-iinsiM.' SZOL pcujSKegii
>KraJa — Uorava
iredru^tvo Ptuj PreSer-
lova 7 — Telefon ISf
VP Ptui »?43-T-2(y> -
St. 44 — Letnik Vin.
Ptuj, 4. novembra 1955
Urejuj« areom^ j<StM
— Odgovorn; arednlk
Vrab] RokoDiso«
ae vratemc — Ttek«
^iaribor8»ul> Oakam« -
Cena din 10— — Leto*
oaročnlna SOO din do>'
otna 250 dSm
Mekaj o uspehih
kmetijske pospeševalne službe
v ptujskem okraju
z zadnjo reorganizacijo kme-
tijskega zadružništva leta 1952
so postale kmetijske zadruge
učinkovito orodje za pospeševa-
nje kmetijstke proizvodnje.
Poglejmo samo nekaj uspe-
hov v pospeševan^ i živinoreje.
Po stanju z 31. jan. 1955 redi-
mo na okrajnem področju 33 ti-
soč 800 glav goveje živine, 4796
konj, 48.229 prašičev, 1567 ovac
in 133.000 glav perutnine.
Za prehrano vseh teh živali
služi 53,5 odst. obdelovalne po-
vršine ali okrog 28.000 ha. Kljub
tem velikim površinam in raz-
meroma visokemu številu živi-
ne pa ta panoga še ne daje
takšnih donosov, kakor bi jih
lahko. Po letii 1952, ko je bilo
vnešeno v to panogo več načrt-
nosti in tudi sredste\% se je
znatno povečalo število živine,
kakor se je •dvignila mlečnost
in proizvodnost mesa. Mlečnost
krav se je v tem času povzpela
na okrog 1250 do 1300 litrov po
glavi in je torej še vedno nizka.
Vsekakor pa primer kontrolira-
nih krav dokazuje, da je mogo-
če povečati mlefeost na vsaj 2
tisoč litrov.
Na okrajnem področju se je
redilo vedno znatno število pra-
šičev, predvsem mastnih svinj
in pujskov za rejo. Tako je sta-
nje tudi sedaj, vendar prašiče-
rej ci še ne izkoriščajo vseh mož-
nosti za povečanje proizvodnje.
V pospeševanje prašičereje je po-
segla kmet. služba šele letos, ko
je nabavila v inozemstvu 30
plemenskih merjascev pasme
veliki jorkšir in s tem, da je
začela urejevati 17 \-zrejnih sre-
dišč, ki bodo v razmeroma krat-
kem času lahko oskrbela vsa-
kogar z dobrim plemenskim
materialom. Tozadevno je pred
pospeševalno službo naloga or-
ganiziranje vseh prašičerej cev
na področjih posameznih zadrug,
da bi v čim krajšem času lahko
zadostili povpraševanju po ple-
menskem materialu.
Tudi glede perutninairstva so
položeni temelji k hitremu na-
predku. Ustanovljena je selek-
cij sika* postaja za štajersko ko-
koš ter urejena valilnica, ki bo
lahko dala že v prihodnjem
letu okrog 40.000 enodnevnih
piščancev. Kaipaciteta valilnice
pa se bo v naslednjih letih
dvignila celo na 100.000 pdštčan-
cev. Ustanovljena 'o tud i^j k-d
sred šča štajerske kokoš , ki bodo
o-skrbov^la val: nico z jajci č sto-
pa^em^kih kokoš visoke nesnosti
Izvoz jajc in perutnine je
predstavljal že pred vojno eno
najvišjih izvoznih postavk Se-
daj obstajajo vse možnosti, da
v najkrajšem času (že v dveh
letih) daleč presežemo predvoj-
no proizvodnjo.
Prav tako lepi uspehi so do-
seženi v poljedelstvu. V letoš-
njem letu je bilo porabljenih na
okrajnem področju 318 vagonov
umetnih gnojil, kar je za 68 va-
gonov več kakor leto prej. Po-
raba na ha znaša torej 97 kg,
kar seveda še ne dosega zahod-
noevropskega povprečja Ustrez-
no temu so se povečali donosi,
ki so na semenskih parcelah za
okrog 75 % višji od okrajn. po-
vprečja in so znašali pri pšeni-
ci 25 q, pri rži 23 q.
Kot semenski krompir je bil
priznan na 58 ha in ga bo od-
kupljenega 58 vagonov. Za za-
menjavo bi ga rabili sicer vsa-
ko leto vsaj 300 vagonov
Pomemben napredek je dose-
žen tudi v sadjarstvu. Prva leta
po vojni so sadjarji brezupno
gledali, kako jim uničuje kapar
sadno drevje Sele v zadnjih
dveh letih je kmetijski službi
uspelo s propagando, poskusni-
mi nasadi itd. organizirati učin-
kovito obrambo proti temu škod-
ljivcu. Seveda s tem še ni vse
opravljeno, ker drevje še vedno
slabo rodi in ker ga še vedno
uničujejo sadni škodljivci in
bolezni Vendar začetek napred-
ka je tu in treba bo nadaljeva-
ti z začetim delom.
Kratek pregled opravljenega
dela pri pospeševanju kmetij-
stva nam kaže, da je to do-
seglo velike uspehe, kakor smo
si jih lahko samo želeli. Od
nas samih pa je odvisno, ali
bomo začeto delo tudi tako
uspešno nadaljevali.
Anketa o potrošnji lesa
v ptujskem okraju
V času od 25. oktobra do 25.
novembra 1955 bo Okrajna upra-
va za gozdarstvo Ptuj izvedla
anketo o potrošnji lesa pri
kmečkih kakor tudi pri ne-
kmečkih gospodinjstvih.
Namen ankete je ugotoviti
potrošnjo lesa glede na leto
1953/54. Anketirala se bodo sa-
mo posamezna (j)© gotovem
ključu odrejena) gospodinjstva.
Anketa o potrošnji lesa bo uspe-
la 100 odst. samo takrat, če bo-
do anketiranci dajali vse vero-
dostojne odgovore na posamez-
na vprašanja.
Okrajna uprava za gozdarstvo
Ptuj naproša vse anketirance,
pri katerih se bodo v naslednjih
dneh oglasili uslužbenci OUG
Ptuj v svrho Izvedbe ankete o
potrošnji lesa, naj podajo res-
nične in verodostojne izjave na
posamezna vprašanja anketne
liste. Samo na ta način bo an-
keta uspela, anketarjem boste
delo olajšali in pripomogli k
uspešnemu zakljuiSku dela.
Lesne zaloge se iz leta v leto
zmanjšujejo. V ptujskem okra-
ju so že za približno 120m'/ha
izpod povprečja normialnih les-
nih zalog, zato je izvedba anke-
te toliko važnejša.
Analiza uspešno izvedene an-
kete bo gozdarskim strokovnja-
kom kažipot pri bodočem usmer-
janju gozdnega gospodarstva v
okraju.
Tudi za leto 1956 bo izšel
^Gospodarski koledar"
Ze nekaj let uporabliajo go-
spodarike ust nove organ zac.je
in podjetja »Gospodar^k-
koledar«. Tudi za leto 1956
bo -.zšel »Gospodarski koledar«,
k. ga izdaja uredništvo »Nove
proizvodnje«, glosJo Zveze dru-
štev inžen rjev in tehn kov LRS.
V njem bodo važni člank: o v^eh
gospodar kih strokah, med njim
članek tov Zorana PoLča: »Od-
krivanje napck nam omogoča
boljše gospodarjenje«, nadalje
članki dr. V.adm rja Kr vica
»Komune in naš n;daljnj gospo-
darski razvoj«, tov Srečka Rlh-
terja: »Nekaj m sli o tehn čn:
pomoč-« tov. Toneta Klemenčiča;
»Nova pota v pospeševcnju gra-
ditve stanovenj«, tov prof dr.
Stojana Pretnarja: »Nekaj aospo-
darskh pogledov na vprašanja
iznajditeljstva«, tov dr. Lava
Cermelja: »Ob obletnici london-
skega sporazuma«, tov dr Julija
Felvheria »Korošk, Slcvenc: v
letu 1955«, tov Jožeta Pavlicča:
»Kaznvs dejanja v gospodar-
stvu«, tov. d*- Marjana Dul-arj";
»O organzecij. dela v podjet-
jih« tov Toneta Klemenčiča:
»Proizvodnost dela. plače, oseb-
na potrošnja«, tov Edvarda P.r-
nata- »Drobn problemi v gospo-
darstvu ki v dno rastejo« (ta čla-
nek 1c posebno zanimiv in po-
učen za komercialiste, računo-
vodje n knj.govodje) tov. dr.
Marjana Dularja »O varnosti
dela«, tov Toneta Klemenčičar:
»Seznam gospodarskih predpi-
sov« itd., itd.
V vsakem »Gospodarskem ko-
ledarju« je doslej izšel Seznam
gospodarsk-h predpisov. Iz leta ▼
leto je ta ieznaiu izpopolnjen, da
so »Go«podar«ki koledarfi« traj-
ne vrednost za vsakogar, ki želi
biti poučen o vsem noveiD v po-
sameznih gospodarskih strokah
in o gospodarsk-h predp'sih V
»Gospodarskem koledarju« je mo-
goče najt: tMSjasnila za v^e ne-
jasnosti ▼ našem gospodarstvu.
»Go^^poda^sk. koledar« poučuje
upravne odbore, delavske svete,
direktorje in komercialiste, ra-
čunovodje -n knjigovodje ter vse
druge, kakšni ukrepi, odločbe in
odredbe so ▼ skladu z veljavni-
mi gospodarsk mi predpisi. Dalje
daje pojasnila vsem. k" sc i'h ti
ukrep: tičejo ki jim nalagajo
dolžnosti in odgovornosti, da mo«-
rejo presoditi, če je izdan .ukrep
zakonit
»Gospodarski koledar« tsiko ze-
lo lajša delo vsem gospodarskim
organizacijam, podjetjem in usta-
novam. Brez njega skoraj ne bo-
do mogli uSpešno opravljati svo-
jih gospodarskih dolžnosti Izšel
bo le v tol ki nakladi ki bo šla
v denar. Zaradi tega naj gospo-
darske ustanove, organizacije
podjetja in privatnik" nemudoma
naročijo potrebno število izvodov
»Gospodarskega koledarja 1956«
pri »Novi proizvodnji«, Ljublja-
na, Trubarjeva 15. pošt. predail
407 in naj na njen tekoči račun
Ljubljana 60-KB-1-1142 takoj na^
kažejo ustrezno vsoto denarja.
En izvod »Gospodarskega ko-
ledarja 1956« stan. 500 din. Na
odrezek položnice aU denarne
nakaznice naj napišejo namen
plačila.
Ker »Gospodarsk' koledar 1956«
naročajo v številnih izvodih vsa
važnejša podjetja v FLRJ in mno-
ge tvrdke in agencije, trusti 'n
karteli v inozemstvu in ker ga
prebirajo strokovnjaki ki v go-
spodarskih organizacijah odloča-
jo o nabavi surovin, polproizvo-
dov, proizvodov, tehnične opreme
itd., imajo komerc-alni ogla«: in
reklame v »Gospodarskem kole-
darju 1956« največji uspeh Pod-
jetje, ki naročd oglas v »Gospo-
darskem koledarju« more za svo-
jo proizvodnjo ali za u«luge do-
bit: nova tržiiiča, naročnike m od-
jemalce doma m v inozemstvu
Ker je časa za naročilo ogla-
sov le še malo s«j bo redakcija
pri »Gospodarskem koledarju
1956« skoraj končala svoje delo,
je treba naročila z-e oglase posla-
ti »Novi proizvodnji« čim prej.
L A.
Naša šola
mora dati mladim ljudem podlago za poklice!
V četrtek, 27. t. m. se je v
Ptuju po številnih učiteljicah In
učiteljih, mlajših in odraslih iz
vseh strani okraja, ki so hiteli
po ptujskih ulicah proti Tito-
vemu domu, videlo, da imajo
nekaj posebnega. Saj ni nava-
da, da bi videli ob podobnih
prilikah v Ptuju tudi tov. Ki-
movca Žiga in tov. tjf. Emo Po-
trčevo kot smo ju videli tokrat
Bil je občni zbor Dmštva učite-
ljev in predavanje tov. Kimov-
ca o šolski reformi. Na njem
smo videli tudi ptujske vidnej-
še funkcionarje: tov. Voljča,
Tramška, Staniča. Kanclerjevo
in druge.
Kot je pač ob občmh zborih
navada, da poročajo o delu
predsednik, tajnik, blagajnik in
riadzomi odbor, je bilo tudi tu-
kaj, vendar je treba reči, da
sta tov. Rajko Iglar kot pred-
sednik in tov Vida Vičar kot
tajnik podala dokaj izčrpno po-
ročilo o organizacijskem in po-
litičnem ter strokovnem delu
društva, o delu, uspehih in te-
žavah učiteljstva ter tudi o per-
spektivah tega odgovornega po-
klic?a.
Tov. Iglar in. tov. Vičarjeva
sta v svojih izpopolnjujočih se
poročilih podčrtala, da bi mo-
rala biti šola najlepša hiša v
mestu in na vaseh, saj se v
njej potom najmlajšega in
o^aslih širi vsa kultura i>o za-
slugi požrtvovalnega učiteljstva
in profesorjev in da ne bi mo-
rali biti učitelji in profesorji
doma samo v šoli, temveč doma
med ljudstvom, saj med njim
delajo kot politični delavci, go-
spodarstveniki, kultumoprosvet-
ni in zdravstveni delavci ter
kot rezervni oficirji JLA, funk-
cionarji ljudske oblasti in raz-
nih dništev in organizacij. Zgled
taikega učitelja, tov. Ljudmilo
Kafolovo, učiteljico v Markov-
dh, je društvo predlagalo za
odlikovanje ob Prazniku repu-
blike in 9o ji že na zboru va
navzoči s ploskanjem iz srca
čestitali. Katko se naj učitelj in
profesor znajdeta v življenju
vasi in mesta je navzočim pri-
kazala tov. Ema dr. Potrčeva s
spomini na delo in življenje
učiteljstva pred vojno, ko je
učiteljski poklic zbliževal in
zdrviževal ufiLteljstvo in profe-
sorje bližnjih in daljnjih šol in
ko se je večina učiteljstva po-
svečala izojDraževanju ljudstva.
