clua^lq slovenske narodne podporne jednote mm ^rt ÍT7£JSrrSS Chicho, mM četrtek, 22. decembra (December), 1927. STEV.-NUMB] V Hankovu tadl pada rebeljeka aekire. V Kantona Je povprek ao vaak daa eto umorjenih. Saagaj, 21. doc. — Barbarske ekaekuclje delavcev ln dijakov, ki so se iicimile it reakcije nt-pram komunističnemu gibtnju. te vrle tdaj tudi v Hankovu. Včeraj je bilo tam obglavljenih 16 komunistov, med temi tudi pet deklet s kratkimi lasmi. "Dol i Imperialistt P je vskllknile ena Kitajka, predno so jI odreaall glavo. V Kantonu eksekutirajo povprečno sto komunističnih delavcev in dijakov dnevno. Med ftr-tvami je tudi mnogo takih. ki so le osumljeni komunistične propagande — ampak tdaj Je lepa prilika, da ss vsakdo tsnebl svojih osebnih neprljataljav. Koli-kor je do danes ugotovljeno, so v Hankovu ekeekutlrali sedem Rusov in med temi tudi sovjetskega podkonsula Haaalaa. Kontu! je Ae v taporu. Osobje sovjetskega konaulata v Hankovu In fiangaju ae js danes odpeljalo s paratkom direktno v Vladivoetok; odilo je skupaj 17 druftin. Sovietakl uradniki so pred odhodom likvidirali vee trgovske in finančne poato-janke v meetlh juine Kitajske. Te «je ta kuomlntangtko vlado velik udarec, kajti Kitajci ao •prodali aovjetom samo čaja aa $0 milijonov dolarjev letno. KI-tajski trgovci ae fte apelirali na vlado, naj ne satira sovjetskih podjetij Dvalatridceet eaeb mrtvih vM rekordnega mraaa; med teeal Je 1» radarjev. 6« mrtvih pa vae J Rvropl. Dunaj, 21. deo. — Strašni sna. «eni viharji in nesesliAan mraa, kakršnega na pomnijo fte pol ato« letja, Je aavladal po veej centralni Evropi in Balkanu. Udarjena je tudi Italija. Avetrlja ia Ogrska ao takopanl v tametlh in vlaki ao prenehali voaiti. Donava Je tačela aafcraofatl la o* gromna ploče ledu ae valijo po reki proti Balkanu. 4 Ia Belgrada poročajo, da je včeraj in v ponda)Jek g^mrio tt oeeb vsled alme ln aamatov v Jugoslaviji. lareden mraa ja po-vtročil taautbo v rudniku v Kru-ftevem In devet rudarjev ja btto na meatu mrtvih, fteat drugih Ja pa umrlo v bolnišnici. Na ftatak niškl progi Oevgeli-Demlkapu v juftnl Srbiji je tmraallo 11 Ju-gotlovaneklh vojakov. V Bara* nji ao tmrinili štirje kmetje, aa Ogrskem pa pet oeeb. Veliko trpljenje ljudatva je po vee J dais)!. Berlin, 21. dec. — V Nemčiji fte nI bilo takega mraaa od leta 1799. Vae rake v severni Nemčiji ao zamrznile; zamrznila Je tudi Rena. Na Poljtkem Imajo 96 pod ničlo. Zeletniški premet je uetavljen In trpljenje ljudi neanoeno. Mnogo oeeb Je smrtnik». - ' . Rim, 21. dec. - V Rimu je ,zapadel sneg, kar ja velika redkost, Prebivalci silno tipe valed mraaa, kigaütao vajeni in alm» jo peči ta gretje. Trg ev. Patva Premogovniki aa etavkovne« polja aaj ae taaeftejo In rudarjem aaj ae »lačaje preJAaa Dvajset i cem je New ftfc, K. Y.—Tekstilni tovarnarji, ki fcdehijejo bom-baftne takstile V Novi Angliji, nadaljujejo s svojo ofentlvo aa iniianje delavska meade. To je fte drugič znižanja meade v treh letih ta deset o<«totkov. Dvajset tieofi tekstilnim de-lsvcem je bila šieeda fte drugič znižana ta deset odstotkov. Zadnja tvrdfn, ki jls anlftala meado ta deset eletotkov, je Amoekeag Msnu factoring komuni J s. Pri-zsdetih je deset tisoč tskstilnih delavcev. fcnlianje meade stopi v veljavo dne 24. decembra t 1. Torej je ta ¿niftanje boftično darilo ta tekstilce dšlavee, med-tem ko ae komftjenlja pripravlja. da napravi letne račune In raadeli divldende med delničarje. Organizacija United Textile Workers je v<|f*itchoetru leta 1922 vodila devet mesecev trajajočo stavko. Ta organiaacija mogoča tudi tdaj odgovori na podjetniško itstvinje. Thomaa P. McMahon, predsednik unija tekstilnih delavne?, Izjavlja, da prejema pisma od delavcev, aa-poaljenih pri AMoakeag kompa-nijl, v katerih prfreijo ta i>omoČ v tej kriij. Delavci tiče v Jarmu kompanijeke unije, ki Je pred tremi leti'odobrila znifta-nje metdp, zdaj^pa zboruje, da dofcri. • McMatyn izjavlja, da ee je znišanje mezde podarilo delavcem kot boftično darilo, ne žareti i tega, ker delavci niso tmoftni opravljati avojega dela, ampak" ker je uprava sa nič In Je v podjetje vIofteAega preveč kapitala. O stavk/ ae ratgovarjajo delavci v tovarnah Pepperell Manufacturing kompsnijh M kna avoje tovarne y drftavi Maine ln Msssachifsetts' Nekateri duhovni ao aaveda priporočili da-lsvcem a priftnlc, da naj nikar ne stavknjp, ali ker so meade v driavi te nižje kot v drftavi Massachusetts in New Hampehire, je med delavci vseeno veliko gibanje za./tavko. Dala vel spo-znavajo, la ne morejo prebra-niti sebe In svojih druftin a be-nedami, ki prihajajo rtz prift-nice in aa to Je med njimi velika nezadovoljnost nad duftnimi pastirji In tovarnarji. 8,600 delavcem, ki delajo sa to tvrdko v Blddefordu, Me., so aa-stavkall pred tremi leti. Bili so orgaaizirani v neodvisni uniji American Federation of Textile Operatives. Zdaj imajo ti delavci stike z organizacijo tekstilnih delavcev United Textile Workers. TI dele vel tka jo rjuhe. Strune v tekstilni Industriji so napete. To napetost ao povzročili tovarnarji, ki na eni strani kfiče po zaščitni eolnini, na drugI pa znlftujejo mezde svojim delavcem. Waehlngton. D. ('..-Socialistični kongresnik Vlctor Berger it Miiwaukeeja je predloftll kongresni zbornici resolucijo, ki po-oblašča predsednika Coolldga, da taseše premogovnike na stavkovnem polju, rudarjem naj se plačuje mezda, ki se Je plačevala, pred iabruhom tega apora. Z drugimi besedami to pomsnl. da ae n^j rudarjem plačuje mes-da po JadcaonvUlekt pogodbi. | Berger }e lajavll, da Je predlogu to raeolueljo kot odgovor na lulva^ vlade, ki ao ga podjetniki atMi na ta način, da še niso udelipOi spravno konference, na katero J1h Je pot val delav-akl tajnik Pavla. Oftigoaal je nadutoet Premogovniških podjetnikov, njih aanlčevanje in ta-amehovanje milijonov konftu-mentov, ki morajo noaltl stroške stavk, ln «Jih bresobzirnoat, s katero u*Jo uničiti rudarsko organisaoijo In aaatradati delav-ee, da ae kenčao podajo. elPI WKmm Shenandoah, Pa.