenj. Umetnost cbstoii v pravilnem mešanju čaja (čajne mešanice) in temeljitem pcznavanjn vseh vrst Čaja in niih lastnost'. Napram temu je boli priporočljivo kupovati čaj v zavitkih kateri je pravilno in Iz vej vrst čajev meSan. dobro in pravilno zaprt, tako da isti ohrani aroma, okus in jakost kar je tudi najvažneje.
Edino pravilno meian in iz oajpleme*:;-tejših ter izbranih vrst cey!onskih čajev mešan in kvallteino nedosegljiv prihaja ra na? trg čaj v zavitkih le pod imenom »Colomho Cevlon Teac (Colombo, glavno mesto otoka Ceylon). Čaj te znamke je visoko arom-*ti-čen, Izredno izdaten in močan, tako da se istega porabi tretjino manj kax^r čaja kakršne koli drage znamke.
Glavno zalogo tesa res prvovrstnega čaja Ima vstm dobro ^nana in strogo solidna tvrdka -Adriac P. Šibenik v Ljubljani.
Kdor žel! dobiti recept o pravilnem in najboljšem kulisr.ju čaja, naj se obrne do Imenovane tvrdke katera stoji v tem pogleda vsakomur in redevolje na razpolago.
Prpribe in šaijivke.
Ponarejen prestolni govor.
Angleški kralj Jnrij II. je zvedel, da ;e hA ovaden sodlSču nek* urednik zato, ker je za svoj Ust sam napisal prestoln? ^ovor, da bi prehitel druge časopise. Kralj je pozval pravosodnega ministra :n mu rekel: »Moja želja je, da se naj z možem milostno postopa. Primer'a! sem njegov in moj govor in spoznal, kolikor pac o takih stvareh razumem, da jc njegov govor mnogo boljši.*
Jaz lažem sam.
Pri skupnem obedu v nekem večjem hotelu je znan meščan pripovedoval svojemu sosedu na levi vsakovrstne smešne doživljaje. Sosedu je bilo teh Izmlšliotin kmala preveč, za*o reče pripovedovalcu: »Bodite tako prijazen in pripovedujte naprej svojemu soseda na desni, ker jaz lažem same. Slovenski muzifcantje prt nemškem spovedniku.
E4. Rice Burroughs:
War%anov sin
37
Korak je hotel nekaj povedati. Hote! je obrazložiti, kako neizmerno jo ljubi, toda razburjenje ljubezni ni poznalo besed in njegova govorica, ki je bila govorica opic Mangani, je bila prerevna in slaba.
Nekaj ju je premotilo. Bil je Akut, ki je nepričakovano in polglasno zarenčal, tako glasno, kakor je mrmral takrat, ko je bahavo stopa) okoli mrtve veleopice, kralja opic. Toda po zvokj glasu jc Korak poznal, da se godi nekaj nenavadnega Bilo je opozorilo. Korak je hitro pustil Mericm in se razgledoval naokoli. Njegov čut pozornosti in zmožnost opazovanja je zopet prišla do veljave. Napel je rstsa in poostril pogled. In dejansko sc je nekaj bližalo.
Korak je stopil k Aiaksu. Meriem jc stala tesno poleg njega Vsi trije so stali nepremična kakor izklesane mramornate sohe, postavljene v pragozdove džungle. Sum in ropot, ki se jim je vedno bolj bližal, je napenjal njih pozornost in jih silil k rrev idnosti. Kmalu se ie iz grmičevja in trave dvijmila postava velikega samca-epice, komaj nekaj korakov od njih. Zver je obstala, ko jih ie zagledala. Istočasno pa je zakriknila, kakor v opozorila in pogledala nazaj. V tem trtaotki m it
previdno pojav!! drug samec, za njim množica dnu gib, samci in samice z mladiči, da je v hipu vse naokoli mrgolelo samih opic, strašnih in ogabnih zveri puščave: bil je to rod pred kratkim umorjenega kralja.
Prvi je spregovoril Akut. Pokazal te na mrtvo truplo opičjega kralja in rekel: »Korak, na;moč-nejši bojevnik, je umoril vašega kralja. Nihče v džungli ni močnejši, silnejši in pogumne-ši kakor je Korak, sin Tarzanov. Sedaj je Korak vaš kralj. Kateri samec je večji in močnejši, kakor je Korak?