Poleg obnovljenih šol v Cir-
kovcih, Cirkulanah, Vidmu, Ma-
kolah in Markovcih je še v
okraju lepo število šol, ki še
zdaleč ne predstavljajo naj-
lepše v vasi in sedež kulture v
okraju. V teh šolah je več uči-
teljic, ki si morajo same kviha-
ti, ker ni v kraju učiteljske
menze niti kuhinje. Ponekod je
mladi učiteljski kader, ki ga še
čakajo strokovni izpiti, ki se še
ne zaiajde v sredi življenja in
ki še ne more dati od sebe več
kot zahteva od njega poklic.
Večina učiteljstva pa zasluži
priznanje, da se je zaiašlo v
s\-ojem delu, v okolici, v svoji
stroki in tam ni slabih učnih
uspehov, izosta>janja itd., kar se
odraža na povprečnem odstotku
obiska 97,9 odsit. v okraju. Tov.
Vičarjeva je še naštela predno-
sti sektorskih nastopov, stro-
kovnega izpopolnjevanja mlade-
ga kadra, pridobitev iz preda-
vanja prof. Siliha, razprav na
sejah, izletov itd. Tov. Rajko
Iglar in tov. Vičarjeva sta se še
ob koncu svojih poročil iskreno
zahvalila navzjočemu predsedni-
ku OLO tov. Jožetu TramSku
in celotnemu okrajnemu 0<p30-
ru za vso pomoč in oporo pri
reševanju vprašanj našega šol-
stva.
O šolski reform«! je govoril
zbranemu učiteljstvu in profe-
sorjem tov. Žiga Kimovec ter
raztolmačil vidike za reformo
našega šolstva, ta kar ne more-
mo najti zgledov nikjer v sve-
tu, temveč lahko uporabimo za
njo, kar imajo drugod korist-
nega. Naše šolstvo si je posta-
vilo predvsem nalogo, pripravi-
ti mladega človeka, da bo spo-
soben za življenje kot član so-
cialistične družbe, ki se bo v
celoti zavedal svojih dolžnosti
in pravic ob pogojih ekonom-
skega in tehničnega napredka.
Naša šola bo morala imeti pred
očmi vso dobo učenčevega šola-
nja, kak človek bo prišel po
izstopu iz šole v življenje.
Po besedah tov. Kimovca se
bodo morali zamisliti v posebno-
sti naše šolske reforme najprej
starši, učitelji in profesorji; naj-
prej bodo oni morali biti pre-
žeti s socialistično zavestjo in
šele potem bodo lahko vzgajali
mladi rod Sele potem bo lahko
socialistična šola skupna šola
za vso mlado generaciio naše
države, ki bo dala mlademu ro-
du skupen minimum znanja, ki
ne bo potrebno samo za inteli-
gentne poklice, temveč tudi za
strokovne šole.
Na tem zboru je bilo sklenje-
no, da bodo ustanovljena iz se-
danjega društva štin manjša
društva s sedeži v Ptuju, Go-
rišnici, Ormožu in Lešju. Občni
zbori bodo še pred koncem le-
ta. V manjših društvih je več
razpravljanja člani se počutijo
domače in večkrat se sestajajo.
Ob koncu zbora so Se sklenili,
da bodo skupni kmetijsko nada-
ljevalni in zdravstveni tečaji v
krajih, kjer sta bila doslej lo-
čena tečaja, ker bodo tako z
istimi problemi — gospodarski-
mi in zdravstvenimi — sezna-
njeni fantje in dekleta, boljše
pa bo tudi za predavateljski
kader, ki je sicer marsikje pre-
obremenjen.	V. J.
Posnet političnih oktfuistou
V petek, 28. oktobra, so se v
IHuju zbrali občinski predsedni-
ki organizacij SZDL in sekre-
tarji ZK ter s sekretarjem OK
ZKS tov, Ignacem Voljčem po-
menili o metodah dela funkcio-
narjev SZDL in komtmistov
med množico, o budnosti v pod-
jetjih ter pojavih, ki slabijo
vrste ZK. Premalo budnosti je
tudi v organih delavskega sa-
moupravljanja, v ustanovah in
kmetijskih zadrugah, kjer se go-
spodarski in politični funkcio-
narji premalo zavzemajo za
skupno reševanje problemov, za^-
radi česar prihaja do škodljive
samopašnosti, kaznivih dejanj
itd., o čemer pa se premalo raz-
pravlja na sestankih kolektivov.
V diskusiji so poročali funkcio-
narji s terena o poteku zborov
volivcev, o pripravah na volitve
v organizacijah SZDL, o politič-
nih analizah itd. Največ razpra-
ve je bilo o tem, kaknši tečaji,
predavanja in podobno bodo po
vaseh in občinah z namenom
ljudskega prosvetljevanja če?
I zimo.
Zazidavne vrzeli na vaseh in naseljih bodo pozidane
V vsaki občini v ptujskem
okraju bodo komisije giadberih
in drugih strokovnjakov pripra-
vile osnutke odlokov o uporabi
zemljišč za gradbene namene ir
osnutke regulacijskih zazidalnih
načrtov.
Vsa nov3 naselja bodo morala
biti skladno z duhom teh odlo-
kov odmaknjena od glavni! pro-
metnih žil in vezana z glavne
cesto z enim odcepom. Gradile
se bo največ na parcelah med
nestmjenimi hišami na vaseh ir
naseljih, da bodo popolnoma iz-
koriščene vse komtmalne napra-
ve — kanalizacija, vodovod in
elektro omrežje.
Predvidoma bodo občinske
komisije opravile svoje dele do
1. februarja 1956. Na področjih,
ki ne bodo predvidoma prišla v
poštev za zazidavo, ne bo mo-
goče graditi, ker se za take
gradnje ne bodo da.^ala gradbe-
na dovoljenja.
Komisije bodo morale upošte-
vati področja, kjer bodo zgra-
jene večdružinske hiše v smislu
novih smernic in tudi področja,
ki so predvidena za graditev šol,
gasilskih in drugih domov, cest
in žplemic itd.
Vedno večje število varčevalcev
spoznava'velike koristi vlaganja prihrankov na hranilne knjižice. Ne oklevajte, stopite tudi Vi
med vlagatelje na hranilne knjižice ZADRU2NE HRANILNICE IN POSOJILNICE V PTUJU
Objektivni in subjektivni faktorji?
Kadar razpravljamo o neusta-
Ijenosti na tržišču kmetijskih
pridelkov, navadno vidimo . le
subjektivne slabosti in vso kri-
vico mečemo na trgovinskn
mrežo, ali pa za vse najdemo
objektivne razloge. V resnici pa
gre za oboje. Nedvomno je za-
ostalost kmetijske proizvodnje,
ki ne gre vštric z našimi po-
trebami, glavni vzrok takšnega
stanja. Slaba tehnična oprem-
ljenost tržišča s kmetijskimi
pridelki (pomanjkanje komuni-
kacij in trasportnih sredstev,
prostorov in naprav za vskladi-
ščenje, čuvanje, dodelave in
predelave blaga) je prav tatko
izredno važen činitelj nestabil-
nosti tržišča. K temu je treba
dodati se drugi činitelj, ki de-
luje objektivno na dviganje
cen, to je stalni porast denarnih
dohodkov prebivalstva.
Vsi ti činitelji se močno od-
ražajo na našem tržišču in
ustvarjajo zelo težke pogoje za
poslovanje naše trgovinske or-
ganizacije, ki oskrbuje mesta s
prehrambnimi artikli. Vse to je
treba upoštevati in obenem ce-
niti napore teh organizacij, da
bi zagotovile dovoz pridelkov in
preskrbo mest z njimi. Po dru-
gi strani pa nam vrsta okolno-
sti govori, da vsega ni mogoče
pojasniti z delovanjem objek-
tivnih činiteljiv in da je dovolj
subjektivnih slabosti, W bi jih
lahko odpravili in tako precej
izboljšali stanje na trašču.
Letos predvsem ne more biti
govora o deficitnosti večine
kmetijskih pridelkov. Kljub te-
mu pa so cene teh pridelkov
v velikih mestih in industrij-
dcih središčih visoke in potroš-
nja majhna, medtem ko ti pri-
deliki v pridelovalnih predelih
često propadajo, kjer jih ni moč
vnovčiti.
Zaostala in nesodobna tehnič-
na oprema triiiča predstavlja
nedvomno objektivno težavo,
toda vprašanje je, če smo sto-
rili vse. kar je bilo v naših mo-
čeh, da bi izboljšali sedanje
stanje. Znano je, da poleg ta-
ko imenovanih investicij iz
splošnega investicijskega sklada
tudi ljudski odbori in ljudske
republike zelo mnogo investira-
jo. To pomeni, da ljudski od-
bori imajo sredstva in da jih v
velikem obsegu trosijo v druge
namene, zapostavljajo F)a tiste
investicije, ki so namenjene za
pospeševanje prometa s kmetij-
skimi pridelki. Razen tega se
tudi razpoložljiva sredstva (ka-
mioni, skladišča itd.) uporab-
ljajo v druge namene.
Velike razlike v cenah mno-
gih kmetijskih pridelkov v po-
sameznih krajih naše države
kažejo tudi, da nismo izkoristili
vseh možnosti, da bi te pridel-
ke prodajali v večjih mestih in
industrijskih središčih po nižjih
cenah. To pomeni, da niso naše
trgovinske organizacije dovolj
aktivne pri iskanju cenejšega
blaga.
In končno, v poslovanju pod-
jetij 8 kmeti.jsikimj pridelki se
ustvarjajo neupravičeno visoke
razlike med odkupnimi in pro-
dajnimi cenami na drobno. An-
keta v Beogradu je pokazala, da
znaša odkupna cena zelja samo
21 % prodajne cene na drobno,
jabolk 26 "/•, krompirja 47 % itd.
Analiza strukture cen ne more
tudi ob uDostevaniu vseh objek-
tivnih težav in razlogov opra-
vičiti tolikšne razlike v cenah.
To pomeni, da naša podjetja
niso dovolj orientirana k čim
večjemu prometu ob čim do-
stopnejših prodaijnih cenah,
temveč nasprotno, k čim večji
razliki v cenah, da bi si na ta
način z manjšim prometom za-
gotovila zaslužek-
Cene prehrambnih proizvo-
dov so glavnega pomena za živ-
ljenjsko raven mestnega prebi-
valstva. Neugodno gibanje teh
cen je letos resno oškodovalo
življenjsko raven mestnega pre-
bivalstva in povzročilo resno
pregrupacijo v potrošnji zlasti
v škodo prebivalstva velikih
mest in industrijskih središč.
Zato se moramo truditi z vsemi
močmi, da bi izkoristili vse mož-
nosti — ki niso majhne — da
bi prišli do dostopnih prodajnih
cen, ki bi ustrezale našim le-
tošnjim pogojem zia katere lah-
ko trdimo, da niso v celoti
neugodni. To bi morala biti
najvažnejša naloga he samo
trgovskih podjetij, temveč tudi
ljudskih odborov in trgovinskih
zbornic.	D. V.
36-LETNTCA SKOJ
~ V PTUJU
V torek, 8. novembra 1955, ob
19. uri bo v Ptuju v gledališču
proslava 36-letnice ustanovitve
SKOJ s sporedom, ki so ga pri-
pravili člani LMS Ptuj ob so-
delovanju »Svobode« in »Glas-
bene šole« ter z referatom tov.
Zvonka Sagadina o delu SKOJ
leta 1941 ob začetku vojne fa-
šistične Nemčije z Jugoslavijo.
Pripravljalni odbor vabi vse
Ptujčane, naj se proslave ude-
ležijo v čim več jem številu in je
prepričan, da bodo s spoi^edom
in referatom zelo zadovoljni.
3.

Ptui, 4. novembra 1955
Ptuj, turizem
in pospeševanje turizma
Turi t čno društvo Ptuj nem
je odstopilo v obfsvo čl nek,
k go je	v »Tednu
turizma ob nag odnem razp •
su difakm/a 7. r zt da ptuj-
ske gimnazije tov DcrjaOso-
le. Imenovanj je bila priznana
en<i zmed prv h ntgr -d rczp -
sa.
Nekoč sem brala v inozFm kem
čiasop; u podlist. k p naš držav.
V	njem prav : »Jugoslavija s cer
n; vel k' d'ž^va, je pa po'.na fru-
dovitih pr rodn h lepot. N eno
sčnje morje zelene gor?, šumeče
reke in kr vnustno temna jeze-
ra delujejo na človeka t ko
razno! ko n pr-jetno da zadovo-
Ijijo tud najbolj razvjjeneg; tu-
rista.« Tega od lavka, v katerem
se je p'bec tako pohvalno :zraz:l
o n š domovin . se večkrat
spomn m, ko premišljam ♦ zakaj
se pr nas tur zem kljub v em
pogojem tako shho razv ja.
Koga ne privlačuje niš snji
Jadran? M sUm, da n človeka, ki
Si ne b želel p'ež vet ob niem
letnega odiiha. Cc zaprem oč ,
v^!d m k?ko <e pred mano razi -
va lahno va'oveče morje;, ladja,
ki <Io OD zujem, reže zeleno mor-
sko glad np. a pod trupom šume
peneč e valov . Za ladjo se po-
tapljajo delfini, jate galebov pa
S€ zag ojajo v morje in 'ščejo
plena.
Mrogo pa je ljud , ki jčh bolj
kot morje privlačujejo gore Ka-
ko pr jetno je človeku, ko po
nckajurn hoj skoz gozdove n
mimo zpleTih tr?vn-'kov do-^eže
plan nske koče, Svežegi mleka,
sira in m r^ če-^r drugega tuikaj
mkol- ne zmanjka In čudovit
razgled, ki «e ti nud" z naš^h go-
ra! Pred seboj opazujejo prostra-
na polja majhne v=«i. b-^le ceste
in reke, ki se v jejo med nj mi.
