URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
V LJUBLJANI, dne 19. novembra 1953
Številka 40
VSEBINA:
Odloki ljudskih odborov:
475.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1953.
476.	Odlok o potrditvi zaključnega računa okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica za leto 1952.
477.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 12., volilni enoti mesta Celja.
478.	Odlok o proračunu okraja Celje okolica za leto 1953.
479.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1953.
480.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 40. volilni enoti okraja Radovljica.
481.	Odlok o dodatnem proračunu mestnega ljudskega odbora Maribor za leto 1953.
482.	Odlok o obratovalnem času za gospodarska podjetja na območju mestne občine Ptuj.
483.	Odlok o zimskem obratovalnem času trgovinskih, gostinskih in obrtnih obratov na območju mestne občine Škofja Loka.
484■ Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 1 občine Planina.
— Popravek.
Odloki ljudskih odborov
475.
Zaradi ločene sestave in prikaza družbenega plana ljudskega odbora mestne občine Kamnik za leto 1953 ter zaradi sprememb stopenj akumulacije in družbenih skladov in amortizacije, sprejetih na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 15. VIL 1953, je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 31. oktobra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1953
Odlok o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1953, sprejet na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 51. januarja 1953, se spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
1.	člen
Potrjuje se družbeni plan okraja Ljubljana okolica za leto 1953, ki se glasi:
1. DEL
D r u ž b e n i b r u t o produkt, narodni dohodek in njegova t e m e 1 j n a r a z d e li t e v 1. DRUŽBENI BRUTO PRODUKT PO GOSPODARSKIH PANOGAH
Celotni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v letu 1953 po družbenem planu, znaša skupno v tisočih 11,677.979 din.
Od tega celotnega družbenega bruto produkta bo dosežen na posameznih gospodarskih področjih družbeni bruto produkt v tehle zneskih in s tole strukturo:
Družbeni	Struktura
Gospodarsko področje	bruto	Narodni
produkt	Amortizacija dohodek
Skupno gospodarstvo okraja Ljubljana okolica
državni sektor.................................
zadružni in družbeni sektor .	.	.	.	.	.
socialistični zakup in privatni sektor .... Industrija in rudarstvo:	.	.	.	;.i	.
državni sektor........................
zadružni sektor ............................
Kmetijstvo:................................
državni sektor............... ................
zadružni sektor.............. ................
privatni sektor.............. .................
Gradbeništvo:	.	.	.	.	..	.. .	.	.
11,677.979	1,217.180	10,460.799
8,575.392	1,110.871	7,464.521
177.741	11.147	166.594
2,924.846	95.162	2,829.684
7,476.449	791.102	6,685.347
7,461.644	791.102	6,670.542
14.805	—	/ 14.805
2,661.700	98.700	2,563.000
81.611	5.274	76.337
48.966	4.280	44.686
2,551.123	89.146	2,441.977
241.100	32.400	208.700
			Struktura	
Gospodarsko področje		bruto produkt	Amortizacija		Narodni dohodek
Promet:				514.211	250.695	263.516
Trgovina:				133.991	8.326	125.665
državni sektor	,.	.		66.157	4.745	61.412
zadružni sektor		 		i •	t• i	65.131	3.441	61.690
družbene organizacije	. i.j l.^ l.. i.	I •	{ •3	L »J	2.703	140	2.563
Gostinstvo in turizem:	t•	• r• i •!	81.302	20.000	61.302
državni sektor	i., i.		69.908	18.400	51.508
zadružni in družbeni sektor .	.		8.820	‘1.600	7.220
socialistični zakup in privatniki .	. *.	>•	2.574	-	—	2.574
Obrt:						569.226	15.957	553.269
državni sektor	i.	. t.	.		140.761	8.255	132.506
zadružni sektor			 ,.		26.567	1.171	25.396
družbene organizacije			10.749	515	10.234
privatniki 			391.149	6.016	385.133
2. DRUŽBENI BRUTO PRODUKT PO STROKAH ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO				
111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije		324.050	61.068	262.982
116 Proizvodnja, plemenitenje in .predelava kovin		242.136	24.240	217.896
117. Kovinska industrija			379.278	51.400	327.878
119 Elektroindustrija			319.095	48.100	270.995
120 Kemična industrija			949.478	120.304	829.174
121 Industrija gradbenega materiala .	.	• ’•!	85.714	12.351	71.363
122. Lesna industrija in eksploatacija	gozdov:			
državni sektor 			644.369	124.617	519.752
zadružni sektor			14.805	—	14.805
123 Industrija celuloze, lesovine in pnirfa .		847.605	49.500	798.103
124 Tekstilna industrija			3,015.082	233.600	2,781.482
125 Industrija usnja in obutve .	.		551.100	32.400	518.700
127 Živilska industrija				105.739	33.522	- 72.217
Državni sektor. .	.	.	. . . . *1	7,461.644	791.102	6,670.542
Zadružni sektor .	. .i i. s. i.		14.805	—	14.805
Skupaj:				7,476.449	791.102	6,685.347
3. NARODNI DOHODEK PO '		GOSPODARSKIH STROKAH		
Celotni narodni dohodek, ki bo dosežen v letu		1953 po družbenem planu, znaša skupno		v tisočih
10,460.799 din.	" .			