Ta poziv je veljal onemu samcu, ki bi se morda njimačil Koraku odrekati kraljevske pravice in dostojanstvr. Opice so se pričele med seb.-j pogo-\arjati, prezirati, prepričevatu šepetati in nekaj časa tudi zlobno renčati Končno ie stopil iz njih vrst mlad samec naprej. Težko se je zibal na svojih Kratkih nogah, renčal je in grozeče krilil z rokami.
Ta zver je bila orjaška. V vešino je merila sedem čevljev H je bila v najvišjem razcvetu svojih mladih si!. Spadala je k oni posebni redki vrsti, katero so beli lovci posebno iskali, ki pa se je pred belokožci vedno umaknila globoko v džunglo, da so jo lovci poznali le iz pripoved' anja domačinov. $c celo domačini so Jo malokdaj videli. Pila je to posebna sreča.
Tudi Korak je stopil naprej, da sprejme boj s tem potolnim ortakom. ZafnU Je, Toda v njego-
vih misliti se Je porodil nov načrt  Boj s kraljtm nastajala kri po žilah. Ni se mu posrečilo se dvig-
opk% ki Jc bil krvav m oster, je nekoliko izčrpal njegove moči. Zato bi morda nov boj z drugim, morebiti močnejšim nasprotnikom mogel zanj pomeniti nevarnost da podleže. Za zmago je treba dobiti dragih sredstev. Počepnil je in <lakal, da samec plane nanj. Vedel je, da ne bo treba dolgo čakati, kar je tudi ugani!. Njegov nasprotnik je samo kratko naštet vse svoje dosedanje zmage in povtdal n<4aj dogodb, ki naj bi potrdHe njegovo nenaravno telesno moč. Zasmehujoče je pripovedoval, kaj \ se bo storil s tem obsovrafenim Tar-manganl, ki je tako predrzen, se mu posta-i v bran.
Nato se je zaletel vanj.
Raztegni! Je roke in prste odprl, da bo prijem izdatnejši Odprl je svoja široka usta z dolgimi, močnm-i zobmi in se z vso silo in naglico zakadil v Koraka. Korak se ni ognil, dati je samec zamahnil z roko, da bi ga zagrabil. Ostal Je na mestu. S stisnjeno pestjo je udaril razdraženega samca v široke čeljusti t tako silo, da se je samec zvali! po ileh, kakor bi ga udaril blisk. Korak je hitro skočil k njemu in Čakal, da se samec zopet opor more in vstane.
niti. Korak je stal poleg njega in ga ,Čim se je dvignil do viši-jc njegove brade, zvalil s ponovnim udarcem znova na tla.
Tako je ponovno poskuša!, toda vedno mu jo močnejši Tarmangani to preprečil. Zadajni mu je nove, boleče in težke udarce, tako da je veleopica vedno ponovno omahnila nazaj na zemljo. Kri H je lila iz ust in nosa. Množica opic. ki so ga preje, ko je stopi! proti Korakn, navdušeno pozdravljale, so se mu sedaj posmehovale. Njib krik je sedaj veljal Tarmanganu, Njemn so izrekale navdušeno polivalo.
»Kagoda?« je vedno vpraša! Korak, kadar Je veleopico ponovno udaril.
Samec je poskusil vstati, toda v tem hipu ga je nov udar vrgel k tlom.
?>Kagoda?« Kar pomenja v opičji govorici:
»Ali imaš dovolj? AJI se vdaš?c
Veleopica je nekaj trenotkov nepremično ležala na tleh. Nato pa je proti K^r.iku spregovorila edino besedo:
»Kagoda.«
I»Vstai»i sedaj in vrni se k svojemu rodu,* j« odgovoril Korak.
»Jaz nočem biti kralj rodu opic,
Veleontea se ni zaredala, kaj se je z njo zgo-lki me je že enkrat odgnal. Pojdite svojo pot, tudi
dilo. Iz širokih ust so silile sline in pena, njegove oči so bile še bolj s krvjo podplute, kakor navadno, b prt Jc dvignil grozen krik, da ie človeku
mi bomo šli svojo. Ako se v bodočnosti srečamo« se prijateljsko pozdravimo, toda skupnega življtv nja ne bomo živeli«
$tran S.