V	vročih poletnih dneh -e ohla-
diš v*gors1'čh jezerih, ki jih je
pr: nas precej.
Kdor pa je športn k — dober
smučar, ali pa se vsaj r?d sčoka,
mu naše gore nud-jo miogo užit-
ka. ko ?o pokrile t debelo ^než-
no odejo. Komur pa n- nit" za
morje. n'ti za hr bolastvo, P' bo
rad prišel k nam v zeleno Stajer-
eko. AH niso topF jes-nsk' _dne-
v- v naš h vinograd h čudovi^^^'? Z
vsakega brda ''e gla^^ pesem tr-
gatev novscd vlada veselje n
smeh Klopo^cr pa oznarii^jo bo-
ga f rrd-lek, ki bo šel v ''a«t
marsckomur Le prid te k nam
pogledat! Vide'i b. moral grad
Bori, k Se dv ga visoko nsd Šu-
mečo Dr-vo, zgr jen na siv ska-
li. Okrog in ok og ga obdajajo
itrma pobočja Haloz pred nj m
pa sc š ri prostrano Plujsko po-
lje, ob obljeno s položn mi gr č
Sloven k h gor.c Le ov šče Bori
bo * akega ob fJcov ic^ <prejeki
z največj m go«Jrljubjem Morda
pa b. želel, n« Stat nbcg — v
Dom r-ad Dravnjo li v Trako-
Sčan Mnogo je pri na krajev, k
Vi« bod: očaral; s vojo lepoto
in ne bo vam žal, če pr dete n
n3» ob šč^te Ziio pa, le pr d te
k nam pogleda I
Kdor pa spada v vr*to ljud , k
j h bo'j zanimi zgor^ovina, nai
ostane kar v Ptuju Tu bo lahk
občudoval in »foučeval zgodovi-
no cd rim k h ča'ov do danes.
Koga ne ho zan mai p uj ki grad,
trije m tre ji' in mnogo znameni-
tih spomen ko ki jih n jdeš po
vsem m'stu?
Kl.ub vsem ♦'"m pogojem p^
pri nas tur zem še vedno n do-
egel ti-te stopnje, kč b' jo mo-
ral. Kje so torej vzro'< ?
Nekoč sem -e p Ijala iz P'uja
na Bori z mMom m kol^-i^m. Ta
ke vožnje s' n': b več želela.
Metalo me je navzgor -n n vzdol
.n mor I-a em e dobro opr jet'
•^"edeža, sčcer bi m- odneslo Ce-
sta je b la nam'^cč vsa obr-blje-
na. Dok'eT b do n-^š? cest- v ta-
ko Iflb-^m et TI ju, turi ti, poseb-
no ino^em k ne bodo rsdi pr -
hajal k nam, ai ro no več n
vajen.' dobrh ce5t To je eden
najbolj pere''h probl mov na«2-
ga turizma Toda, ? tem Š3 n vse
končano Dokler hod- po n š h
hotelih inozemcem ?tregli mno-
go h treje :n mnogo bolje, kakor
doma6im go'tom, fč bomo morah
v sramo'o pr zn^^ti, da š? n?kaj
časa ne bomo mogli :zboljš't^ tur
r'zm2. Ali mar n domač gost
en^-kovreden tu'cu? Ali daje mo-
goče manj zaslužka Mislim, da
ne!
Mnooo je i" malenkosti, k b
■e ds^e z ma'hn'm «trošk n ma-
lo vol e h'tT,o poprav t'.. Ne mo-
rem rr^ume^č, kako naj v P uju
§ir"mo tufiz m ko pa ne premo-
remo nit kavarne. Vaj še^e ne-
kaj hotelu podobn ga. Poleg te-
ga je v n-aš^m mestu mnogo pre-
malo reklame za b" žn?a letovi-
šča n mes*o sa^i-io Kako naj tu-
rist, k' pride v Ptui ve. da je ne-
kaj kilometrov od P uja lepo le-
tov šče B irl? V vs.em mestu ne
najdeš dobre rt k' me Al pa če
pom.«l m na prah, ki ga mora-
mo požTat Pijjfan poleti Z
redn m škrop jen em bi e dalo
pomagat Mnogo je še tak h na-
pak ki naš mu tur zmu n kakor
n so v kor.st. vendar pa vs , k
žele čim hit^ejš razvoi tur zma
upajo, d bodo te nap ke pola
goma zganile m tpdaj bo pršlo
k nam mnogo tur stov, k^ bodo
navdušen nad lepotam ' naše
ožie dom-vme
Darja Os«16
7. raz gimni2'.je P u)
Naročnikom in bralcem!
Naročniki nas pismeno in
osebno snra^u,<ejo. zakal ni se-
da.i kot je bilo nanovedano. v
časopisu oz. v prilogi obiav,
ki so jih prej zvedeli na kra-
na^in Pozani-
mall smo se v Tveri s tem pri
ureHnlfkem odboru »UrpHnega
ves^nika«. kier so nam remi. da
je št 2 »Uradnega vestnika« ki
bf morala izU' 4. t m., izostala
ker za njo ni bilo dovoH mate-
riala In ker ob^^ine n«» dostav-
ur^^Hniškemu odboru od-
Irkov sk'epov obve«ti1 Itd. svo-
jih oboi^^^kiH odborov svetov
in komisij Odgovorni ur«diik
tov	Franee^ nam .le za-
Ro^ovil d« ho v bo«'o?e ir'ede
izha.im.ia »TT''adneRa vestnika«
v redu In bodo nb^^inske nl-
same v brdofe tudi redneie ''o-
sf/»'«THale v ob.iavo po+»'«'hnl ma-
terial.	Uprava
Ameriški kapar nam
še vedno škoduje
Letošnja bogata sadna letina
nam je pokazala vidne uspehe
dosedanjega škropljenja in či-
š6enia oVn-rprip-ga sadnega drev-
ja, obenem pa nas opozarja, da
se tx>mo morali resno lotevati
zimskega pa tudi letnega škrop-
ljenja, če hofemo se bolj zmanj-
kati škodo in okužbe ter za-
treti kapar na čimvečjem pod-
ročju.
Okrajni In občinski odbori so
se brigali za preprečevanje in
zatiranje rasthnsklh bolezni ter
škodljivcev vendar ne povsod
enpko. zaradi česar so nekatera
področja bolj. druga pa manj
okužena. Pri tej praksi pa v bo-
doče ne moremo ostati, temveč
bomo morali v vseh okrajih in
ol>činah enotno zatirati ameri-
škega kaparja.
Težko bi od take akcije pri-
čakovah uspehe, če ne bi v njej
nosila precejšnjega bremena in
odgovomos.ti poleg sadjiarjev
kmetijska pospeševalna služba
pri OZZ, ki bo lahko prevzela
operativno vodstvo in skrbela
za škropilnice in zaščitna sred-
stva ter za ekonomično izkori-
ščanje obeh. Inšpektor za za-
ščito rastlin pri OLO bo moral
v akciji opraviti naloge, ki mu
jih nalaga temeljni zatkon o
varstvu rastlin (čl. 50-53). Ko-
ristno bo osnovati pri OZZ ali
pri OLO poseben odbor (komi-
sijo), ki. bo skrebla, da bo ak-
cija temeljito pripravljena in
tudi koristno izvedena. Za škro-
pilne akcije bo tudi potrebno
teoretično in praktično pripra-
viti člane ekip, za kar bodo naj-
primernejši krajši tečaji. S fi-
nančnimi in materialnimi sred-
stvi bedo morale akcijo pod-
preti zadruge, občine in OLO.
Razumljivo je, da bodo po-
trebna po vaseh in naseljih, ob-
činah in kmetijskih zadrugah
predavanja, tečaji in sestanki,
da bodo sadjarji čimbolj sezna-
njeni z nameni akcije ter tudi
z njihovimi dolžnosti ter po-
pomočjo oblasti in KZ. Teh pre-
davanj se bodo udeleževali
funkcionarji OZZ, občin in za-
drug ki bodo lahko zbranim
prikazali njihov lastni delež in
obseg rH>m'>či iz družbenih sred-
stev. Predavanja, tečaji in se-
stanki bodo morali začeti v
najkrajšem času. Ze novembra
in prihodnje raesece moramo
očistiti in poškropiti sadno
drevje v krajih, kjer je še
drevje okuženo z ameri.5kim ka-
parjem Vsa suha sadna dre-
vesa. liSaj, mah, suhe veje itd.
bodo morale iz naših sadovnja-
kov 0'ajženemu drevju bo tre-
ba več gnojiti. Tzikoristiti bo^po-
trebno vsak lep jesenski "dan
in ne čakati na smomlad. ko ni
za to primernih dni Pravilno bo
pohvaliti in nagraditi naj'bo>li-
še ekipe in sadjarje, ki bodo
v tej akciji pokazali najboljši
uspeh.	_
Po vsem prednjem kaže, da
čaka sad i ari e veliko dela. ena-
ko pa tudi KZ, OZZ, občine in
OLO. da bomo storili vse, da
ameriški kapar ne bo mogel več
uničevaiti našega drevja in
zmanjševati našega sadnega t>ri-
deKca.	P. n.
ncui otS^ilki	Musila aH
Rj-zšir-.tev zdravstvene "^lužbe
in vrsta novih pripomočkov n
aparatov ter razš ritev zdravstve-
nega zavarovanj r tud na kmeč-
ko preb val tvo kaže na to da bo
Sedanj Zdravstven, dem v Ptuju
pretesen in da ga bo potrebni
razš.riti.
Prvotno ie bilo zam.šlieno, da
bo sedanj Zaiav^tven dom pre-
puščen v ^tanov nlske namene n
zgrajen nov Zdr vstven dom
kar b sialc okrog 90 m lnonov
dinarjev, venda ne bo mogoče
vztrajat pr-. tei zami P. da b b 1
v nov, zgradb Zdrcvstven dom
Zavod za socialne zavarovanje in
Me-tna lekarna kej ne bo Zo to
na razpolage sred^^tev temveč bo
•ireba doff'no k sedaniemu
Zdravstvenemu domu zgr^dt;
nov oddelek n pozneje k »emu
po topoma dorid^vat oddelke,
tčko da b. sčasoma res nasta'
nov Zdravstven dom S tem
vpr šantero se bo več ukvarjala
vcččlanska "komisija, ki io le
menoval obč m-k Ijudsk odbor
Ptui Ta komisija bo pr prav-la
pred'oqe kje nai stcji novi od-
delek k- b ga najprej začel"-
crrad t -n vse cstalo kar potre-
buje obč n^^k odbor za razpravo
o novogradnjah m tozadevnih
sredstvih
Sadja ni monn?re istovetiti
z maščobami
Mlečne kuhinje v Halozpl in
drugod so varčevale doslej z
maščobami za šo'ske otrcke iz
bojazcii. da jim bo zmanjkalo
maščobe za 7Aw bile pa so tudi
mnenja, da si seaaj otroci po-
ma!?aio .še s sadjem in da zaradi
tega maščobe ne pogrešajo.
Otroci zlasti v Halozah in dru-
gih krajih kier imajo mlečne
ku>iin,ie maščobe bodo te odslej
redno prejemali brez bojazni, da
bi ie /manjkalo
Vec ptujskih podjsfj naj bi skupaj gradilo
stanovanjski bick
v Ptuju bo v kratkem posve-
tovanje predstavn kov podjet j,
ki :majo namen grad.ti druž n-
ska stanovanja Na ^ej: obč n-
skega odbor- Ptu- 28 oktobra 1.1,
so sc vsi odbcrn k: strinjali s
predlogom, naj b' več podjet j
skupno gradilo večji stanovanj-
ski blok kakor to delajo v Mari-
boru .n drugod v večjih mestih.
d3 b bila grad tev č m ekono-
m čnejša in da b stanuvam ko
stitko kol kor moqoče hitro
zmanjševal. Pobude za t. po-
svetovanje je dd' na sej n vzo-
č: predsednik OLO tov Jožf
Tramšek
Trgovske podjetje »Perutn na«
Ptuj ie namenjeno grad.tj ;t:ri-
stanovanfko h š n je tud ea-
pros lo občinsk odbot Ptui
gradbeno parcelo C( ^e oo na-
črtu tega podietja«pr dru?'lo še
več podjet.j v Ptuju 7 aradi^v jo
enega, dveh al več stanovom,
bo v kolodvorsk -lej: v dogled-
nem ča^u zrastel še en blck
Upajmo da bo za tak nač n
^tancvantsVe '7r''dnip pr prav'ie-
nih v Ptuju ver podjet j in da
bomo tako stanovnjskc «tisko
na fVi treje on. lil;
Prezgodnji sneg
v noči od 28. na 29. o-ktober
je v Ptuju in okolici prvič za-
padla tanjša plast snega. Od ta-
krat je stalno mrzlo tn grdo
vreme. Po poljih so še nepo-
spravljeni prideLki* krompir
koruza, zelje, ajda grozdje, ja-
bolka Malo njiv je še preora-
nih in posejanih z ozimnico.
Večja vinogradniška posestva še
čaka trgatev. Grozdje gnije in
poka. Skoda je iz dneva v dan
večja. Take« jeseni nikdo ne
pomni.
Namesto „Evrope" ba na
Kvedrovem trgu v Ptuju
udoben gostinski cbrat
Obč:mk. ljudski odbor Ptuj ]h
na sej: v petek 28. 10 1.1 načel-
no rešil predlog' o ustanov tvi
urejenega go»t i kega obrata v
prostorih likvidirane »Evrope«
Na tem mestu bo pr nreren go-
stinski" obrat, kier se bode do-
mači gostje n tuic udobno po-
čutili in kjer bodo našle "voi m^
ren kot ček tud družbe, ki j.m
n; ghvn. namen pijančevanje
temveč prijeten razgovor tn kra-
tek čas v družb; znancev -n pri-
jateljev
O tem. kd^ bo ta obrat vodil
'n kdaj bo odprt na *eii ni b.lo
govora vendiii kaže. da bodo ""
kratkem ^ačel^ dela za ureditev
prostorov in inventarja
IZ ORMilOlA
v zvezi z najemnino, ki jo
plaču.1ejo trgovine in drugi za
lokale in z velikimi potrebami
vzdrževanja hiš SLP bo v Or-
možu posebna komisija pripia-
vila predloge občinskemu odbo-
ru, kako naj rešuje to vprašanje
po 1. januarju 1956.