—Rudarji na polju trdega premoga razumejo ,boj, ki ga bijejo njih tovariši na polju mehkega premoga s trdo-aečnimi in po večjem profitu hlastajočimi premogovniškimi podjetniki. En železniški tovorni voz obleke se je ravnokar od-7>eljal z vlakom proti Pittsburg-iJiu. Čevlji, spodnja obleka, suknje, odeje in druge reči so bile naložene v tovorni voz. To obleko je nabralo tucat prostovoljnih odborov, katerih člani so an-tracitni rudarji, ki so šli od družine do družine in nabirali darove. pasiravno so čssi slabi, kajti rudarji so pa dva ali tri dni y tednu 4oma> so rudarji darovali drage volje. Stari sključeni delavci, jci pobirajo škrli, so s svojimi Žuljavimi rokami brskali po svojih žepih in zbirali cente, nik-lje in desetice v pomoč rudsr-jem na Btavki. Vse, fcsr dela v premogovnikih na polju trdega premoge, od rudarja pa dečkov, gospodinje in celo biznismani so prispevali obleko ali denar. Odbori za pof moč ao pa obiskali celo samotne hiše, ki stoje posamič zunaj sel in meptec. Ti odbori so delali pod direktivo glavnega rudniškega fthoag.i' ..«-»■« Rudarji so sprejeli dvs dolarja' asesmenta za meseca november in december brez vsakega gutiriijaiija, kajti ■isrcdnž aass tnent smsfcrsjo za potreben, da ohranijo svojo unijo. Ob času prvega aseementa se je slišalo tupatam komentiranje. Ko je položaj postal resen, so rudarji hitro zapopadli, da gre za obstanek njih orgsnizscije In komen-tujoči glssovi so vtihnili. Odbori za pomoč bodo nadaljevali s svojim delom, dokler stavka ne bo končana. jam nlao delavci tepli aa dale, kajti meeto Je bilo organiairano strokovno in politično. Kaplta-listi so najeli demagoge, provo-katarja, tlhelaaee In podrepnl« ke, da eo ščuvali delavce k medsebojnemu boju, dokler ae delavci nlao dali zapeljati In ao izvršil! to, kar ao kapltaliatl fteleU. Uničili so sami tvojo organiaa» cijo in aapallU svojo lastno dvorano. Temu Je hitro aledll tudi raaped dalaveke politične orga- To pokata je lajava fUlplaablk senatorjev pred eeaatnlm od- eekam aa teritorije. I midea, 21. dec. - It poročil je raavldno, da Ja de danaa tmr-»nllo 61 oeeb v raanlh krajih tcvroK ódkir je v nedelje aew> padla temperatura in ekoraj po veem kontinentu divjajo tnafte-nl viharji. V Angliji je amnmilo onem oeeb. V Londonu Ja bilo včeraj šeet pod ničlo, óeaar fte ni biUf od leta 1«N. Pravo katastrofo ja prlaaala čljl eo, štirje tmriaili. v Vami Parit, 21. dae. - Včeraj Je kila v francoakl zbornici debata o novem morntričnem progrsmu. Socialisti ao vprašali vlado, ta-kaj drfti bojno mornarico nepre nehoms v vodah Sredozemsksga morja. Ali vlada morda sluti vol* no i Italijo T Vlctor Bremond je odgovoril v Imenu vlade, da nevamoet konflikta t Italijo fte nI minila la Francija mora drftatl morje ad-prto s svojimi kolonijami v Afriki. "Francija mora oetaU go-spodar Sredosemekega morja tU* dl potem, ko dobi novo pogodba t Mussollnijem," Je odgovoril Bremond. Zbornica je nato odobrila program novih bojnih ladij. • tatvine. 1 chicage. — Delbert Smlth, bivši upravitelj zadalftnlftkega priznsl krivdo, poda-ti pe nI hotel vzroka, zakaj je fetvršll tatvino. Hmith je poro-č»n la ofts malega otroka. Hik teroriziral Ijadl v PMta- Philadelphia, Pa., ti. dae. ~ Sest oseb je bilo ranjenih In tisoči so beftaii na vse straai preplašeni. ko je v pondeijek sdiv-jan bik dirjal med maaftleo Ijadl v glavnem delu meaU. Bika Jo pozneje uetralll nek peMaaJ. PROSVETA ■» BVÉTA bi Jo povedal. kakor Prste glamlo slovenski waeodwi FOPPOMgi , LASTNINA gU)VPo*abljeno Um v kotu, med staro in obrabljeno šaro. Delavci ga ne marajo. Ce bi jim bilo kaj zanj, bi izvolili enega izmed svojih tovarišev v zakonodajno zbornico, a izvolili so človeka, ki jim je delal samo obljube, o katerih je bil trdno prepričan, da jih nikdar ne izpolni, ravnajoč se po načelu, da ima človek jezik zaradi tega, da z njim prikriva svoje nečedne misli. Odgovor v So. eHicagv. Ao. Pfcieago, HL — Ker "Prizadeti" ne more kritizirati lista "Proevete", ki pile fakte o razlik i med SNPJ in JC&KJ, naj ae stisne za oltar sv. Jurija in naj ga moli. da bi mu Bog dal zum in pravo pamet, da bi spre. videl kg) deto in komu sluti, da se-ne bo vtikal v stvari, Icatere ne spadajo njegovemu poklicu, ki ga kliče: uči narod v mojemu imenu, ne pa v imenu "Proevete". Frank Gorenc ne potrebuje nobenega spomenika od strani mene. Za radio, katerega mi očital, nisi kupil nobenega ti-keU od mene, niti te nisem vprašaj, da ga kopi*- Ako v resnici potrebujemo denar za spomenike, bomo lepo prolnjo apisali in jo poslali društvu Vit. sv. Florijana KSKJ. da naj nam darujejo |800 za zgradbo apomenikov; enega Gorele u, enega Vukiiniču in enega pa "Proeveti". To druitvo se ne bo nič pri tem oikodovalo, kot ae ni za onih $800 za zgradbo levnice sv. Jurija, ampak še po-noeno bo, ker bi se videle, zakaj se je dalo tako lepo darilo. Tpdi se lahko drugače napravi biznis. Dali bomo tiskati okrog 100,000 tiketov, pa jih bomo poslali v vsako hišo, katoliško in nekatoližko, in iykli bomo: tukaj imai za $10 tiketov pa jih prodaj ali jih sam plačaj, aaj so ljudje že tako navajeni ker jih je nad gospud že naučil. Znati se je treba po frančiškansko obnašati, pa gre vse gladko. Dragi "Prizadeti". Tvoj radio ni nič boljši od mojega, pa mi očitaš, da sem ga pozabil izžrebati. Resnično ti povem, da zdaj imam dva radia, ki sta mojega lastnega izdelka. Tistega, d mi očitaš pa nimam, ker je šel na določeno mesto. Ts dva, katera še imam, jih pošljem direktno k tebi, pa jih ti izžrebaj x> svoje, ker si tako pošten, da >oš vedel, da nisem tako "kru-ket" kot misliš. Ako bi v resnici bil tako "kruket", saj znam kako ee4o po znanem reku popravi: "Greh se zaveže v Meh, meh poč, greh pa ven akoč." ■^Prizadeti" mi pravi, da sem strašno pozabi j i v in da ae v So. Ohlcagu nič ne pozabi.