»SLOVENSKI  NA POD«  dne 21. decembra 1924.
štev. 29\
Sokolstvo.
— »Sokol L«. Vsi bratje-sestre, ki nimamo prilike božieevati po svojih stanova-ajlh. pridemo v sredo k smrekci na Tabor. Moderne igre: domino, tombolo, marjanca, — dober čaj — pa kakšno božično urežemo. Zdravo! Gospodar. 696-n
— Prednja Ck i zbor So Šolskega društva ▼ Zagorju ob Savi se tem potom bratsko zahvaljnje lekarnarju br. B r i 11 i j n v Litiji; za bogato lekarno, podarjeno našemu društvu. Ta velikodušen dar, ki predstavlja teies vrednost, naj bo vzgled vsem zavednim Sokolom. Zdravo! ,
— Sokolsko društvo v Metliki je priredilo na praznik oz. predvečer praznika dne 30. novembra tL v proslavo ujedinjenja, svečano akademijo s zelo obširnim vspore-dom. Svečanost je otvoril br. starosta Makar s navdušenim pozdravnim govorom na vse navzoče članstvo in Ni. Vel. kralja, ter obrazloži! pomen državnega praznika. Na ta pa izvršil svečano zaobljubo vseh na novo pristopivših članov. Br. predsednik pro-svet. odseka nam je podal obširno zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter pomen ujedinjenja za držcvo m Sokoistvo. Deklamacija »Pesem bodočih dni* (Englh. GangKa), nam je šla v dušo. Po končanih točkah prosv. odseka, so se razvrstile telovadne, katerim smo se naravnost čudili; na kaj tako lepega zares nismo bili pripravljeni. Ne morem o priznati, katerim oddelkom bi daH prednost, ker nismo strokovnjaki, in mogoče je, da bi se kdo prevzel hvale, kar pa ni na mestu. Vendar nas je pa v splošnem zanimala najbolj telovadna scena »Seljački radovi- (rrožko članstvo) in pa telovadni ples *Kozačeka. katerega je izvajala moška deca. S kako hhkočo so ga izvajali, dasi so nekateri gibi zelo težki, se jim je bralo na obrazih, vzlic temu, da so morali ca- občo Željo in prošnjo občinstva — ponavljati. Moški pomladeV je z svojimi prostimi vajami, kakor vajami na konju dokazat da obetajo biti izborne telovadne moči. Proste vaje članstva so pa vsekakor pre-komplicirane m zelo težke, a vzlic temu so jih !zvajali telovadci prav dobro. Prav srč-kane »o ble vse vaje ženskega pomladka In dece. Ce se pomisH koliko truda ■ požrtvovalnosti je bilo trebi vsem, da so svojo težavno nalogo tako lepo rešili, je zar-s hvalevredno. V splošnem je opažat! pri temu društvu veliko zanimanje in lep napredek
vrl telovadbi. Vso zasluge ta tako uspelo
patrijofčno In sokolsko svečanost pa imajo prav sotovo vrh bratje vaditelji Fran VVeiss, Polde Novak in Nace Hočevar. Le krepko naprej i v bodoče, ter presenetite nas zopet kaj kmalu. Zdravo!
Dopisi.
— U Kamne gorice nam pišejo: Kraljev rojstni dan smo pri nas praznovali izredno slovesno. Po vasi Je vihralo več zastav. Ob 8. je bila slovesna zahvalna služba božja z molitvami za Nj. Veličanstvo. Po maši je odšla šolska mladina, sprem-llana od celokupnega občinskega odbora z županom na čelu v šolsko poslopje, kjer je nai g. nadučiteij imel kratko predavanje o naši vladarski rodbini. Deca je deklamirala več domoljubnih pesmi, od katerih je bila posebno ljubka - Mladi Jugosloven«. Iz šole je odšel obimski svet in več drugih vaščanov v čipkarsko £oto, kjer je bila na čast rojstnega dne Nj. Veličanstva otvor-jeaa razstava ročnih del. Vrstile so se deklamacije in pred sliko vladarja so bili položeni šopki Jesenskega cvetja. Slavnost je bila zaključena z državno himno.
