Stev. 94.
V Ljubljani, sreda, 27. aprila 1921.
(»••tafiM platana v gotovini.
Leto 1.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
ea celo leto K 144*— pol leta K 72*—
Uredništvo in upramištw * Ko* pitarievi »tiči štev. 6 — Telefon aredništva štev, 50 — Telefon »= npramištva štev. 328 osat
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 42'—
V OPRAV! STANE MESEČNO K10*- WŠW>j.'Wj,	FiIST	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	80	VIN.
Po iits&Uaisfsitife oollt-
pati.
Končno se je omajala in padla najmoč-ne;:ša trdnjava izrazitega kapitalizma v loveniji: liberalna ali demokratska stranka je pri volitvah v ljubljanski občinski svet propadla. Dobila je od 48 mandatov samo 18; vseh ostalih 30 mandatov so do-stranke s socialnim programom — iz-vzemši edini mandat demokratskega kmetskega repka SKS. Liberalci, ki so toliko et neomejeno vladali na ljubljanskem magistratu, ki so ga smatrali takorekoč za svoj fevd, za svojo dedno last, ki prehaja oa očeta na sina, so ostali v manjšini. Še so si sicer ohranili toliko mandatov, da W°rejo pokrivati svoj poraz z izgovorom, so razmeroma najmočnejša stranka v 1 svetu. toda dejstvo je dejstvo: ?? " inandatov so dobili liberalci le še 18.
a kako nadaljevanje dosedanje samovla-■	nikakor	ni več misliti. Časov, ko
> ljubljanski magistrat nosil grb liberalne-'aP|talizma in z vihrajočimi zastavami avil njegove praznike — teh časov je ko-od°i i-“gansko prebivalstvo je končno olelo čarobnim frazam, s katerimi so ga testni magnati toliko časa omamljali in “treslo s sebe liberalni jarem, ki ga je gulil no kosti, pa poverilo skrb za občino proti-kapitalističnim strankam. To je dejstvo teh volitev, dejstvo, ki se ga mora vsak posten Ljubljančan odkrito veseliti.
Mi pa smo doživeli pri teh volitvah še ufUgo zadoščenje: Izmed vseh opozicional-strank je debila naša ljudska stranka Uajveč glasov in si priborila tretjino vseli °Pozicionalnih t. j. protidemokratskih *nandatov. to je deset, Ako vpoštevamo dane razmere in veliki napor ostalih Ppozicionalnih strank, moremo biti nad iz-*“•«& volitev veseli. Zasluga za ta častni T*? vsekaor v prvi vrsti zasluga naših slojev — delavcev, obrtnikov in ^ adrnkov — ki stoje v vseh bojih stranke J??0 v prvih vrstah. Naj bodo ti zvesti prepričani, da jim bedo izvoljeni ob-^“Orniki vračali zvestobo za zve-
i Toda kakor je poraz demokratov oči-jasen, le-ti vendar še upajo ostati v °l®m magistratnem gnezdu. Ne sicer več 7®?» kakor doslej — to je pač nemogoče ampak v družbi s kom, ki bi se zadovo-^ 2 drugim mestom in bi njim še dalje
Prepustil vodstvo. Ta želja in nada se jas-n.o Brcali iz današnjega »Jutra«,ki naenkrat
juino krotko piše o narodno-socialni stran-1 goji o njej najboljše nade. Ako primerjamo s tem podlo gonjo, ki jo je »Ju-
:rt>« še do včeraj vodilo proti NSS, potem Je takoj jasno, kam pes taco moli. 18 liberalcev in 8 narodnih socialistov bi dalo posebno večino glasov v občinskem svetu, t emu bi se brez druzega pridružil še glas
SKS, a ostalo bi dala dosedanja liberalna sreča. Tako bi liberalci vendar le ostali v ?®dlu in bi mogli gospodariti dalje po svojem starem tiru. Kajti osmeri bi nasproti esemnajsteiim seveda morali vedno igrati *e skromno vlogo ponižnega sluge. To pa plasti spričo stare vkoreninjene oblasti liberalcev, ki bi jo v tem slučaju v polni ^eri ohranili. Ljubljanski volivci bi bili ^ko v veliki meri ogoljufani za uspeh teh volitev.