Od celotnega narodnega dohodka	bo dosežen	na posameznih gospodarskih področjih narodni doho-		
dek v tehle zneskih in s tole strukturo:				«
#		Struktura		
Gospodarsko področje	Narodni	Potrošni Akumulacija	^	Stopnja AS	
•	dohodek	sklad	in skladi	upp	brez dpp
Skupno gospodarstvo				
okraja Ljubljana okolica:	10,460.799	3,865.700	6,430.305	164.794	166
državni sektor	7,464.521	1,466.712	5,879.871	117.938	400
zadružni in družbeni sektor	166.594	95.818	60.966	9.810	64
socialistični zakup in privatniki	2,829.684	2,303.170	489.468	•	37.046	21
Industrija in rudarstvo:	6,685.347	1,065.696	5,524.667	94.984	518
državni sektor	y	6,670.542	1,060.996	5,514.562	94.984	520
zadružni sektor	’	14.805	4.700	10.105	—	215
Kmetijstvo:	2,563.000	2,144.200	416.800	2.000	19
državni sektor	76.337	49.250	27.087	—	55
zadružni sektor	44.686	28.911	15.775	—	54
privatni sektor	2,441.977	2,066.039	373.938	2.000	18
Gradbeništvo:	208.700	102.300	106.400	—	105
Promet: i	263.516	111.484	152.032			136
Trgovina:	125.665	75.411	45.609	4.645	60
državni sektor	61.412	36.503	22.264	2.645	60
zadružni sektor	61.690	37.306	22.384	2.000	60
družbene organizacije	2.563	1.602	961	—	60
			Struktura		
Gospodarsko področje	Narodni	Potrošni	Akumulacija	Dpp	Stopnja AS
	dohodek	sklad	in skladi		brez dpp
Gostinstvo in turizem:	61.302	29.840	16.412	15.050	55
državni sektor	51.508	25.937	14.265	11.306	55
zadružni in družbeni sektor	7.220	2.903	1.597	2.720	55
socialistični zakup in privatniki	2.574	1.000	550	1.024	55
Obrt:	553.269	336.769	168.385	48.115	50
državni sektor	132.506	80.242	43.261	9.003	54
zadružni sektor	25.396	14.677	7.329	3.390	50
družbene organizacije	10.234	5.719	2.815	1.700	49
privatniki	385.133	236.131	114.980	34.022	49
4. NARODNI DOHODEK PO	STROKAH	ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO			
111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije 116 Proizvodnja, plemenitenje in	262.982	35.279	227.703	—	645
predelava kovin	217.896	73.441	144.455		196
117 Kovinska industrija	327.878	55.785	272.093	_	487
119 Elektroindustrija	270.995	52.759	218.236	_	413
120 Kemična industrija	829.174	82.977	746.197		899
121	Industrija gradbenega materiala 122	Lesna industrija in eksploatacija	71.363	36.915	34.448	—	93
gozdov: državni sektor	519.752	215.496	304.256		141
zadružni sektor	14.605	4.700	10.105		215
123 Industrija lesovine, celuloze in					,
papirja	798.103	62.782	735.321	—	1.171
124 Tekstilna industrija	2,781.482	272.641	2,479.307	29.534	909
125 Industrija usnja in obutve	518.700	147.040	311.660	60.000	212
127 Živilska industrija	72.217	25.881	40.886	5.450	158
Državni sektor	6,670.542	1,060.996	5,514.562	94.984	520
Zadružni sektor	14.805	4.700	10.105	—	215
Skupaj:	6,685.347	1,065.696	5,524.667	94.984	518
	IL DEL				
Formiranje sredstev	na območju okraja Ljubljana okolica				
					v 000 din
OLO Ljubljana okolica r ^	Druge skupaj	LO MO Kamnik občine					
1.	Akumulacija in skladi državnega sektorja .j o, M 2.	Prometni davek:	5,879.871	1,058.957	4,820.914
a) zajet po družbenem planu: 				164.794	11.480	153.314
od industrije .	.	.	.. r,	.	...	94.984	6.000	88.984
od kmetijstva	.	.	.. L. c. .	...	2.000	—	2.000
od trgovine .	.	.	. r.	.	.	.	4.645	680	3.965
od gostinstva	.	.	15.050	3.000	12.050
od obrti		48.115	1.800	46.315
b) zajet izven družbenega pla; a: .	9.200	940	8.260
davčne vrednotnice		3.200	440	2.760
klanje živine.	. ,.	.	.	.	.	.	.	6.000	500	5.500
3. Dohodnina:				 .	.	361.000	12.374	348.626
od kmetijstva				310.000	9.000	301.000
od zadrug		-		400	14	386
od obrtništva			31.600	1.920	29.680
. od drugih poklicev			19.000	1.440	17.560
4. Drugi dohodki: .	.	....	49.300	2.966	46.534
davek od dediščin	7.800	700	7.100
takse		/7.800	500	7.300
dohodki uradov in us anov .	/31.800	834	30.966
drugi dohodki		1.900	932	968
Skupaj:	.	.					6,464.165	1,086.717	5,377.448
dostavka akumulacije in skladi upošteva samo podjetja državnega sektorja, ne pa zadružnih podjetij; za te veljajo glede delitve posebni predpisi.
Pri prometnem davku so zajete tudi zadružne organizacije in privatniki.
Za podjetja na območju mestne občine se stopnje AS določijo z družbenim planom mestne občine ter so — upoštevaje obveznosti v 1. točki tega dela izkazanega pregleda akumulacije — lahko nižje ali pa višje od orientacijskih stopenj, kakor so navedene v dokumentaciji, predloženi ljudskemu odboru mestne občine Kamnik.
Ul. DEL
Razdelitev sredstev, ki se formirajo na območju okraja
Sredstva, ki se formirajo na območju okraja, se v skladu z zakonom o družbenem planu LR Slovenije razdelijo takole:
1. AKUMULACIJA DRŽAVNEGA SEKTORJA:
v 000 din
a) Struktura	Znesek AS	Znesek AS	Presežek	Sklad	za sam. razp.
