čevljar vv-\ s olì 1 ’N letnik xxii C-?”;.'' januar 1982 glasilo delovne organizacije tovarne obutve ■ wav trzic NA PRAGU 1982 Leto 1981, prvo leto srednjeročnega plana razvoja, je za nami. Naše gospodarstvo se je v pogojih svetovne gospodarske in politične situacije dobro znašlo. Kljub mnogim problemom z oskrbo repromaterialov, rezervnimi deli je bila žetev dobra. Pretekli dosežki so optimističen start za leto pred nami. Kako smo, predvsem pa kako se bomo spoprijemali s težavami in kakšne so naše naloge v delovni organizaciji in posameznih tozdih? JANKO MLADIČ vodja TOZD OBUTEV Težave, ki so bile prisotne v letu 1981 smo dosti uspešno obvladali s tem, da je bilo prisotno razumevanje in prizadevanje vseh udeležencev v pripravi dela. To je torej vzrok, da smo kljub težavam in neredni preskrbi uspešno končali leto. Če analiziram glavne vzroke, bi rekel, da je organizacija tista, ki nam je v tem obdobju pomagala, da kljub izpadom v proizvodnji ni bilo prostih tekov, kar je najbolj pomembno. Podobno je za v naprej. Prav na teh organizacijskih prijemih, ki smo jih uspeli zgraditi in dograditi, v težjih situacijah, ki jih napovedujejo dosežemo podobne rezultate. S čim nismo bili zadovoljni? Zadovoljni nismo bili s programom, ki je preširok in onemogoča še večjo produktivnost, kvaliteto. Prav gotovo bi lahko naredili več, če bi bile serije večje, imeli manj menjav artiklov, uporabljali boljše materiale, da bi bila kvaliteta materialov enotna, da ne bi nihala od dobavitelja do dobavitelja. Za leto 1982 je še zmeraj glavna naloga izpolnitev plana in izpolnitev dodatnih obveznosti, ki smo jih prevzeli za sezono pomlad-poletje 82. Gre predvsem za to, da smo svoje kapacitete razprodali za izvoz na zahodno in vzhodno tržišče in je le del na razpolago za našo prodajno mrežo. Zato smo se odločili da bomo z dodatnim delom in napori izdelali poleg rednega plana še okoli 80.000 parov obutve. To je velika in težka naloga, zato bo dolžnost vseh, ki pri tem sodelujemo, da s povečanimi napori te obveznosti realiziramo. Druga naloga je kvaliteta, ki bo še težje uresničjiva z ozirom na napovedano težjo oskrbo z repromateriali, predvsem slaba kvaliteta zgornjege usnja. Zavedati se je treba, da moramo biti sposobni v težjih pogojih in ob slabšem materialu ob naši strokovnosti in izkušnjah izdelati obutev, ki bo po kvaliteti enaka kot se pričakuje od renomirane tovarne kot je Peko. Oskrba proizvodnih oddelkov po določenih planih bo verjetno nemogoča, prihajalo bo do pogostih sprememb v artiklih in materialih, vendar pa bomo morali to z dobro organizacijo toliko nevtralizirati, da zaradi tega rezultati poslovanja ne bodo slabši. Vsi se bomo morali prizadevati da bomo materiale, katere predelujemo racionalno trošili in da bomo tudi pri povzročanju vseh ostalih stroškov v zmernih mejah, ker nam nastale podražitve, ki bi s tem nastale, trg ne bo priznaval. Tudi pri izkoriščanju delovnega časa imamo še velike rezerve, zato bomo morali vsi in vsak za sebe v sredinah kot delovna, poskrbeti, da bomo čas, ki ga imamo na razpolago uporabili za delo. (Nadaljevanje na 2. strani) VSAKO SEKUNDO NOV ČEVELJ V letu 1981 je iz montažnih oddelkov naše tovarne prišel vsako sekundo en čevelj. Bere se neverjetno, a je resnično. Proizvedli smo 3.445.000 parov gotove obutve in če te primerjamo (delimo) s porabljenim delovnim časom, izračunamo, da je bil proizveden vsako sekundo en čevelj. Proizvedeno je bilo kar 90.000 parov gotove obutve več kot v letu 1980, plan pa je bil presežen za 0,6 odstotka. Največ so k tako dobrim rezultatom fizičnega obsega proizvodnje prispevali v tozd Obutev, kjer je bilo proizvedenih 3,6% več parov gotove obutve kot v letu 1980 in je bil plan presežen za 5,4 odstotka, za kar zaslužijo priznanje. Božidar Meglič Ing. FRANJO REPIČ vodja TOZD BUDUĆNOST Ko ocenjujemo rezultate dosežene v preteklem letu, lahko ponovno rečemo, da so uspešni, čeprav so jih spremljale mnoge težave. Spomnimo se da je bilo lansko leto obremenjeno z neugodnimi gibanji kot še nobeno doslej, tako na