★
Za vsa pokopališča na pod-
ročju občine Ormož bo predpi-
san krajevnim prilikam in da-
našnjim družbenim razmeram
odgovarjajoči pokopališčni red.
★
Na vprašanje nekaterih hišnih
svetov, kako naj obvarujejo sta-
novanjske in druge hiše SLP
pred nadaljnjo škodo, je odgo-
voril občinsk' odbor Ormož, da
bodo morali v nujnih primerih
popravil takih hiš hišoi sveti
najeti posojiia in opraviti z nji-
mi potrebna dela.
★
Opekama Ormož bo podaljša-
la krožne peči za 4 celice, ker
ji sedanja kapaciteta peči več ne
zadošča za izpolnjevanje nalog.
Veliko povpraševanje f>o opeki
zahteva povečanje kapacitet
opekarne.
★
V kratkem bo v Ormožu raz-
pisana javna dražba za prodajo
8 hiš Splošnega ljudskega pre-
moženja.
„Veier narodnih pesmi"
Uprava Doma JLA Ptuj je
povabila v Ptuj na gostovanje
skupino pevcev Radia Beograd.
V petek, 4. novembra t. 1., ob
20. uri bo v Gledališču Ptuj
»Večer narodnih pesmi«, ki ga
priredijo pevci Radio Beograd
Udeleženci prireditev doseda-
njih gostov Doma JLA Ptuj so
bili s programom zadovoljni,
zato pričakujemo tokrat veliko
udeležbo ptujskega prebivalstva
Vstopnice po 40, 60 iri -70 din
bo prodajala blagajna Gledališča
Ptuj	Uprava
Novo mestno pokcpalisče
ob Dornavski cesti
Nekdanje vojaško n bolniško
pokop 1 šče ob Dornavski cesti
bo post io mestno pokopališče,
ker n možnost razš: r t mestno
niti rogozn šk^^ pokopal šče Pro-
stor bodočega me-tnega pokopa-
lišča bo ograjen na niem bo
zgrajena nova mrliška veža. na-
pravljene brdc pot med vrstam
grobn C n grobov in leta 1958
bo začelo pokopavanje n? tem
pokora! šču
Mlin v Placarovcih
bo zcpat obratoval
Mlin Kmetijsite iadru°e Ga-
jevci-Form in v Placarovcih bo
začel zopet obratovati, kar je
zelo razveseljivo zlasti za vasi
tega okoliša oa koder so prej
vozili pridelovalci žitaric v
mletje v odi^iliene mlinp Mlin
je na električni poson Mlel bo
be.a ž^ta za enotno mo^^^o koru-
zo in ječmen tc pa tudi drobil
zrnje za živalsko krnio.
UKAUiNi lI8T
nptRanvNt uuMut iitm»Lim jucosuvut
VSEBINA
Uradnega'!.'?ta FLRJ št 47 — 26.
oktobra 1955
501 Odlok o načinu, k ko se
preskrb jo ori liud k h odbor i,
sredstva za o-ebne zdatke po
proračunu za leto 1955 — 741.
502. Odlok dcpoln tv odlo-
ka o začar n del tv celotnega
dohodk- n dob čka gospodar k h
organizacij 741
503	Odlok o prenosu pristoj-
nost Za .zdaianie nalogov za
transfer podedovanega oremože-
nja 17 FLRJ v ZDA - 741
504	Prav In.k o kval f kaciji
strokovnega kmetii-kega n goz-
darskega osebja ih semenarstvo
— 741,
505	Odredba o nač nu poslo-
vanja DO lovn h agentov n oo-
verjen kov založnišk h podjetij
— 743
506	Odredba o tehničnih pred-
piisih o kamn tem materialu za
gradnjo m vzdrževanje gramoz-
n h cest — 744
507	Odredba o tehn-čnih pred-
pis h za izdelavo gramoznih ce-
st šč — 744
508	Odločba o cdobritv usta-
nov tve n dela Jugoslovanskemu
društvu za upr vne znanosti —
744.
509	Odločba c doplač'lni pošt-
ni frainkovn" in portovn znamk:
ob Tednu Rdečeg« križa v letu
1955 _ 744
Poziv živinorejcem!
Pozivamo vse lastnike krav-
plemenic, starih nad 16 mese-
cev. naj jih priženejo k vete-
rinarskemu pregledu goveje ži-
vine po sledečem razporedu:
1.	Grajena, Grajenščak: 7. no-
vembra ob 8. uri pri bivši
občini Grajena:
2.	Mestni vrh: 8. novembra
ob 8. uri pri občini Gra-
jena;
3.	Krčevina pri Vurberku in
Vumpah: 9. novembra ob
8. uri pri občini Grajena;
4.	Orešje, Krčevina pri Ptuju,
Stuki in Rabelčja vats: 10.
novembra ob 8. uri pri Si-
monu Skazi v Krčevini;
5.	Za vse zamudnike z gornjih
področij: 11. novembra ob
8. uri pri Simonu Skazi v
Krčevini.
Pregled bo brezplačen in ima
namen podvzeti protiukrepe za
odpravo jalovosti goveje živine.
Priženite vsi!
Občinski ljudski odbor Ptuj
Načelnik oddelka
Ferdo Klančnik, 1. r.
Znano je, da je zimsko oranje
najvažnejše kmetijsko, delo pred
z mo. Dobro preorana zemlja 'e
prv, predpogo) uspehu bodoče
let.ne. Bii>tvo oranj^c zemhe ie »
oddelitev zgornjega sloja zemlje
— brazde od spodnjih plasti m v
drobitev zemlje. Z oranjem zagr-
nemo ve.- plevel n odstran mo
škodljivce, ki kot potrošn k
rastlinske hrane predstavila io ve-
liko oviro dobremu razvoju po-
sevkov Z oranjem zagrnemo u-
di mnogo gliv čast-h škodlj vrev,
k; se v posebn do mraza zelo
odporni razplodn oblik nah'^a-
jo na odpadlem, napol prepere-
lem ra^tl nju preds^dežcv S tem,
da r:<stl n'ke dele zagrnemo. »
pretežn meri prepreč mo idzvoj
gl v čn.h škodljivcev m je zato
to edin nač n d& na večj povr-
šin zadenemo rajedaJcs res v
ž vo. Poleg tega rastlinsk del ie
podoran, hitro strohne n potem
r.zpadl v enostavne -pciine <lu-
ž jo nsi'tanku covih v bodočem
letu sajen h kultur 4
Z drobljen'em zemlje se spre-
men jo tudi njena f z k?lna svoi-
stva Poveča -e spo obnost zem-
lje da zidržuje v >eb zrak n
toploto Pofiebne važnost ie ».o-
1 čina zr 4ca v gl nast zemlj
Takšna zemljd »je mrzla, ^pomla-
d' sc dolgr ne ogreje in občut-
ljiva emena (koruza) ne -mejo
n kdar predči^no vanje Zemlja,
v k teri je dovoli zraka se hi-
treje ogreje, ^o pa omogoča h-
'i-eiš --izvoi ko^-en n kar 'e
osnovo hilii rasti kulture -n -e-
veda visokemu pridelku Z ora-
njem >e poprdvljajc kemij-ka m
b ološka svojstv^ zemlje s-aj je
znano, da se nahajajo m.neralna
hranila v zemlji v oblik raznih
kem jsk.h sestavin Popevki Nh-
ko črpajo ^amo t-ste med n' mi
k- «o lahk<^ topljive Razen tega
je v zemlji na milijone s pro<*.m
oče-om nev dnih bit:j. bakter j,
ki dajejo zemlj s svojim živ-
ljenjskim delovanjem šele ti«ta
bološka svo'«tva k s^ rastli-
nam koristna. Fizikalna svoj'-tva
so v prv, vrHi ona ki posredno
močno vpl vaje na ugodno »tanje
kem j=kih n b oloških *vojstev
zemlje. Zrak. ki ga je v preor-iti
zemlji vel kw več jt s svojim se-
stavnim del ki"? kom m oglji-
kovim dvok som « kem čnem po-
gledu ti«ta snov ki razkraja
komplicrano -estrvljene kerhič
ne spoj ne v eno-^tavne rasti -
nam dostopne ^nov. Zrak omo-
goč v zemlj b-^ktenjam ugod-
nejše in boljše žvl)enj*ke pogo-
je da lahko m čneje delujejo m
predelalo večje količ ne hrane v
obl ko. k je -astl nam do topna
Zemljo orjemo do večic ali
manjše glob ne Pred z m. jo
moramo, če bomo seifl iare ži-
tarice -1 koruzo, preorati lo g:o-
b ne 24 cm za druge -kopav ne
pa tud glcblie S tem spremeni-
mo položa' zemlje ker prenese-
mo na površ no ,podnie od prav
kar oojene rastl-ne '^hbo al ce-
Po je vedeti, da z enkrain-m
oianjem ne amemo premočno
spremen t položaje zemlje Spod-
nja stran kakšno zemlie namreč
ai bogata na gl v cah zato iC
treba položaj zemlje sprem ni5'fc;
polagoma i večkrc-tniro oranjem
Pred globok m ^Tame.m >em-
Ijo po potrebi tud gnoj mo Fu-
d pr tem gnojenju veij<a. da mo-
ra raztresen gno čm prei v
zemljo Najbolje je če gnoj
pltvo zdorjemo. globoko orsnje
p- izvedemo šele čez dvč ali tr
tedne Globoke hlev kega gnojo
ne smemo n kdar podorat ker
bi pr šel pregloboko v zemlje n
•^e zarad slabega dostopa zraka
ne b razkrojil Važn- prednost
globokega oranja je tud v tem,
da zemlja v rahlem stanju glob-
lje premrzne. sa je znano, da -ma
led večjo pro^trrnino k kor vo-
da n da torei premrznenje zel ^
ugodno deluje na njena f z kalna
5V0'stva
Uspeh oranja ie precej --dv-
>cn od trenutnega ■'t nja zemlje
Ce )c ta 7b ta n suha. je oranje
ne<mi«elno. ker je » tem ne zdro-
b mo Prevlažna zemlja oa za
or nje tud n pr merna ker
once H vetei spremen ta brazde
v kot opeke trde gmote Ob ne-
pravem ča«u preorano zemljo za
več le« pokvarimo.
Zemljo kjer bomo iejah jare
posevke je treba brez zjemno
nreor fi. T^ikšno zemiio spom'adi
^amo prebranamo n če ie ore-
--M-- poval-ano To nam n^'-eb
no kor st^ na ttžk h — gi na t.h
zemljah, kjer oranje «pomladi
dolgo časa n možoc, zaradi pre-
velike vlage Spomladansko ora-
nje povzroča tud; velike zgube
vlage, ki je z-a kalitev neobhod-
no potrebna.
Iz vsega smo ^ del , kako veli-
kega pomena za bodočo letino je
predz.msko oranje.
Kmetovalci' Ob je^ensk setvi,
naj veija prav.lo: Oz m nam
dušika n tosforne k si.ne! Duš-k
vpliva na bujno J^^^st Brez duši-
ka se oz mmč po^^ebno pšenica
slabo obra-te. pa tud. neodporna
je proti boleznim
Fostorna k slina utrjuje mlado
žito, da prenese z mo in mokro-
to, utrjuje stebla prot, poiega-
nju m pospešuje zorenje. Zato
dajmo posevkom ta gnojila že
oh etv.l
Za gnojenja ozim'n oelja v
prvi vrsi apneni dušik To je
zraz to dušično gnojilo, s ks-te-
r.m gnoj mo v jesen., ker se ne
■zp.ra Vsebuje 16 ®/« duš ka in
65 ®/i> apna kar vpl va zlasti
ugodno na razk sovanje zemlje.
Važno je tud zatt ker ima raz-
kuževalna svojstva Uničuje raz-
ne ogrce m rastlinske bolezni.
Na ha gre 200 do 300 kg tega
gnojila Kot fostorno gnojilo vza-
memo šuperto^fat Na težki zem-
lj je dober n trofos k vsebuje
4 "'o duš k!^ n 12 od totkov fos-
V sredo 2. 11. 1955
(z.a liter, kilog am ali kos)
Ce ula 30 č sen 60 — 80, Hi-
ščen fižol 50 stročji f žol 40,
kromp r 13 — 15, paprika 30, pe-
teršilj 40, rd ča p?s 30, redkcv
20, o'at3 endivija 40 — 50, o-
lata v glavah 40 — 50, šp n-ča
60 — 80, rd-če ze'je 20, zelena
30 — 40, ko-enček 40, ohrov 20,
ječmen 30 ko uza 35, pšen ca 35,
oves 30, proso 30 koruzn? moka
40 — 50, kormn zdrcb 60, 'uro-
vo maslo 400, zas ka 350, mleko
25, Emet3na 130, <£r 40 — 80,
grozdje 50 — 60, hruške 30 —
40, oreh 80 — 100, gobe 140,
ivke 60 — 80, jajc- 17 koitinji
20, kostanji {pečen ) 60, k sla re-
pa 25, kislo zelje 40. mo'ovlcc
100.