	plan OLO	rep. plan	AS	%	znesek
tekstilna industrija	2,479.307	2,433.111	46.196	1,4	34.064
druga industrija	3,035.255	2,814.614	220.641	2,8	78.809
kmetijstvo	27.087	27.087	—	?,2	1.950
gradbeništvo	106.400	106.400	—	6,3	6.703
promet	152.032	152.032	—-	6,4	9.730
trgovina	22.264	21.801	465	16,6	3.619
gostinstvo	14.265	14.265	—	18,2	2.596
obrt	43.261	43.261	—	10,0	4.326
Skupaj:	5,879.871	5,612.571	267.300	—	141.797
v tem: LO MO Kamnik	1,060.115	1,058.957	1.158		30.441
druge občine	4,819.756	4,553.614	266.142	—	111.356
			Formiranje skupnih okrajnih	Od tega	na območju:
b) Razdelitev				LO MO	druge
			sredstev	Kamnik	občine
1. Akumulacija državnega sektorja skupaj:			5,879.871		
od tega za razdelitev			5,612.571		
del akumulacije	za samostojno razpolaganje	141.797			
10% prispevek za zdravstveno zaščito		146.671	288.468		
ostanek za delitev na zvezne skla'1:		*	5,324.103		
66,6% za zvezne	sklade		3,545.853		
ostanek za delitev na republiške sklade 38,7% prispevek za socialno zavarovanje 57,5% prispevek za investicijski sklad Ostanek za razdelitev na republiške in okrajne sklade
48% prispevek za republiški proračun ostanek akumulacije za potrebe okraja
2.	Dohodnina:-
a)	dohodnina kmečkih gospodarstev 50% za republiški proračun ostanek za okrajni proračun
b)	dohodnina obrtnikov
c)	dohodnina zadrug č) druge dohodnine
3.	Prometni davek:
a)	po družbenem planu
b)	izven družbenega plana 47% za republiški proračun ostanek za okrajni proračun
c)	drugi dohodki
1,778.250
688.183
1,022.494
67.573 32.455	35.138	6.619	28.519
310.000 155.000	155.000	4.500	150.500
	31.600	1.920	29.680
	400	14	386
	19.000	1.440	17.560
164.794 9.200 81.777	92.217	6.583	85.634
	49.300	2.966	46.334
Skupna sredstva za kritje proračunskih treb okraja Ljubljana okolica
382.655
24.042
358.613
		Formiranje skupnih	Od tega na	območju:
b) Razdelitev			LO MO	druge
		okrajnih		
		sredstev	Kamnik	občine
4. Dopolnilna sredstva okraja Ljubljana okolica:				
a) del akumulacije za samostojno razpola-				
ganje podjetij	141.797			
od tega 75% za potrebe delovnih kolektivov	106.348			
15% za komunalne potrebe občin, in sicer: za LO MO Kamnik	4.566			
za druge občine 10% za komunalne potrebe okraja	16.704	14.179	3.044	11.135
b) presežek akumulacije zaradi višje stop-				
nje AS v industrijskih in trgovskih podjetjih od tega se porabi za potrebe delovnih ko-	267.300			
lektivov za potrebe komunalne delavnosti okraja	66.319	200.981	1.158	199.823
c) presežek na kmečki dohodnini iz 1. 1952		27.000	1.200	25.800
Skupaj dopolnilna sredstva okraja		242.160	5.402	236.758
Skupna sredstva OLO Ljubljana okolica		624.815	29.444	595.371
IV. DEL				
Razdelitev okrajnih		sredstev		
Okrajna sredstva se v skladu z okrajnim družbenim planom in proračunom razdelijo takole:				
A. SREDSTVA ZA	REDNI	PRORAČUN		v 000 din
Razpoložljivo	Razdelitev
za okr. sred. LO MO druge občine skup.	Kamnik	in OLO
1. Razdelitev skupnih sredstev na posamezne pro-
račune ....			382.655	19.851	362.804
Od tega:			
a) od akumulacije .	.........	35.138	6.619	28.519
b) od dohodnine:			206.000	6.974	199.026
kmečkih gospodarstev		155.000	3.600	151.400
obrtnikov .	.			31.600	1.920	29.680
zadrug ...			400	14	386
druge dohodnine			19.000	1.440	17.560
c) prometni davek	....	92.217	3.292	88.925
č) drugi dohodki		49.300	■ 2.966	46.334
B. DOPOLNILNA SREDSTVA			
2. Razdelitev skupnih dopolnilnih sredstev na posa-			
mezne koristnike		242.160	5.170	236.990
Od tega:			
a) od dela akumulacije za samostojno razpolaga-			
nje podjetij (10%)		14.179	3.044	11.135
b) od presežka akumulacije zaradi višjih stopenj	200.981	. 926	200.055
c) od presežka na dohodnini 1952 			27.000	1.200	25.800
5. Pri okrajnih sredstvih, ki se formirajo po III. delu na področju LO mestne občine Kamnik, je udeležena mestna občina v tehle odstotkih:
Proračunska sredstva:
a)	akumulacija in skladi...................100%
b)	dohodnina:
kmečkih gospodarstev........................80%
obrtnikov .	.	100%
zadrug .	.	100%
druge dohodni:	100%
c)	prometni dave'	50%
č) drugi dohodki...............................100%
Dopolnilna sredstva:
a)	del akumulacije za samostojno razpolaganje
podjetij za komunalno delavnost .	.	.	.100%
b)	presežek akumulacije zaradi višjih stopenj 80%
c)	presežek na kmečki dohodnini 1952 .	.	. 100%
4.	Razdelitev proračunskih sredstev OLO in drugih občin po namenu (v tisočih dinarjev):
Skupna proračunska sredstva brez LO MO Kamnik	562.804
Od tega dotacija za kritje proračunskih potreb
LO MO Kamnik	14.611
Ostane za razdelitev	348.195
prosveta in kultura	111.182
socialno skrbstvo	77.019
ljudsko zdravstvo	7.530
državna uprava	100.599
ceste in komunalna delavnost	44.290
proračunska rezerva	7.573
V. DEL
Investicijska gradit ev
1. Viri finančnih sredstev OLO in drugih občin brez LO MO Kamnik (v tisočih din): a) 10 % dela akumulacije za samostojno
razpolaganje podjetij	11.135
b)	presežek akumulacije zaradi višjih stopenj AS v industriji in trgovini	200.055
c)	presežek na kmečki dohodnini	1952	25.800
Skupaj:	236.990
2.	Razdelitev finančnih sredstev brez LO MO Kamnik (v tisočih dinarjev):
a)	svet za prosveto in kulturo	97.927
b)	svet za zdravstvo	71.150
c)	svet za komunalne zadeve	67.913
Skupaj:	236.990
Mestna občina Kamnik sestavlja svoj investicijski program samostojno.