gospodarskem kot na družbenopolitičnem področju. To se je odražalo tudi pri nas, posebno v gospodarstvu. Posebej bi omenil problem oskrbe in vprašanje uvoza in izvoza, kjer nismo dosegli načrtovane rezultate, delno zaradi recesije, ki je bila prisotna na zahodnem tržišču, z druge strani pa kriteriji, ki niso dovolj spodbudni. Ves povečani izvoz je namreč vplival na zmanjšanje dohodka. Neugoden položaj oskrbe nas je našel nepripravljene posebno na področju planiranja in notranje organizacije, kjer kljub naporom nismo našli najboljših rešitev tako, da je bilo precej slepih tirov. Med letom smo izdelali operativni načrt ukrepov politike ekonomske stabilizacije z neposrednimi izvajalci. Vendar ta program večkrat ni bil dovolj, da bi se izvedle vse načrtovane naloge. Vzroki so bili mnogokrat objektivne narave, včasih pa tudi subjektivne težave in slabosti v DO. Take in podobne slabosti moramo v prihodnjem letu reševati bolj zavzeto in vztrajno. Poleg naštetih težav v letu 1981 so bili doseženi taki rezultati, da smo lahko ponosni. Naj jih naštejem samo nekaj. Najpomembnejša je vsekakor izvršitev plana, ki je celo presežen. Velik uspeh je realizacija investicije v vrednosti 98 milijonov dinarjev, ki je bila planirana za tekoče plansko obdobje, končana pa je bila že v prvem letu, kar omogoča zaposlitev novih 450 delavcev, od katerih jih 150 že danes dela. Taki rezultati so odraz prizadevanja večjega števila delavcev ob pomoči vseh struktur tako vodilnih, samoupravnih in družbenopolitičnih na ravni DO Peko kot naše TOZD. Kaj nas čaka v 1982. letu? Osnovni cilji za leto 82 so opredeljeni v predlogu letnega poslovnega sporazuma, poudarim pa naj samo nekatere najpomembnejše. To je v prvi vrsti povečanje izvoza posebno konvertibilnega, povečanje produktivnosti, zboljšanje kvalitete naših proizvodov, več zavzetosti pri planiranju in pripravi dela tako v DO kot TOZD, več gospodarnega odnosa do materiala in delovnih pripomočkov in še marsikaj. Poleg skupnih ciljev in nalog v DO je za našo TOZD značilno zaposlovanje in priuče-vanje novo zaposlenih delavcev za proizvodne in samouprav-ljalske naloge, prav tako pa usposabljanje vodilnih proizvodnih delavcev pa naj bo ob delu ali rednem šolanju. Da bi v težkih pogojih gospodarjenja lahko dosegli postavljene cilje in naloge iz LPS in tekočega petletnega planskega obdobja je nujno, ob ostalem dvigniti raven samoupravne in delegatske zavesti v DO kot v vsaki TOZD. JURIJ KOROŠEC vodja TOZD POLIURETAN V letu 1982 predvsem pričakujem, da bomo preko delegatskega sistema celotne družbenopolitične skupnosti dosegli, da se preneha z metodami indeksiranja na čimveč nivojih. Predvsem pa na tistih, kateri določajo pogoje gospodarjenja in kateri neposredno vplivajo na poslovanje s tujino, saj je izvozna usmerjenost na konvertibilni trg tudi letos naša najvažnejša naloga. Pri določanju planskih obveznosti bi morali prenehati izhajati iz zatečenih stanj, ker le ta niso vedno odraz možnosti in potreb pri iz- vozno-uvozni orientiranosti. Mislim, da bi z realnim planiranjem in s pravilnim sporazumevanjem na ekonomskih osnovah izboljšali naše gospodarsko stanje in preprečili nekatere ukrepe, ki celo zavirajo stabilizacijska prizadevanja. Letos pričenjamo z izpopolnjenim načinom nagrajevanja glede na kvaliteto in količino. Verjetno bo na začetku nekaj težav. S poštenim odnosom do dela in sodelavcev se da marsikaj dobro rešiti. Želim, da bi probleme reševali z medsebojnim sodelovanjem, ne pa s potenciranjem napak in »gostinsko« debato, ter da bi sistem nagrajevanja sproti dopolnjevali in se tako čim bolj približali dejstvu, da bo nagrajevanje res po vloženem delu. ANTON KRALJ vodja TOZD GUMOPLAST Ob koncu vsakega leta napravimo pregled dela in ugotavljamo pomanjkljivosti in tiste napake, katere bi morali v bodoče popraviti. Leto 1981 je imelo več značilnosti, med katerimi so tudi nekatere smernice za bodoče delo. Ugotovimo lahko le, da je bil največji problem repro material, s tem seveda zmanjšana proizvodnja posebno v zadnjih dveh mesecih