Phii. 4. novembra
•ptuJmledruK
.3
Ljudskoprosvetna
društva po kongresu
Gotovo so vsa ljudskopro-
svetna društva in njih 61ani z
zanimanjem spremljali delo Iz-
rednega kongresa Svobod in
prosvetnih društev, ki je zase-
dal 22. in 23. t. m. na Jeseni-
cah. Bilo bi seveda napačno, če
bi društva in njih sekcije šle
sedaj mimo tega," kar je kon-
gres sklenil in ugotovil. Pred-
vsem gre tu za tisto panogo de-
javnosti Ijudskoprosvetnih dru-
štev, ki je bila nekako najbolj
neupoštevana — to je splošno
izobraževalno delo. V ftej smeri
je namreč kongres ugotovil
vrsto napak in pomanjkljivosti,
ki so to delo zavirale, pr^vsem
pa so to ugotovili in nakazali
referenti in diskutanti, pred-
vsem pa tov. Marinko v svojem
reforatu. Naikazaino je biLo to-
liko vsestranskih pobud in na-
svetov,- da društva nikakor ne
bi smela biti v zadregi, kaiko
začeti, nikakor pa ne bi smela
društva iti mimo teh nakazanih
perspektiv. Vsekakor naj bi
društva kongresni material vse-
stransko proučila in potem ugo-
tovila, kakšna metoda dela bd
prišla v poštev v njihovih pri-
likah in pogojih, predvsem pa,
kakšne metode bodo uporablja-
la pri splošno izobraževalnem
delu, ki so ga dosedaj zane-
marjale. Tu seveda ne gre za
to — in kongres je to tudi iz-
recno poudaril — da bi s tem
omejevali amaitersko-umetniško
delo društev in skupin, kajti
tudi to naj se vsestransko raz-
vija, ampak da društva še po-
leg tega polagajo vso skrb na
splošno izobraževanje, predava-
nja, knjižnice, različne krožke
in tako dalje. Vso to raznoter-
no delovanje društev v tej sme-
ri bo imelo tudi svojo dobre
stran v tem. da se bodo vklju-
čevali v društvo taki ljudje, ki
drugače nimajo veselja do ka-
kršnega koli amatersko-um^t-
niškega udejstvovanja.
Ako bodo ljudskoprosvetna
društva v predstoječi sezoni
mislila na to. da uveljavijo in
spravijo v živi i je sklepe in
ugotovitve kor -a, bodo brez-
dvomno sadovi njihovega dela
vidni že v bližnji bodočnosti. S
tem pa bomo teze, iznešene na
kongresu lahko smatrali za re-
alne in upravičene.	-dž-
RAZPIS
Komisijama volitve in ime-
novanja pri Občinskem ljud-
skem odboru Gorišnica razpisu-
je mesto
SOLSKE SNAŽILKE
za šolo in nižjo gimnazijo Go-
rišnica. — Plača po predpisih.
Ostali pogoii se določijo s toza-
devno pogodbo z delodajalcem.
Nastop službe takoj. Prošnje
dostavite komisiji za volitve in
imenovanja pri obč. ljudskem
odboru Gorišnica.
vmco le pr.v časno iz
kn iin c kposo ene Im fge!
v i;nu]u imamo dve ustanovi,
ki se ukvarjata z izposojanjem
knjig. To sta Studijska knjižni-
ca in Mestna knjižnica s poseb-
nim oddelkom za pionirje. Prva
je bolj Strokovna in znanstve-
na druga pa skrbi v glavnem za
razvedrilo.
Prva izposojuje knjige pred-
vsem v študijske svrhe, in sicer
brezplačno. To ugodnost mnogi
čitatelji izkoriščajo in kljub
opominom pravočasno ne vra-
čajo izpoisojenih knjig. Knjižni-
čarji so navadno dobrosrčni
ljudje in ne izvajajo preveč
strogo predpisov do svojih ob-
iskovalcev. Ta dobrota pa se jim
pogosto bridko maščuje in jim
povzroča mnogo nepotrebnega
dela in skrbi z izterjevanjem ne-
vmjenih knjig.
Dostop v obe knjižnici je vsa-
komur omogočen. V Štu^dijski
knjižnici se izposojujejo knjige
izjemoma tudi na dom, in sicer
na podlagi osebne iizkaznice. V
čitalnici pa so vsa dela in ča-
sopisi dostopni. V bolj oddalje-
ne kraje se izposojujejo knjige
praviloma preko pristojne štu-
dijske knjižnice, tako n. pr. v
mariborski okraj preko Študij-
ske knjižnice v Mariboru. Iz-
gubljena knjiga se mora nado-
mestiti z novo, v skrajnem slu-
čaju, če knjige res nI mogoče
nadoknaditi, pa se plača tri do
petkratna vrednost izgubljene
knjige.
V ljudski knjižnici dobi vsak
izposojevalec svojo legitimacijo,
kjer je točno zapiisano, katere
knjige ima doma in kdaj mu
bo potekel izposoj evalni rok.
Legitimacija, ki jo čitatelj ob-
drži pri sebi, ga opominja na
njegovo dolžnost in odgovornost
do knjižnice. Kljub nizki izpo-
soj evainini pa mnogi bralci brez
vednosti knjižnice izposojajo na
lastno pest knjige naprej. Ob
taki priložnosti se knjige na-
vadno uničijo ali pa celo izgu-
bijo.
Vprašanje zaise je tudi, v
kakšnem stanju vračajo čitate-
lji izposojene knjige. Zavihani
robovi, nalomljeni hrbti, počeč-
kani in zamaščeni listi itd., do-
volj jasno kažejo na kulturno
stopnjo nekaterih bralcev Ze iz
spoštovanja do pisca knjige, ki
je vložil mnogo truda v delo in
žrtvovati morda dokaj prečutih
noči, bi morali s knjigami lepše
ravnati. Upoštevati pa bi mora-
li končno tudi to, da so knjige
danes razmeroma drage in da
jim moramo zaradi tega posve-
čati temvečjo pažnjo.
Ne mislimo tu moralizirati in
naglaševati, da spada discipli-
niranost do knjižnic tudi med
kulturne odnose. Res je, pozab-
ljivost je obča človeška slabost
Če pa se za opomin niti ne
zmeniš, je to skrajna malomar-
nost in pomanjkanje obzirnosti
do soljudi, ki imajo tudi potre-
bo in pravico do določene knji-
ge. Take grešnike imamo v vseh
poklicih, ne izvzemši vmiverzi-
tetnih profesorjev!
Naj ^ ta poziv hkrati zadnji
opomin vsem tistim, ki dolguje-
jo knjige bodisi Študijski knjiž-
nici ali pa Mestni knjižnici v
Ptuju. Upravi obeh ustanov bo-
sta zamudnikom te dni odposla-
li zadnji opomin. V skrajnem
slučaju bodo malomarni čitate-
lji prisilili upravi obeh knjiž-
nic, da bosta morali uporabiti
proti njim zakonske mere.
V petek 11. novembra t 1. ob
20. UM bo -grala osmošolfkt
igralska skup ni ptujrke g.mn
z je Puge'ovo konr.edijo »SRECN
DNEVI«. Igrajo: Metka Z žkova
Milic: Koko!, Ks n ja Barto.
Marjan Caf, Franc MUnarič r
Leo Brumen.	,
Ob vsak; predstavi ptujskil
osmošolccv v Ptuju in ptujskeir
okraju je bi]o oblo gledalcev
saj vsio našo jčvnost zanimajo
igralske amaterke sposobnost
naš h csmošo'c'v, ki so porab i
z delom p: dobl'ena sredstva 7
poučno ek kurz jig po naš domo
v'ni. Tudi v tem šol-kem letu
bodo pripr v L: ptuj ki o mošolc
več predstav in s' pr pravi
skromna srcdstv-. za maturitetnr
potovanje Po zemlji.
Upamo, da bodo tudi v soboti
v ptuj kem gledal šču va mesta
zasedena N-rkai naj k temu pri-
pomore teh nekaj vrstic, nekaj
pa raj tud d jak'. ptuiske g m-
nazije pom. gaje z ?gitac j,o med
ptujsk.m in okohšk m preb val-
stvora.
Naš'm osmcšolcem žel mo tu-
li v tem šolskem n igral kem
etu mnogo uspehov.
Igralci — osmošolci ptujske
gimnazije
Ptujske kron.ke
pripovedujejo...
13. oktobra 1901. S tem dnem
Se je začelo v Ptuju uradno
zatiranje jetike in pljuvcUije
po tleh kot ostudna in nevar-
na razvada, \ti jo je treba
preprečevati z vsemi sredstvi
Okrajno glavarstvo je pozva-
lo občinska predstojništva,
naj izdajo pljuvalne prepo-
vedi v javnih zbirališčih, za-
vodih in podjetjih.
20, oktobra 1904. »Društvo zo-
per trpinčenje živali« je po-
sredovalo pri oblastnih foru-
mih, naj bi prepovedaU. da bi
se goskam skubilo perje po
septembru do konca aprila in
dovolilo le od maja do konca
septembra, ko se lahko skub-
• Ijenje opravi brez bolečin.
20. oktobra 1904. V gozdovih
na ptujskem in ostalih pod-
ročjih se je pojavila borova
osa, ki je resno ogrožala goz-
dove Prebivalstvu v bližini
gozdov So svetovali, naj na-
ženejo v gozd svinje, otrese j'
drevje, da bodo svinje po
jedle ličinke in bube. V Ev
ropi je bilo takrat 15 vrs
raznih Ustnih os, ki so živel f
na smrekah, zlasti na borih
kjer so ličinke do goleg-^
ožrle vejice iglavcev.
Z Borla
Občinska gas:liska zveza Bori,
kj povezuje gasilska društvs
Bukovci, Cirkulane, Muretinci
Stonjci in Zavrč in ima premiš-
ljeno izbran upreivnj in nadzoj-n
odbor, si bo v bodoče prizadeva
la usposobit; za gasilsko tehnič
no Službo č-mveč mladine ter jc
pridobiti za kulturno prosvetno
izobraževanje, pri čemer ne gre
s-omo za kulturnoprosvetno delo,
v kolikor ga bo v gasilsk h
društvih, temveč za v«c kulturno-
prosvetno delo, ki ga bo organi-
zirala šola, občina, KZ, SZDL in
ostala društva zlasti sedaj pozi-
mi. Mladina tega predela mora
biti vsestransko izobražena, zato
bi ji tudi ne zadošč-lo amo kul-
turnoprosvetno delo v enem
društvu. PravMnp bo da bodo
prosvetni delavci, organzatorji
predavanj, tečajev' itd. tudi upo-
števali predloge gesikkega od-
bora glede tvarine za predavanja
in ostalo delo, pa bodo načrti
delg res premišljen^ :n vsestran-
sko koristno sestavljeni in tudi
potem izvršen Le na ta način je
mogoče prčakovati upeh kot si
ga na tem področju želijo v?a
'^Iruštva in oraanizaciie KS.
Dnevni spored
za nedeljo, 6. novembra 1955
6,00 Budnica. 6,05 Poročila in vre-
ncnska napoved. 6,10 Vedre in poskoi«
".e ra veselo nedeljsko jutro. 7,00 Na
ocved časa, iK>roiila, vremenska napo-
ved ta objava dnevne^ sporeda. 7,15
Reklame. 7,30 Radijski koledair in prt«
eilitve dneva. 7,35 Malo od včeraj in
nalo od danes. 8,00 O športu in ši^rt
•'(kih: Letošnja smosčairska sezona. 8,15
Slovenske narodne pesmi 9,00 Otroška
Tedstava: Mali svetflničar (xa<Iijska
^rica). 9,35 Operetne arije v izvedbi
'amaeih solistov. 10,00 Družinski pog«
ori. 10,10 Nedeljski s-ioifonični koncert
udwif; vam Beethoven: Koriolan, iiver«
tura; Antontn Dvofak: Koncert za čelo
in orkester v h-molu; Edvard Grieg:
štirje norveSkl plesi. 11,15 Oddaja za
Bene.^ke Slovence. 11,35 Od melodije do
melodije — vmes ob 12,00—12,10 Po-
govor s poslušalci. 13,00 Napoved ^asa,
poročila, vremenska napoved, pregled
dnevnega sporeda in objave 13.15 Za>
bavna glaslM, vmes reklame. 13,30 Pol
ure za naio vas. 14 00 Želeli ste —
poslu3aj.te! — vmes ob 15,00—15,15
Napoved časa, porodila, vremenska na
poved :n objave. 16,00 Po naši lepi de-
želi — Zvone Kržišnik: Kulturno pismo
iz Novega mesta. 16,30 Popoldanski or»
kestralni spored. 17,30 Radijska igra —
Fred vooi' Hoerschelmann: Pot osmih
mimit. 18,35 Mali koncert lahke glasbe.
19,00 Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna
glasba, vmes reklame. 20,00 Koncert
opernih arij. 21,00 Kulturni razgledi.
21,15 V svetu ritmov in melodij. 22,00
Naipoved časa, poročila, vremenska na
poved in pres;Ied sporeda za naslednji
dan. 22,15—23,00 Iz sodobnega glasbe-
nega ustvarjanja — Karel Pahor: Istri«
janka; Dimitrij šostaJto^ič: Deveta sim
fonija. 22,15—23,00 UK\ program: Ples-
na glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tn»
jino — na valu 327,1 m (preno« iz
Zagreba).
Druga premiera v ptujskem gledališču
JOHN PATRICK:
»VROČA KRI"
»Vroča kri« je bila v če-
trtek, 27. oktobra, prvič upri-
zorjena v Jugoslaviji. Delo je
prevedel iz angleščine Janko
Moder, režiral Peter Malec
kot gost, igrali pa so- Franjo
ViČar (Yank), Franjo Gunžer
(Digger), Lojze Matjašič (Ki-
viri), Adolf Anderle (Blossom),
Danijel Sugman (Tomniy),
Vera Videčnikova (Margaret),
Jože Milkovič (polkovnik),
Boris Kočevar (Lachlen) in
Ludvik Pečnik (bolniški strež-
nik). I>ejanje se godi v začas-
ni angleški vojaški bolnišnici
v zaledju assamisko-burman-
skega bojišča. Sceno in teh-
nično vodstvo je imel v ro-
kah Jože Milkovič.
