iiNmnni | Posamezna ItevUkat | ! 1 krono. S rt*. mk ta.1 J ubij* ia aniaOntr, rt 18. ■ kt iua *■» tm : • K, «-*-! □ tj □ !PoBmTHA PAVBAJiTRAJSTA O o D I iiminnMuni Hrniumi l— ~ UO K, frttM Ml, ; . tt k, aiukt UK. : m »unin, fti tiitarta. ! »VJvri ;«t«k TABOR ■ Posamezna Številka t : 1 krono. : 0MM1ŠT10 m Urtji v Irt • km, JniHm iL ki, i. uk UUnrt. ik m. VFBAT1 m ufej* t J ml Umi I—a. Tlrt. S alioi iw 4, • !uk.M tHS itltMltkuil I rta Krt. 11.781. [ K» uroSiU km rtuuj. m a* • i ■■•in. m juktplrt •• at mii)». a ua. a ' i wrtqwrtwaBwi»w.fa»«rMi« Leto: II. Anomalije našega javnega življenja. Dan na dan pišejo novinarji uvodni-p objavljajo raznovrstne Članke, poši-'!a)o med ljudstvo najrazličnejše misli, *r’tll ostane tivnaiv imcn Jn nek*j kolek- bili ,«* !?“Sijala. In pokaže se, da so Oi?rnml. anki» predlogi, kritike itU po itiahiu?1 v*Cint zaman, brezplodni kakor i nijaii roke; življenje je šlo svojo pot talce ?!? k zdelo, je pomaknilo ka-In rinil! n*Predka naprej ali nazaj, fne dah«* sedaj vodimo brezkon- lormah « 0 državi, ustavi, politiki, re- Dišetrn "a v*h koncih in krijih, dokler KSti*®*0*’ čitai™ list« I«- Ml«, tlimo ’ kritiziramo, psujertio, ae bu-h*i.j’y2aPrt’ vsak v svojem krogu, iz-ri,r'dči vsak od svojih indukcij a|i de-jjttji dotlej udarja življenje svojo pot i r*vnost in brez naše logike, retorike, Jurije. Naša država bo ostala in ae ju2vti»la, Če so dani pogoji za njo, pa ?,** tudf vsi zunanji in notranji naspro* ■ t*! postavijo na glavo, kakor bi bila v jjjSPrOtnera slučaju propadla, akoravno ^J0 zavarovali z vsemi mogočimi sred-»*& ^8r ie v Človeški civilizaciji zdra-ti,S.a In pozitivnega, bo ostalo, pa če se cij1 Preko vse zemlje razlije val revolucij*0 navidez uniči vse dosedanje kul- socialne, moralne vrednote. Vse te *ku°- •’ ZI110te> orevare, ponesrečeni po-jv p1 'td., vse to gre preko neke pozi-:o gladine kakor oblaki ia nevihte pre- rac*i govoričimo in besedičimo o IttL ’a 171 oči naše domovine, naše t <• a v vsem tem političnem kriku i*Wo^a€lri cirkusu ptcziemo, da izgu- najznačilnejše, mi zdravih. Malo ie jetika pomorila Maribor, petek 17. Junija 1921. Številka: 135. lin j0 Po nepotrebnem milijonske znebi* j'»opjčimo velikanske mrtve kapi* tl L#vl,n,o nas gredo dragoceni trenotki, Hkor bodemo še enkrat žalovali, J žalujemo danes. ^Ičniu0 nekai primerov: Mi smo narod Mislili • k« k ?rŽav d* ,m0 nWod loiju. ®« svetu, kjer bi jcu*a puroum« hudi kakor pri nas. Samo v Slo-Kk iUl?re Približno vsak četrti na tu-. Dir. Umrljivost našega naroda nas % V veliki industrijski Angliji, de-tedr., tQvarn, zakajenega obzoria in lUdi .Vte megle, umre na vsakih 10.000 Sd*r • °5eb» Pri nas jih umre 40. In k^tsiJ® na5e podnebje zdravo, konti-i!?tata r *mernt> in zanesljivo; imamo rO tn j r°dovitna polja, na gozdovih • kaSu Prv'mi v Evropi. Naša zemlja SQra dl* r8dko’ za vse je dovolj pro* se za senzacijami, nestr • ne vemo, T^umbič glede baroške luke. LDU Beograd, 15. junija. Dr. odgovora: 1. AJI je res, da med našo Trumbič je poslal ministrskemu pred- vlado in kraljevino Italijo obstoja spo-sedniku Pašiču nastopna vprašanja glede razum, ki se nanaša na upravo in na baroške luke: Gospod predsednik 1 Itali- eksploatacijo pristanišča Baroša, Delte, janski časopisi pišejo že nekaj časa, da in železnic mesta Sušaka na ozemlju' se je sklenil sporazum in podpisala naše države? 