v gumami. S takimi problemi se srečuje celotno gospodarstvo. Druga značilnost je, da smo kot TOZD začeli izvažati tudi direktno in to v glavnem na konvertibilno področje. Tretja značilnost je, da smo imeli precejšnje investicije v stroje za plastiko in orodja za telefon ETA 80, ki so bile vezane še iz leta 1980. S samo proizvodnjo ne moremo biti najbolj zadovoljni, posebno še s kvaliteto. Prva naloga za v naprej je, da se stanje kvalitete izboljša, s tem so povezane tudi investicije in kvaliteta repromaterialov. Nagrajevanje po kvaliteti za celotno delovno organizacijo naj bi V letošnjem letu pričakujem večje probleme pri oskrbi z materiali. Trenutno ni realnih osnov za nakup domačih materialov skozi celo leto. Zato moramo tudi letos delati pretežno za izvoz, kar pa zahteva večjo angažiranost pri delu. Izvoz pa zahteva dobro kvaliteto in spoštovanje dobavnih rokov ali drugače povedano, izpolnjen plan in čim manj izmeta. Samo na ta način si lahko zagotovimo delo, dohodek, osebne dohodke in izpolnimo naše obveznosti do družbe, katere del smo tudi sami. vzpodbudilo večja prizadevanja vseh nas s pravilnim nagrajevanjem po delu in kvaliteti, s tem je povezano več stvari kot so: red, disciplina in deloma zavest vsakega posameznika. V letu 1982 nas čaka še precej problemov, med katerimi je: osnovni problem oskrba z repromateriali, ki pa je pogojen z večjim izvozom na konvertibilno področje in možnost iskanja uvoženih materialov z domačimi, v gumami uvajanje nove tehnologije za izdelavo MICRO PORO GUME, katere večji del bo namenjen izvozu. Poskušali bomo vplivati na zmanjšanje stroškov proizvodnje in povečanja dohodka. Več moramo narediti pri urejanju samoupravnih odnosov in izpopolnjevati sistem nagrajevanja po delu ter izpolniti planske obveznosti, ki smo si jih zadali z letnim poslovnim sporazumom in pa urediti delovne pogoje za boljše delo in končno uresničiti vsaj nujne investicije, ki so za ta program potrebne. Osnovni cilj pa naj bi bil — večja produktivnost, kvaliteta in večji izvoz. METKA MOKOREL vodja TOZD TRBOVLJE Leto ki je za nami je napram spremljajočim težavam bilo zaključeno dovolj uspešno. Za našo TOZD v pogledu zaposlovanja ni več težav, plan zaposlovanja imamo celo presežen. Fizičen obseg v parih smo presegli za 13%, čeprav to predstavlja presežen operativni plan le za 1%. Še vedno imamo težave pri sekanju, ker smo v celoti prešli na izdelavo ženskih artiklov. Zaradi te strukture potrebujemo močnejšo sekalnico. Že lani smo nabavili dva sekalna stroja, dva smo predvideli za letos. Tako bodo pokrite naše potrebe. Z ozirom na situacijo oskrbe z repromateriali, moramo mesečno kombinirati proizvodnjo z nadurami, kar neugodno vpliva na ostanek dohodka. V našem kolektivu so še vedno problem izostanki z dela, ki so zelo visoki, ne opravičuje jih niti to, da sestavljajo kolektiv pretežno mlade ženske. Bolniški izostanki do 30 dni so še-vedno previsoki, saj dosegajo 4%. Naša TOZD se je lani vključila v neposredni izvoz na konvertibilno področje. To res ni veliko (9% celotne proizvodnje), .toda letos planiramo povečanje na 20%. Za izdelavo zgornjih delov, kar je osnovna dejavnost naše TOZD je potrebna bolj učinkovita vhodna kontrola za usnje, kar bi občutno pripomoglo h kvaliteti izdelave in internega planiranja. Kvaliteta materialov, predvsem zgornjega usnja, je mnogokrat izredno slaba, zato je težko izsekati kvaliteten čevelj in doseči prihranek na materialu. IVAN ZAPLOTNIK vodja TOZD ORODJARNA Leto, ki je za nami je v osnovi minilo kot uspešno, čeprav v celoti z delom ne moremo biti zadovoljni. Če nanizam nekaj uspehov je prav gotovo potrebno omeniti, da smo lani gospodarneje izkoriščali kapacitete, kar je razvidno iz manjšega števila zastojnih ur in večjega fizičnega obsega proizvodnje. V orodjarni, kot osnovni dejavnosti naše TOZD niso bile izpolnjene vse investicije, zato se bo dejavnost, ki je bila načrtovana realizirala še v letu 1982. Uspeli smo vzpostaviti časovne normative za približno 60% vseh del, kar se ugodno odraža v doseganju planov