—r&zu-ml me, da tudi jaz vem veliko o tebi, ako bi bil takšen možak kakor t TO ti želel alabo kakor ti meni, ti bi lajiko povedal zakaj se gre. Ako me na miru ne pustiš, bom ti povedal v nadaljnih dopisih, ko pridejo na vrsto, ds boš vedel a kom imaš opraviti. "Prizadeti", pisma gl.'predsednika in predeednika porotnega odbora KSKJ apadajo meni, ter so bila poslana na moje Ime. Rekel ai, da bi jaz rajši izgubil ato dolarjev, kakor predsedniški stolec. To je nesramna laž, ki nima para. Da nisem imel besedice spregovoriti, je druga laž. Povem ti, da aem odprl sejo septembra po navadi. Ko je prišla točka čiUnje dopisov, je tajnik bral "order" od Grdineta, da ne amem otvoriti seje več, ker sem pisal laž na glavni u-rad. Povem ti. da nisem laži pisal v noben urad, ampak sem zmlrsj podpiral resnico in mir med članstvom. To še danea delam ln bom delal po mojem najboljšem prepričanju, dokler bom živ. Vprašanje je. sakaj ni tajnik to meni nasnanil ob pravem času, ker sem bil pri njemu celo dopoldne istega dne In pomagal nadzornikom pri njih delu. Tajnik ni bi) toliko možak, da bi mi povedal: to Je Grdlnatov "order". Čigava kriv-da Je? t) tem bom pozneje po ročal v svojih dopisih. Prizadeti mi očita predsedniško plačo za osem mesecev $16.66. Meni se zdi. da meooc september Je devdti mesec ne ps osmi. Ako vzame koledar v roko, bo videl da Je tako. AH on ve, da Je članstvo volilo mene za predeednika. pa ne on in njegovi tovariši ta eno leto. to je 12 mesecev. Plača predeednika je bito takrat $26 na leto (n mene ni članatvo vrglo od predaednlškc službe, ampak tvo-ja "zduha" je bila za to, ker ai diktiral društvu, čeprav niei bil član. Kaj si svoje prste vtikat In kaj so tebe poalušali? Zakaj ai delal propagando, katera ne bodo videli, kje je pravica, pri meni ali pri tebi. — Martin Vn- H^H mu kakor ti, ker tvoje srce ni za pomoč navadnemu delavstvu in njih otrokom, ampak praviš: "Daj, če ne, te bo hudič vzel." Pomisli in izprašaj si vest, če si že dal, kdaj en ceni v gmotno pomoč revnemu* narodu. Rešuješ le duše, katere lahko vsak človek oskrbuje zastonj, ker se duše ne oblačijo, pijejo in jedo. Svoj naslov sem dal v dopisu v "Prosvati" radi tega, ker ae ne sramujem mojega imena niti na-alova. ker je pravilno, kjer je ime, naj bo še naslov. Vprašam te, kje Je tvoje Ime in naslov? Ako bi bil ti možak, bi gotovo podpisal že kakšno ime katero ti spada in tudi naslov ti ni zabra-Ojen. Tvoje hne je "Prizadeti". Ne vem, zakaj si prizadet od moje strani? Ako se midva ne strinjeva, aaj Imaš še dovolj drugih brez mene, da jim lahko bruse prodajal. Prihodnjič zapiši kdo sit Ve brusi svojega jetlka, ampak vzemi sveto pismo v roke in se uči, da ne boš šolarček zmlraj, da boš vedel, kaj je Ijudako mnenje danes, da narod ne da prevrtanega groša za take gospode, ki se uče propagande v frančiškanskih zavo dih. Tukaj je Amerika, pa ne stara monartliatlčna Avstrija. "Prizadeti", omenil si neke vrste jazbece v, da eo apall 8 leta. Tudi ti mogoče pripadal med speče, ker si me pričal napadati v klerikalnih pratikah. Še nikoli se nisem predrzni! napadati ljudi po časopisih, in ae tudi niaem oglasil, dokler niei omenil mojega imena. Ako si Uko naUnčen. sakaj si ti spal Uko dolgo časa? Zakaj si se prebudil od aletnega apanja in ai ae predrsnil imenovati moje ime. katero ee ni bavtlo s tvojim bizneeom in ti nisem na potu? Zakaj zaganjal glavo v zid bres pot«*», ker ti vel, da se tistim, ki spe. ne podam pod nobenim flogojem. Ti si začel, jaz bom de In .......—W1 mmrj-M pa dokončal. Vprašam ta, daj t Plat, Ujnik društva št. «4 v Javnost, da bo ljudje videli -— vzrok tvoj ali moj in gotovo I naro&te ti je Gei proč! Ako "aem jaz dolgoval[ttlnič, 9788 Ave. J. So. Chicago. društvu 5 mesecev asesmenU, 111. nisem bil sam; jih je bilo veliko več, kakor sem računal. Dru štvo dolguje meni okoli 86c, le bi bilo vse v redu. Prizaileti. ako je imel član pri meni iplačflno knjižico, ker je bil dkleč. ni prišel na sejo, ampak sem jaz plačal hjegov aaes-ment. To ni povedano, dA sem mislil plačati svoj asesment. Razumljivo je, da njtfcova knji-žiea nosi njegotfo ime pa ne mojega. Dve osebi nosita dve imeni. Zabij si v glavo, da moje ime je Vukšlnič, ne pa — ime istega člana. To je razlika. 1 Dalje mi pravil, da se mi je mudilo domov in da sem se apla-šfl. Vprašam te, koga sem se «plašil? Ne misli, da sem toliko plašen kakor ti, ker nisi odgovoren kar pišeš. , Ako bi bil odgovoren mož za ,svoje pisanje v kutarskem listH, bi gotovo podpisal svoje im& „Vidim, da nimaš toliko molke korajže, da bi podpiaal avoje ime in naalov kot sem ga jaz. t. Spominjaš se, ko je prišla Gorenčeva zadeva in si privlekel list "ProsveU" iz žepa in čital Gorenčeve dopise? Ali nisem jaz vstal in protestiral, da nimamo točk, ki zahtevajo ČiUnje "Proavete" ln dopise v tebi sovražnem listu, da to je izven pravil KSKJ, ki prepovedujejo vsakemu ¿lanu čitanje naprednih listov. Zakaj pa si toliko pozabil pravila, da "Prosveto" kar po žepih nosiš, katero ne smeš čitati. Ker ai tako ne-ustrašljlv, zakaj si "Prosvetoj potisnil na*aj v žep? Klr si videl, da ne gre po* tvoje, kakor si računal, nisi čital Članstvu: "Dol s tem; tukaj je seja ne pa Čitanje "Proevete". Preplašila te je "Proeveta", kajne, katero tako strašno ljubiš. Jaz nisem bežal nikamor, ampak sem se naveličal poslušati tvoje hlnav-ščine, Povedano naj ti bo, da Ae danes ima večina članstva zaupanje v mene in bo imela, čeprav nisem več član društva. Resnično, da jaz'1 hodim po south chikaški našetbini že 21 let. Jaz 8$m delal ln si kruh služil pravilno s avbjkn produktivnim delom. Nji pa znano o tebi, da opravljal * produktivno delo.