2. Ali je res, da se je konvencija med nami in Italijo, po pri tem sporazumu podpisala tudi kon* kateri bi se luka Baroš, Delta in želez- vencija med Jugoslavijo in Italijo in ako nica mesta Sušaka na našem ozemlju je res, katerega dne je bila konvencija izročile v upravo in eksploatacijo itali-jansko-reško-jugoslovenskemu konzorciju. Ždi se, da je ta aranžma v zvezi z evakuacijo teritorija, ki po rapallski pogodbi pripade naši državi, ki pa se nBhaja še v okupaciji italijanskih čet. Razburjenje v našem javnem mnenju radi teh vesti italijanskega časopisja je tem večje, ker naša javnost od merodajne strani še ni dobila stvarnih informacij. Spričo tega dejstva si usojam podpisana? — 3. Prosim, da mi v svojem odgovoru natančno naznanite besedilo suorszuma /sli konvencije, Če obstaja. 4. Ce je sporazum res sklenjen in konvencija res podpisana, ali misli kraljeva vlada, da je obveza in izvedba te konvencije odvisna od sankcije kralja na podlagi predhodnega odobrenja narodnega predstavništva ? 5. Ako je kraljeva vlada tega mnenia, kdaj namerava objaviti sklenjeno po .-vun -,n krantf- 1° vendar pustimo k '*d, i r?iak°v, da hirajo in umirajo na > i*i'0vimo *« za senzaciiami. neatr- fev*aiKU Pariš, 15. Junija: »Petit Parisien« prinaša daljšo poročilo wa-shingtonskega »Times«-ovega poročevalca o položaju po sprejetju Porterje-vo resolucije. Mirovno stanje z Nem* £ijo, izjavlja poročevalec, upravičuje Ameriko k ratifikaciji versaillske pogodbe, seveda ž raznimi pridržki, da se zamore udeležiti dela naj višjega sveta, ld je nastal vslod mirovne pogod* be. Nova ameriška vlada želi iskreni sporazum z Anglijo v vseh političnih vprašanjih, vendar ne misli tega smatrati m politično zvezo. Ta sporazum naj bi bil v prvi vrsti posvečen Uredi- teni načrtu bi koncentrirala Amerika svoje morske sile na Tihem oceanu, med tem ko bi se Atlantski ocean prepustil Angliji. Nadalje določa načrt, da se obnova angleško-japonske zveze opusti. Predsednik Harding upa, da bo dosegel vzajemno delovanje Anglije z Ameriko. LDU Dunaj", 16. junija. Po reki brzojavki, ki jo je prejela »Neue Frlie Presse* iz . Washingtona, je senat odklonil resolucijo Porterjevo, ki se nanaša na vzpostavitev mirovnih odnašajev med Ameriko in Nemčijo ter Avstrijo, dasiravno je bila omenjena resolucija in da propadajo z njimi neizkoriščene, brez sadu posajene vrednote, ki jih nosi v sebi slehrni Človek kot produktivna sila naroda, države in družbe. Na mesto, da tem stotisofem po* j stavimo zdravilišča, ne iž usmiljenja, ki ga kot prepričani egoisti nočemo po* znati, marveč iz čisto sebične težnje, d« te produktivne edinice privežemo k delu, delu za nas vse, za . narod, dr* žavo — mi jih pustimo umirati. V tre* nutku, ko nismo zmožni udejstviti niti enega modernega zdravstvenega zakona, se prepiramo za tri medicinske fakul* tete: na razdrtih temeljih za streho. In koliko naših produktivnih energij požre vedno bolj naraščajoči lues (sifilis), d* ne omenjam epidemij. Vse to je pti nas nevarno in pereče baš radi tega, ker kažemo preveč inteligence in