in spremljanju kapacitet v orodjarni. Žal še niso vsi delavci postavljeni v enakovreden položaj, ker nimajo vsi možnosti opravljati normiranih del, da bi skozi višjo produktivnost dobivali višje osebne dohodke. To zahtevno in hkrati odgovorno nalogo bomo postopno skušali rešiti letos. Od uspehov je potrebno omeniti prizadevanja in rezultate delavcev v vzdrževanju, ki so s svojim delom in znanjem uspeli osvojiti proizvodnjo nekaterih nadomestnih delov, katere smo do sedaj uvažali. Za spodbujanje aktivnosti v tej smeri bomo morali v letu 1982 najti primerne stimulacije. V prihodnjem letu bi želeli, da bi bila dana možnost za nakup nekaterih strojev iz uvoza, ki so nujno potrebni za nadaljni razvoj orodjarne, oziroma nadomestilo dotrajanih strojev. Prav tako smo si zadali nalogo, da izpeljemo konkretnejše planiranje, osvojimo izdelavo orodij z vlivanjem aluminija, pričnemo s termično obdelavo jekel in da realiziramo nekatere organizacijske spremembe, ki jih sicer že opredeljujemo dve leti. Pri tem predvsem mislim na organiziranje manipulativnega skladišča za orodje, nagrajevanje oziroma spremljanje kvalitete in vključitev operativne priprave dela v TOZD Orodjarna. EDI BEDINA vodja TOZD Komerciala Za delavce v TOZD Komerciala je bilo lani leto izrednih naporov, tako na področju prodaje kot na področju nabave oziroma oskrbe z repromateriali. Zaradi omejitev uvoza so nastale motnje pri oskrbi s surovinami. Uvažati nismo mogli, ker za uvoz nismo imeli potrebnih deviz, deviz pa niso imeli niti naši dobavitelji iz domačega tržišča. Posebno so nam otežkočale delo stalne spremembe uvoznih režimov oziroma negotovosti, kakšne bodo te spremembe. Še posebej pa so nas hudo prizadeli nenadni ukrepi zapore uvoza, ko smo dobesedno ostali brez moči. Kljub posebnim naporom nam je izvoz na zahodno tržišče padel, poznala se je splošna recesija gospodarstva v deželah zahodne Evrope, zato smo morali iskati nova tržišča. V tem smo lc delno uspeli, čeprav smo bili prisiljeni prevzeti praktično vsako naročilo ne glede na donosnost, velikost serije in posebne želje kupcev. Žal so perspektive tudi za letošnje leto vse prej kot rožnate. Spet lahko pričakujemo velike težave pri oskrbi z materialom. Edina svetla točka je povečanje naročil iz konvertibilnega področja za sezono pomlad—poletje 82 in dobri izgledi za sezono jesen—zima 82/83. Uspel nam je tudi prodor na ameriško tržiliNadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) šče, tržišče gumi podplatov na Nizozemskem, poliuretanskimi podplati in prodaja orodij za podplate v Nemčijo. Zaradi omejenih kapacitet v proizvodnji moramo zmanjšati naročila za domači trg, kar pa je spet težko. Zaradi zmanjšanja uvoza je težavna tudi prodaja izdelkov vzporednih dejavnosti, saj lahko prodajamo le kupcem ki so sposobni sami nabaviti uvožene materiale. Povečanje izvoza pomeni ob bistvenih povečanih stroških in nespremenljivih cenah povečanje negativnega rezultata pri izvozu in s tem zmanjšanje dohodka vsakega TOZD in DO kot celote. Vse omenjene težave zahtevajo od delavcev TOZD Komerciala izredne napore. Uspeh našega dela pa večkrat izostane. Upam, da bodo delavci v proizvodnji in ostalih strokovnih službah z razumevanjem sprejemali težave pri oskrbi na katere lahko računamo in nam po svojih močeh pomagali reševati težavno situacijo. Pričakujemo spremembe politike do tečaja dinarja in povečanje stimulacije izvoznikom, vendar ukrepi zaenkrat še niso znani. PEKO V ALŽIRIJI Gospodarska zbornica Slovenije je zadolžila delovne organizacije usnjarsko predelovalne industrije, da se povežejo v konzorcij za izgradnjo kompleksnih objektov tekstilne, usnjarske in obutvene stroke na tretjih tržiščih. Glavni nosilec poslov je organizacija poslovnega združenja Rudarsko industrijska skupnost Rudis Trbovlje. V marcu 1978 je bil podpisan samoupravni sporazum med Rudisom, Pekom in Kotom Ljubljana o skupnem nastopu na teh tržiščih. Dogovarjanje je trajalo štiri leta. Med tem časom je bilo izdelanih 10 ponudb od petih ponudnikov: iz Jugoslavije, Francije, Italije