—Gotovo semveč daimal Kaj nam je storiti? Sooth View. Pa. — Tukajšnje razmere ao skrajno^ slabe, ker smo že deveti mes^c brez dela. Torej skoro ni vredno, ds bi tu kaj ponavljal vse jeremijade, ki se slišijo pogosto iz teb in dru- ,JL i,—«iti, inn Krajin. Dne 13. novembra je prišel na našo društveno sejo neki človek iz Canonsburgha. Sedel je pri vratih ter orprašal za besedo. Povedal je, .da je bil poslan k nam s malo vsoto denarja, $20, ki jih je dobil od Bepubličan-skega združenja, ker so se spomnili tudi na naše društvo. Vse je postalo tiho od veeelja. Dejal je dalje, da jiaj si izberemo tri može, katerim bo izrbčil denar, da mu dajo za to potrdilo. No, saj naša društvena blagajn na potrebuje tudi pomoči, ker. je izčrpana in Ujnik je poročal, da mu dolgujemo 3 mesece plače za njegovo delo. Dalje je bilo poročilo, da je v blagajni primanjkljaj $23. Np isti seji je bilo sklenjeno, da vsak član in članice plača za mesec december 75 centov naklade. Toda na vse to so lepo pozabili. Eni pridejo na sejo jezit se, da ni lepo človeka suspendirati, drugi pa, da bi se ne smelo ob nedeljah asesmenta pobirati. Dobe se, člani na drugih sejah, ki delajo neslogo. Tako se godi glede dvorane. Kupite delnice za dvorano, da bomo imeli vsaj za kaj nemir delati. Dvorana je sUra 10 let, pa imamo še sedaj precej dolga na banki. Težko je plačevati obresti na dolg in davki so veliki, dohodkov pa nič. < " Pri društvu se godi isto. Bratje, za mesec februar je naklada neizogibna, ako od kje ne dobi-Aio pomoči. Večkrat se je že govorilo, da bi se s prošnjo obr nili na gl. urad, da bi potrebne listine. Slišal sem pa tudi moža, ki j^ rekel, da rajše umrje kot bi prosil. Toda v U-kem slučaju ni nič slabega prositi; ker krasti j a. prepovedano Jajrrdo. Zato pa zvesti sinovi Smrt predsednika dr. It. 495. Ezra, IIL — Nemila smrt je pobrala rojaka Johna Ver ho v ni -ka, društvenega predsednika iz naše srede. Pokojni je šel dne 13. decembra zdrav na' delo. Nekako ob 9. uri zjutraj se je utrgala plast premoga in kamenje se je vsulo na njega in ga na meetu ubilo. Pogreb se je vršil 17. decembra v Kenoshi, Wis., ker so ga sestre in brpt hoteli imeti Um pokopanega, se je pogreb vrtff, ne vem. Pokojni je bil rojen 22. junija 1886, nekje na Gorenjskem. Zapušča enega brata, ki stanuje v Chicagu, eno sestro v Kdnoshi, Wis., in eno sestro v Grand Havenu, Mich., iter 'braU v sUretn kraju. Naše društvo se prav lepo zahvaluje vsem, ki so darovali vence. Posebno se zahvaluje članom društva It. 313 v West Frankfortu, 111., ki so ga obiskati in darovali krasni venče. Ravno tako se zahvalimo lokalu U. M. of A», ki so darovali lep venec. Pokojnemu bodi lahka ameriška gruda. Bratu in sestram naše sožalje.— Joe Štrukelj. i Iv.n Molok: opazovanja "Bo4wwki vpliv neba" Klerikalni čenča r „1S(, v I jem lietu, da je "aveti večer J kum (kar nima para) , ki na; celo brezverce z božansko m* » vplivom „eba, da si t„S| izmenjavajo darila in vošči J ___ Ako ne bi bil pisec tako oir Kako ¿e naiven, če bi bil količkaj jaz mordtt v,d,], odi ¿Z ta unjkum . stara stvar le, da klerikalec meri Vse li *o ovoji menUliteti, zato J vselej polomi, kadarkoli* sodbo o brezvercih B ne £utijo na Kaj M MHI u m Mar Ma I Delavski department je že od 1. 1890 začel objavljati redna poročila o cenah potrebščin na drobno. Pregled teh podatkov nam podaje živo sliko o rastoči draginji tAkom zadnjih dveh generacij. Od L 1890 do 1900 so cene potrebščin osUle v splošnem iste, tekom nadaljnih 16 let pa so polagoma rasle, posebno po 1. 1910. LeU 1915 pa so cen* švignile strmo navzgor in prišle do'vrhunca 1. 1920. V dveh naslednjih kritičnih letih so padle na isto višino kot leU 1917, na to so zopet šle navzgor, ne da bi pa dosegle prejšnjih višin. Kakor bajka se nam dozdeva, dobilig ko čitamo, kaj si je človek lahko ^kupoval za en dolar v letu 1890. Z enim dolarjem v svoji mošnji si je gospodinja tedaj mogla kupiti 8J funtov najfinejšega govejega mesa ali 9.8. funtov svinjakih kotletov ali 7.4 funtov in hčere SNPJ, treba se je obr- kokoši ali 14.7 kvartov mleka ali niti na gl. odbor jednote, da dobimo potrebno fomoč. Želim vsem rojakom bolj sre£ no Novo leto! — Martin Urbas, predsed. društva št. 266 SNPJ. 8.9 funtov masla. Povprečna cena na drobno za 'round steak', ca katerega smo 1. 1006 plačevali Dopis iz Canade B. C., Mislim, da ni bilo še iz tukajšnje naše naselbine nobenega dopisa v Proeveti. Zato prosim, da mi dovolite malo prostora ter priobčite teh par vrstic. Omeniti moram, da se nas je naselilo v par letih precejšnje število Slovencev v tukajšno naselbino. Zaposleni smo vsi v tukajšnjem premogorovu» Delalo se je do-sedaj s polno paro. Ali sedaj za naprej? Kakor se sliši, bo kakor običajno y Kanadi v zimskem času odpuščenih začasno več delavcev. Zato ne svetujem nikomur za delom sem hoditi sedaj v tem času. Kljub temu, da nas je peščica, napredujemo vseeno in smo osnovali krajevno druitvo ter istega pridružili Slovenski narodni podporni jednoti. Ime smo mu dali "Složni bratje'* It. 624 ln Iteje 18 članov. K temu he smem prezreti dejstva, da so nam pripomogli tudi naši bratje Hrvati ter pristopili z nami k tej dobrodelni organizaciji S. N. P. J. Ravno sedaj je razpisana kampanja, ki nudi posebne ugodnosti, da lahko postane vsak član te