Patrickova »Vroča kri« je tra-
gikomedija vase zaiprtega in ne-
družabnega Škota Lachlena, ki
zapisan smrti in po dolgih no-
tranjih bojih najde svoje prve
prijatelje. Delo je slavospev
človeškega prijateljstva, čeprav
se igra dogaja v času druge
svetovne vojne, ko so se ljudje
med seboj neusmiljeno pobijali.
V osebni zgodbi Škota Lachle-
na, ki je vodilna nit vsega do-
gajanja na odru, diha nekaj
človeško pretresljivega, kar gle-
dalca osvoji in pritegne: Ijudo-
mrzni in egoistični Skot začuti,
da je vendar družbeno bitje in
najde v prijateljih nekaj, kar
še ni poznal in kar se v odnoisu
na bolniško sestro Margaret
sprevrže v iskreno ljubezen.
John Patrick je znan na vseh
velikih odrih pd svetu. Pri nas
ga poznamo po »Cajnici«, ka-
tero je lansko sezono z uspehom
igralo mariborsko gledališče.
Tudi »Vroča kri« je doživela ob
prvi uprizoritvi nedvomen
uspeh, ki bo dal pobudo tudi
drugim gledališčem pri nas, da
bodo to delo sprejela v svoj
repertoar.
Ni preveč če poudarim, da je
»Vroča kri« eno najboljših del,
kar jih je v Ptuju režiral Peter
Malec Posebno je treba nagla-
siti, da je igralski ansambel
ptujskega gledališča in tudi re-
žiser, opravil pionirsko delo, ki
ni nič kaj lahko. »Vroča kri« je
po svoji dramski gradnji in za-
misli likov težavno odrsko delo.
Zdi se mi, da lahko like ne-
kako razdelimo v dve skupini,
ki sta med seboj v odnosu 4:4.
To zveni nekoliko šablonsko in
vendar je jasno čutiti na eni
strani kvartet Lachlena, sestre
Margaret, polkovnika in črnca
Blossona, ki tvorijo resne like
v »Vroči krvi«, medtem ko so
na drugi strani Yank, Digger,
Kiwi in Tommy, simpatične in
veseljaške podobe angleških vo-
jakov, zbranih z vseh strani
imperija, ki prebolevajo v od-
delku za rekonvalescente svoje
rane in vplivajo s svojimi šala-
mi vedro in komično.
Pri četrtkovi premieri pa je
človek imel vtis, da je' resni
kvartet nekoliko manj dob(ro
zaigral kot komičen. Kiočevair
kot Lachlen tokrat ni igral tako
doživeto, kot smo navajeni. Tu-
di Milkovič je podal lik pol-
kovnika-kirurga preveč togo in
brezkrvno. Videčnikova in An-
derle sta z uspehom ustvarila
podobo bolniške sestre Marga-
ret in črnca Blossoma. Posebno
Anderle je s svojo nemo igro
pritegnil gledalce. Komični
kvartet pa je mestoma domini-
ral na odru. Vičar v vlogi Yan-
ka je bil talco prisrčen, da je
med* vso predstavo bil povod
smeha med občinstvom. Znal pa
je tudi resne momente v svoji
vlogi presunljivo in doživeto
zaigrati. Prav tako so tudi
Gunžer, Matjašič in Sugman
vsak na svoj naičin uspešno
kreirali like angleških vojakov
v oddelku za rekonvalescente.
Predstava »Vroče krvi« Je v
celoti uspela. Tudi scena je bila
z ozirom na tehnični potencial
ptujskega gledališča dobra. Go-
tovo bo ob ponovnih predsta-
vah »Vroče kr\"i« ptujsko občin-
stvo zopet napolnilo gledališko
dvorano in jo zadovoljno zapu-
ščalo kot ob premieri.
★
Pisec članka o »demokratič-
nih« in »nedemokratičnih« bar-
vah v pretekli številki »Ptuj-
skega tedAika« je bil pri obrav-
navi ocene »(Celjskih grofov«
tako »dosleden«, da mu nimam
kaj odgovoriti. Nisem namreč
strokovnjak za barve, še manj
pa strokovnjak za demokracijo
in mu to strokovnjaštvo rade
volje prepuščam.	Remi.
44
Spreletel sem z očm.; prek mi-
ze, jo pogled 1 in dejal na krat-
ko:
»N. jbrž!«
»Kaj n; Strafela obečal, da bo-
ste prvi tam?«
N.sem mogel molčati.
»Stratela, kaj pa!« sem z nil.
»Nič n. tako, k^j pi. Se tvoj
pred edn k bo. Boš videl, prelju-
bi Južek!«
Pogrelo me je,	kn mi je
butnila v glavo ko je začela ta-
kole razpredat;, m zdaj še s tem
preljub m Južekom V-del sem
Tuniko kako jo je postrani po-
gledovala za kar se pa Hana n'*
zmenila, vendar pa nisem nič re-
kel
Hana se je znova zazibala.
»Ciisto žare,- sem sl.Š5la, k^ko
60 pravil:, da bodo za predsedni-
ka postavil: — Strafelo Kaj, ali
niste pri va., nič sLšali?« Nič ni-
smo ^ "šali; a tud". če- bi, j. na te
čenče ne b odpovonl. Toda Ha-
na s je vtepl= svoje v glavo.
»Tebi ' Južek, bi bilo tako al:
tako vseeno — zavoljo grunta?«
Nehote sem jo pogledal, kako
mjsl', po je tud; to povedala.
»Doma pr va? bo tako aH t ko
Manca prevzela, ti pa že tako
Svoj patron.«
Znova sem jo pogledal, tudi
Tunika jo je pogled la
»Patron, preljubi Južek. patron!
Pravijo — al- je resnica? — da
se okoi: Ploievih nekaj zapletaš
Da, Južek, vse se rc.zve po tej
naš f^Ti. Kaj me gledaš?«
Gledal sem jo, kako je vse to
razpredala; na očj bi jo nasadil,
če bi se d;lo.
»H na! Ti?« sem zagolčal
»Kaj, ah n.eo fejst? Plojcvke?
Takšne šikane deklince ^o .«
Kar dvignilo me je. Gledal sem
jo in ona mene Znenada se je
naismennila
»Ti b: se že zapletel, kaj, a se
ti je zamešalo?«
Na glas ee je za^mejala :n se
zazibala. Prav z želel sem. da bi
se prevrnila, a se je ujela Znova
in znova se je zasmejala
Obrač 1 =em «e, da b; vzel klo-
buk, a ga za vraga ni?em mogel
najt"-; tako sem potem tbežil
razoglav .z iizbe, še prej pa sem
zasl.šsl kako sta -estri. Hana
.n Tunika, ^potekli
»Hana! z? božio voljo?« sem
sliš-al Tuniko.
Tud Tunika se je dv-gnila in
začela le^ti izza m'zc.
»Nehaj že s to svojo božjo vo-
ljo! Ko da je zdaj oiio kriva, da
je pr: na« zažegn^ano.«
V^e ^e kazalo, da se je Hana
hotela spreiti.
»Kako — zažegnano Hanika?«
»Kako?« Strašno se je začudila
in sekala »tako pač, saj m: ne
bo<=te nazadnje rekle, da je tud
tisto one kar se je z materjo
zgod.lo po ^žji volji!«
SI.šal ser- Tunikin vzklik: »Ha-
n ka!« — m za tem besede, ki so
šle sestri na jok; »Tak lep mir
je bil, ko te ni bilo, če t n, do-
ma po volji, bi ostala tam. kjer
Si bil-a,«
»To bi vam godilo, kaj?« je
vprašala in se za^smejala. Za tem:
»Al: je tud že tebe kai zmešal?«
Pustil sem klobuk in planil iz
izbe Slišai -em pridušen smeh,
ko da bi 6e v predpasn kc in kik-
le zasmejalč Odše^ sem pred hi-
šo. naprej po ogradu šele. ko
sem pre^^kočil klanec in se zna-
šel pred ho^to šele takrat nisem
več «1 šal smeha Večer je bil
hladen, zameglen. ds je bilo
mokro in da me je treslo, al
huje, kakor me je tresla zima,
me je trla jeza; kle, sem se du-
šal in prekl-nia^. a kaj naj sto-
r.m, tega ni'em vedel Eno sem
vedel, na Topiekovem bo poglej
pekel zame Pa še nekaj je bilo.
čes-ar takrat nisem vedel Tun:ka
se m je za?m'rla Le Po čemu
se je tudi Hana vanjo zapičila,
fii delala krivco? Vedel sem. da
Se dobro zaveoa. kako ji dela
krivico, a jaz m«em mogel n-če-
sar stor t ne z-voljo Toolečke 'n
ne zavoljo Tunike, a tud domov,
na naše, na Hedlovo, nisem več
mogel kar tako na lepem Spustij
sem se na kovrčevo hiodovje, ki
je ležalo pr, hosti in začel trgaiti
lubje z njega. Precej ča^sa sem ga
trgal, toliko časa, dokler nisem
pr.šel malo k sebi, dokler nI zgo-
raj po hiši VSe ugasnilo, ter ^em
lahko odšel v kamro
Vrnil »em se .n stopil v pri-
klet. tedaj pa so s« odprla ku-
hinjska vrata, njimi se jc po-
kazala Hana v sam: srajci m v
spodnjici te visoko dvignila le-
ščerbo v roki, ko da bi hotela
vedeti, kdo hod.' j>o hramu.
»Kdo p« je?«
Stisnil sem zobe, zapahnil
vrata in se naglo obrnil proti
kamri. A Hana je b la hitrejša.
»Kaj tj tam Spiš?« je vprašala,
»v kamr^?«
Nehote m: je zastala noga.
zmomlja! sem »Tam ..« — ne
vem zakaj, in jo prav t?ko neho-
te, prot evoji volji pogledal. Na.
«ršil sem oči, a ko sem vrgel po-
gled proti njej, so se mi tud že
raztopile Hana je podržala luč
močno pred sebe. Lahko sem vi-
del odprta usta, sieme bele zobe.
razgaljen vrat in do kraja, do
k:kle odpeto srajco Ničesar ni-
^em zagledal, a vse sem z^čutii
za tisto belo in napeto srajco,
viso težo njenih ziz, ki so se dvi-
gale pod platnom
»Kaj ali matere nič več ne
straš'?«
Za"?mejala se je, si potegnila
srajco tt- pr-sih skupaj, sse obrni-
la, vse obenem, m sunila od za-
daj z nogo v vrata.
Ne vem več, kako sem se raz-
prav.l in legel, spominjam pa ^e,
da sem se zavedel kak<, dela ta
ženska vse tole zanalašč. Kaza-
lo je, da je vedela za v^e, kar je
bilo med Toplečko in mano in
k-cko ee je začelo. Ves čas m; je
hodilo po glavi: ,Kaj, al: matere
nič več ne straši?' — to ;n njena
nezapeta tudi nalašč nezapeta
bluza Toplečka je prav vse lahke
slišala, dekle n; imelo n.kakšne-
ga sramu, tudi pred materjo ne.
Toplečka jo jc slišala, pr šla k
meni in sedla vsa nesrečna na
posteljo Bilo je že precej pozno,
vseeno sem še vedno bedel, ni-
sem in nišem mogel zati«nJti oče-
sa in zaspati. Ženska se je za-
gledala Po kamr. potegnila je
večkrat z rokami pod ruto, ko da
bi si popravljala la«e in ko da ne
bi vedela, kaj naj poreče, ter po-
tiho zastokala:
»Jezus-kr;stus-na, jo je pri-
neslo?«
»Ti S".?« sem povprašal, da eem
nekaj z.nil.
VSe mj je bilo odveč tudi to,
da b; se premaknil na postelji
bl:že k zidu, da b: laže sedla;
obležal sem n^ hrbtu, j rokami
pod glavo :n upr' oč- v račrnelo
steno «tropa
Včasih Sem trepetal ko sem jo
čakal, še leto ni preteklo zdaj
pa sem nenadoma čutil, k-kc mi
je nadležna; vse njen trebuh m
njene skrb'-, njen «trah t<c mj je
b'lo nadležno huje in huje mi je
presedalo.
»Jezus-na, kako so jo nahuj-
skali! VsQ paisja je! Kaj bi le ra-
da?«
Z mano pa je bilo to noč — in
Sploh — t^ko, da me je vse to
okoi; Toplečke in njenih težav
kaj malo skrbelo. Preveč »em Se
kuhal s svoji lastni koži; naj sem
6e obračal, kakor ""em se obračal,
nikamor več nisem mogel Priha-
jali so čas:, ko mi je bilo. da bi
pustil vse in šel, da bi ponoči
Spravil b-sago in zg nil Toda bil
sem vse preblizu doma Misel na
ubeg je bila eno drugo je bilo z
mano, ko sem se od Toplekovih
ozrl na drevje in na domačijo
med drevjem ZmisUl €em se na
mater, na Manco — obe sta mi
ŽIVO zrasli pred očmi — m zne-
nada me je vse m nil o ,Bo že
kako,' sem se tolažil in mislil, da,
ko kak poba, k. ee prestraš; ža-
voljo ženske; godilo nai je, da jc
zdivjala z mano, da je ponorele
— a sčasoma mi je jela prese-
dat vse z njo mi je začelo pre-
sedati. Toplečka je začela govo-
nti o hujskanju, a men^ je jelo
hodit; po glavi, kako ee bo zdaj
vsa ta njena žlahta in žlaht-s p)"o-
kojncga z Rudlom vred, obesila
name; vse je kazalo da so Hano
poslali nalašč zlrad: tega.
»Kaj bi le rada? Kaj b; le ra-
da?«
Spraševala je, jaz sem molča»l.
»Zm: kaj, pomagaj' Za božjo
voljo, k-čj naj -torim?«
(Nadaljevčnje prihodnjič)
4-
^lujoiaiedmK
Ptui, 4. novembra 1955
Kako spravi amo namfznjeno
grozdje in sad e?