VI. DEL
Stopnje akumulacije in družbenih planov
Glede na temeljne proporce družbenega plana LRS se določijo za podjetja izven območja LO MO Kamnik tele stopnje akumulacije in družbenih skladov:
v , Industrija in rudarstvo:
Stopnja AS
111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije:
»Elektro« Ljubljana okolica	101
116	Proizvodnja, plemenitenje in predelava kovin:
Rudnik barita, Pleše	70
»Donit«, tovarna tesnil, Medvode	950
Rudnik kaolina, Crna pri Kamniku	150
117	Kovinska industrija in predelava kovin:
Okrajna kovinska industrija, Ig pri Ljubljani	91
Remont mlinov, Domžale—Studa	110
119	Elektroindustrija:
»Jambor«, industrija elektrostrojnih konstrukcij, Črnuče	400
»Elma«, tovarna elektromateriala, Črnuče	420
120	Kemična industrija:
Kemična tovarna, Domžale	650
Tovarna lakov, prej Marx, Domžale	2.150
»COLOR«, tovarna lakov in barv,
Medvode	2.250
Tovarna barv »JUB«, Dol pri Ljubljani	480
121	Industrija gradbenega materiala:
Kresniška industrija apna, Kresnice	140
Krajevna opekarna, Boštanj—Grosuplje	50
Krajevna opekarna, Črnuče pri Ljubljani	53
Okrajna opekarna, Ig pri Ljubljani	55
Stopnja AS
Okrajna opekarna, Mengeš	90
Okrajna opekarna, Radomlje	100
Okrajna opekarna. Vodice	50
Okrajna opekarna, Verd—-Vrhnika	70
122	Lesna industrija in eksploatacija gozdov:
Okrajna lesna industrija, Podpeč	140
Tovarna glasbil, Mengeš	80
»Silva«, gozdno in lesno gospodarstvo agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani	137
Okrajna lesna industrija. Polhov Gradec	140
»Sora«, tovarna specialnih mizarskih izdelkov, Medvode	160
Lesna industrija Domžale, sedež Domžale	116
»ZALES«, zasavska lesna industrija, Litija	160
Lesno industrijsko podjetje »LIP«, Ljubljana	165
Gozdno gospodarstvo, Ljubljana	68
Kombinat lesne industrije, Logatec	130
123	Industrija lesovine, celuloze in papirja:
Tovarna celuloze in pinotana, Goričane	1.133
Tovarna papirja, kartona in lepenke, Količevo	1.200
124	Tekstilna industrija:
Tekstilna tovarna »Motvoz in platno«, Grosuplje
Predilnica »Litija« v Litiji Tekstilna tovarna Medvode, Medvode Tovarna sanitetnega materiala. Vir pri Domžalah
Industrija platnenih izdelkov, Jarše »Univerzale«, tovarna klobukov in slamnikov, Domžale
»Rašica«, tovarna čipk in pletenin, Tacen-Gameljne
Tovarna filca, Mengeš
Tovarna pozamenterije »Trak«, Mengeš
125	Industrija usnja in obutve:
Tovarna usnja, Šmartno pri Litiji Industrija usnja, Vrhnika
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale
127 Živilska industrija:
Mesno podjetje. Stična Mlinsko podjetje, Domžale
211
do
216 Državna kmetijska posestva 412 Gradbeništvo:
Okrajno gradbeno podjetje Ljubljana okolica, Ljubljana
Okrajno gradbeno podjetje Ljubljana okolica, Grosuplje
Okrajno gradbeno podjetje Ljubljana okolica, Kamnik, sedež Domžale 511 Železniški promet — stopnja AS je določena z republiškim planom 515 Cestni promet:
Avtopromet, Kamnik
611
do
245
2.000
1.250
250
650
110
110
110
110
1.300
120
110
110
110
55
100
101
100
100
617	Trgovsko podjetje »Vino« Ljubljana okol. 80
vsa druga trgovska podjetja	60
618 do
619	Gostinstvo in turizem	55
Obrtni obrati:
Avtomehanična delavnica, Medvode	60
Mehanična delavnica, Dol. Logatec	60
Mestna mehanična delavnica, Domžale	60
Karoserijska delavnica, Vir	.60
Elektrostrojno podjetje, Grosuplje	55
»Kalcit«, podjetje za pridobivanje kamenin, Stahovica	65
Mestno remontno podjetje, Litija	60
»Remont«, Medvode	60
Mestno remontno podjetje, Domžale	60
Krajevna mizarska in kolarska delavnica, Dol 60 Krajevno mizarsko podjetje, Grosuplje	55
Krajevna mizarska delavnica, Stična	60
Krajevno obrtno podjetje »Lesni obrat«. Borovnica	55
Mestno splošno mizarstvo, Litija	60
Krajevno splošno mizarsko podjetje, Mengeš 55 Krajevna žaga, Medvode	60
Krajevna mizarska delavnica, Medvode	60
Tapetniška delavnica, Logatec	60
Občinsko strojno pletilstvo, Št. Vid pri Stični 75 Krajevna klavnica, Vrhnika	60
Mestna mesarija, Domžale	60
Krajevna mesarija, Mengeš	60
Krajevna mesarija, Moravče	60
Krajevna mesarija, Brezovica	60
Krajevna klavnica. Dvor	60
Mestna mesarija, Litija	60
Krajevna mesarija. Kresnice	60
Krajevna mesarija, Šmartno pri Litiji	60
Krajevna mesarija, Ig	60
Krajevna mesarija, Medvode	60
Krajevna mesarija, Škofljica	60
Krajevna mesarija, Črnuče	60
Krajevna mesarija, Dol pri Ljubljani	60
Krajevna mesarija, Dol. Logatec	60
Krajevna mesarija, Podpeč	60
Krajevna 'mesarija, Horjulj	60
Krajevna mesarija, Grosuplje	60
Krajevna mesarija, Šmarje	60
Krajevna mesarija, Vače	60
Krajevni mesarija, Komenda	60
Krajevna mesarija, Lukovica	60
Parna pekarna, Dol. Logatec	55
Krajevna pekarna, Šmartno pri Litiji	55
Vsa druga obrtna podjetja	50
Razlika med stopnjo AS, s katero se zajamčijo zvezni in republiški skladi, in stopnjo AS po družbenem planu OLO Ljubljana okolica se deli na tale
način:		
Podj.		OLO
116 »Donit«, tovarna tesnil Medvode (rep.		
stop. 593)	68	32
119 »Jambor«, tovarna elektrostrojnih konstrukcij, Črnuče (rep. stop. 287) 122 Lesno industrijsko podjetje »LIP«,	55	45
Ljubljana (rep. stop. 140)	30	70
»Sora«, tovarna specialnih mizarskih izdelkov, Medvode (rep. stop. 110)	60	40
123 Tovarna papirja, kartona in lepenke.		
’ Količevo (rep. stop. 961)	40	60
611 do 617 Trgovsko podjetje »Vino«, Ljubljana		
okolica (rep. stop. 60)	95	5
Za podjetja na območju mestne občine Kamnik se stopnje AS določijo z družbenim planom mestne občine.