No, naj se razmerje strank v ljublja-®kem občinskem svetu uredi tako ali tako zastopniki SLS bodo znali vršiti svojo dolžnost. Ako bodo tudi ostale protikapi-'elistične in proticentralistične stranke *®zumele svojo nalogo, bo v ljubljanski občinski upravi končno nastopila nova doba, doba poštene občinske politike in socialnega dela. Na ljubljanskem magistratu bo žavel nov, delavnemu ljudstvu prijazen ve-*er, ki sicer ne bo mogel čez noč dovesti pomladi, povzdige, ki bo pa neumorno preganjal zimske duhove liberalnega gospodova, dokler jih popolnoma ne zmaga in ne Prežene,
Naše načelo je: Na ljudskih ramenih slcni splošna dobrobit, na ljudskih ramenih delo in žrtve za splošnost. Na ramenih ljudstva slone tudi temelji našega mesta. Dolžnost občinske uprave je, da v prvi vrsti skrbi za to, da lem ljudskim ramenom bremena in žrtve kolikor mogoče olajša, da tudi širokim ljudskim slojem zagotovi mesto na solncu. Zdravje m dobrobit ljudstva — napredek in procvit splošnosti! Z Bočem na delo za ljudstvo!
Izid ooliffiu o Ijnbliani.
V	naslednjem podajamo tabelo voliv-nih izidov na posameznih voliščih. Udeležba je znašala 69%, kar so povzročili liberalci s tem, da so volitve razpisali na delavnik. Celih 10% ljudi je volilo to pot manj ko zadnjič. Ko bi bile volitve tudi to pot v nedeljo, bi bil volivni izid za liberalce še vse drugače katastrofalen. Tolažijo se s tem, da. so od volitev v konsti-tuanto izgubili 387 glasov. Toda pri zad-
njih občinskih volitvah pred vojsko so liberalci imeli še 51% glasov v kljub temu, da so tedaj ženske volile. Danes pa so si s težavo priborili 36%.
Za nas je posebno važno dejstvo, da so naše številke v kljub slabši udeležbi narasle v delavskih okrajih, Narodni socialisti, ki so za 137 glasov napredovali, se imajo za to zahvaliti odpadnikom JDS.
Izid volitev je sledeč:
	Volišče			Štev. glas. Odd. gl.			JDS Kom. NSS			SLS	SKS	Soc.
I.	Mestni dom , •,	*	'4	•	1097	755	230	73	155	242	5	50
II.	Št. Jakobska šola A—	-N	k	V	767	549	235	63	85	109	3	54
III.	Št. Jakobska šola O—Ž		4	H	623-	448	208	43	49	92	4	52
IV.	Deška Šola, Cojzova c.		\	'4	1003	682	203	91	101	135	17	135
v.	Državna Obrtna* šola	•	4	4	1038	695	334	40	128	107	14	72
VI.	Državna realka , .	R	%	4	1003	696	355	34	141	92	8	66
VII.	I. državna gimnazija	8	a	a	924	615	252	81	108	91	9	74
VIII.	Justična palača , .	a	a	p	835	565	255	33	95	125	10	47
IX.	Učiteljišče A—L *	4	*	i	568	385	140	60	59	93	4	29
X.	Šola na Ledini M—Ž	4	*	K	584	400	142	32	69	122	6	29
XI.	Mestna ubožnica	a	H	4	648	476	116	99	77	132	12	40
XII. Vojaško strelišče ,			4	4	547	373	128	74	37	103	20	11
XIII. Spodnja Šiška A—L		4	B	4	743	520	114	158	102	54	14	78
XIV. Spodnja Šiška M—Ž		*	4	i	778	529	97	170	120	57	14	71
	Skupaj	4	0	4	11158	7688	2809	1051	1326	1554	140	808
Na podlagi teh izidov dobi JDS 18 mandatov, komunisti dobe 6, narodni so-cialci 8, Ljudska stranka 10, Samostojneži 1 (z ostankom), socialdemokrati 5 mandatov.
Od Ljudske stranke so izvoljeni v občinski svet:
Ivan Ogrin, stavbenik in posestnik;
Franc Kremžar, urednik; dr. Iv. Stanovnik, odvet. koncipijent; Jos, Pirc, uradnik in posestnik; Janko Jeglič, šolski ravnatelj; Fr. O r e h e k , zasebni uradnik; Ivan S r e b o t, čevljar; Alojzij Bur-k e 1 j c, železničar; Tobija Pezdir, posestnik in delavec; Viktor Adamič, železniški revident.
UfiiioM izidi o Štajerskih motih.
V	Mariboru je bil izid naslednji: SLS je dobila 496 glasov, JDS 499, NSS 679, Soc, 940, Kom. 325.
Občinskih odbomikdv dobi SLS 7, JDS 7, NSS 9, Soc. 13, Kom. 4.
Tu je Ljudska stranka napredovala za 83 glasov. Med izvoljenimi kandidati Ljudske stranke je tudi naš delavski prvo-boritelj Anton Krepek ter mizar Franc
V	e r o n e k.
Sefa fcunsOasate.