(Novak Franc)
Letos je o«talo mnogo grozdja
in sadja v vsem področju levega
brega Save pod piv m negom
To se dogodi večkrat, zlasti v de-
ževnih letih Take pozne trgatve
so poznane starejš m v nogradn-
kom, zgodov:n?rj: pa beležijo
slično za leta 1835, 1869, 1871 in
1879 v letu 1869 je zapadel vi-
sok -neg prv č 18, oktobra, po-
novno pa 27. ok obra in je ostalo
mnogo grozdja pod snegom, ker
ga m biLo mogoče pobrati. Leta
1879 je zapadel prv; sneg po vi-
nogradih 15 oktobra, nastop la
pa je tudi močna z.ma, da je
Drava poledenela, ko je bila ve-
čina grozdja še na trt.. Na lednje
leto pa vio zimo ni blo snega
ter je zapadel prv sneg šele
11. marca.
Tako se izmenično po grava
narava in nimamo do ds-aes na-
čina ugotavljanja večjih spre-
memb vremena za me ece vna-
prej, da bi kmet jstvo uravnalo
Setev in spravljanje pridelkov
Zgodi se, da pridelki ne dozore-
vajo pravočasno in so pr deloval-
ci pr.morani čakati do pozne je-
seni s trgatvijo grozdja, obira-
njem sadja. Spravljanjem p2«e,
ajde in z jesensko setvijo.
Letos nas je presenetil prvi
sneg 29. oktobra, 30. ok'obra in
1. novembra. Temper tura ozr:č-
i« Se je menjavala od 1 do naj-
reč 5 stop. C. Tako nizke tempe-
rature so škodljive za grozdje in
za sadje, katero hočemo obravna-
ve td.
Grozdje pr lahki pozebj do
O stop. C. se lahko še pusti na
trti, če naHopi potem lepo suho
vreme. Mošti i? takega grozdja
dajo dobra vina pri normalnem
kletarjenju.
Pri grozdju pri težji pozebi
—	1 ^ — 2 stop. C, kjer se zrah-
Ha jagodna kožica in omogoča
hlapenje nekolik© sladkorja, več
kisline, n=jveč pa vode ter se
koncentrat zgost', dob mo še ved-
no kvalitetno, na alkoholu n
ekstraktu bogata vna. Taka vina
je smatrati kot »ledena vina«, ki
jih kot take specialno pridelujejo.
Tako zgoščen => vina uporabi i tr-
govina zato, da ne prevaža redkega
(vodenega) vina 'n ga pred toče-
njem ponovno razredči za določe-
no jakost
Grozdje prj teik' pozebi nad
—	3 stop. C, ki ima trdo zmrznje-
ne jagode in bi se pred oddaja-
njem takoj rmrznjeno stiskalo,
daje ledeno v'no, kot je navedeno
zgoraj.
Navadno pa se jagode odtajajo
:n se kot t ke meljejo in stiskajo
Jagode nek terih sort so namrz-
njene že pri O »top. C v takem
stanju, da postane njihov produkt
— v no — skoraj neuž tno Taka
vina so močno rjava kot rj^ žele-
za, imajo ogaben ukus zarad pri-
sotno t. zmrznjen h de'cev sesta-
vin jagode Nav dno tak mošt n«'
povre sladkorja ker so v nske
kvasn.ce pre labe, delno odmrle
in je toplina mošta nizka, da b
o=tčnek živ h v nskih kvasmc
sploh bil spo'-oben za vretje.
KAKO NAJ KLETARIMO
TAKE VINSKE MOSTE?
Grozdje takoj siij^nemo in spra-
v.mo v močno žveplane ode.
V'n ki mošt moramo temeljito
oč stiti vseh ostankov zmrznjen h
de^ov grozda. V 48 umh odloči-
mo čisti mošt od o"talega k ležia.
Po ebno pažnjo po vctimo t mu
odloku Samo č-'Sti mošt kleta-
r mo naprej. To č.'šč nje doseže
mo v mehaniz ranem kletarstvu s
filtracijo.
Pri pretoku mošta zrač mo ali
skušamo drug če odstranit, žvep-
lo iz njega. Temu moštu dodamo
«ulfitne vinske kv:-n'ce ah v;aj
močno kipeč v ns':]i mošt od zdra-
vega mošia Mošt s grejemo na
15 do 18 stop. C, 5 cer e vrenje
ne bo izvršilo. Pr; ogrevanju mo-
šta s pomočjo ogrevanja man'š h
kol' 5'n mošta •samega, ki ga doli-
vamo mrz'emu, i? pcsebej pazit.,
da tega mošta ne segrejemo na
v šjo temperaturo, kot jo prene e
roka. Kdor bi hotel z manjšo ko-
lič no vrelega mošta h tro segreti
o-tali hladen mošt v sodu, bo do-
b 1 drugo napako, okus po kuha
nem vinu Vina z oku om po
zmrznjenem grozdju, po kuha-
nem vinu in zemaz^no rjavo bar-
vo niso už 'na in je škoda nadalj-
njega de'a. Zato moramo po sti-
skanju grozdja pnčet: kletariti,
kot je poved no spredaj. V pri-
meru, da kljub skrbnemu kletar
jenju močno razsluzenega mošta
oUane v vinu rjava b^^rva in okus
po zmrzlem grozdju, je poverit;
čiščenje vina kletarskemu ke-
m ku, k. bo* uporabljal modro
čiščenje, kazein in oglje.
Priporočamo vsem zapoznelim
trgalcem da se posvetujejo z vi-
nogradu šk mi ;n kletarskimi stro-
kovnjaki, upoštevajo nj h navo-
dila, .n se tako obvarujejo gospo-
darske škode
Sidjarj; io bili prisiljeni, da ^o
pustili dozorevat: plodove na
drevju dp prvega snega. Ob Ina
sadna letna je mnoge sadjarje
zamudila s spravljanjem, da je
o talo sadje pod snegom na dre-
vesih.
Znano je. da prenesejo jabolka
na skladišču^od O do —4 -top. C.
Zrela m už tno zreh jabolka
zmrznejo že pr; — 1 stop C, poz-
ne sorte, ki so šele v drevcsn
zrelost, vzdrž jo do največ
— 4 stop. C
Sadje na drevesu v teh tempe-
raturah vzdrž n kaj. nižji mraz
kot na sklad šču, vendar je to od-
visno od po amezne sorte, stop-
nje zre'o t. n časa odtajanja
mraza Cim počasn-je se mraz
odt ja v ob'ačnem vremenu, tem
manjša škoda nastane na plodo-
vih m obratno
Zmrzlo ?adje je sposobno samo
za predelavo. Malo namrzlo sad-
je, obrano po od'alitvi, je spo-
sobno za vsklad ščenje, vend r
je prev dnost na me tu. Večja ali
manjša poškodba od mraza bo
v dna š^^le v nek;'j tedn h. Po-
trebno je, da tako spravljeno
sadje tedensko pregl damo in od-
stranjujemo nagn te plodove.
V ^plošrem €o sladka jabolka
in pozne sorte manj občutljive in
jih sprav mo v sklad šče z manj-
šo bojazn jo kot zrela n že
užitna, mehka. S cer p^ plodovi
takoj pokažejo znake težjih zmrz-
lin že na videz, še bolj pa ko
plod prerežemo in ga pokušamo
Vsekakor je na mestu prev d-
nost pr ^previjanju sadja.
t
Iz Podlelinika
V	zadnjem času opravljajo or-
ri^n okrajne Uprave za dohodke
v našem kraju izterjev nje dav-
kov Kakor nam je znano, mora
spremljati organa :z Uprave kak
dom č'n, odbornik ljud kega od-
bora V našem kraju pa n tako.
Tu odborn ka nadomestuje Leo-
pold C glar Vse to b ne bilo še
nič posebnega. Toda postopek,
kakor g- uporablja imenovan:
naproti razn m ljudem — davč-
nim dolžn kom, ie vse prej ka-
kor na me^tu. Davčne zavezance
ustavlja celo n? cest-, kjer bru-
talno zahteva denar in uporab-
lja pr tem neumestne izraze.
V	Podlehn ku m slimo. da člo-
vek, ki je zapleten v kr m^n^lno
zadevo ne m<^ie opravljati dela,
ki bi ga naj opravljal odborn'ik
ljudskega odbora, po ebno še, če
t^'ko oho^o nastopa.	-fb-
OKRAJNO Gl EDALIŠČE
PTUJ
Sobota, 5. novembra, ob 20. uri:
John Patrick: »VROCA KRI«,
komedija v treh dejanjih (pe-
tih slikah). — Izven.
Nede'ja. dne 6. nov., ob 15. uri:
John Patrick: »VROCA KRI«
Izven.
Četrtek, dne 10. nov., ob 20. uri:
John Patrick: »VROCA KRI«,
komedija v treh dejanjih (pe-
tih slikah). Abonma red »A«
in Izven.
Predprodaja vstopnic pri gle-
dališki blagajni dan pred pred-
stavo in na dan predstave od
15. do 17. ure: ob nedeljah od
9. do 11. ure ter eno uro pred
predstavo. - Rezervirajte vstop-
nice dopoldne v gledališki pi-
sarni. telefon štev. 71.
TABORNISTVO
Rod Lackove čete fe
začel z delom
Včlanjene veliko mladine
Po dolgih prizadevanjih smo
tudi v Ptuju, na veliko veselje
mladine, ustanovili organizacijo
tabornikov. Na občnem zboru
si je naš rod izbral ime — »Rod
Lackove čete«. Kako težko je
čakala mladina na to organiza-
cijo, nam pove dejstvo, da ima-
mo že sedaj vključenih nad 170
mladih tovarišiev od 9 do 18
leta. Prijavljajo pa se še ved-
no novi. Največja težava nam
je trenutno pomanjkanje vod-
nikov da bi lahko začeli z red-
nimi vodovimi sestanki, kjer bi
se pripravljali na sprejemni iz-
pit. Vodniški tečaj, ki smo ga
organizirali s pomočjo tovarišev
iz Maribora nam bo tudi preko
te težave pomagal. Imamo ze
dva svoja lastna šotora, enega
pa še dobimo v prihodnjih
dneh OLO nam je nakazal 100
tisoč din in s tem pokazal vse
razumevanje za naše delo Upa-
mo. da nas bo podprl tudi ob-
činski liudcki odbor Ptuj s tem.
da nam bo nakazal primerne
prostore, kjer se bomo lahko
sestajali in delali.
Tistim, ki organizacije tabor-
nikov še ne poznajo, pa nekaj
kratkih besed o naših ciljih.
Taborniške organizacije so
prostovoljne vzgojne organiza-
cije otrok, mladine in odraslih,
ki imajo namen vzgajati tabor-
nike v dobre člane človeške
družbe, privzgajati ljut>ezen do
socialistične domovine, razvijati
ipartizanske tradicije in krepiti
obrambno sposobnost ljudstva:
s taborjenji, z izleti in s pohodi
seznanjati članstvo z naravnimi
lepotami, pomagati medsebojno
spoznavati mladino, krepiti nje-
no enotnost, pogljabljaiti brat-
stvo jugoslovanskih narodov in
se boriti z^ svetovni mir.
Zaradi zgoraj navedenega ta-
tx>miška orgamizacija nima svo-
jih posebnih vgojmh ciljev, ki
bi bili izven splošnih in enotnih
vzgojnih stremljenj našega so-
cialističnega družbenega razvo-
ja. Partizanske tradicije in ju-
naki iz NOB ter naše ljudske
revolucije, so nam vzor v obli-
kovanju in vzgoji osebnosti.
Vzgajamo v naravi, kjer mladi-
na doživlja in spoznava naravo
kot celoto. Seznanjamo mlade
tovariše z današnjo problemati-
ko in jih navajamo na popolno
samoupravo, ki vlada v organi-
zacijah. da bodo jutri lahko ak-
tivni člani naše socialistične
družbe. Aktivnost in samoupra-
va sta dva osnovna faktorja na-
šega dela. Poleg spoznavanja
narave, kar delamo z izleti, po-
hodi in taborjenji, navajamo
naše člane k praiktičncmu delu,
saj mora tabornik znati vrsto
spretnosti kot so: kuhanje na
prostem, postavljanje šotorov,
izdelava ležišč, prevladovanje
zaprek, prva pomoč v nezgodah,
branje specialnih kart, signali-
zacija, praktična meteorologij'a>
branje sledov, spoznavanje ra-
stlin in živali ter najrazličnejše
ročne spretnosti. Nepozabljamo
pa tudi dvig splošne kulturne
ravni in za to prirejamo lastne
kulturno vzgojne prireditve, ob-
iskujemo muzeje, galerije, raz-
stave, koncerte in gledališča ter
aktivno gojimo taborniške, par-
tizanske, narodne in umetne
pesmi.
Več o našem delu, načrtih in
prizadevanjih ter o naših pra-
vilih pa drugič.
iRrači/č Miro
Tud! kisano sadje fe okusno
Ob letošnji obilni sadni letini
bi bilo prav, da bi-se med dru-
gim odločili tudi mi za kisanje
sadja, zlasti jabolk.
Za kisanje so dobra manj
žlahtna jabolka, pa tudi hruške
Sadje pa mora biti zdravo, ne
črvivo, ne obtolčeno, škrlupasto
ali grintavo. Zlasti dobre so trde
sorte, ki se med kisanjem zmeh-
čajo in postanejo okusnejše Za
kisanje obrano sadje naj rieko-
liko pozori, ne sme pa se zmeh-
čati Dobro umita jabolk, in
hruške vlagamo navadno vsako
zase, lahko pa tudi mešano v
lesene posode, čebre ali kadi.
Vloženo sadje pokrijemo z le-
senimi pokrovi. Pokrov obteži-
mo s kamni kakor pri kisanju
zelja. Vloženo sadje pa pred
obtežitvijo zalijemo s prekuha-
no, nekoliko osoljeno in ohla-
jeno vodo. Na sto litrov vode
raztopimo dva do tri kozarce
soli. Vodi dodamo tudi različne
začimbe — kar pa ni nujno —
n. pr. janež, poper, pelin, peh-
tran itd., ki dajo kisanemu sad-
ju okus in vonj.