Podjetjem, ki imajo svoje sedeže izven uprave območja okraja Ljubljana okolica, so določili stopnjo AS pristojni ljudski odbori ter jih s tem planom navajamo le evidenčno.
Zbor proizvajalcev okraja Ljubljana okolica je pooblaščen, da po potrebi menja stopnje akumulacije in skladov za podjetja s sedežem na območju okraja Ljubljana okolica, razen na območju mestne občine Kamnik.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. I. 1953.
Št. 816/2-55
Ljubljana, dne 31. oktobra 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
476.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 31. oktobra 1953 na podlagi 3. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih sprejel
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica za leto 1952
1.	člen
•Potrdi se zaključni račun okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica za leto 1952, sestavljen po predpisih 37. člena temeljnega zakona o proračunu in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu:
dohodki..................... 208,668.821 din
izdatki..................... 208,668.821 din
3.	člen
Zaključni račun okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 8384/1-53
Ljubljana, dne 31. oktobra 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
477.
Na podlagi 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31/53) je mestni ljudski odbor Celje na X. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. oktobra 1953 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v 12. volilni enoti mesta Celja
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 12. volilni enoti (Čret) za volitve za mestni zbor MLO Celje.
2.	člen
Ker se je odbornik mestnega zbora Horvat Izidor v 12. volilni enoti (Cret) za stalno preselil na novo službeno mesto izven območja MLO Celje in se je odpovedal mandatu, mu je mandat po sklepu mestnega zbora prenehal.
3.	člen
Nadomestne volitve v 12. volilni enoti (Gret) bodo dne 20. decembra 1953.
4.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS* in na krajevno običajni način v 12. volilni enoti (Cret).
Odlok začne veljati v dnem objave.
St. 7700/53-11
Celje, dne 22. oktobra 1953.
Predsednik MLO: Riko Jerman 1. r.
478.
Na podlagi 17. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in v zvezi z 28. členom zakona o proračunih je okrajni ljudski odbor Celje okolica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. februarja 1953 sprejel
ODLOK
o proračunu okraja Celje okolica za leto 1953
1.	člen
Okrajni proračun za leto 1953 s posebnimi prilogami obsega:
l.	okrajni proračun	din
z dohodki v znesku	. ... . . . . 284,531.000
in izdatki v znesku .. . r............... 284,531.000
II. predračune ustanov s samostojnim finansiranjem:
z dohodki v znesku ...................... 38,967.900
in izdatki v znesku .................... ■ r.	38,967.900
s presežki dohodkov nad izdatki . r- r- 1,860.000 s primanjkljajem ’..................> r.i r. 1,860.000
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih ustanov s samostojnim finansiranjem, ki znašajo skupaj 1,860.000 din, se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. Pre sežki teh ustanov v skupnem znesku 1,860.000 din gredo v okrajni proračun.
3.	člen
Da se uravnovesijo občinski proračuni v okraju Celje okolica, so udeležene občine na okrajnih dohodkih, ki se zberejo v njih območjih, v tehle odstotkih:
0	Občina		3» »O L* <U « P	lil ^ o	S"
	<	oi	S’0 ° & O U)	'O o a
		v odstotkih		
Braslovče	—	18	18	18
Breze	—	40	40	40
Dobrna	—	80	80	80
Dramlje	—	49	49	49
Frankolovo	—	77	77	77
Gomilsko	—	20	20	20
Griže	30	40	40	40
Jurklošter	—	68	68	68
Kozje	—	77	77	77
Laško	20	39	39	39
Lesično	—	66	66	66
		£	n > •no	
Občina		Alt« <y c? 11 — a	lis ill	až ■“s
	K <	ot	ssi	TJ O o a
		v odstotkih		
Loče	90	40	40	40
Petrovče	30	17	17	17
Planina	—	35	35	35
Podčetrtek	—	33	33	33
Polje ob Sotli	—	55	55	55
Polzela	30	19	19	19
Ponikva	—	21	21	21
Prebold	5	22	22	22
Pristava	—	44	44	44
Rečica	—	45	45	45
Rimske Toplice	90	56	56	56
Rogaška Slatina	30	34	34	34
Rogatec	90	64	64	64
Slivnica	—	35	35	35
Slov. Konjice	30	28	28	28
Strmec	—	40	40	40
Šentjur pri Celju	90	28	28	28
Šempeter v Savinjski dolini	10	10	10	10
Škofja vas	30	16	16	16
Šmarje pri Jelšah	—	37	37	37
Šmartno	—	32	32	32
Štore	5	42	42	42
Tabor	—	26	26	26
Vitanje	90	43	43	43
Vojnik	90	44	44	44
Vransko	—	43	43	45
Zreče	30	42	42	42
Žalec	20	27	27	27
Zusem	—	95	95	95
4. člen
Izdatki za državno upravo se ne morejo povečati iz zneskov, ki so dovoljeni za finansiranje prosvete, ljudske kulture in socialnozdravstvenega varstva ljudstva.
5.	člen
Prenose (virmane) dovoljuje med proračunskimi deli, razdelki, poglavji in pozicijami odredbodajalec (32. in 35. člen zakona o proračunu, Uradni list FLRJ, št. 58/51). O prenosu (virmanu) odloči odredbodajalec s posebno odločbo. Za izvrševanje okrajnega proračuna lahko odredbodajalec pooblasti uslužbenca okrajnega ljudskega odbora.
6.	člen
Kolikor še ni dokončno izvršena sistemizacija, se sme število službenih mest v okrajnih organih in ustanovah ustanavljati samo s pritrditvijo državnega sekretariata LRS za proračun in državno administracijo. Nove nastavitve so dopustne samo v mejah potrjene sistemizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu potrebna finančna sredstva in po privolitvi republiškega organa, pristojnega za proračunske zadeve (3. člen uredbe o spremembah in dopolnitvah temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov. Uradni list FLRJ, št. 60/521.
7.	člen
Organ, pristojen za izvrševanje proračuna, lahko ustavi izplačevanje osebnih izdatkov, ki niso v skladu z zakonitimi predpisi; če se pristojni odredbodajalec ne strinja z ustavitvijo, odloči o tem računska komisija.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1953.
St. 1/1-1586/2
Celje, dne 13. februarja 1953.
Predsednik OLO: Miran Cvenk 1. r.