LDU Belgrad, 26. aprila. (ZNU) Popoldanska seja konstituante se je pričela ob 16.30. Prvi je govoril zemlioradnik Ivan Benin, ki je početkom izjavil, da smatra zemljoradniška stranka za napako, ker se ni storilo vse, da bi se prišlo do sporazuma. Imamo skupine, ki teže naprej, in druge, ki teže nazaj. Stranke, ki hočejo iti naprej, bi morale poizkusiti z vsemi sredstvi, da se pride do sporazuma. Če bi to storile, potem bi gotovo imele za seboj tudi zemljoradnike. Storiti ^se mora vse, da se pride do sporazuma, pri katerem se pa ne sme sklicevati na plemenske razlike, temveč samo na gospodarsko podlago. Pravi, da je Vojvodina že s sklepom vojvodinskega sabora zavrgla zase plemenske razloge in postala sestavni del Srbije. V Vojvodini se sedaj ne more govoriti o kakšni decentralistični tendenci, temveč samo o samoupravi, ki mora imeti namen, opirati se na gospodarsko edinstvo. Eksploatiranje ne izhaja samo iz Belgrada, temveč tudi iz Zagreba. (Ploskanje pri zemljoradnikih.) Zato se je treba boriti samo za gospodarsko reformo, s čemer se bodo izravnala vsa nesoglasja, ki so se pojavila med posameznimi deli našega naroda. Sodi, da mora biti ustava ogledalo nove dobe in da mora zaščititi razne socialne in gospodarske razmere.
SAMOSTOJNEŽ ZA CENTRALIZEM.
Za njim je govoril posl. Ivan Mermolja (SKS), ki je v svojem govoru kritikoval delo Ljudske stranke v Sloveniji ter govoril za vladni ustavni načrt.
SADOVI CENTRALIZMA.
Za tem je govoril fra Jako Pašalič (Narodni klub), ki je navajal razne podrobnosti iz Bosne ter izjavil, da je zakrivila težki položaj, v katerem živi narod v Bosni, slaba uprava, ki ima svoj izvor v centralizmu. Kritikoval je nadalje izvajanje agrarne reforme, ki ni prineslo dobrih posledic, Govoril je za ustavni načrt Narodnega kluba ter izjavil, da bo morebiti vlada orodrla s svojim nartom samo zato,
V Celju je Ljudska stranka dobila 108 glasov, JDS 304, NSS 134, soc. dem. 265. Ljudska stranka dobi torej 4 odbornike, JDS 12, NSS 6, socialdemokrati 10.
V Ptuju so se glasovi Ljudske stranke (40) združili na listo NSS, ki je dobila 120 glasov, JDS 123, socialdemokrati 213. — Mandatov dobe NSS .6, JDS 7, JDS 11.
Neuspeh liberalnih centralistov je tudi tu popoln!
ker je kupljen. Ako se muslimanom izplača hak, bo glasoval proti načrtu. Nadalje je izjavil, da je bilo ljudstvo v Bosni oškodovano z rešitvijo valutnega vprašanja, zlasti pa radi relacije 1 :4. Vladnemu ustavnemu načrtu nasprotuje tudi radi tega, ker je proti njemu tudi narod sam.
Nato je govoril poslanec Ivan Črnkovič (radikalec) o razmerah v Vojvodini ter odgovarjal na včerajšnja izvajanja posl. Blaška Raiča, pri čemer je dokazoval, da v Vojvodini ni razpoloženja za pokrajinsko avtonomijo. V Vojvodini je glavno vprašanje agrarno in glavni pogoj za odpravo nezadovoljnosti je ureditev gospodarskih razmer. Končno se je izrekel za vladni ustavni načrt. — Seja se je zaključila ob 20. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne.
Proti Itsllli.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Narodni poslanec Ivo Lovričevič (zemljoradnik) je stavil na ministrskega predsednika in ministra zunanjih zadev g. Pašiča, vprašanje, če je z ozirom na to, ker se službena in dipiomatična Italija ne drži in ne izvršuje pogojev rapalske pogodbe, voljan odrediti, tta se prekinejo trgovska in vsa druga pogajanja z Italijo, dokler ista ne izvrši vseh pogojev rapalske pogodbe. — Pravijo, da se je g. Pašič zelo začudil nad predrznostjo g. Lovričevica, ker si upa kritizirati delovanje ^zavezniške« Italije.
Hooa olada na Reki.
Beka, 27. aprila. (Izv.) Po uradni razglasitvi izida volitev v konstituanto, je odstopila dosedanja vlada. Poskuša se sestaviti nova vlada, v katero naj bi vstopili tudi zmernejši člani avtonomistične stranke.
firfha proti Carigradu.
Pariz, 27. aprila. (Izv.) Iz Aten poročajo, da se v grških vojaških krogih pripravlja načrt za ofenzivo proti Carigradu.
V
Stanooanishi škandal
d maribora.