in Nemčije. Mednarodna konkurenca je bila izredno močna. Avgusta 1981 je bila med Rudisom in Sonipecom iz Alžirije podpisana pogodba za izgradnjo dveh tovarn obutve. Prva bo v mestu Frenda (340 km od mesta Alžir), druga pa v 0 Bayadh (580 km od Alžira). Kapaciteta vsake tovarne bo proizvodnja 5400 parov dnevno v eni izmeni ali 1.350.000 parov letno. Skupna vrednost investicije za obe tovarni je 50 milijonov $ dolarjev. Peko je prevzel pri tem naslednje storitve; prenos znanja (pri-učitve) praktično šolanje v Jugoslaviji za vodilno in strokovno osebje, šolanje v Alžiriji, zagon objekta in tehnična pomoč. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ ZADEVA: zahvala Najlepše se vam zahvaljujemo za vso pozornost, ki ste jo izkazali cicibanom, ki so bili sprejeti v pionirsko organizacijo. S tem, da ste omogočili njihov sprejem v vaših obratih, ste podprli tudi šolo pri njenih prizadevanjih v dru:?v)pnovzco,jnprT' smislu in prispevali viden delež k povezovanju šolske vzgoje z družbenim okoljem. Ravnatelj Stanko Stritih IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV Spet so se nam oglasili naši znanci šole heroja Bračiča iz Bistrice s svojimi prispevki. V PRIČAKOVANJU REZULTATOV NAŠIH SMUČARJEV Tako kot vsako zimsko sezono smo tudi letos na vseh smučarskih tekmovanjih za svetovni smučarski pokal sedli pred televizorje in gledali največje mojstre belega športa. Največ pa smo seveda nestrpno pričakovali vsak štart naših najboljših alpskih smučarjev. Največ smo pričakovali od našega najboljšega Bojana Križaja. Ne smemo pa pozabiti še na ostale naše: Strela, Kuralta in Franka, ki so nas že večkrat razveseljevali. Že na prvi tekmi, ki je kot vsako leto v Wal d’Iseru, smo bili zadovoljeni s prvimi uspehi, čeprav uspeh ni bil najboljši. Naslednja tekma v slalomu je bil za Jugoslavijo črn dan, saj sta bila naša najboljša smučarja Križaj in Strel diskvalificirana. Naš najboljši pa je bil Jure Franko, ki je zasedel sedemnajsto mesto. Drugi veleslalom in tudi zadnji v letošnjem letu pa je Jugoslovanom prinesel enega največjih uspehov v veleslalomu. Že prva vožnja Bojana Križaja, ki je bil na odličnem četrtem mestu, je bil uspeh. Toda na startu je stal še en jugoslovanski up, Boris Strel. Ko se je na televizijskih zaslonih pojavila številka osemnajst, ki jo je nosil naš Boris Strel, smo upali, da bo vozil dobro in, da bo uvrščen vsaj do desetega mesta. Strel pa je vozil hrabro in je presenetil vse, in po prvi vožnji pristal na drugem mestu. Križaj pa je bil po prvi vožnji šesti. Z nestrpnostjo smo pričakovali start druge vožnje. Ko se je s starta pognal naš najbolje uvrščen po prvem teku, Boris Strel, sem potihem upal, da bo morda uspel prehiteti tudi prvega po prvem teku, Phila Mahreja. To se je po fantastični vožnji Borisa Strela tudi zgodilo. Za nameček pa je še Bojan Križaj pristal na odličnem četrtem mestu. Bil sem tega uspeha vesel tudi jaz. Naši smučarji pa so tako za letos uspešno zaključili svojo smučarsko sezono. Peter Podakar, 7. r. V PROSTEM ČASU OŽIVE MOJI INTERESI Prosti čas. Kdo ne pozna pomena te besede. Tudi jaz ga poznam, vendar na žalost imam prostega časa vedno manj. Dopoldan imam pouk, ko se vrnem domov, moram skuhati kosilo, potem pride na vrsto reševanje domačih nalog, obiskovanje krožkov, učenje, gledanje televizije in že je ura 21h—22h in treba je v posteljo. Iz tega je razvidno, da je dan do minute točno razdeljen in da prostega časa skoraj nimam. Na vso srečo pa imamo proste sobote in nedelje. Takrat pa se tudi pri meni najde prosti čas in takrat oživijo moji interesi. Moji interesi so raznovrstni. Ukvarjam se z raznimi ročnimi deli, s pletenjem, kvačkanjem, vezenjem, z izdelovanjem ma-kramejev ... Pri vsem tem pa nisem omenila mojega najljubšega hobija — branje knjig. Knjigo vedno rada vzamem v roke, pa naj bo to kakršnakoli. Prebiram knjige domačih in tujih pisateljev. Marsikatero knjigo vzamem v roke celo večkrat in v njej vedno najdem veliko zanimivih in lepo oblikovanih misli. Naj to svoje razmišljanje