— Z Viča. V četrtek 18. t. m. se je vršila po dolgem presledka zopet seja viške* ga občinskeRa odbora. Iz preči tanega zapis* Dika se je konstatiralo, da je ostalo polno soglasno sprejetih sklepov neizvršenih, in na tozadevne interpelacije g. župan ni mogel dati drugega odgovora, kakor da ni do* bil v uradu, kjer bi moral intervenirati, ni» kogar. Izvršitev sklepov se bo ta'.:o za vlekla zopet za par mesecev. Pazen poslušalec je iz čitanja zapisnika lahko razvidel. kdo v občinskem odboru pravzaprav dsla, in kje sedijo backt. ki samo vstajajo in za'hnajo na župnikov ukaz. V proračunsko debato je že pri prejšnji seji posegala samo Na-p redna gosoodarska stranka in sestava proračuna je delo njegovega proračunskega referenta. Občinski odbor priredi tudi letos »Božićnico« za revne šolske otroke in bo obdaroval 120 otrok deloma z obleko, delo-ma a čevlji — Po poročilih posamnih od« sekov so prišle na dnevni red slučajnosti. Za kaj gre, smo takoj videli, ko io je gosp. nadučitelj Štrukelj na migljal župnikov ja* drno popihal s seje — župnik je nato predložil na kraljevo kabinetno pisarno prošnjo, naj se prekhče premestitev nadučitelja in
občinskega odbornika štruklja s Viča. Pred* lagal je, dc se omenjene prošnja odpošlje br# zojzvno rn žup^n je nato vprašal socialiste ir. komur*:«te. sko so za ta predlog. Ti so seveda p-itrdi!i predlog j. čeprav ;c precej čudno, ako se komunisti obračajo s prošnjo na — kralja. Ali cc. g. župan in g. župnik? — Napredne gospodarska stranka je na iz* vajanja obeh nasprotnih klubov po svojih govornikih pojasnila, kako in zakaj je b:l premeščen predsednik »Slomškove zveze« Strukeij. Ka^or ranjeni tidri so zarjovel; klerikalc:. ko so jim napredni govorniki očitali, kako so kadili cesarju Francu Jožefu, mi; tituli pc'c, >cdci p* so. patrijotićtsi in !oj-!n: samo. Vja^r hočejo doseči s*-oje strsnk^r-.ke interese. Sedi j sc obr.:2^jo kralja, ki ga pa sicer nečejo primat:. Ali je to dcsledccGt? Do j te k-alj::. je kra* ljevcga. šele potem im^tc pravico st obra* čati n^.nj s prošnjami! Klerikalni predlog yz bi! seveda »prejet s komunističnimi g!asoviI
Turisfika in spori
NOGOMETNE TEKME V SOBOTO IN NEDELJO.
— Beograd. 20. dec. F. T. C. (Budimpešta) • B. S. K 2:0.
— Zagreb, 21. dec. Cr3dj^:;ski — reprezentanca H. A   razreda 6:1.
Gradjanskt rez. : Amatenri (Zagreb) 9:0 Vfktorl'a : železničarji 1:0.
— Dtma'. 21. dec Prijateljska tekma \Vacker r Rapid. »e končala z zmaso Wa-ekra v razmerju 4:2. Rapld je nastopil z 8 rezervami.
Drinze tekme: Slovan : Hert^a 1:1, Ost-mark : Donaustadt 2.0, Rudolfshtigel : Ni-cholson 2:0
ŠPANIJA : AVSTRIJA
2 : 1 (1 :0V
— Barcelona. 21. dec. Rezultat tekme Španija • Avst-Ha je izpadel v korist Snan!-je v razmerju 2:1 (1:0). Kakor je bilo torej pričakovati, Avstrija na vročih španskih tleh ni žela lavorik. interesantni borbi dveh najmočnejših no^onetnih reprezentanc, je prisostvovalo 25 000 gledalcev, ki so fanatično »drukali« za svoie moštvo. Naravno je, da je avstrijske igralce ta pristranski način obnašanja publike znatno deprimlral, navzlic temu pa je Avstrija Spance taktično In teh-
nično v!soko nacTcrfljevala in !e naravnost fenomenalni obrambi vratarja Zamore se imajo Spanci zahvalili za zmaeo. V o-r-ialem se Avstrije: tnđl :::sj mogli prilagoditi trdemu teretio. O •okrni poročamo še obširnejše.