Iz Maribora poročajo: »Novi Čas« se je že parkrat bavil tudi s stanovanjsko bedo v Mariboru, ozir. s postopanjem slavne mariborske drž. stanovanjske komisije. Posebno veselje imajo namreč gospodje s tem, da odpovedujejo stanovanje ne morda tistim, ki imajo kaj pod palcem, temveč le ubožnim družinam, starim ženicam itd«, Sploh je postopanje stanovanjske komisije nad vse krivično in protiljudsko. Da ne bo morda kdo mislil, da je to kakšno natolcevanje stanovanjskega urada, navedemo le par primerov. — V Krekovi ulici št. 6 stanuje zasebnica A. Lah. Njeno stanovanje' ima 5 sob s kuhinjo; vse pohištvo in opravo je podedovala od svoje gospodinje, kateri je zvesto služila nad 25 Tet. In njej je odpovedal stanovanjski urad stanovanje, kar je deloma tudi prav, čeprav ima skoraj vse stanovanje oddano. Stranka je napravita proti odpovedi priziv oziroma prošnjo, da bi se ji podaljšal rok za izpraznitev, da bi vsaj lahko razprodala pohištvo. Dne 20. t. m. pa je dobila od državne stanovanjske komisije obvestilo, datirano z dnem 15. I* m., da mora brezpogojno do 22. t, ra. izprazniti stanovanje in da se ji pusti 1 soba z souporabo kuhinje. Če je bil priziv zavrnjen, se je postopalo sicer pravilno, a krivično je pa to, da se ji grozi, da mora v teku dveh dni izprazniti 4 sobe in deloma kuhinjo. Kam naj gre sedaj reva s pohištvom; ali ga naj morda znosi na ulico, ali pa pokuri. Malo več bi žc lahko mislili gospodje, ki izdajajo take modre odredbe«
—	V Maistrovi ulici 16 stanuje kletarski" mojster L. Čolnik in ima stanovanje 2 sob s kuhinjo. Nekemu častniku se je stanovanje dopadlo in res je dobita stranka odpoved, čeravno je v Maribor pristojna ter že nad 20 let pri eni in isti tvrdki usluibena. Le po vloženem prizivu in zahtevi, da se mu naj pusti stanovanje, se je sklep stanovanjske komisije preklical in se mu stanovanje pustilo. Kdo mu pa povrne nepotrebne stroške za kolke? Ali morda stanovanjska komisija? — Posebno veselje pa imajo s starimi ženicami. Po dve, tri stanujejo skupaj v majhnem stanovanju; stare so, že skoraj obnemogle služkinje in delavke, ki že leta in leta stanujejo v Mariboru. Kam naj gredo reve brez sredstev, gospodje ne povedo. Ravnotaka mizerija je s tistimi, ki iščejo stanovanja. Kak bogataš, verižnik, advokat že dobi, a za ubogega delavca ga nimajo in nimajo. Le en slučaj!
V	Krčevini št. 139 stanuje pečarski mojster Franc Kropej, ki ima le majhno sobico in šteje njegova družina 5 oseh. Da bi lažje prišel do večjega stanovanja, je kupil skupno z nekim znancem hišo v Krčevini štev.. 200, kjer si je postavil ozir. prenaredil primerno delavnico. Že pred pol letom je vložil prošnjo na državno stanovanjsko komisijo, da bi mu v lastni hiši nakazala stanovanje. Za prvo prošnjo je sledila druga, tretja, da, celo na poverjeništvo za socialne skrbstvo. Vse zastonj, stanovanja še danes nima. Obrti ne more izvrševati, pač pa je dober, da plačuje davke. Mož je že skoraj obupal. Skoraj celo lansko leto ni mogel in tudi sedaj ne more izvrševati svoje obrti, kot dninar si mora služiti kruh za sebe in družino. Če pa rabi kakšna banka ali advokat lokal in stanovanje, tedaj se vse dobi. Le za ubogega malega obrtnika nimajo nikdar nič. Še veliko bi se lahko navedlo, zlasti kakšna razkošna stanovanja ima razna brezposelna mestna gospoda. Pa to itak ne bi nač pomagalo, dokler bodo gospodje pri državni stanovanjski komisiji demokratsko kapitalističnega izvora, Naša zahteva pa je, da se naj v stanovanjsko komisijo pokliče tudi energičen zastopnik delavstva, kajti če bodo še dolgo na krmilu centralistični demokratje, bodo sčasoma vsi siromaki na cesti.