uče* nosti, a premalo praktičnega razuma; ker preveč krilimo z rokami, i premalo delamo; preveč teoriziiamo, i premalo živimo. *, In vendar imamo vse pogoje, de napravimo iz naše domovine obljubljeno deželo. Vedno pravimo, da je tvi vprašanja morja in mornarice. Po v reprezentančni zbornici sprejeta. Iz konstifuante. LDU Beograd, 15. junija. Danes popoldne je imel ustavni odsek »ejo, na kateri se ie razpravljalo o 8. oddelku ustave. Odklonjeni so bili vsi jzpreroin-jevalni predlogi, ki so. jih stavili Jugoslo-venski klub, socialni demokrati in zemJjo-radniki. Nato je bil v ustavnnm odseku 8. oddelek z večino sprejet. Podaljšan rok za predvojua posojila. DKU Pariz, 15. junija: Repftra-cijska komisija jo iz bivše avstioogr-ske monarhije novo nastalim državam podaljšale rok za žigosanje predvojnega avstrijskega državnega dolga, kakor določa St. Germainska mirovna pogodba, za S mesece,. Orient se pripravlja. DKU Carigrad, 15. jun. (Havas.) Veliki vevdr Tewfikpaša je svoj kabinet preosnoval sledeče: minister za zunanje posle: Izet paša, notranji posli in nauk: maršal Ali Riža paša, mornarica: maršal Šalih paša, trgovina in poljedelstvo: Sela boj, finance provizorično: Husein Riacjn bej. Po 2adniih norrvMIth s fronte so razvili Grki na vsej črti živahno gibanje. Ro- se vedno zlomijo na trmoglavosti štajerskih strank, ki odločno vstrajajo na stališču, da se mora na 3. julija določeni plebiscit izvesti. To zahtevo podpira tudi centralno vodstvo vsenem-ške stranke, ki se je izjavilo proti predlogom dunajskih krščanskih so-cijalcev. Slednji so namreč zahtevali, da se ne sme izvršiti nobeno nadaljnje glasovanje po deželah ter mora odpasti tudi štajerski plebiscit. Socijalno-demokratška stranka se ne vmešava v spor in prepušča vodstvo države meščanskim strankam, zavedajoč se, da Iti lahko s prevzetjem odgovornosti v lem kritičnem času oškodovala prole-utrsl.u interese. Po vsoh vesteh, ki pri-liaj..,'. i iz Dunaju, .je sodili, da kriza no lo končala pred glasovanjem na Štajerskem. I'Jitika madžarskih vitezov., DDLJ Budimpešta, 15. junija. Ivakor poročajo listi, je poslanec Ed-mund Benitzky zahteval od minister-ekega predsednika grofa Bethlena radi njegovega včerajšnjega govora po generalih. Schnetzer in Bormandy zadoščenje/ Poslanec Andraszy je pozval drobnoati o teh operacijah še niso zna- dvoboj poslanca Ereky in Bleyerja, ne. Končnoveljavnih uspehov Grki Še T , _ , . , , * , . pjflrt dosegli. dežele stavk in pobojev. Dr. Smeral ne more v Moskvo. D^U .B®p^ket 14. junija. Vsled inn p.... i, •• t> , spopada s iasisti, pn katerem sta bila Trt« nornc/. J cpnv dva mrtveca in več ranjenih, so stopi- nln ooklonU SEftiS? Ie *el«®ice v protestno stavko. Vršo ^ S PČl“l ™ za Prekoračenje M pogajanj stavkujočih, da se stavka nemške moj®. Ker so mu poljsko oblaiti paIam^ dovolile prehod meje le preko Konice,1^ ^ na Boloni,0, je s tem dejanski onemogočeno njegovo Novi hftH1"*11- potovanjev usijo DKU Bi m, 15. junija (Brezžično). Avstrijska krlsa. Tajni konzistorij je imenoval prelate TIP Gradec, 15. junija. Pogaja- Rattija, Lauramtija in Laccija. za kar-nja za sestavo nove avstrijske vlado dinale. (In j u goslov. kardinal T Op. ur.) jutri objavimb daljše poročilo