Šah.
SIMULTANKA INŽ. DRJA. VIDMARJA.
V sobo:.-' zvečer se je vršila v »Narodni kavarni* velikopotezna j^vna Šahovska si-mnltanka r.ašega znanega svetovnega Šahovskega mojstri •:. jagosloverrskega prvaka dr. Milana Vidmarja, k: je nastoji« proti 22 Igralcem. Dr. Vidmar ji dobil ;> par;:j. 2 je remizovj.!. a 3. izgobiL Part.je so dobili gg. Je roso v. šktđj in Vogelnik. Sim čitanka je trajala od 9. zvečer do pol 2. zjutraj. Zanimivo je, da so šibkejšim Igralcem celo pomagali močnejši ^kibici-, vendar je bil topot dr. Vidmar sijajno disnoniran ter ie 7magal nepričakovano visoko.
iz Celja.
—c Umrl le v Celju vpokojeni glavni davčni preglednik Ot.-n Leeb v 6S. letu starosti.
—c Celjski občinski svet ima danes v ponedeljek ob običajni uri redno občinsko sejo. Na dnevnem redu so najnujnejše zadeve iz posameznih odsekov. Proračunska seja se bo vršila v prvi polovici meseca januarja.
—c Smrtna kosa. Na Frankolovem pri Celju je preminul gosp. Dominik Bezenšek, trgovec in posestnik. Bil je skrben oče ter vrl naroden mož. N. v m, p.!
—c Zamude vlakov. Zadn}e tedne prihajajo vlaki posebno oni Iz Zagreba in Ljubljane v Celje redno s polurnimi in tud! večjimi zamudami. Te zamude so neprijetne pos«»* no pri jutranjem osebnem vlaku, ko š'larji. ti se vozijo v oljske šole. re !no zumraro zju.raj pouk, kateri -e pričen.i cb 8. u'i. Zamude pa na*avr.ost m;čne in neprijetne tudi za potuiočc ">bč:nsiv->. V*e-kako" bi bilo potrebno, da bi mdle/no ČU rckvlje preiskale, kje \c2l krivda nkini □;■>-noririjlnim prometnim raz»,i iram, ka*ere bi ?e v sedmem povojnem teta v urejeni državi ne smele dogajati.
—c Tržne cene v Celin. Govediig 20— 25, t« letina 25—30, svinjina 30—35. slanina
34—??, mast domača 40, ameriknn<ka .^4, Svaka, 32.50, prekajeno r,u^^ ;<>—35, pe» ratnina piščanci 20—30, kokoši .-o—raca. 4^—50. sos lOo, purj:: 100—140, divjačina; zajec 60. Mleko 3.75—1, .Maslo surovo 50. čajno 72—80, eno lajce 2 2:. Pijačrt: vino scaro 12—20, novo io—12. »pejor^k > bia-go: kava Portoriko 76, Santos 56, Rio M, sladkor kristal 16, v kockah IS, r;ž I. 1 >— 15. H. 7.35—12. Testenine \2— U.5r». Moka •OD« hI »(Ki 6.80. št. -2: 6..v>, =4-. 5.80c. Koruzna moka 4. Na drobno pri kg zz 99 ra-a več. Žito: pšenica 4.^. r2 410, ječmen 399* oves 350. koruza 510, ii2ol 500 do 6u0. Krma: r:? 55—75, slama 50»—55, krompir na debelo 1.35.     drobne l .50—1.75.
—c Toka?sajo nemško pevsko društvo, edmo nemško Sraštvo v Celju, shajališče, celjskih Nemcev in nemškutarjev je imelo v sobota 19. trn. svojo božtčr.ico v hotelu »Umor.;. Edini Slovenec, ki se je te prireditve udeležil, ?e bil novi opat Peter Jurak.
Kakao Van Kaster
se jako nakuha, ker je polnorn^sten in je vsled *cga tiajceneiši. ?-,as
!z Maribora.