V kleti ali v kakšnem drugem
ne prehladnem in ne pretoplem
prostoru se vloženo sadje skisa
v šestih do osmih tednih
Nekateri dodajajo pri vlaga-
nju sadja tudi brinove jagode,
na vrh pa položijo brinove ve-
jice. Ta dodatek da okisanemu
sadju vinski okus, kakor ti bilo
vkuhano v vinu. S sadjem na-
polnjene posode pokrijemo s
prti, da se sadje ne zapraši ali
ne onesnaži.
Manj sadja lahko skisamo v
dobro pocinjenih ali porcelana-
stih loncih, pa tudi v emajlira-
nih posodah, toda emajl n? sme
biti okrušen. Ce pride sadna ki-
slina v dotik z železom sadje
lahko počmi
Okisano sadje je prijetnega,
kiselkastega okusa in zelc osve-
žujoče Uživamo ga surovega
ali pa ga uporabljamo pr kuhi.
Drži se do polet" • če je" shram-
ba primerna, biti pa mora stal-
no pod vodo. sicer začne ple-
sneti	^
MED »OTROCI.
Nedaleč od Ankare je srečal
turist starčka k; je jokal na
hišnem pragu
»Z:kaj pa jokate očka?« ga je
vprašal.
»Ker me je ata nab-l.«
»Koliko pa ste Hari«
»98 let.«
»Kol ko pa je star
»118 let.«
»Kai pc ste nsTedili, da ste bi-
li tepeni?«
»Staremu očetu sem pokazal
jezik.«
Šahovsko društvo Ptuj bo
priredilo v torek, 8. t. m. brao-
tumir za mesec november. Igra
se v Sindikalnem domu železni-
čarjev s pričetkom ob 19.30. —
Pravico do sodelovanja imajo
tudi nečlani.
Nai ostane med nami
En vagonoek - en mliljončak
(I^isla zgodba o še bolj kislih limonah)
To je zgodb-a o Umonah, o
15.550 kilogramih limon, ki so
bile za potrošnika izrednio kisle,
odkupno prodajnemu podjetju
»Kmetovalec« iz Ptuja pa so
prinesle kaj sladak dobiček.
Mnogi ljudje iz Ptuja in okoli-
ce ne vedo, da se »Kmetovalec«
ukvarja tudi s trgovanjem na
Reki, ob našem sinjem morju.
Ubogim Rečanom je nedavno
priredil kaj kislo zadevo z li-
monami Nekdo bi rekel, bodi-
mo lokalpatrioti in pustimo
Rečane na miru, ker pa smo
vendar ena država, je prav, da
malo povemo, kako je s to
stvarjo. Dični trgovci »Kmeto-
valca« so zavohali sijajno pri-
ložnost in se vrgli v kupčijo s
15.550 kilogrami limon, katere
so kupili pri izvozno uvoznem
podjetju »Flores« iz Sent Petra
pri Gorici. Kupili so jih po ceni
140 dinarjev kilogram in jih ta-
koj prepeljali na Reko. iPrevoz
iz St. Petra na Reko je majhna
stvar in vendar se je med njim
zgodilo s ceno limon nekaj ne-
verjetnega: cena limonam je
poskočila za 76 dinarjev pri ki-
logramu. Kdo ve, kako je do
tega prišlo, res je le, da so
državljani v Reki lahko kupili
v prodajalni »Kmetovalca« ki-
logram limon po 225 dinarjev.
Predvidevamo, da so jih kupo-
vali s kaj kislim obrazom, med-
tem ko so si trgovsko nadarje-
ni ljudje pri »Kmetovalcu« za-
dovoljno meli ix>ke. Na ta na-
čin so prišli do bruto zaslužka
1,181.800 dinarjev Menda lahko
računamo, da so brez težav pri-
šli do čistega milijončka za te
limone. Znali so iz teh limon
izstisniti vse, kar se je dalo, in
njih trgovski čut je pohvaliti.
Samo to nais zanima, koliko je
ta trgovsika poteza v prid po-
trošnikom na Reki in za okrož-
nico državnega sekretariata za
gospodarstvo, kjer je določena
najvišja prodajna cena za uvo-
žene limone 180 dinarjev kilo-
gram. Morebiti se bo le kdo
znašel in napravil tako, da bodo
morali tudi dični trgovci »Kme-
tovalca« pojesti kakšno kislo li-
monico na račun neobzimega
navijanja cen.	Reč-
Z voza je padel Franc Pod-
hostnik iz Podvinc 116, ko se je
peljal iz goric in si poškodoval
desno koleno; pod kolo voza je
prišel Andrej Žnidarko Iz Lešja
št. 3 in si poškodoval levo no-
go; voz se je prevrgel na nogo
Reze Majcenovič iz Središča 163;
železo je padlo na nogo Ivanu
Cvetku iz Cvetkovc 73; s kole-
som je F>adel in se poškodoval
po glavi Štefan Kovačec iz Vin-
skih vrhov 25; med igro si je
poškodovala glavo Alojzija Gros-
man iz Dijaškega doma v Lju-
tomeru; z drevesa je padel in
se poškodoval Martin Cafuta iz
Gorce 70; z lopato je dobila po-
škodbe na desnici Neža Simonič
iz Domave 4; s kolesom je pa-
dla in si poškodovala glavo Te-
rezija Horvat iz Sobetinc 45;
levico je neznanec poškodoval
z udarcem Jožetu Svecu iz Cve-
tlina 99; po stopnicah je padel
v klet in si FK>škodoval glavo
Andrej Poplatnik iz Osluševc
štev. 22; g podstrešja je padel
3 m globoko in si ix>škodoval
levx) stran telesa Vinko Podgor-
šek iz Ločkega vrha 38; levico
si je poškodovala pri delu na
njivi Zlata Korenjak iz Bukove
štev. 26; pri igri si je poškodo-
val desno ličnico Jožef Fajt iz
Dravinjskega vrha 40; sin in
snaha sta pretepla Ivana Mar-
krapa iz Posegovc 5 in ga po-
škodovala FK) vsem telesu; pri
prešanju je bUa poškodovana
po glavi Marija Suman iz Go-
rišnice 65; konj je brcnil v gla-
vo otroka Petra Bratušika iz
Muretinc št. 11; padel je in sd
pokodoval levo nogo Peter Les-
jak iz Ormoža Zigrova ulica;
^>od prikolico je padel in sd po-
škodoval desno nogo Ludvik
Mlinarič iz Strmca §t. 10; leve
nogo si je pri padcu poškodo-
vala Julka Ceh iz Ptuja. Dra-
ženska c. 4; pri sekanju drv s€
je vsekal v levo nogo Franc
Gerečnik iz Skorbe 62; pri pad-
cu si je poškodoval levo noge
Srečko Košar iz Dobrovščaka 1
ramo si je pri padcu s kolesorr
poškodoval Martin Hazimali i:
Lovj-enca na Dr. p)olju 44; leve
roko si je pri žoganjtu zlorni
Franc Tement iz Pobrežja 43.
Vsi zgoraj navedeni tx>tkodo-
vanci so se zdravili oziroma s«
še zdravijo v ptujski bolnišnici
ROJSTVA POROKE.
SMRTI
na ptujskem občinskem pod-
ročju
Rojstva: Katarina Vrbnjak
Hajdina —Srečka; Marija Svaj-
»elj, Cirlrjlane — Ireno; Aloj-
zije Belec, Lukavci 44 — Šo-
ti jo; Genovefa Pihler, Levanjd
—	Marjana; Ana Vavpotič. Ptu-
—	Jelko; Terezija Arbajter. Zla-
to polje (Kranj) — Jožeta; Oti-
lija Stebih, iPolenšak - Silvo
Rozina Hemec, Podlehnik —
Rafaela; Terezija Vajda. Mar-
kovci — Janeza; Marjeta Stre-
lec, Moškanjci 61 — Sonjo, AnJ
Muršec, Juršovci .8 — Jožeta
Štefka Benedik, Planjsko 13 -
Nado; Marija Horvat — Spuh-
Ija 64 — Silvo; Alojzija Kralj
Budina 17 — hčerko; Barban
Lenart. Vintarovci 4 — Tere-
zijo; Terezija eLtina, Rače — si-
na; Rozalija Novak, Videm li
—	Bojana; Ljudmila Kampl
Grajena — Stanislava; Julijan?
Habjanič, Zakl 21 — Marjeto
Antonija Milko. Ptuj — Miro
Ana Janžekovič. Markovci. Te
režijo; Angela Perger. Mestn
vrh 65 — Ireno; Terezija Bra
tuša, Zavrč — Srečka.
Smrti: Štefka Zemljarič, Jur
šind. roj. 1953. umrla 9 okto
bra; Jože Cebek. Muretinci, ro;
1880, umrl 14. okt.; Alojz Sakel
šek, Lešje, roj. 1955. umrl 1{
okt.; Marjan Pihler Ločki vr:
42, roj. 1955, umrl 20. okt.; Fran
Cafuta, Dravinjski vrh 42. ro;
1955. umrl 23. okt
Poroke: Franc Skrt iz Ptui
m Marija Kukovec iz Ptuja.
S relsko društvo
' Ml adinec" Pluf
v torek, 25. oktobra t 1. je bil
ustanovni občni zbor mladinske
strelske družine, ki bi naj
vključevala v svoje vrste pred-
vsem mladince mesta Ptuja.
Zanimanje za strelski šport je
pri mladini zelo veliko, pred-
vsem pri gimnazijski mladini,
ki je je v tem društvo sedaj
največ
Ker ima ta družina svoje sa-
moupravljanje, so se mladinci
z vso vnemo lotih dela. Izvolili
so svoj upravni odbor, ki je že
začel z delom. Starejši strelci so
sklenili, da nas bodo preskrbeli
z orožjem, da bomo lahko začeli
redno trenirati. Obljubili so
nam zračno pu^o malokali-
brsko puško, malokalibrsko
pištolo itd.
Upamo, da se nam bo pridru-
žilo še več mladine, saj pri
strelstvu ne manjka razvedrila,
je pa zelo koristno za vsakogar,
ki žrt\hije zanj vsaj malo pro-
stega časa, dobre volje in razu-
mevanja.	-ec.
Kolko metrov mbim?
Za moško obleko potrebujemo:
blaga 3 m, svile za podlogo 1,40
do 1,50 m, platna 1 m, kanafasa
1 m. žime 0.40 m. žepovine 1,25
metrov Za moške hlače. 1,20 m
(za večjo postavo več); za mo-
ški plašč, zimski, blago 3 m,
svile za podlogo 2,50 m. platna
1,20 m. kanafasa 0.80 m, žime
0,40 m žepovine 0,40 m; za mo-
ški plašč prehodni (hubertus)-
3 m. tweed plašč 2.80 m inleta
0,60 m; moški dežni plašč enojni,
na pol podložen Montgomery
kroj: blaga dvojne širine 3,5 m.
hlaga pnojne širine 7 m moški
dežni plašč dvojni, blaga dvoj-
ne širine 5,60 do 7 m, blaga enoj-
ne širine pa' 11 do 13 m. Ženski
plaič: volneno blago dvojne ši-
rine 2,50 do 3 m (po postavi in
po modi). s"ile za podlogo 2,30
do 2,50 m p'atna 1 m, kanafasa
0,80 m "-atelina (za cel plašč
1,5 m, za pol podloženega 1 m)
Kostumi blago dvojne širine 2,50
do 2,60 m, platna 0,80 m kena-
fasa 0,60 m, svile 1,40 m Ženske
jope: blaga 1,60 do 2 m (glede
na dolžino) svile 1,40 m kana-
fasa 0,60 m, platna 0,80 m Mo-
ške delovne obleke (iz saglia):
dvodelne 3 do 3,20 m, enodelne
cpajaci) 3,50 m.
RAZPIS
Okrajno gledališče Ptuj raz-
pisuje za Ormož in okolico gle-
dališki abonma za 7 dramskih
del v sezoni 1955/56. — Cena
abonmaja je 420 din in je lahko
plačljiva v treh enakih obrokih
po 140 din. Prvi obrok se plača
ob vpisu. — Prijave sprejema
tov STROPNIK Feliks poslo-
vodja »Preskrbe« v Ormožu. —
Pohitite s prijavami!
JAVNA ZAHVALA
Podpisana se čutim dolžna za-
jivaliti se ptuj<=ki postaji LM in
miličniku tov Petemelu osebno,
da mi je bil ukradeni predmet
tako hitro najden in vrnjen.
Mlinar Mara. iPtuj.
TRAVNIK NJIVO IN GOZD v
bližini ceste Vurberk—Graje-
na prodam. Naslov v upravi
lista.
ORAL GOZDA v Novi vasi pri
Ptuju prodam. Naslov v upra-
vi lista.
RABLJENO KUHINJSKO PO-
HIŠTVO poceni prodam. Na-
slov v upravi lista (20.000).
Delavski svet Gostinskega
podjetja »Breg« v Ptuju, Za-
družni trg 9, razpisuje po členu
19. in 28. Pravil podjetja delov-
no mesto
RAČUNOVODJE
Reflektanti naj' vložijo pismene
ponudbe do 20. novembra 1955.
Nastop službe s 1. decembrom
ali pozneje. Plača po tarifnem
pravilniku podjetja. Zaželena je
ustrezna izobrazba in večletna
praksa v gostinskem knjigovod-
stvu.
KVALIFICIRANA NATAKA-
RICA IN KUHARICA s prak-
so v hotelu »Union« v Ljub-
bljaini išče službo v Ptuju.
Naslov v uijravi lista.
MESTNI KINO PTUJ predvaja
v dneh od 4. do 7. novembra t. L
amerišk. barvni film »Imel sem
sedem hčera« in v dneh od 8 do
10. novembra. 1.1. ameriški barv-
ni film »Simoronska roža«.
VSAKO KOLIČINO HLEVSKEGA GNOJA
ZA TRSNICE KUPI VINARSKA ZADRUGA PTUJ
Nudimo trsne cepLjenke In korenjake
PTUJ Vinarska sadmsa POOZ