o zanimivi razpravTprpd mariborsko J poroto; Ljubezenski umor 19letnega fanta« naša gruda bogata in neizčrpna, ■ i najbogatejši agrarni pokrajini, v VojvO' dinl, pridelajo na ha 13 q pšenice, do« čim je pridela danski kmet na svoj revni zemlji 30 q. Ekstenzivno obdelo* vanje, nečedna in nehigienična kmetska stanovanja, knlturna zapuščenost, odej ruštvo in demagogija na vasi ter ves t^ fevdalno-meščanski sistem, kt še vladi v narodnem življenju v raznih krajii naše države — vse to nam ropa dat za dnem, metee za mesecem, leto zt letom ogromne milijone narodnega bo« gatstva, a mi se v novinah lovimo ii senzaeijonelniml tatvinami, namesto da bi vsak dan razmišljali, kako bi se dald pomoči tam, kjer je pomoč potrebna; Kultura! Naši kulturni centri! Beo« grad, Zagreb, Ljubljana I Skozi nos, i dandyjsko gesto izgovarjamo besedoj ki je lahko ravno tako prazna, kakoi toliko hvalisani napredek, ako je kol* tura v ženskih steznikih in napredek o »nadjonalni* produkciji šampanjca. Alj veš, kulturni Jugosloverj, da imamo v. naši državi več kot polovico analfabetov/ Ali misliš na to, da je treba pričeti na« prej tam, kjer je jedro naroda? Kako boi mo uživali uvled pred tujiipi narodi, če tudi bo v vsakem našem mestu akade« rnija, ako pa bo med nami čez polo« vico ljudi, ki se ne vedo podpisati. In "to je syno odprava analfabetizma I Kako daljna je pač pot od te tja do Tesničue kulture in povzdige jugoslo* venske vasi! Ali se tega zavedate, naša nadebudna mesta?! Da še naštevam druge anomalije?, Da govorim o alkoholizmu, o morali ia sličnih odlikah naše domovine! O naši demokraciji, našem napredku, o vseh teh pojmih, ki. smo jih prepisali iz slo« varjev za tujke in bržkone zamenjali njihov pomen! Mimo nas gre dan za dnem bujno življenje naroda, ki je za« čel živeti. Dajmo mu prosto pot! Odprimo mu vire blagostanja! Pomagajmo mu izkoristiti zaklade, ki lete na do* sego roke širom razoranih njiv. Odpirajmo rudnike, gradimo železnice, kanale, ne danes takoj, a iščimo že danes Sredstva, da ji nsčnemo, ko bo mogoče. Po naši zemlji teko reke, Ki nosijo v sebi neizmerno množino energij. Izpre« menimo samo del energije v električen tok in poženimo ž njim stroje, da si bo naš človek spočil in oddahnil. To so problemi, to so novice. Gredo mimo nas, dan za dnem gredo, a mi jih n« vidimo niti slišimo. Pomnimo, da smo danes država, ki leži pred očmi širo« kega sveta. Ako ne bomo vršiti kulturnih nalog; če bomo pustili svoje mase v temi in bedi, si bomo sami odrekli pravico do obstoja. Nacijonilizem more biti samo kulturen, ali se pa odreče svojemu imenu, ker postane v trenutku brez smisla. Dixi. . . Ignotus. Ne zapustimo Rusov v bedi! 'i Večkrat smo že v našem listu opo zorili na rusko kolonijo, ki živi v bli-!