Nadalje nam poročajo: »Jutro« od 22. t. m. poroča o korupcijski aferi pri mariborskem stanovanjskem uradu, o gdč. Dori Javoršek, ki je skoraj dve leti oddajata stanovanja pod roko in prejemala za to tudi nagrade. O tem se je že v Mariboru govorilo pred enim letom. Že vrabci po strehah so o tem čivkali, a se ni ničesar ukrenilo, da bi se ta škandal odpravil. Sedaj je baje Javoršekova odpuščena iz službe, a menda ne bo preveč žalovala, zakaj v teku dveh let se že kaj »zasluži«, posebno pri stanovanjskem' uradu, R*_kakor _ se govori po
Mariboru, gdč. Javoršek ni edina, ki je prejemala nagrade, temveč ima več posnemovalcev, ki jako ljubijo nagrade in delujejo po zgledu svoje sovrstnice Javoršek. Torej res ni čudo, če priprost delavec, sploh tisti, ki je manj premožen, ne more dobiti stanovanja, ker nima, da bi »mazal«. Lep šef mora biti pri stanovanjskem uradu, ki trpi takšne razmere,
PAŠie BO GOVORIL.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da bo na koncu generalne debate govoril tudi Nikola Pasic, ki bo odgovarjal na posamezna izvajanja dr. Trumbiča.
NEMČIJA.
LDU Berlin, 26. aprila. (Dun. KU) V današnji seji državnega zbora je nastopil minister za zunanje posle dr. Simons proti očitanju, da je nemška vlada bojazljiva, ker se hoče podvreči razsodbi predsednika Hardi-nga. Minister je izjavil; »Naša dolžnost je, svetu, jasno pokazati, da smo v politem obsegii in brez vsakršnih pridržkov pripravljeni, da storimo v reparacijskem izprašati ju, kolikor nam je možno. Vsled tega nisem hotel igrati zamud, dolžnika in ostati v brezdelici, temveč sem predlagal kabinetu, nastopiti korak, ki je bil vsekakor nenavaden. Pozivali se nismo na Uar-riinga ali Hughesa, temveč na načelo pravičnosti same,« Minister je vprašal dalje, ali je to nizka in brezčastna uklonitev pred nasprotnikom, (Živahni ne-klici v centru, na desni in pri demokratih, ja-klici pri nemških nacionalistih.) Dr, Simons je de-jail dalje, da nosi kabinet, ki je noto soglasno odobril, zlasti pa on kot minister zunanjih poslov, odgovornost za ta korak. ,On pričakuje v prav kratkem času ameriškega odgovora. Doslej še ni bilo nobenega vprašanja ameriške vlade ali migljaja, nai se nemški predlogi izpremene. Minister je podal nato nekaj pojasnil o vsebini note, Glede izročitve zlatega zaklada državne banke francoski banki je izjavil, da se kabinet o tem še ni zedinil. Glede sankcij je minister omenil, da gre vsa sila do gotove meje, Te meje narod ne pusti preko-rračiti in nevarno se je bližati meji. (Odobravanje.) On je optimist. Zato meni, da 'je korak vlade pravilen, naj se posreči ali x>e. Ako se ne posreči, bo vedel ves svet, da nam ni na tem, da bi ne plačali kot zlobni dolžniki, temveč da bi zašli v ta po-Jožaj, ker se nismo mogli glede tega z nasprotniki sporazumeti. Ako zaidemo v ta položaj — on je prepričan, da bo nemški narod znal tudi to prenesti — se bo nemški narod preko sankcij oklepal nemške marljivosti, ki se ne da zatreti, nemške marljivosti, ki smo jo videli v Vzhodni Prusiji, v Šlesvigu, v Gornji Šleziji in na Tirolskem, ki so vzlic vsej stiski in nevarnosti, navzlic vsem prisilnim odredbam, zvesto glasovale za Nemčijo. (Odobravanje,) In ako se pripeti, da borno marali desetletja ilačaniti, ako se vrnemo v pradavno stanje, ako se zgodi, da Francozi zasedejo ruhrsko ozemlje in puste delavstvo desetletja krvaveti, meni minister, da bo vendar tudi Nemčiji bila ura svobode, Nato je bila debata predožena na jutri popoldne.
LDU Pariz, 25, aprila. (Dun, KU) »Ma-$in« javlja iz Washingtona: V poučenih krogih je krožila včeraj govorica, da so nemški predlogi v posameznih točkah nezadostni, v drugih pa netočno izdelani. Vendar je stopila ameriška vlada v oficiozne stike z Nemčijo, Washingtonska vlada je
E. Bulwer:
65
Poslednji tel o 7ompe|ili.
>Starkak je zavpil, >nehaj! Proklela Si mene in jaz se izročam bogovom — tebe pa zaničujem in ti kljubujem. Zini pa samo eno besedico zoper to dekle, pa ti izpre-menim kletvico v poslednje umirajoče ječanje — pazi se!