organizacije. Torej •«N je lepa prtf ka kakršne ne bo mogoče nikoli vjč. In ker ee blila konec te kampanje,, apeliram na Člane In rojake, posebno v Kanadi, bi bilo želeti, da ae čimbolj združimo in pomnožimo Ur ojačamo že Itak močno organizacijo SNPJ. Moram ae vam zahvaliti za lepo darilo, katero eem prejel, svinčnik in aamo-pojnik s lepim Hkratnim zlatim okraakom ter jednotinhn znakom. Končno želimo vesele božične praznike in srečno Novo lato rojakom la povprečno 35.6 centov, je bila tedaj 12.3 centov. Slanina, ki se danes prodaje povprečno za '50 centov funt, se je tedaj dobivala za 12.5 centov, gnjat za 15.2 centov funt, mleko sk 6.8 centov kvart, maslo za 25.5 centov funt mast za 9.3 centov funt, sveža jajca za 20 centov tucat, moka za 2.9 centov funt, krompir za 1.6 centov funt itd. Edina potrebščina, ki ima skoraj isto ceno, je sladkor: plačevali smo za sladkor 6.9 centov,funt 1. 1890, 6.1 centov 1. 1900, 6 centov 1910 in 6.9 centov 1. 1926. Samo tokom let 1919 in 1920 so se cene sladkorja v?č kot podvojile. Edina tolažilna pkolščina tej sliki je povprečna uporaba živeža za vsakega poedinca. Tako najdemo, da povprečna ameriška družina vporablja na leto 64 fuhtov mesa za opečenje (steak), 144 funtov drugega mesa, 887 kvartov svežega Mleka in 77 funtov evaporiranega ntfeka, 66 funtov masla, 61 tu-catov jajc, 531 funtov kruha, 704 funtov krompirja, 66 funtov čebul, 147 funtov sladkorja. 40 funtov kave, 8 funtov čaja, 85 funtov rila. 22 funtov fižola, 11 tucatov banan, 7 tucatov potne-ranč itd. Ali v primeri a sUri mi dobrimi časi let 1890 in 1900, je treba malega premoženja 1 nakup živeža sa eno družino. r. l. i. s. II IP čaj Hizrt iBrezve , ^■"sveti večer" božični dan nič drugače kot ostale dni v letu; nimajo« manjšega razloga, da bi mu? Brezverci vedo, da je boži praznik veliko starejši koti krščanstvo. Bil je praznik 1 nih poganskih narodov, praži "solnčnega obrata," davnojj Kristom. Ljudstva, ki so la solnce kot najvišje boi stvo, iz katerega izvira vse i 1 jen je (deloma se niso mot ker življenje naše zemlje in sUlih planetov res zavisi solnca), so imela na ta praz; ceremonijalne obrede in-darit Cerkev je ta praznik enostav pokristjanila in naredila iz n ga "rojstni dan" Krista. ol katerega je spletla cel veneci gend. Brezverci vedo, da n teh legendah niti ene iote J niče — saj cerkev sama ne pravega datuma Kristovejja r stva. Brezverci dalje vedo, so božične tradicije znešene si paj iz vseh krajev sveta in| gajo daleč nazaj v primitiv dobe. Božično drevesce na*p mer je oetanek iz časo^fjerm skega paganstva. Božič* se praznuje v Amer radi businessa. Predvsem n businessa. V tem oziru je| "unikum". Da bodo ta ted 'samo v Chicagu »tržili blizul milijonov dolarjev — je uniki v businessu. Zakaj? Zato, k je tukaj "božanska moč" na\| de. Ako je U "božanska mo v vsaki navadi, tedaj je kur, nje kresov in pokopavanje p sta na Slovenskem tudi "boža skega" izvora. Človek je n hanizem navad. Kadar sreči znanca, mu voščim mehanič in čo ga »rtfča Vrč kodi toliko časa po tw* ' . "j Iz CHnUaa, Iowa, poročajo, da je policija prijela rojaka, ki je nastopal pod imenom Jack Stonich, to je imenom bivšega zlatarja, ki sa je že pred več leti preeelil v Kalifornijo In opuetil trgovino z zlatnino. Vrnil vsem deaar, ki ao kaj pri njem naročili, rasen enemu, ko mu je mogoče zmanjkalo drobiža. O njem govore, da je pobi na ročni no na rasne stvari tudi Oaryju. Ind. kadi •pred prazniki, mu želim praznike", ne da bi mislil, da kdo Že radi tega ves vesel.B je navada, ki nič ne škodi in koristi kot Blažev žegen. | "Božanska moč neba", kate čuti katoliški pisec, je v nje^ domišljiji in domišljiji taki kot je on. To je čustvovanj Vera je povsem stvar čuste Čustva so kajpada človeška, n ravna lastnost, ampak ljudj ki imajo poleg zdravega sn tudi zdravo glavo, se ne txx puatili upijaniti od čustev. Ai je emocionalizem tista "boža ska moč", ki včasi prešine č veške Živce, tedaj je v patrij tični himni, ki dviga stopr centovce na praznik Neodtism Sti, ista "božanska moč"; rav« tako je v "Internat-ionalij razpeli srca boljševiko\^| marširajo mimo Leninovej mavzoleja na Rdečem trgu Moskvi! . Ce je piscu vsled starih tr dicij tako sladko pri *rcu| misli, da ves svet tako čuti.* ima to a^tiafakcijo. Priv<*fti mu to veselje. Ne sme i» m eliti, da brezverci smatrajo w žične tradicije in legende zal misterij in se vprašujejo: " kod in zakaj? - Ako to m* je vsebina njegove glav«' yeq unikum kakor "sveti večer. Remus oproščen. Cincinnati. O. - G*or*e jj mus. bivši čikaški odvetniki milijonarlki butlegarsk. ki je ustrelil svojo drugoj^ je bil v torek cfproščen pr* kajšnjfan sodiščem. Porota J« • da je bil B«"u.< je isvršil umorov* ni odgovoren v zapor" rabiti preisksn po rlede njegovega aedanjür» m tt dožeitfj* « na umu. bo »« obravnsvs j« trtj r In Remim K ■ oraik. ki f K ^ mojstrsko. ntTEK, 22. Dl Vesti iz Jugoslavije BO Z IZENAČENJEM CvKOV V JUGOSLAVIJI. HJ' (Izvirno.) Ljubljana 4. decembra. Kakor težka mora leži nad Lfoivastvom Jugoslavije m %koplačevalcem tako ¡svunih ¿stiskih krajev, to je Slove-Hrvatske, Bosne, Herce-^e. Dalmacije in Slavonije Meno vprašanja izenačenja lj|0V. Že toliko in toliko let ¿ko čakajo prečani, kdaj bo •Igradska vlada odredila in daj bo tudi narod, skupščina v ei^radu sprejela zakon o izena-5ju davkov po vsej jugoslo- anski državi. M, ¡L^ . $ davčnem pogledu je ,Jugo-bvija neenotna. To p* vsled m, ker je bila Jugoslavija se-jjvijena iz dežel, ki so do leta 118 pripadale avstrijski, ogr-ki in srbski kroni. Vsaka izmed fe držav, je imela svoj poseben ivini sistem in davčna praksa Avstriji ali Madjarski je bila ¿rugačna kakor na primer ntksa v Srbiji, ali