zaključim z verzom iz pesmi, ki jo poje Moni Kovačič: Taka sem in moram biti, spremeniti se ne znam. Tatjana Rajkovič, 8. a NOVOLETNI VEČER Sedim ob ognju in kot v sanjah se mi pred očmi vrstijo posamezni Silvestrovi večeri, ki sem jih preživel v družinskem krogu. Nenadoma mi obstane pogled na ‘ognjišču, kjer pleše tisoč majhnih plamenov. V mislih se mi utrne spomin na večer, na hišo v očetovi rojstni vasi. Prišla je zima. Vsa družina se je na novoletni večer zbrala okoli novoletne jelke v veliki sobi. Prižgali smo lučke in zavladala je svečana tišina. Vpijali smo vase čudovite trenutke sprostitve, vse težave so bile pozabljene. Nobena misel ni tisti hip skalila spokoja. Vsi smo se čutili povezane s to hišo, v kateri ima vsak predmet svoj pomen. Nihče ni čutil potrebe, da bi govoril, da bi se zganil, ali karkoli zmotil molk. V polmraku se ni nihče bal, da bi ga kdo zbadal s pogledi, na vseh obrazih je sijala sreča. Toda to ni dolgo trajalo. Kmalu je ura odbila polnoč in od vseh strani so se slišala voščila: »Srečno novo leto!« Nato pa smo se veselili in zabavali vse do zgodnjih jutranjih ur. Gros Jože, 7. b / Marjan MARKIČ BORBA NARODOV JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNO PRIZNANJE V OBDOBJU 1941-1945 / IV. STANJE NA BOJIŠČIH EVROPE, POSEBNO V JUGOSLAVIJI TER POLOŽAJ NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA V MEDNARODNEM POGLEDU V začetku 1943. leta se je vojno-politična situacija na bojiščih II. svetovne vojne bistveno spremenila. Spremenila se je v korist zaveznikov antifašistične koalicije. To zboljšanje nam potrjujejo sledeči pomembni dogodki v tistem času. Rdeča armada (v nadaljevanju RA) je s protiofenzovo primorala nemške enote na umik; razbila je blokado Leningrada; pri Stalingradu so bile Von Paulusove enote primorane 2. februarja 1943 sprejeti brezpogojno kapitulacijo. Stalingrad pa je pomenil tudi prvi večji vojaški poraz Nemčije v II. svetovni vojni. Pomenil je preobrat druge svetovne vojne. Kot na vzhodni fronti, tako so bile tudi na afriškem bojišču nemške in italijanske enote v kritičnem položaju, zaradi tega je bilo pričakovati njihov skorajšnji popolni poraz. V vseh deželah okupirane Evrope Nemci niso imeli posebnih težav, zato so jo tudi imenovali »Evropska trdnjava«. Vendar pa jim je prav to tako imenovano trdnjavo močno razjedalo Narodnoosvobodilno gibanje v Jugoslaviji, s katerim so Nemci, kakor tudi vsi ostali okupatorji in njihovi pomagači imeli v času skoro dvoletne okupacije zelo bridke izkušnje. Hitler je uvidel nevarnost, ki jo je predstavljala Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije in partizanski odredi Jugoslavije (v nadaljevanju NOVJ in POJ) v obrambi Evrope, zato se je odločil uničiti tako imenovano »Titovo državo«. To svojo odločitev je objavil na sestanku svojih vojaških poveljnikov v svojem glavnem štabu v Vinici v novembru 1942. leta. Operacije za uničenje tako imenovane »Titove države« je Hitler zaupal svojemu generalu Von Leeru. Ta se je tretjega in četrtega januarja 1943 sestal v Rimu z italijanskim generalom Cavalerom, s katerim sta izdelala sku- pen načrt za uničenje partizanskih enot v Jugoslaviji. Te načrte sta omenjena generala nazvala s šiframi: Wies I, Weis II, Weis III, Schwarz. Ideja o izvedbi operacijskega plana Weis III je bila kasneje opuščena, oziroma ni bila izvedena. Nanašala se je na čiščenje teritorija do zahodne meje Črne gore, pri čemer naj bi se južno od Neretve v Hercegovini in Dalmaciji razorožile tudi četniške enote. Do te spremembe je prišlo 8. februarja na sestanku med generalom Leerom in Robottijem, novim komandantom II. italijanske armade, ki je bila vključena v to operacijo. Situacija na bojiščih v zimi 1943. leta je vse bolj narekovala nujnost koordinacije vojaških akcij antifašistične koalicije. Z ozirom na to, sta se v času od 14. do 21. januarja sestala v Casablanci predsednik ZDA Roosevelt in predsednik vlade Velike Britanije Churchill. Ta sestanek je bil predvsem vojaškega značaja, vendar je bil z ozirom na sklep, da se izvede