4?9.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na 5. skupni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora dne 13. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljutomer za leto 1953
1.	člen
Stopnja akumulacije in družbenih skladov, določena v VI. poglavju odloka o družbenem planu okrajnega ljudskega odbora Ljutomer za leto 1953, št. 280/12-53 z dne 16. II. 1953, se spremeni, in sicer:
Stroka 125 — Industrija usnja in obutve Tovarna usnja Ljutomer od dosedanjih 1200 na 828.
2.	člen
Sprememba stopnje akumulacije in družbenih skladov za Tovarno usnja Ljutomer velja od 1. januarja 1953.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1953.
St. 5204/25
Ljutomer, dne 13. septembra 1953.
Predsednik OLO: Bogo Verdev 1. r.
480.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/53) v zvezi z 12. točko 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica na seji dne 30. oktobra 1953 sprejela
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
V 40. volilni enoti za volitve v okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Radovljica, ki obsega naselja Stara Fužina, Studor in Ukanc, se razpišejo nadomestne volitve, ker se je Gašperin Anton, izvoljen v tej volilni enoti za odbornika okrajnega zbora, odpovedal mandatu in je okrajni zbor na seji dne 30. X. 1953 njegovo odpoved sprejel.
II
Volitve bodo v nedeljo, dne 20. decembra 1953.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in tako kakor je v navadi v občini Srednja vas v Bohinju.
Št. 4652/1-53
Radovljica, dne 31. oktobra 1953.
Predsednik OLO:
Milan Kristan I. r,
481.
Na podlagi 3. točke 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in 28., 32. in 33. člena zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 58-570/51 izdaja mestni ljudski odbor Maribor na XIX. seji obeh zborov z dne 27. oktobra 1953
ODLOK
o dodatnem proračunu mestnega ljudskega odbora Maribor za leto 1953
1.	člen
Dodatni proračun mestnega Maribor za leto 1953 obsega: dohodke v višini izdatke v višini
2.	člen
ljudskega odbora din
95,000.000
95,000.000
Dohodki po dodatnem proračunu se ne smejo uporabljati za proračunske izdatke, ki v dodatnem proračunu niso predvideni.
3.	člen
Virmane med partijami po dodatnem proračunu odobrava predsednik mestnega ljudskega odbora v sporazumu s svetom za gospodarstvo.
4.	člen
Odlok velja od dneva sprejetja po mestnem ljudskem odboru, izvaja pa se od 1. oktobra 1953.
Št. P-10830/2-53
Maribor, dne 27. oktobra 1953.
Predsednik MLO: Miloš Ledinek 1. r.
482.
Na podlagi 23. in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/90-52) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je ljudski odbor mestne občine Ptuj na seji dne 25. junija 1953 sprejel
ODLOK
o obratovalnem času za gospodarska podjetja na območju mestne občine Ptuj
A.	OBRATOVALNI CAS
I.	Ob delavnikih Trgovske obratovalnice
1.	člen
a)	Trgovine so odprte v poletnem času od 7. do
13.30	in od 16. do 18. ure (od 18. do 18.30 ure notranje delo), v zimskem času od 7.30 do 12. in od 14. do 17. ure (od 17. do 17.30 ure notranje delo).
Poletni obratovalni čas je od 1. aprila do 30. septembra, zimski obratovalni čas je od 1. oktobra do 31. marca.
Ob sobotah popoldne so trgovine zaprte, razen ene špecerijske trgovine, ki jo določi Trgovinska zbornica v Ptuju.
b)	Prodajalne svežega mesa so odprte v poletnem času od 6. do 11. ure, v zimskom času od 7. do 12. ure. Ce prodajajo tudi prekajeno meso in mesne izdelke, so odprte kakor druge trgovine.
V poletnem času so prodajalne svežega mesa ob nedeljah in od države priznanih praznikih odprte od
6.	do 9. ur©.
c)	Slaščičarne so odprte od 7. do 20. ure.
č) Skladišče piva je odprto v poletnem času od
6.	do 14. ure, v zimskem času od 7. do 15. ure.
d)	Bencinska črpalka posluje v poletnem času od
7.	do 12. in od 14. do 18. ure, v zimskem času od 7. do 12. in od 14. do 17. ure. V ostalem se opravlja dežurna služba v skladišču obratovalnice na sejmišču.
e)	Trafike obratujejo kakor druge trgovine. Trgovinska zbornica določi dežurno trafiko, ki obratuje ob sobotah popoldne.
f)	Lekarni obratujeta: prva lekarna: od 7. do 14. ure, v četrtek od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do
11.	ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure; druga lekarna: od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, v četrtek od 8. do 12. ure, ob sobotah od 8. do 18. ure, ob nedeljah zaprto. Lekarni izmenjata tedensko delovni čas!
V času, ko je lekarna zaprta, mora obratovati dežurna lekarna. Naslov dežurne lekarne mora biti označen na vidnem mestu in ponoči razsvetljen.
Ob priznanih praznikih je od 8. do 12. ure odprta tista lekarna, ki je dežurna.
2.	člen
Prodajalne časopisov in revij so odprte od 6. do 20. ure. V istem času se opravlja tudi kolportaža.
3.	člen
Za prodajo blaga na trgu veljajo določbe tržnega reda.
Obrtne delavnice
4.	člen
a)	Vse obrtne delavnice
obratujejo v poletnem času od 6. do 14. ure, v zimskem času od 7. do 15. ure. Med delovnim časom je 15 minut odmora.
Obrtna zbornica določi dežurno avtomehanično in kovaško delavnico za popoldanski čas. Ce imajo obrtne delavnice tudi prodajalnice, obratujejo te pro-dajalnice kakor druge trgovine (dežnikar).
Peki z dvema izmenama obratujejo v zimskem času od 4. do 20. ure (razen sobote) in od 2. do 18. ure ob sobotah. Pripravljalna dela (kurjenje peči, pri-stavljanje kvasa in mešanje testa) se smejo pričeti pri navadnih pečeh ob 24. uri ter je v ta namen dovoljeno zaposliti le toliko delovne sile, kolikor je neizogibno potrebno.