recimo v mi gori. Z ujedinjenjem Srbpv, Hrva- v in Slovencev v eno državo pa j ni izvršila tudi unifikacija Močenja) davčne prakse in ivcnih zakonov. Vsled tega je «tal velik nered, zlasti pa tudi sled tega, ker je padla vred-i*t denarja. Davčni vijak je tdi tega postal že skoro nezno-| v Sloveniji in v Hrvatski, ta |o, da je bila s tem prizadeta Jbolj mala obrt in je delno iled tega tudi nastopila gospo-irska kriza, ki je bila prav ob-Htna tudi v Sloveniji. V Srbiji pa je z davčno prakso ugaee. Laž in demagogija je, idor trdi, da v Srbiji ne plaču-ijo davkov in da nosijo vsa ivčna bremena le prečani, to je lovenci in Hrvatje. Ali sigurno je, da je davčna praksa tako ndična v Jugoslaviji, da sorazmerno odpade res največ dav-»v na Slovenijo in druge hrvat-ke dežele, dočim plačuje Srbija iko malo. To dejstvo namreč pa zavla-faije sklenitev in sprejetje za- ona o izednačenju davkov RavT V interesu Srbov j*, dft «ga zakona ne sprejmejo in si-|urno tudi bo, da se bodo srbski pspodarski aJi delavski krogi borili na vse pretege proti spre-etju tega zakona. Za to tudi gotovo, da se izednačenje davkov »Jugoslaviji še dolgo ne bo iztržilo. ker ho vendar odločujoč fcment v Jugoslaviji le Srbi. HVse pisarjenje o izenačenju tovkov je le 'šveflanje", ki ima tendenco zabavati srbske kapi UlLstične kroge, Hrvate in Slo-pce pa "potroštati" na boljše P*. ki bodo nastopili. To pa J«lo ne samo srbski politični krogi, temveč tudi slotenski ali Jrvat.ki, ki so že sedeli v vladi i»> odločevali, pa vendar niao koU*Ii 'zvesti izenačenja davkov * Jugoslaviji. Za to pft je tudi Pitanje na sprejetje zakona Plenaren j u davkov v Jugoslaviji lani" vabljiva vaba za jugoslo-Jtnnko prebivalstvo^ ki nikakor 1)1 zn-lo /,a rennejSe stvari v **Marskem ali političnem Iliru. Slovenski klerikalci v obram * »eU-kapiUla. Slovenski kleri- pki se \ , (in0 radi pobahajo, da socialno čuteči ljudje, da FJJ« "i da ne bore za Interese P»vn«-ga ljudstva. Ob vsak Fllk' ti i»(»v(iarjajo to svojo ne pliianr, "socialnost". Kadar pa r m < tom. Gotovo je, da se bo z izpremembo jugoslovanske zunanje |x>litike marsikaj spremenilo tudi v južni Srbiji, ah verjetno je tudi, da bo Ita- PROSVETA ......... Bohumll BauŠe: Živalska duicvnost Ali šivali mialijo, sklepajo, čuvatvnjejo? Čutila in živalaki pojmi o avotu. Ničesar ni v duši, kar ne bi bilo v čutilih, Naši čuti so ne-kaka okna, skozi katera zremo v vnanji svet, Prirodopiacu je bila vaekdar velika uganka, kako neki se kaže svet raznim živalim; koliko so dojmi, ki jih prinašajo njihova Čutila, podobni našim in ali nimajo živali smislov, ki jih, niti ljudje ne zaznavamo? RAZNO vorjenju; brez njega se ne bi govor nikdar razvil. Sluh je tudi ustvaritelj glasbene umetno« sti. Za spoznavanje vnanjega s ve. ta imajo šivali najrazličnejše organe tipa v podobi tipal, lusk, peres itd. Nobeden pa se ne more meriti s pomenom človeške roke, ki je cela ipoduševljena. Ondi pa, kjer se tijfelnl organi uporabljajo sa oprijemanje, n 1 Največj* men ta na avetu. Pred vojno je bllp na vsem svetu dvajset'mest, ki so štela nad 1 milijon ljudi: deset v Evropi, pet v Aziji, pet v Ameriki. Danes je milijonskih mest še šti-deset, od teh jih je v Evropi i petnajst, mogočno p« so se milijonska mesta pomnožila v riki, kjer jih je trinajst. Anun Azija Nobenega dvoma ni. da so ti-1 P'. *»ke pri opicah, zaznamuje-valski počutki v marsikaterem ™ napredek v duševnem pogledu drugačni od naših. Saj razvoju. Nič manj se ne uve-so tudi njih čutila drugače u- Ubijata na tem področju oba 'kemična Čuta okus in voh, ki imata v živalskem svetu eno ¿s V. Nemiri v Macedoniji. ; Skoplje, 3. decembra. Odkar so se ujedinili Srbi, Hrvati in Slovenci v eno državo južnih Slovanov, v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so venomer vrše komitski boji v južni Srbiji. Ni še bilo leta, da celo ni še bilo meseca po letu 1918, da bi ne slišali o tem ali onem vpadu komitskih čet na jugoslovansko ozemlje. Vpadi komitaških čet na jugoslovansko, bolgarsko, ali na grško ozemlje so v neposredni zvezi s tako zvanim macedon-akim vprašanjem. To vprašanje daje razmeram na Balkanu jako važen pomen, kajti od rešitve tega vprašanja odvisi tudi mir na Balkanu in v vseh balkanskih državah.. f Nemiri v Macedoniji, to je dežela, ki se razprostira po najjužnejši Jugoslaviji, zapadno užni Bolgariji in severni Grčiji do Soluna ter skrajno vzhodni Albaniji, pa ne obstojajo samo v vpadih nacionalno revolucionarnih komitskih čet na to ali ono ozemlje, ti nemiri obsto-ajo tudi v atentatih na različne visoke in odgovorne osebe, v atentatih na vlake i. dr. Macedonsko vprašanje je ja-io težko vprašanje in bas za to dela zelo velike preglavice vsem balkanskim državam. Macedonci, to so prebivalci "Macedo-nlje", kakor smo zgoraj omenili, ali take Macedonije danes ni, ie razdeljena na toliko dr- jejo ob straneh telesa. In Četudi temeljito poznamo nežni u- lija prfeko Albanije še bolj pove-,--------------r- -v-----t x 4 i» čala svojo aktivnost na Balka- Utajena in se češčo nahajajo na kemična čuta okus uu, kar bi seveda pomenilo zopet drugih mestih. Tako imamo bit-M™»* v živalskem i poostritev nacionalnih nasprotij j«, ki jim je priroda dala oči msd P™* V. }• BPoh n kar bi povečalo vojno nevt -daj, ušesa na nogah in ki p»£ Inost" _ ___lieio ob straneh telesa. In četu-l *»Jvečjl "dude*ii organ; na višjih duševnih stopnjah pa se njegov pomen vrlo zmanjša, če« tudi je Še tako raznešen. I*revladovanjo poaameznoga ■Dovolj je *nano, da vsaka ži-| pr| |lvaU vwlno prevladujo U pprašanje ji bo prišlo prav in|val in rastlina obstoji iz stanic. čut nwJ onlm jn «¡ulimi, Uko njena akcija bo zelo lahka, ako | Nekatera nižja bitja ^^f