vojnopomorski desant na Apeninski polotok pomemben tudi za Balkan, ker so predvidene operacije na apeninskem polotoku dajale bojišču na Balkanu še večji pomen v strateškem pogledu. S tem bi bil podan kratek pregled stanja na bojiščih proti silam fašistične osi Rim — Berlin — Tokio. NOG je dosegalo vse večje uspehe. Vse bolj je dobivalo in utrjevalo značaj množičnega gibanja v borbi za osvoboditev izpod fašističnega jarma. NOVJ je iz nekdaj posameznih odredov in manjših enot že prerastla v močno armado, formirano v brigade, devizije in korpuse. Kot taka je predstavljala važen vojaški faktor v skupenm boju proti fašistični agresiji. Prav zaradi tega pa je bilo to gibanje fašističnim okupatorjem trn v peti, za katerega se je zlasti Hitler trdno odločil, da ga uniči. Na osnovi že omenjenih načrtov se je z istočasnim napadom okupatorskih enot na osvobojeno ozemlje začela 20. januarja 1943 tako imenovana IV. sovražna ofenziva, kateri pa je sledila še V. V to so bili okupatorji prisiljeni, če so hoteli ponovno podvreči svoji kontroli že znaten del ozemlja, ki ga je do tega časa osvobodila NOV. ALPINISTIČNA ODPRAVA LHOTSE 81 KONČNO DOMOV Prihod v Luklo je pomenil pravzaprav konec naporov. Iz tega dokaj lepega kraja namreč vozijo letala, vendar le ob lepem vremenu. Oddahnili smo se šele, ko je za nami prišla tudi druga skupina in smo bili , spet vsi skupaj. VSI, to je bilo najpomembnejše. Kajti ni je stene, ki bi bila vredna človeškega življenja. Na skoraj neverjeten način smo jo odnesli srečno iz tega pekla, ki ne bo nikoli pozabljen. Tako se nam je mudilo vso pot do Lukle, tam pa smo morali čakati skoraj teden dni na prevoz in le Aleševo poznanstvo nas je rešilo osemdnevne hoje do Kat-manduja. Zanimivih prizorov seveda ni manjkalo, vendar nam je bila njljubša ladijska sirena, ki je pregnala krave s pristajalne steze, da je letalo lahko pristalo. Darilo, ki sem ga to leto dobil za rojstni dan je bil prevoz v Katmandu in s tem konec pešačenja in skrbi. Za zvečer pa smo se seveda zapodili po mestu in potem to ponavljali vsak dan. Nakupiti je bilo treba še marsikaj, tako, da je bil včasih dan kar prekratek. S kolesi smo dirkali kot nori po ozkih blatnih ulicah, pa barantali po kleteh in podstrešjih dokaj znamenitih starih hiš. Nekateri pa so se iz dneva v dan ubadali z urejanjem prevoza članov odprave in tovora za pot domov. Končno je prišel tudi ta dan. Treba se je bilo posloviti od vseh poznanih, od Katmanduja, Nepala, pravzaprav od Himalaje. Nihče ne ve, ali se bo še kdaj vrnil v ta čudoviti kraj, zato smo bili na letališču skoraj brez besed, v mislih morda že doma, marsikdo pa se je še enkrat vrnil v bazo in celo steno Lhotseja, kjer smo preživeli dva meseca nepopisnih težav in gorja. Končno smo v zelo slabem vremenu poleteli proti Delhiju in le veliki prisebnosti in izkušenosti posadke letala se moramo zahvaliti da nismo za vedno ostali v Indiji, kajti na območju Del- hija je divjalo strašno neurje, ki nam je komaj dovolilo pristati. Še strogj carinski pregled in že smo leteli proti Frankfurtu od tam pa proti Brniku, kjer smo po več kot petnajsturnem letenju končno stopili po 80 dneh na domača tla. Kar verjeti nismo mogli, da smo spet doma, med domačimi. Od vsepovsod so deževala vprašanja in pohvale, mi pa smo želeli le domov, da se spočijemo in pozabimo na strahote v steni. Kako lepo je bilo ko smo se lahko vsi veselili uspeha, saj se je ekipa takšna kot je odšla tudi vrnila, vendar z velikimi novimi izkušnjami, doživetji, spoznanjem in z velikim dejanjem: PREPLEZALI SMO JUŽNO 3000 metrov visoko steno Lhotseja. Filip Bence VARNA IN PRIJETNA STAROST Leto 1982 je organizacija združenih narodov proglasila za mednarodno leto starejših. Elo konca stoletja bo na svetu 580 milijonov ljudi starejših od 60 let, danes pa to število presega 307 milijonov. Konec julija bo na Dunaju prva skupščina o staranju, opozorila pa naj bi svetovno javnost o problemih starejših občanov. NAGRADNA KRIŽANKA RAZKQ5UI,?R05T0RUI PR05TORI QLAVUO ME5T0 DALMACIJE RUSKI UAMIZNI ČA3UIK