žini Maribora, v Strnišču. V nedeljo pri rede ruski begunci v Mariboru koncert in. vrtno veselico. Peli bodo, godli |in plesali svoje narodne plese, da po-morejo sebi in najmlajšim sotrpinom, liki žive v Strnišeu. Daleč so od domovine, zapuščeni od vseh, komaj životarijo pod skromno streho, katero smo (pa, 3im mogli dati. Človek, ki ima količkaj ljubezni do bližnjega, lu razumel, kako jim pač more biti. pri srcu, ko trkajo na naša vrata in pojejo in godejo, da si olajšajo trdo gorje begunstva. Danes hočemo še enkrat opozoriti na njih in ipovabiti naše občinstvo na njihovo prireditev. Prireditve so nedeljo za nedeljo, vedno se pobira, povsod se a-pelira na dobro srce, pa na narodno zavest, na človekoljubje itd., povrh vsega tega tičimo sami v nesigurnih 'gmotnih razmerah, sami imamo v lastni okolici dovolj bede. Vzlic tema pa apeliramo na dobra slovanska srca, ida ne zapusto Rusov v bedi. V Strni-šču jih živi okrog 1200. Kaj delajol Predvsem je tu zavod za zapuščeho rusko mladino. Največ je mladih, ne-jdoraslih, zal delo nesposobnih ruskih iiijakov, ki ne poznajo ne starišev Hiti drugih zaščitnikov. Ko so morali izprazniti Krim, So se po dolgem in skrajno mučnem potovanju zatokli našo državo. Teh mladih ljudi tedaj ni mogoče vporabiti za kakšno drugo de-!do, kakor za učenje. Ž njimi živi tudi nekoliko častnikov, ki so po večini o-etareli ali bolni ljudje. Naj gredo dejati? Mlajši izmed njih so naravnost srečni, ako morejo dobiti kakšno službo v naši domovini. Vsi jo iščejo in Vsak hoče delati. Toda službe se ne dolbe tako lahko,' ker so Eusi vsled ne znanja jezika zadnji, ki pridejo v poštev. Dalje je v zavodu nekoliko dam. Te dobivajjo 250 dinarjev mesečne begunske podpore, znesek, ki jim zado stujo komaj za hrano. Bedno je to življenje, žalostno je vsako begunstvo, najlopša je domovina, kdor jo ima. Oni je zaenkrat nimajo. V Rusiji še vedno vlada teror, ki pozna samo eno vrsto ljudi, drugo pa uničuje z gladom in preganjanjem. Ta nasilni režim se n igonabl ja v samem sebi in kadar se bo vrnilo spoznanje, da so vendarle vsi Rti si, se bodo izgnanci vrnili domov. Danes jih ne more nikdo poditi v ježe in v smrt! Navsezadnje, če se kdo hoče kot human človek postaviti na politično stališče; kaj so ti ljudje, ki so prišli v naše zapuščene barake, krivi na političnih avanturah Wrangla in drugih generalov? Ali so oni zato Sokol na deželi. ! nedeljski prireditvi na P r a g y s k e m). Pred dvftmi mespci smo ustanovili odsek mariborskega Sokola na Pragerskem. Bali smo se za njegov pvo-evit, ker tvori Pragersko komaj par Jus, le nekaj uradnikov in delavstva prebiva tam, v bližnji okolici pa kmetje. Vendar je ta najmlajši Sokol pričel takoj marljivo s telovadbo Članov, ki jih telovadi že do dvajset in še marljivejšo je zaživel pragerski naraščaj. Imel je že tudi dvakrat predavanje br. dr. Pivka, ki je bilo vedno dobro obiskano. Jezdni odsek mariborskega Sokola je zato sklenil, da obišče minulo nedeljo tega nadebudnega Sokola na Pragerskem. In ta mladi Sokol se je hotel že pri < tem obisku izkazati z uspehi svojega kratkodobnega delovanja. Vsled poročil;v časopisju o prireditvi, ki jo pripravlja pragerski Sokpl, smo minulo nedeljo z veliko radovednostjo odjahali' okrog 40 Sokolov-jez-decey iz Maribora. Imeli smo srečo: 8oln.ee se je nalahno skrivalo za oblaki ir, tako smo veselo jahali med pestrimi travniki in .njivami proti svojem« cilj«. Na Zg. Poljska vi smo doživeli prvo veselo presenečenje: Pod Šolsko lipo nas ftya iu mladine individuelno odgovorni? 