»Vseeno sem storila,< je odvrnila starka z divjim smehom, >zakaj v tvoji usodi je prokleta tudi ona, ki te ljubi. In to tembolj, ker sem iz njenih ust slišala tvoje ime in sedaj vem, s katero besedo naj te izročim zlim duhovni. Olavk — pogubljen sik S temi besedami se je čarovnica <?br-nila od Atenca, pokleknila poleg svoje ranjene ljubljenke, ki jo je potegnila z ognjišča, in se ni več obrnila proti onima dvema,
>0j, Glavkk je rekla Jon« silno prestrašena. »Kaj sva storila? Bežimo s tega kraja — vihar je ponehal. Dobra ženska, odpusti mu —- prekliči svoje besede — saj se je hotel samo braniti — sprejmi ta spravni dar in prekliči izgovorjeno k In fona se je sklonila ter položila svojo de-aarnico čarovnici v naročje.
»Proč!« je zavpila pikro, »proč! Enkrat izgovorjeno prokletstvo morejo samo boginje usode prenarediti — proč k
»Pojdi, predraga! (je rekel Glavk ne-(potrpežljivo. »Mar misJiš, da slišijo bogov! nad nami ali pod nami nezmožno divjanje slaboumne ženske? Pojdi k
DoJeo in elasno ie nalagal po vot*
dala vedeti, da ji je nemožno, sporočit; v sedanji obliki zaveznikom. Nemška vlada se pozivljc, naj predloge bistveno izpve-meni, ne da bi mogla ameriška vlada za ta slučaj obljubili, da izroči predloge zaveznikom, še manj pa se obvezati, da jih cn-tenta sprejme.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 27. aprila. (Izv.) Današnja predborza notira sledeče kurze: Dunaj 21.40—21.45, Berlin 221.50, Praga 194.50, Newyork (kabel) 142, Pariz 10.42, London 561, Italija 680.
tfolitični dogodki.
-f Politični odbor SLS v Novem mestu vabi na sestanek odborniških in na-mestniških kandidatov za obč. volitve, ki bo v ponedeljek, dne 2. maja ob 10, uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Kandidati v okraj spadajočih občin, pridite zanesljivo! Važno!
-F Avtonomistično gibanje na Češkoslovaškem se čimdalje bolj krepi in širi. Poleg Slovakov in Rusinov, ki brezpogojno zahtevajo avtonomijo, so sedaj tudi moravski župani soglasno sklenili, da mora Moravska dobiti avtonomijo. Z današnjim centralizmom ni na Češkoslovaškem noben človek zadovoljen, pač pa je ravno izkušnja s tem sistemom povsodi rodila ali poglobila željo po avtonomiji. Centralizem se tudi na Češkoslovaškem ni obnesel in ga bo ljudska nevolja prav kmalu pometla.
^Dnevni dogodki.
— Stavbene zadruge na Češkoslovaškem. V smislu novega stavbenega zakona začno na Češkoslovaškem ustanavljati stavbene zadruge v obliki družb z omejeno zavezo, ki bodo članom gradile hiše. V vsaki zadrugi bo imela država dva svoja delegata, ki bosta vodila posle. Država bo dala zadrugam znaten kredit in prevzela vrhu tega zanje jamstvo. Zadruge se ustanove po vseh okrožnih mestih. Posamezni deleži zadružnikov bodo znašali 10.000 K.
— Zgradba novega mestnega dela v Zagrebu. Da pospeši zidanje novih hiš, je zagrebška mestna občina razparcelirala veliko Sajmište in ponudila svet graditeljem po 300 kron kvadratni seženj. Doslej so prodane malone že vse stavbene parcele. Ker se mora vsak kupec obvezati, da bo na kupljenem zemljišču tekom dveh let zgradil novo trinadstropno hišo, bo v Zagrebu v par letih zrastel nov moderen mestni del.
— Zločini v naši državi. Glasom uradnih podatkov se je v minolem letu pripetilo v Hrvatski, Slavoniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Sloveniji vsega vkup 34.734 zločinov. Od tega je bilo tatvin in poneverjenj 22.401, nasilij 3898, težkih telesnih poškodb 2953, goljufij 1068 in 320 ubojev. Med 122.332 obtoženci je bilo 18.000 žensk.
— Zagrebški socialisti 1. maja. Zagrebški socialisti so vprašali pokrajinsko vlado, v koliki meri bi dovolila majsko slavje. Vlada se je obrnila po navodila v Belgrad. Kakor stoje stvari, nameravajo socialisti letos prirediti le slavnostno zborovanje, običajni sprevod pa opustiti.
— Mirozov ob 10. uri. S 1. majem t. L podaljšajo v češkoslovaški armadi prosti
čas vojaštva do 10. ure zvečer*. Mirozov po vojašuifcah se bo trobil namesto ob devetih uro pozneje.
— Tajništvo SLS t Novem tnestu naznanja somišljenikom, da se jc presolilo s pisarno na Florijanov trg št. 123, kamor sc naj blagovolijo od zdaj obračati.	1
JujubljattsM dogodki.
Ij Odbor S. K. S. S. danes — sreda 27. t. m. zvečer — nima seje. — Dr. J. M.