LERARUA IZDELOVALEC WKET OUAIU.. KRALJICA PRI ŠAHU TOUČEK VR5TA BODEČE PTICE TR03AU-SRI3UUAK 5I3A3, lo5č FRAUCD5. REKA UJ PEPARTAAA PREBIVALEC TEB PEKO REDITEV NAJETJE 1VACJ-V AV5TRI3I DEBELEJŠI DEL HLODA RADIKAL IZ VODIKA IH OGLJIKA LEOU 3E5EH5KI SADEŽ uovo /AE5TO STRUP V TOBAKU STROJ, KI SAM DELA SAMOLI VLADAR PREBIVALKA EMÖÜE HRČKOVA SAMIČKA IME 50VT PISCA LJADOVA L E TUA PLAČA KRALJEV AHACIJ ZEV V 510VUIC1 SOK PRI PEČEUKI ROB ir muo LOVEC RAKOV MEDUAROD. OLIMPIJSKI KOMITE CERAR PREDEL POD TRIGLAVOM ICKRMU OSTERC LIDIJA HUPA BOIEZEU VZDEVEK FAŠISTA MUSSOUUO/ DRŽAVNA BLAGAJDA POTIT. EIER TROPE OTE- PALH1K MOKROTA SUKANEC IME PISCA FIUCI3A PREPOVED SKLEPA UGOVOR LATIUSKIfi VEZU1K UATOČEUA ~EKOCI UA TVOR, ČIR „VE,ORE CLAU VIS. ZUAHST VEHE U5TAU0VEI RAUER ALI PALEC DEBELA DESKA VELIKA REDKOST IME IU PRIIM. NAŠEGA GLEDAUŠ. IGRALCA Za decembrsko križanko smo dobili 89 rešitev. Nagrade je žrebal naš sodelavec TOMAŽ TERAN. Razdelil pa jih je takole: 80 din Marta Bečan, 200 60 din Djukanovic Irena, TOZD Poliuretan 40 din Nikolič Marija, 700 20 din Mikolič Boris, 529 20 din Podgoršek Anton, upokojenec Rešitve današnje križanka oddajte v uredništvo ali v omarico v recepciji do 1. februarja 1982. ZAHVALE Ob smrti mojega očeta LOVRENCA ROPOŠA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam montažnega oddelka 523 za denarno pomoč in izrečena sožalja. Regina Grašič Ob nenadni izgubi moje drage žene in naše mamice IVANKE KURE se najtopleje zahvaljujemo vsem njenim sodelavcem oddelka 550 in izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata za izkazano pomoč, cvetje, govorniku za poslovilne besede in za spremstvo na njeni zadnji poti. Neutolažljivi mož Roman in hčerki Metka in Mojca Ob smrti moje drage sestre AMALIJE JANC se tovarni obutve PEKO iskreno zahvaljujem za izkazano denarno pomoč žalujoči brat Peter Šlibar Ob smrti mojega očeta MIRA BRAJNIKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz oddelka 523 za izrečena sožalja in denarno pomoč. sin Miro z družino Vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 525 osnovne in podplatne modelirnice ter šivalnice se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za prelepo in praktično darilo ter za nepozabni poslovni govor Jurija Zupana. Vsem skupaj želim obilo zdravja in delovnih uspehov še mnogo let Stanislav Novak Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 521 prav lepo zahvaljujem za darilo ter jim želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Franc Jelenc SKUPINA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV PRIŠLI ODŠLI IZJEMA ALI . ..? V tem prispevku ne nameravam opisovati svoje dolge poti pitja in vseh težav, ki so se mi zaradi tega nakopičile doma in na delovnem mestu. Razmišljam o članih našega kluba zdravljenih alkoholikov. Na zdravljenju sem se namreč seznanila s številko, da je v naši republiki 80.000 alkoholikov. Če pogledam nazaj na svoje pivske dni, tedne, mesece in leta, se zavedam, da so resnično trpeli z menoj tudi mož in otroka. Če je pri vsakem alkoholiku, ki živi v neki družinski skupnosti podobno, kot je bilo pri meni — v kar ne dvomim —, lahko vsakdo izračuna, koliko ljudi našega majhnega naroda tako ali drugače prizadane alkohol. Ob teh številkah se ozrem in zamislim v članstvo našega kluba oziroma v dela, ki jih posamezniki opravljajo v naši delovni organizaciji. Vsi delamo v neposredni proizvodnji, za stroji in opravljamo normirana dela. Razmišljam še naprej. Težko doumem, da so prav v naši delovni organizaciji alkoholiki samo med tistimi, ki opravljajo taka dela. Na zdravljanju sem slišala, da so alkoholiki med vsemi poklici. Sprašujem se, ali smo v naši delovni organizaciji res tako izjemni, ali pa . . . PISALI SO NAM Tovariški pozdrav in SREČNO ‘82 Vojak Kamič Zlatko Vodstvu delovne organizacije in ostalim sodelavcem v Novem letu 1982 želi čim več delovnih uspehov vojak Damjan Mandič Zlatku in Damjanu hvala za čestitke in pozdrave. Tudi vama srečno, zdravo in uspešno leto 82 ter kmalu nasvidenje. Urednica v imenu kolektiva S