—!.i £e o miznr.iu Zlahiicu.   Z _r: .
mizarja Žlahtiča ie padel oblastim v roke človeški družbi skrajno nevaren individij. ki in:., na vesti poleg umora čevljarja Mikia v :rjetno več zločinov. Tako jo prUavOa na okroin-jin s.odišču'v Pt;:>u neka Marija Coh. da je neki nernar.ee dne 13. avgusta t. I. strci:a: sozl oke i ranjc, ko se Je nahajala pri svoji rodbini v StrnišČu pri Ptnjti* Zadeta je bila v pr^L 2e takrat ic kor morilca osumik; mizarja Žiah:?ča. k: Ji je nekoč zagrozi', dr. io n^treii. - - V Ptuju le po-vzročOa aretacij.. Ziahtiča pravo senzacijo In po mestu so razširjene različne vesti, katerih avtentičnost oa >e ni dognana. 1 ako se zatrjuje, da ;e ŽlahtiČ spravi) dve sv:ji ljubici s sveta In da k sodeloval pri umoru trgovca Reseitberga. Nekateri ceio zatrjuiclo, da je bi! 2lahtič na predvečer umora trgovca Rosenberga v njegovi tr<ovini. Obetajo se tore« še zanimiva ra'kriti".
G ta: * i,i i uredn i k: RASTO PUSZOSLEsiSEK. Odpovem i ur fi dn ;k : JOSIP ZUPANČIČ.
» popotoi/
ZATO V VPOPABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
! Pialai stroji, iihhdr
nebanUna dalavaloa
3591 (»0->nivlJainlea)
In BARAGA, Ljnblfaaa, Selenbcrgava ollem %.
rt r 111 ii l m b fi f 11 i a a       r m p i n a m u i ^ p
I
prfporoC«
Harodna W\
gospin
ki bi imel veselje naočit: se vkuhavania in kandi- • ranja sadja ter vkahavanjj sočivja. Prednost imajo neoženjeni. Nastop bi bil z novim letom. 7765
Konservna tovarna Globus cL d.
nm Vrhniki prt L ublfanl.
M i I ■ I » ■ UJH i-k   I OJUi JUL JDCniiLJ-JJ JLAJLB Jb JLiUUi O Ji"
RIBJE OLJE
pristne* P)*rv*a\k*
m mtasets strsm hi termit
priporoča     is3 T
Maro Ir. S. Pitna
LJUBLJANA
Donajska cesta
L -_J
Specijalno i5i t emajlii
kakor ttidi rarne kovinas'e predmete, napisne table, postelje, mize. stole i*d. Izvršujem vsa pleskarska, ličar sk. sobo* in črknslikarska dela po zelo neodnifa cenah.
Frane Bokal,
C«U«ik« emalm ti
Zg SiSka (poteg mttnlce)
Radia lam Mt
vpletke (kitr\ barvanje las z 9V Oreal Hane* ta. FODKRJUSEK.
frizer za dame bi gospode. Sv. Petra eesfa 32 1965
Mi mm mrPmh* ictija
mHLI 0GLHS
Cttnc oglasov
v5i«fa beseda SO pera. — Najjcranj«
iao.  Din 5'—
I    ?ro9am |
POZOR! POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj no poloN*1*
ni
ali zelo znižani ceni. Ne zanv-dite rgodne prilike! — Resljeva cesta 30, I. nadstropje, desno. 7787
Damski klobuki,
nekiteni. od 100 do 150 dinarjev, baržunasti na'*i* teni od 200 do 300 Din, Velour svileni po 200 Din — Oglejte ai izložbo. — Horvat, modistka. Sta* ri trg 21. 141/T
VOJNO 'e naoovetfal Sturkom« mifim in oodaanam
kemični zavod ra uniče« an'e mrčesa ,PANAa, ki se nabaja v LJubljini. Po-t}amka cesta 12, pritl?;e. v prejšnj h rrostoiih .Posesti*. — Zavod WPANA* odpravi tekom rn-j?a tedna r°d garancijo vse *čurke, miši in podgane \z vseh prostorov, brez vsake nadležnosti in brez \saMh posledic. Na želje pndc
zasto nik na dom. tss T
iMsiSlaca
strojnega umetnega veze* nja priredi v Celju Ju* stina Pavšer. strokovna učiteljica, Gosposka **H* ca 25. 7789
Znanja želi starejši   posestnik,   trg o* vec in obrtnik z otroci v Ljubljani — z izobraženo, pošteno,   pridno, dobro* srčno in simpatično go* spodično ali vdovo brez otrok z denarjem — Do« pise s polnim naslovim pod »Zadovol jnost T788« "a upravo »Slov. Mar.«. Tajnost zagotovljena.								