'Ali so za to odgovorni mali gojenci sabotinskega zavoda, ki pridejo k' nam s pesmijo in godbo prosit vsakdanjega kruha? — Humanizem ne sine delati razlike, dobra roka mora poseči, tja, kjer jc beda in. pomagati kar jo mogoče. Vsi vemo, da je pri nas bedo dovolj, da imamo skrbeti za lastne reveže, ali nesebičen dobrotvor si iifi bo delal takih vprašanj. Nedeljska prireditev bo uutlila kos ruskega življenja, kolikor se ga da videti na neruskih tleh. Program te prireditve bo zanimiv in zabaven. Objavljamo ga na drugem mestu, Menimo da s samimi prireditvami ne bo veliko pomagano. Dobjo bi bilo, če bi se pri nas osnoval poseben komitej, ki bi si nadel nalogo, da zbira darove in stoji ob strani tem beguncem. Po možnosti bi delazmožnim poskrbel za delo, za službe, za dostojne j še življenje, dokler jim ne bo dano, da se vrnejo v Rusijo. Take komiteje imajo na češkem. Dokler so ruski bratje med nami, jim moramo pomagati v njihovem bednem življenju. Oni ne računajo samo na pomoč SI o v a n o v kot takih, temveč na pomoč ljudi kot takih: ; Odpri srce, odpri roke, V otiraj bratovske solze. Notranja in zunanja politika. -K do nacijonalnega jedinstva.: Kam naj se zdaj naslonijo klerikalci?! — Izjava Jugoslov. kluba pogreva teoretično lepo trditev, da so klerikalci za nacijonalno jedinstveno državo, samo da je to je* dinstvo treba zavarovati z avtonomijo. Kakšna je ta avtonomija, izvemo iz naslednjih vrst, kjer se s povdarkom na-glaša plemenske večina Slovencev in plemenska večina Hrvatov. Iz tega izhaja, da je tu avtonomizem za pravo plemenski separatizem. In to naj bo nacijonalno jedinstvo? Dokler bomo Slovenci in Hrvati toliko izticali plemenski moment, kako naj zahtevamo od Srbov, da se mtf oni odpovejo, ki so žrtvovali za princip nacijonalnega ujedlnjenja četrtino svojega prebivalstva? Naj klerikalci pridobe »plemensko večino* Hrvatov za princip nacijonalnega jedinstva „Za eno nacijonalno edinstveno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov* (citat izjave Jugoslov. kluba), pa bomo lahko tudi od Srbov moralno zahtevali, da po doseženi zmagi unifika-cijske misli pozabijo na preteklost in zažive z nami vred še slavnejšo bodočnost. Tako pa bo ta obstrukcija popolnoma brezplodna in neresna, kakor Radičevo spiessbiirgersko revolučijo-narstvo. Kmetsko ljudstvo, ki hoče mir ia red v državi, jim za tako eksperimentiranje z državno idejo ne bo prav nič hvaležno, ker je ustavnih bojev že docela sito. * Jugoslovenskl klub zapustil kon-stituanto. JugoslOvenski klub je vrgel puško v koruzo in zapustil konstituanto ker vlada noče sprejeti njegovega ustavnega predloga. Čudna parlamentarna taktika, da hoče sedaj vsaka skupina zapustiti parlament, ki ne more prodrti s svojimi predlogi! Ko bi bil Jugoslov. klub sam v opoziciji, tedaj bi se dalo ž njim govoriti. Tako pa imamo poleg klerikalcev še radičevce, zajedničarje in komuniste, vsak izmed njih ima svoj načrt in vsak hoče, da baš njegov obvelja. Svojčas so klerikalci obsojali Radiča, ker ni Sel v konstituanto se borit za avtonomistično ustavo, a Radič je vsaj v tem dosleden, da sedanje države ne prizna in mu tudi avtonomija v tel državi ni mar. Kaj pa Jugoslov. klub? Ostal je s svojim ustavnim načrtom sam, ker ostale opozicijonelne skupine hočejo ali republiko ali tej podobno federacijo ali pa sovjetsko državo. In ker sedaj vidi, da