j^de se govori o očesnih, vohalnlh ne bodo znale balkanske države, predvsem Jugoslavija in Bolgarija, najti onih poti, ki so po- ' Ako Italija ne bo mogla prodreti z drugo fronto proti Jugo- 8tr°J živalskih Čutil, vendar ve-slaviji, tedaj smemo biti prepri- mo kaJ ma,(> 0 tem» n* na* čani, da bo koncentrirala V8e ^n ta bitja zaznavajo vnanji | svjjje sile na Albanijo in odtodl8Vet' "-^Macedonijo. Macedonsko Nekatera enostanična bi(ja si celo izbirajo hrano, prebavljajo trebne za uspešno branitev italijanske invazije na Balkanu. . . .. . . Macedonsko vprašanje pa ne | n\,nlw1*ine sme biti v nemar Jugoslaviji in ~ ne Bolgariji. Ako so Macedonci upravičeni do svojih zahtev, tedaj je najboljše, da se njihovim zahtevam primerno uredi tudi to vprašanje. Kajti le v tem je rešitev macedouskega in balkanskega vprašanja, in odvisno blagostanje in mir narodov na Balkanu. Ce bodo zadovoljni tudi Macedonci, tedaj Italija ne bo imela več prilike rovarit! na Balkanu, izrabljati macedonsko vprašanje v svojo korist in tedaj tudi ne bo več meeta za ita lijanHko vojaško invazijo in sa njene imperialistične težnje na Balkanu. 8. nostanična. A kakšen čudež vam |ln druglh Ovalih. Naj našo tr ' ' dltev ilustrira ta-le primer V neki ulici je trgovina k š! je taka-le posamezna stanicat Kaj vse mora storiti! Raste, sprejema In preonavlja I vaími^ kak^r'jih imamo"več v izloča n^rebavljeno in se cfc»|vellk¿ Tu Uhko opagi te, da se mhnogredoČa mačka ustavi pred izlotnim oknom In ■ - j j , i zre z lesketaj očimi se očmi na v rastejo ^.^J^^.^'Hoknu skakljajoče ptičke, ugiba-bajoč se, kolikor se jim »Uubl. b| j|h ^^ med številnih psov, ki gredo mimo okna, se noben ne ozrs Počutki teh bitij so brez dvoma vrlo nejasni in megleni; zavest bomo v njih zaman iskali. Na,ftnj t ^ ond, ^ xeV0. mehko snov - protoplazmo ~ l|ce ltd. odkod ts razlika? Prt - --------mački j» izmed čutil najbolj ras no telesce, vplivajo svetlobni in \{ ^ towj enj|ko kot ^ ilo ' ' vendar — iz katere obsU>ji njihovo drob- k| ^ lfmed eutl| ntjbolj ^ no telesce, vplivajo svetlobni in l|U) tfkQ towj eniko kot ^ ilo zvočni valovi, vendar na prjv veku Pm najbo|j ^vit slabo. Ljudje teh bitij fie vidi- yoh Bo|j|§ kot -0 ^ Um -|ab. mo a Prostimi očmi. . II ie voh in narobe. Vsa bistro- Pri večjih živalih pa,opaša-KJ wtjl (v|Uv|, čloVfkft)i ka. mo v izgradnji telesa čedalje kor n k§ mičk#( ||f|rfe večjo delitev (Jelš, s njo vred PS ,maJo ilal) vohi midt4im ko tudi večjo dojemljivost za vna-L|vJ-1 % ^^ ovitim vohom, nji svet in večje duševgs spo- ^ n pr ilonlf konJli p.i, sobnosti. Ako pa so njih «uti-l^ merfvedli vojkovj .labo jih ima snajat in Avstra ja enega. Prvo mesto na svetu je New York z devetimi milijoni ln 850. 000 prebivalci. Za njim se vr ste London s 7 milijoni in 660. 000, Pariz (4,600.000) in Berlin 4,196,000). Največjt mesto Aziji je Osaka na Japonskem milijona ln 116.000 ljudi Avstraliji pa Sydney, ki šteje 1 milijon ln 50.000 duš. Gostje — Edisonov! delavci. Edison Ima v Floridi krasno posestvo, na katerem ima postav-Jene najraslttnejše električne n hidravlične stroje za čim naj-boU udobno obdelavo posestva, (adar prihajajo k nJemu goatje, jih vodi po posestvu ln jim (M-tazuje svoje zanimive Izpopolnitve v gospodarstvu. To pšse-stvo je prava razstava. Nedavno so bili Edisonovl gostje nekoliko začudeni, ko so morali na poti na vrt paslratl nekak kontrolni aparat (turni-ket) / vrtečim se bobnom. Boben #se Je dal vrteti le s težavo ln vsak gost je moral napeti vse sile, da g*pazlll v župana ln ^^ [t ^ g^p^sl M jt •knUl fi,0Vik' ^ Ptl sedstvo pri volitvi podžupana. Najprej je prečitalKIdne n„ mrav,iA «.i protest proti okrnitvi ljubljan-ld<>^10' <** pr' mrftV,Je " 1 aJuiga—vHBiičiližča co-roparlce Itd. Vonj ps ne prodira skoal šipe, zato so psi po- ča in nadalie *navS ma- za to, da s tem vprašanjem iz- ^ '"rüdí"ti'očitki r*>tre- na plen, opazi vsako malenkost, njo no omejuje, H svojim korUti svoje namene, ki razčiič(.nj* in pričakova- Živali uporabljajo svoj pogled,]vitim razumomje Izumil^jrljjo- na Balkanu. In kdor je čneje zasledoval nacionalno ■___i. ii.,n...ii,ni'i>v na to v J Ifi-U j? i » it n u ---- ; ■ I -, i, ^___I_I im mmmAimH ega finskega sve- da si najdejo hrano In da se s modko, s k^ml^|sj*saiirn ne. dovolj moralne druge strani "V^ejo pred in lï. da te zadeve spravi sovražnikom. O poselmostl nji- ko je n. pr du ali pri vsaki revolucionarni akciji Macedoncev, imela svoje prste vmes Italija, ki je na ta _ u . a.S-.. !•«« *l\ človelko oko upo-to-lo ; I znalo voliko več, odkar sU Is-posta- najdene drobnogled in daUno-H -......imel Uh svet izvoli iz svoj, . .-n, . ~^ - ^ m|ro. glod. Holder človek nI imel U lak o val no kominijo, ki naj t* vili žabo. üokler je ie ia miro s . j« krivo» Ivala, je kača ni opazila, brž ko|prlpomocaov, m vw»i vročina zaustavi bolečine Ce Je človek še tako dobro raspološen, postane čemeren, ko občuti bolečine ln zbadahje, kar Je nekaj običajnega v sedanjem llmskem času, Ko se prehlad II v hrbet," ko postanejo mlštee ,odrevenelt, sadoblte hitro odpomoč, ako vzamete proti-sredstvo, kl povsroll boljšo elr-kinaoljo krvi v bolečem delu. Za unete milice Je vročina najboljie sredstvo. V mišice, kl so takoj pod kolo, Je treba s pomočjo pfotlsredstva spraviti potrebno gorkoto. Krošenje se Izboljša, kajti povzroča ga vročina. Johnson A Johnson Red Cross ledlčni obllž povzroča v pripravni obliki potrebno sredstvo s* dobavo vročlns v bolšči dal. Ks-korhitro si prileplU obllš. občutite gorkoto, sdravllo se pa vss-sa v boleči del. £lvel se pozdravijo. unstjs ih okorelost baje takoj Izgineta. Ker so ti obllll po vseh Isker-aah naprodaj, si jih lahko sleherni nabavit kot drullnsko