	>i -h -! -n -1.						-rt -	
	Halo! Plačam po najboljših ^enah *tare obleke, cev* //e, pohištvo itd. — Do* oisnica   zadostuje: pri* dem na dom. — A Ju* rečic Ljubljana, GaI!"so* vo nabrežje 31. 7656							
								
Pozor!!
P!ač\ijcm nniboljše stare obleke, čevlje, pohištvo. Dooisnica zadostuje, da nridem na dom, — Mar* tin Drame. Li"bliana, Galluso%-o nabrežje 29.
I K« -reaičain? |
Hotel
velika jednokatna zgrada sa krasnim parketiranim sobama u prizemlju, rc* sta-jracija i kavana, veli* ki vrt, odjel za karažu, ^ve i» novom stanj'\ bez ili s dogovorom sa inven* arom, u d^bro posjede* nom kopnlištu Krapin* s'cim Toplica*na — pro* daie se uz povoline pla* *^?ne uvjete za 1.250.000 dinama nakon osobnog oregleda st ipa u prego* vore — vlasnik Jtirkovič Fran, Krapinske Toplice.
7718
I
Razno
I
Portugalko
štajersko, ravnokar doSlo — toči gostilna M r 3 k. Ljubljana, Rimska cesta.
Okraske
za božično drevo, svečke, božične in novoletne raz* «lcdnice najceneje v ve* liki izbiri. — Ivan B&ho-vec Ljubljana, Sv. Jako* ba trg 7. 150 T
Vdova,
inteligentna in simpatična, srednje starosti, per» fektna v gospodinjstvu in kuhinii, ugodna družica — išče mesta pri starejšem samostojnem go* spodu ali pospodi. — Po* n"dbe pod »Osamljena 7766« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
t svakoj količini fcg po 55 Din razasUje potrze* čem — MljekarsVa udru.-
ga, Virovitica, Slavonija.
7621
Traokta
clcbre kvalitete u svakoj količni kg po 25 Din — ra zašilje i^ouzečem Mljfe« v>xrs^ca vdruga Virovitirs. (Slavonija). 7790
Slike za
[izdeluje naihitreie foto« <traf HUGOM HlFišER.
[Ljubljana, Valvazoriev trg št. 7. 7555
Perje,
ko<o5je» rečje in <?osie. puh. oddaja vsako mncj žino po zmerni cer.i —• tvrdka E. Vajda. ćaTco* vce 52 T
Kuverte
priporoča
Narodna tiskarna
»str rjav
jceneje lam najbolje
si boste preskrbeti različno boliSno blago _
delikatesni in špeceri|ski trgovini "VI
UDBLUUL I3spmf lotila Jsioi".
«s»msjsUtci um**—* pHlIksil
77T.
o
■
o
■
o
Si
o
■
o
0
■
g p.
HnleZno, praktllno darilo.      Zanimiva in napeto Ztivo. ■
I arzanove povesti \
L Tarzan, sin opice II. Tarzan in svet ITI. Tsrzanove živali IV. Tarzanov sin
C302 stranO
(308 . )
t27fS . )
(352 . )
7750
Cena za vsako knjigo broi. Din 30*—, vez. Din 36-—. ffiroOta sartleraa Zvezna knj gama, UaHaaa, Narflifi trg 8.
HUPPA-HUPPA, FIVC.STEP. CARA
in vse drti|je moderne n'ese na ploSčah, edino v zalegi gramofonov
A. RMfierisr, Sodna ol. S
Najleolt bolllno darilo!
Vel ka zaloga gramofonov, plr^č in pos;iTreT.nfh delov.
□T:
LJUBLJANSKA   KREDITNA BANKA
Sknpne rezerve Dal 1MJV-
i}
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE: CaH«, etwi«li. BtHti, Kranj, n*rife«r, ■•fh««M( Havl Sad,
SalH. Trat, Aaaaalja Lagatae.
PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. Stev. 261.413.502.503.504
Se pripor o 6 a za "w
Ijattnina ia .tisk »Narodna tiskarna«.
88^218