je res to, kar je njegovo časopisje za časa zveze z radikalci rado naglašalo, da se fnora nasloniti na kakino močnejšo skupino, če hoče v državi kaj pomeniti, a to se pravi, da mora v marsičem popustiti, so mu zdaj naenkrat zmanjkala tla, ker je grupacija takšna, da so na eni stratli stranke, ki re* hočejo jedinstveno državo, na drugi strani pa je več nasprotnih skupin, ki jih druži samo mržnja hodu krepko zapela vsi tri kitice Sokolske«. V jedernatiii besedah nas je nato pozdravil im-nem poijskavskega občinstva in zlasti mladine lamošnji sivolasi nadučitelj Sabati. Medtem pa se je ravno vsulo ljudstvo od večernic iz cerkve in načelnik br. Novak je primerno uporabil to ugodno priliko, da jo kmečkemu ljudstvu v daljšem po-judnem govoru razložil vzvišene in poštene cilje Sokolstva. Ljudstvo je pazno sledilo njegovim izvajanjem in nato burno pozdravljalo odhajajoče Sokole, katerim je mladina še zapela »Lepo našo domovino«. Čer par minut smo prijahali v idi-ično vas Sp. Poljskavo, kjer žal nismo imeli tako lepega sprejema. Za žnpana je bil baje tam izvoljen socijalist, Šolo štirirazrednico -- -pa vodi bivši nemškutar K. in temu primerno izgloda tudi narodna zavest tamkajšnjp-ga ljudstva. Bilo bi torej zeloti, da pošlje oblast v to važno občino učiteljsko moč, ki se bo tudi izveii šole zavedala svoje narodne dolžnosti. Kmalu pa sina zagledali Pragersko in ob tretji uri srno že zajahali v vas, ejer smo doživeli naravnost ginljiv sprejem. Pred kolodvorom je bil postavljen lep slavolok, ki so ga obkro- Zanimivosti. Živimo v času, ko so samomori dosegli svoj višek. Že dolgo ni bilo toliko samomorov, kakor jih je v naši dobi. Vzroki, zaradi katerih se ljudje ubijajo, so večkrat silno malenkostni. Te dni se je na Dunaju zastrupila s plinom nfeka služkinja, Jker ji je iz kletke odletel kanarček. Par dni poznejo se je dunajska pouličda javnost vznemirila nad novim senzacijonalnim samomorom: Nek sluga je vdrl v blagajno svojega delodajalca, iz katere je mislil oropati večjo svoto denarja. Razočaral se je, ko jo našel samb 20.000 K namesto pol milijona. Napisal je listek, da se umori od jeze, kor se jo tako nesrečno uštel in se na to poleg blagajne obesil. 20.000 K danes ni vredno ukrasti. In če že ne moreš ukrasti več, ko si vdrl v gospodarjevo blagajno, te je lahko sram in greš, pa se obesiš. — Človek se tu spomni na berača, ki je ondan dejal na cesti gospodu, ki mu je hotel stisniti 40 para: »Gospod, to se ne izplača.« Imel je prav, . . Gospa opravlja svojo jutranjo toaleto. _Sama v sobi — pred ogledalom, seveda, okna široko odprta. Zdajci — pljusk — skozi okno priletita dva mo ža. Kakor v kinematografu ali pa v ekspresionistični umetnosti. Gospa se sključi v kotu v svoji jutranji toaleti ter prične vpiti: »Moji biserji niso doma. Nimam denarja!