Peki z eno izmeno obratujejo v letnem in zimskem času od 4. do 12. ure. Pripravljalna dela se smejo v teh pekarnah pričeti ob 1. uri ter je v ta namen zaposliti le toliko določene sile, kolikor je neizogibno potrebno.
b)	Storitvene obrti:
1.	Brivci in frizerji obratujejo v letnem času ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, ob sobotah od 7. do 12. in od 14. do 19. ure, ob drugih delavnikih pa od 7.30 do 12 in od 14. do 18. ure. Y zimskem času obratujejo brivci in frizerji ob sobotah od 7. do 12. in od 13. do
19.30	ure, ob drugih delavnikih pa od 7.30 do 12. in od 13. do 19.30 ure. Ob ponedeljkih obratuje samo 1 dežurni obrat.
2.	Fotografi obratujejo v letnem času od 7. do
12.	in od 16. do 19. ure, v zimskem času pa od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
3.	Javna tehtnica obratuje od 7. do 12. in od 14. do 18. ure.
Obrtna zbornica določi dežurni delovni čas ob nedeljah za brivce in frizerje ter fotografe po krajevnih potrebah.
5.	člen
Določbe 1. odstavka 3. člena veljajo tudi za izvrševanje rokodelskih obhodnih obrti.
6.	člen
Cez poldne smejo biti odprte podkovnice konj in avtomobilske delavnice, če je treba izvršiti neodložno in nujno popravilo vozil ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli.
Gostinske obratovalnice
7.	člen
1.	Bifeji so odprti od 6. do 20. ure.
2.	Gostilne in restavracije so odprte ob navadnih dneh od 6. do 23. ure, ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki od 6. do 24. ure.
3.	Kavarne so odprte od 6. ure zjutraj do 2. ure ponoči.
4.	Hoteli in nočišča so odprta časovno neomejeno.
Obratovalni čas gostinskih obratovalnic se deli
na letni in zimski čas. V letnem času se zapirajo obratovalnice 1 uro kasneje.
H. Ob nedeljah in priznanih državnih praznikih
8.	člen
Ob nedeljah in priznanih državnih praznikih morajo biti vse trgovinske in obrtne delavnice zaprte, kolikor niso dovoljene izjeme.
9.	člen
Ob dnevih, omenjenih v 8. členu, smejo biti odprte: prodajalne cvetja od 8. do 12. ure, slaščičarne od 7. do 20. ure, fotografske delavnice od 7. do 12. ure, brivnice in frizerske delavnice od 6. do 12. ure.
B.	SPLOSNE DOLOČBE
10.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovske, obrtne in gostinske obrate ne glede na sektor, ki mu pripadajo.
11.	člen
V času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratnem prostoru trgovine ali obrtnih obratov, je treba postreči, vendar to ne sme trajati dalje kot pol ure po času, določenem za zapiranje.
Imetnikom obrti kakor tudi članom njihovih družin je dovoljeno prebivati in delati v lokalu tudi ob času, ko je ta za promet z občinstvom zaprt.
12.	člen
Notranje delo v obratovališčih čez čas, določen za njih zapiranje, je dovoljeno, in sicer s pomožnim osebjem:
1.	v višji sili,
2.	če je treba kaj storiti, da se ne pokvari blago,
3.	ob sestavljanju inventure,
4.	ob čiščenju in urejanju izložb,
5.	ob selitvah.
Promet s strankami je tedaj izključen.
13.	člen
Delovni čas pomožnega osebja v obratih je urejen s predpisi za varstvo delavcev.
14.	člen
Svet za gospodarstvo pri ljudskem odboru mestne občine Ptuj je pooblaščen, da sme po potrebi obratovalni čas za posamezne obrate in vrste obratov za določeni čas skrajšati ali podaljšati.
C.	KAZENSKE DOLOČBE
15.	člen
Lastniki obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka svoje obratovalnice odprte izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo z denarno kaznijo do 2000 din.
16.	člen
Ta odlok velja od osmega dne potem ko je bil razglašen na krajevno običajni način.
St. 1/1-1201/6-53
Ptuj. dne 25. junija 1953.
Predsednik LO MO: Janko Vogrinec 1. r.
483.
Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka je na podlagi 1. odstavka 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list FLRJ, št. 19-90/52), in v zvezi z 2. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) sprejel na seji dne 1. oktobra 1953
ODLOK
o zimskem obratovalnem času trgovskih, gostinskih
in obrtnih obratov na območju mestne občine Škofja Loka
A.	OBRATOVALNI CAS I. Ob delavnikih
Trgovinske obratovalnice 1. člen
1.	Trgovinske obratovalnice so odprte, kolikor ni v naslednjem drugače določeno, od ponedeljka do petka dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 12. ure; ob sobotah popoldne so trgovine zaprte. Pri tem se obvezni osemurni delovni čas ne skrajša, temveč se preostali čas, ko so trgovine zaprte, uporabi za notranje delo v trgovinskih obratih.
2.	Prodajalne svežega in prekajenega mesa ter rib šo odprte od ponedeljka do četrtka od 6. do 11. in od 14. do 17. ure, ob petkih &d 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 6. do 12, ter od 14. do 17. ure.
3.	Prodajalne kruha so odprte od ponedeljka do petka dnevno od 6.30 do 11. in od 13.30 do 17. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 11. ter od 13.30 do 19. ure.
Prodajalne slaščičarskih izdelkov so odprte od
8.	do 12. in od 14. do 18. ure.
5.	Prodajalne sadja in zelenjave so odprte vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 17. ure.
6.	Prodajalne mleka so odprte ob delavnikih od
7.30	do 12. ter od 13. do 15. ure.
7.	Prodajalne tobačnih izdelkov so odprte od 7.30 do 12. ter od 14. do 17.30 ure, ob nedeljah dežurne prodajalne od 7.30 do 10. ure.
Obrt ni obrati 1	2. člen
1.	Obrtni obrati so odprti, če ni v naslednjih členih drugače določeno, od ponedeljka do petka od 7. do 12. in od 14. do 17.30 ure, ob sobotah od 7. do
12.30	ure.
2.	Brivski in frizerski obrati so odprti ob ponedeljkih od 7.30 do 11. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure in od 14. do 20. ure, druge dni pa od 7.30 do 12. in od 14.30 do 18.30.
5.	Pekarne (delavnice) obratujejo od 4. do 12. ure.
3.	člen
Za prodajalne obrtnih obratov velja obratovalni čas, določen za ustrezne trgovinske obratovalnice.