sdrsvllo. —(Adv.) Seveda se Je v trenutku zgrnile množica ljudi okrog sruie-nega kandelabrs, kakor Je le navada pri stičnih incidentih. In med njimi je bil tudi neki poba-lln kakih dvanajst 1st, ki Js hladnokrvno premotrll dejanski po-lolsj In strokovnjslko Izjavil: "Dobro pogodili" Uv aa morttea Parkerjeve i deklice. • Los Angeles, Cal. — »000 po-I je letov In civilistov je ne lovu za lopovom, ki Je ugrabil lSlstno Marian Prtker bi zahteval $1600 odkupnini xxJ njenega očeta ko Je p*>d denar. Je Izročil o-četu dok I ko — mrtvo ln raz-sekano na Sest kosov. Preiskava je dognala, da je William Kd ward Hickman, 27lotnl blvtl študent, morilec. Kolikor Je le znano, je Hickman Izvršil bestljslnl umor sien XJIBOClllEl MOTI J pri 3*171 po. da vam je aa alas pa- ia daa. ñ nils Je ustavimo. Ako lisia i ie* js mogoče vstavljen, ker al MI aislan. Äks is val Hai piala aa sala vaUdéP Alis is va» ne i® deaUaUoin navedite aiart la novi aastov. Naši sssliMiri as val Uveal tajniki la dru«! i ki, pri katerih lahke nassénlao. Naročnina sa calo lela la sa pal Ma pa H. N. P. I. leto, sa pol lela IM0.I 2a meato Chicago la Cleero «a lain »740, pal Isis 11.71. is člane HM. lela is MUK) la.oo. Člani sis MJOaa utvari |»n-i*če in ugotovi krivce zm iMMižupana Je bil nato iz- KS rwU^'i '^.«ï'^"Îb Turk » 23 nji. mm jt tudi pri'n^Urlh dru.Ih nrv.dn.h «vih/o Sa rr, t «¿Ä« - - HÄÄF- Ä: O sluhu lahko domnevamo, del kove duše pa še no dokazuje, ne dve slovanski II med seboj in ne naredili prijateljske zveze. Isto se javlja tudi med Jugoslavijo in Albanjo 21 glasov Socialistična zastopnika v ob- i n« bi bile vse te sposobnosti 52 ÜZX^ rÄpi/v UKU .^.J in t^. Kakor im- kMií »U oddâj^« pr«n, gm- "^»»-¡¿^ J# pr, Jwij. Judi t«»« <1. n. bito- __II.. lulrn a/iV nlr«. ter s tem nsjtxHje aa- u»—...--. .____.. ^^y íjy^vnlh spíwwHmo- siavijo in Aioanj^ - kosovnice ter s tem najbolje sa- — all pa šli zarodkov duševnih sfK«o»,no. tudi z rakterizlreb slaHWe stranke ^ j JnJJ#mu rav^-tl 1 pH M., W«js. ko m J' n" * Dobro zaznava glaaove, ima prav take nam..- , obttnaksgs sveU. 11 *».■ Albanijo, ki je njena v^- ^ ^ fb<|rnicj t* «*. Vedno in povsod se čuje o vpa OftotaMi ^ ^ w jo dih komitaAkih band preko ju-fdl dr. I uc m pr . ^ w-kA|w,je. I goslovansko-albi pokolju jugoslo vabijo ali svare, kar doka- nam živali po ustroju svojih ču tU, tom lažje si zamtlljamo nji- L îûie âe je sluh zgolj pripomo- hove naranjo počutke. Ä Ä-snskih ,ssi inUno ^ uM^ ^ „vralnlkom. vr SiLtvsJn vse w\*t i^ira drugi t* prebivalstva, (gnju]^ dl ^ je t« s »IM. izjsve ni obmils «rttsss....... ^S^lhu tega pane z njim živali spo-lejo med »«boj. nimajo i ta namen popolnejšeps orga m "V I razumejo med s«boj sus z n'^ním takim predio-1 . ------ »mim Končno so ^P"1^ riÄ. g,Mh „ima ♦«laj nikjer v •t udi j živalskega telesa omogočil večje umevanje človoškags če nimajo| organizma. Uko nam utegne proučevanje žlvaleklh čutil kriti le mnogo uganke naš* r —(Adv.) maemmm 22. MCEMBRA V JUGOSLAVIJO PO CUMIO PROGI plujejo ta Maw Tati v Chafan vaalp » Sa Jacaalavlj«. Potujte m «a« Parniki a*. ' «Maleteé BE RENGARIA AQUITANIA MAURETANIA Vaak potek vaaUo mM tori paralkl I Vaaai Ha tki S. Haar Tarka Sa IM-•lM.ee Ib «a*. la i i ■*■ ■ rn.tli* bar »i proatori, lavrataa CUNARD LIN «afta aa aata 340 N. Michigan BooL CHICAGO, ILL. = t xa pridobivanje novih naročnikov dnevnika "Prosvete' Cae kampanje smo podaljšali da SI. dee. 1027. To smo stsrft ae M*ejo eedaj boljši napetiL ^ ker^MJ Za enega novega polletnega Higgins" vredno $1.00. Z* dobite knjigo ga n nudUr jan Je knjigo te zalege "Književne nini dobite veliko fat knjigo "Jimnj naročniki zalo primerna ks ji« $100 ali kako dr«« matice." Za dve novi celoletni naro* > vezano knjigo «Ameriški Slovenci," ■•akalrtia in podnžnegs, ae ssmo« Vred. v kateri bodeie naftH razvoj« naše S. N. P. Jednote. tepnveč tndi a razvoju našsgs m roda v Ameriki, tt dragih zgodovinsko-važnih dogodkikJ^m noat knjige Je $».00. Cena Je: na leto $0.00, za pol lata $3.00; sa Ckicago In Cietn za eno leto $7M za pol leta $3.75. Za Vvrefn: sa eno leto 19,01 za pol leta $440. Za člare S. N. P. J. z* leto $4^0, pol leta $2.40, PROS V ET A, M57 Se. Uwadale Ave., Priloženo debite naročnino f. .................... aa katero pošljite Profreto: Naslov Naalov KNJIŽEVNA «TKA S.I.P.J. ima t uflogi sledeče kajige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna kiissna knjiga, obsega 632 strani, trdo vessas, vredna«svoje cene, stane.. . ....................fM¥* SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—selo poočna in lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom rasnih koristnih informacij, stane samo.............. ..................................... ZAKON BIOGENEZUE—tolmači naravne sakooe in splošni razvoj, knjiga is, katere samorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno ..........$1.50 PATER MALAVENTURA—V KABARETU—«animiva povest ii življenja ameriških frančiškanov, ln došivljaji rojaka, izvrstno spopohijena a tHkami.........................""■'■Bf .......... Z A JEDALCI—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki--------------—41.75 JIMMIE HIGGINS—'krasna poveet, ki Je je spisal sloviti sne- riški pisatelj Upton SincUir, poslovenil pa Ivan Molek..........I1.H ZAPISNIK g. RgDNl KONVBNCUB B. N. T- K «M stisui mek ko vesana, stane samo............................-.................—..............Me ............................ HRBTENICA"—drama v treh dejanJSi s prologom in epilogom —mehko vesana, stane samo..............................—«—............. IN FORM ATOR"—knjišica s vnemi potratnimi podatki o S. N. P. J.—selo priporočljiva sa člane—stane samo........................2