Ij Nezdravo’ ozračje. Včeraj smo poročali, da je odvetniška zbornica od prevrata sem že tri odvetnike obsodila na suspenzijo 6 mesecev. Po dobljenih informacijah to v toliko popravljamo, da je dva izmed imenovanih odvetnikov disciplinarni svet obsodil na črtanje iz imenika odvetnikov in da je šele potem vrhovno sodišče kazen znižalo in odmerilo na 6 mesecev. Čudno, da o teh slučajih »Narode in "Jutro-:: nič ne pišeta o moralnih propalicah. Ker tako pridno stikajo JDSarski listi za odvetniki, ki niso njihovi pristaši, bomo v prihodnjih dneh prinesli zanimive podrobnosti o raznih izsiljevalnih pismih, o 10.000 kronskih honorarjih itd. iz vrst JDSarskih odvetnikov.	.
Ij Samoumor dijaka. Na svojem stanovanju v Hilšerjevi ulici se je obesil 161etni dijak Stanko Prijatelj.
Ij Zelo hvaležen tujec. Dobri kočar Jakob Miklavčič iz PuštaJa pri Škofji Loki je prenočil okoli 35 let starega popotnega človeka. Po noči pa je tujec porabil priliko, da je pobral čevlje in gamaše, vredne 700 kron in za 300 kron suhega mesa.
Ij Verižnika okradel je 16. septembra 1920 Ivan Oswald v Grosupljem; veriž-nik Iv, Smiljanič je Oswalda v Grosupljem
naprosil, naj pazi na manufakturo, s katero je verižil; Oswald je pa vzel paket in odšel peš proti Ljubljani z njim in med potjo predajal blago. Smiljanič je Oswaldu sledil in mu odvzel blago. Oswalda je obsodilo deželno sodišče na 6 tednov težke ječe,
JCaša društva.
d Šentjakobska prosveta. V Četrtek
zvečer ob ^8. uri društvena seja. — Vsi. gotovo!
r Preganjanje Židov v Palestink Ali
hočete še večje ironije usode? V Palestina v novoustvarjeni židovski državi, je mestOi kjer Židje nimajo volivne pravice in odkoder vsakega Žida poženejo, če bi se drznil tja priti, V mislih imamo čisto arab« sko mesto Nahlu (svetopisemski Sihem) * Samariji. Nedavno je bila tja poslana ži' dovska zdravnica, ali policija ji je nefflU* doma pokazala pot nazaj, odkoder je bila prispela. Zajemljivo je pri tem to, da ▼ se nahaja v vasi Nahlum 300 duš pristne sekte Samaritanov, ki so se nemoteno ob* držali, dasi žive vrlo ortodoksno po židoV' skem obredu.
Odgovorni urednik Anton Marinčak,
Izdaja konzorcij »Novega Časac,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubila*!
Gradbeno podjetje
ing. Dulcii
UUBUAHft, Resljeva cesta 9. i priporoča za vsa v to stroko spadajoča dala,
Štiri milijone kron
aiu»jHHiiiiWiiui i 'fr i 'TiiawrTwniB——Mima m naiM —g—eariT—mi»m««r»i>?jTa niaani—g————a—
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec Državne Razredne Loterije. Premilo 320.680-- kron v tretjem razredu in premijo v četrtem 49^980'— kron
sta zadeli srečki kupljeni pri
Zadružni Gospodarska ban!:
V4’"
r&fcžs
Novo žrebanje
se vrši od 12. maja do 2. junija. Kdor je doslej igral, a še ni zadel, mora zamenjati srečke 4. razreda za nove srečke 5. razreda do 7. maja. Nova srečka stane kolikor stara: cela K 192, polovica K S6, četrtinka K 48, osminka K 24 Kdor še ni igral, a hoče igrati v petem razredu, mora plačati srečke vseh petih razredov, torej petkratni iznos.
ZflDHIA PBHIKIH
Nekaj srečk ima še na razpolago
Eaflrnžna Gospodarska banka d. d.
v Ljubljani, Dunajska c. 38.
m
I
I
I
I
I
M
S
■
I
H
I
1
z*—
s
I I I
m
lini strašni krohot čarovnice ~ drugega odgovora ^se ji ni videlo vredno dati.
Vse svobodnejše sta dihala ljubimca, ko sta dospela na prosti zrak — vendar je prizor, ki sta ga bila pi’iča, pa čarov-ničine besede in krohot, še vedno z grozo navdajal Jono, in celo Glavk se ni mogel dodobra otresti učinka, ki ga je vse nanj naredilo. Vihar je polegel, samo zdajpa-zdaj se je oglašalo zamolklo gromenje v temnejših oblakih v daljavi ali pa je trenuten blisk žalil mesečino. Z nekoliko težavo sta dospela do ceste, kjer sta našla voz zadostno popravljen za odhod in Ka-rukarija, ki je na ves glas klical Herkula, da mu pove, kam so izginili njegovi ljudje.