Gostinske obratovalnice
4.	člen
Gostinske obratovalnice so odprte:
1.	hoteli, nočišča, penzioni in drugi obrati, kolikor gre za oddajanje sob, časovno neomejeno;
2.	restavracije in gostilne ter vsa penzionska gostišča do 23. ure, razen restavracije »Krona«, ki je ob dnevih pred praznikom, na praznik in ob nedeljah odprta do 1. ure po polnoči;
3.	bifeji do 22. ure;
4.	menze in delavskouslužbenske restavracije le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane.
Če zgoraj ni drugače določeno, se gostinske obratovalnice ne smejo odpirati pred 5. uro, morajo pa se odpreti ob 7. uri.
5.	člen
Gostinske obratovalnice pri železniški postaji v Škofji Loki in gostinske obratovalnice s prenočišči smejo gostom, ki pridejo z vlakom, postreči tudi po času, določenem za zapiranje po prednjem členu, a najdalje eno uro po prihodu vlaka.
6.	člen
Po uri, ki je določena za zapiranje, se ne sme postreči niti z jedjo niti s pijačo, kolikor ni izrecno določena izjema v 5. členu. Najkasneje četrt ure po uri, ki je določena za zapiranje, je treba obratne prostore izprazniti in zapreti.
7.	člen
Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje itd., se smejo na prostem igrati do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se ne moti nočni počitek sosedov, in kolikor sme biti gostinska obratovalnica dalj časa odprta, ta omejitev ne velja.
8.	člen
Posameznim obratom in za posamezne dni sme načelnik gospodarskega oddelka po izkazani potrebi in na prošnjo podaljšati obratovalni čas.
9.	člen
Gospodarski svet bo po potrebi določil za posamezne gostinske obrate po en prost delovnik v tednu, razen sobote in nedelje, ki naj ga obrati po določenem turnusu izkoristijo za čiščenje lokalov in za od-počitek strežnega osebja.
II. Ob nedeljah in praznikih
10.	člen
Ob nedeljah in priznanih praznikih morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte, kolikor v naslednjem niso dovoljene izjeme.
11.	člen
Ob nedeljah in praznikih morajo obratovati:
1.	prodajalne sadja in zelenjave od 8. do 11. urej
2.	prodajalne mleka od 7.30 do 10.50 ure.
12.	člen
Gostinske obratovalnice so ob nedeljah in praznikih odprte, kot je to določeno v 4. členu.
B.	SPLOSNE DOLOČBE
13.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske, gostinske in obrtne obrate, ne glede na to, ali pripadajo državnemu, zadružnemu ali zasebnemu sektorju ali drugim ustanovam in ali je v njih zaposleno pomožno osebje.
Odlok ne velja za:
1.	pogrebna podjetja,
2.	žagarska podjetja,
3.	dimnikarska podjetja,
4.	mlinarska podjetja.
14.	člen
Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v poslovne prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratnem prostoru, je treba postreči.
15.	člen
Obrati morajo bit’ odprti ves čas, ki je predpisan, ob istem času morajo delati vse delavnice, ki spadajo k obratu.
16.	člen
Obratovalni čas, predpisan s tem odlokom, velja samo za zimske mesece, t. j. od 1. oktobra do 30. aprila.
17.	člen
Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Škofja Loka sme po potrebi in na prošnjo določiti za posamezne obratovalnice tudi drugačen obratovalni čas.
18.	člen
Lastniki in odgovorni upravniki in poslovodje obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka odprte svoje obratovalnice izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje, ali bi imeli obratovalnice zaprte v času, ki je določen za obratovanje, se kaznujejo z denarno kaznijo do 2000 din.
Za prekrške tega odloka vodi upravni kazenski postopek in izreka kazni komisija za prekrške pri ljudskem odboru mestne občine Škofja Loka.
C.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Ta odlok prične veljati takoj ter se z njim razveljavijo vsi dosedanji predpisi, ki so v nasprotju z določbami tega odloka.
Št. 685/13-53
Škofja Loka, dne 27. oktobra 1953.
Predsednik LO MO:
Ivan Brodar 1. r.
484.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53), je občinski ljudski odbor Planina na seji dne 14. oktobra 1953 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
R.azpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 1, ki obsega območje naselja Planina, Kačja vas, Malni in Liplje, ker je prenehal mandat Blažonu Jožetu, odborniku občinskega ljudskega odbora, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo, dne 13. decembra 1953.
II
Ta odlok se objavi v »Uradnem, listu LRS« in na razglasnih deskah občinskega ljudskega odbora v volilni enoti št. 1.
Št. 366-182/1-53
Planina, dne 14. oktobra 1955.
Predsednik Obč. LO: Vinko Šemerl 1. r.
POPRAVEK
V	odredbi o prometnem davku na glavne proizvode izkoriščanja gozdov — panoge 313 (Uradni list LRS, št. 37-124/53) se v drugi točki 2. člena črta besedilo »Jamski les iglavcev«, v šesti točki istega člena pa črta beseda »listavcev«.
Št. 1/1-1575/2-53
Ljubljana, dne 4. novembra 1953.
Iz pisarne
Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS
V	odloku OLO Krško (Ur. list LRS, št. 38-458/53) se prvi stavek 1. člena pravilno glasi: »Uslužbencem in delavcem okrajnega ljudskega odbora Krško...«; v tretji vrsti 4. člena istega odloka beri pravilno: »v mejah okraja, ki...«.
V	odloku okraja OLO Novo mesto (Ur. list LRS, št. 38-460/53) je treba vstaviti izpuščeni del in se prvi stavek drugega odstavka 3. člena pravilno glasi: »Uslužbenci iz prvega odstavka 2. člena tega odloka ...«.
V	odloku OLO Tolmin (Ur. list LRS, št. 38-462/53). se pravilno izpolnjena prva in druga vrsta prvega odstavka 3. člena glasi: »Uslužbencem iz 2. člena tega odloka, ki opravljajo delo na terenu povprečno nad 14 dni na mesec,« ...
Uredništvo
Izdaja »Uradni Ust LRS« - Direktor tn odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik tisk* iskarna »Toneta Tomšiča« — vs! v Ljubljani — Naročnina: letno 720 din — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake ntdallnje 4 strani i din več, pc ooštl 8 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva uUca Ha. poštni predal 336 — Telefon uprave 23-579 -
Čekovni račun: 60l-»T«-157