Glavk si je zaman prizadeval poživiti izmučeni duh Jonin in malo manj, da bi zadobil svojo naravno veselost. Kmalu so dospeli do mestnih vrat. Ko so se odprla, jim je nosilnica, ki so jo nosili sužnji, ovirala pot.
»Prepozno je za izhod,< je zaklical stražar onemu v nosilnici.
■Še ni,« je dejal glas, ki sta ga ljubimca vsa zavzeta slišala; bil je glas, ki sta ga dobro poznala. »Namenjen sem v vilo Marka Polibija. V kratkem se vrnem, Ar-bak sem, Egipčan.«
Te besede so odstranile pomisleke stražarja pri vratih in nosilnica je šla tik mimo voza, ki je vozil ljubimca.
»Arbak ob tej uri! In komaj okreval, kakor se mi vidi — kam in v kakšen namen more sedaj iti iz mesta ?< je rekel Glavk.
»Oj k je odvrnila Jona in se zjokala, -•čimdalje hujše slutnje pretečega zla mi
navdajajo dušo, o bogovi! Ali,« je zašepetala sama pri sebi, »ohranite vsaj mojega Glavkak
DESETO POGLAVJE.
Gospod Gorečega Pasu in njegova služabnica. — Z rdečimi črkami piše Usoda svojo
prerokbo, a kdo jih naj razume?
Arbak je počakal samo toliko časa, da je mogel po končani nevihti pod zaščito noči obiskati čarovnico z Vezuva. Kosili so ga bolj zanesljivi sužnji, ki jim je ponavadi zaupal pri vseh svojih tajnih pohodih; iz-tegnejno je ležal v nosilnici in je v svojem živahnem srcu razmišljal o maščevanju. Sužnji so pri tako kratki poti stopali le malo počasneje od mul in Arbak je kmalu dospel do početka ozke steze, ki ljubimca nista bila tako srečna, da bi jo našla, ki pa se je vila ob gostih vinogradih in je držala naravnost do bivališča čarovnice. Tukaj je ustavil nosilnico, velel sužnjem, da se skrijejo z njo v vinograde, da jih ne bi opazil kak potnik, ki bi slučajno mimo prišel, sam pa je odšel, čeravno še slabih nog, a s pomočjo dolge palice po samotni, strmi poti navzgor.
Niti kapljica dežja ni padla z mirnega neba, pač pa je še vedno kapljala mokrota raz mokrih trt in se že tupatam zbirala v majhnih lužah po jamah kamenitega pota.
ičudne so te strasti za modrijana,« si je mislil Arbak sam pri sebi, »ki vodijo človeka kot sem jaz, ki sem pravkar vstal s smrtne postelje, po takih nočnih potih kakor je le-ta — ampak strast in maščevanje moreta na poti proti svojemu .cilju narediti iz Tartara Elizij.c Svitlo in otožno je sijal mesec nad potjo tega temačnega
1 potnika, odseval v vsaki luži, ki je ležala pred njim, in spaval v senci ob nagibajoči se gori. Pred seboj je videl isto luč, ki j® vodila stopinje svojih bodočih žrtev, samo je bila sedaj manj rdečkasta, ker ni bil* več v nasprotju s črnimi oblaki.
Ko se je naposled približal jamskemu vhodu, je obstal, da pride do sape, nato pa je z navadno zbranim, postavnim obrazom stopil čez brezbožni prag.
Ob vstopu novodošleca je lisica skočila pokonci in je z dolgim tuljenjem oznanjala svoji gospodarici novega obiskovalca.
Čarovnica je zopet sedela na svojem mestu, grobu podobna, silna kakor poprej. Ob vznožju je na ležišču iz suhega dračja napol skrita ležala ranjena kača; pa bistro Egipčanovo oko je kmalu uzrlo odsev ognja na njenih luskah, ko se je zvijala, krčila« iztegovala v bolečinah in neutešenem srdu.
»Na tla, sužnja!« je rekla čarovnica lisici kakor popreje, in kakor poprej© je žival legla na zemljo — nema pa čuječa.
»Vstani, služabnica Noči in Ereba,« je rekel Arbak zapovedljivo, »pozdravlja te človek, ki je višji v tvoji umetnostil Vstani in pozdravi ga k
Pri teh besedah je starka obrnila svoje oči na visoko Egipčanovo postavo in nje* gove temne poteze. Dolgo jih je upir^a vanj, ko je stal pred njo v jutrovskih oblačilih, s sklenjenimi rokami in trdim, oho lira čelom.
»Kdo pa si ti?« je naposled izprego* vorila, »ki_ se nazivlješ večjega v umetnosti kakor je čarovnica z Gorečih poljan in hči izumrlega etrurskega plemena?«
(Dalj«), '