« Gospoda, ki nista bila ravno v delavni obleki roparjev, sta. sc zelo iziionadila in opa-zivši v kotu nežno človeško .bitje, kaj hitro iztreznila. Ko sta. prišla k zavesti, je postal jasen njima in neznani gošpej ta nenavaden posut skozi okno: Gospoda, nek zdravnik in njegov šofer, sta se peljala, z avtomobilom na izpre-hod. Naenkrat pa dobi avtomobil de* fakt, udari nagloma v neko hišo in ta udarec vrže oba gospoda preko okna v žensko spalnico. To se je zgodilo ^ bližini Londona, kjer so gospodje iu dame zelo spodobni Zato radi verjamemo', . da je bila gospa ne le iznena* dena, marveč tudi ogorčena. Navseza* dnje ~T dva gospoda. Dnevna kronika. \,ie de’u tednov. Nastopil je tudi deški nar ^ slovet*jebist riškesra. Sokola, ki 3C no tako pokazal, da ima prido^^di zmožnega vaditelja. Dečki so s? p sicer naravnost, vzorno obnašal1;,, j ji ® sobno veselje pa so imeli priredi,jči nastopom slovenjebistriških ^ fli$o kar jih je tembolj veselilo, ker fe došle pričakovano Mariborčanke, lovadbo na orodju je tamošnje®3■ ^ einstvu lepo pokazala . vrsta ja repi>' skih Sokolov, ki jo izvedla Par vaj na bradlji. . K Bil je torej prav.potster progr-^* ^ , nudil gotovo vsakemu tolik«’ je Vi*ačal s prireditve tako aadov® »T A fl O R*> Siren S — Janova Kmetijska dražba fn *a galico. Iz LirabuSa smo pre* M'-, Kmetijska družba v Ljubllani, *»teri je takrat stal na čelu SLS Jan, Ponujala letos spomladi modro galico * 93-99 % podružnicam v nakup, tudi Kmetijska podružnica Limbuš— Ruše je Mbav.Ia za svoje 1500 kg te galice in [° d°bil.a meseca aprila t. 1. po 24 K ?• Galica pa se je zdela udom sumila, zato je g. Julij Robič vzel vzorec til P ^al v državnem kme- J, e® kemičnem zavodu v Mariboru, »ten je izstavil d -.t l. junija svetočbo. tej ugotavlja, da je bilo v predlože-Jm vzorcu 77.93% modre galice, mnogo železa, nesnage in peska. Sve-JpCba ima št. 354, 848 in 27. Iz teea ' razyjdno. koliko skrbi je oosvetal Prošnji odbor Kmetijske družbe dobri Mkovosti galic. Glavno besedo je se-Ma itnela politika in zato se je gospo-arstvo sramežljivo umaknilo v kot. Panio, da Kmetijska družba v bodoče ■ m bo torišče za strankarske prepire, •nveč mesto za resno in pametno delo Pnd našemu kmetijstvu. Za takšno Kllco, kakor je biia letošnja, pa se u°gradniki leoo zrhvalimo. , Planinski sestanki Mariborske rOdružnice SPD in Odseka amaterfotp- Ssrarov se vršijo redno vsak oetek ob ?* "L uri zvečer v kavarni „Beograd“. i ®~eiamo se, da se teh sestankov ude-Jio kartice in člani v čim večjem no«- Pri tel1 sestankih se spreigmajo td, . ^ani, dajejo pojasnila o izletih, d toi fotografov ter je to obenem nekak ^zabni večer. Pridite vsi! Odbor, j Stanovanjski urad nam javlja, to ^ P^dsednik komisije obolel in da strank°'l° in prihoc,tli° sredo ne sPrciema r:..p. Prijateljski sestanek oriredita 'ni-Motodoye podružnici v Mariboru 3 Jur- r c^tličnega dne, v nedeljo, Vsln • ^21 na vrtu Narodnega doma. *aw I?!-na se ne pobira nobena. Igra teli?Ti. t-ercet- Pridite vsi> ki ste priia' dsn "5,P"slliene zabave, da proslavimo ki i#*?;; jen^* naž«h neodrešenih bratov, J° pod nemško peto! W!i~n ^e^*ca planinska veselica se •Ovoc'om 20 letnice Podravske podtip ii* Slov.' plan. društva v, nedeljo, e H. avgusta v Rušah. Razna preše-j*^enja bo nudil originalno sestavljeni .Pored te slavnosti. Pripravljajte se na , .dan. Narodne in planinske noše rtio* |al° na dan, planinci vsi na plan. Spo-8e objavi pravočasno. — 7,& krojaško delavnico v intfa-•f^skem (Jpmu v Ljubljani se išče invalid-K^ovodip, ki je obenem prikrojevale, ^flektira/se na prvovrstno moč z več-,fno skušnjo. Zadevne prošnje, oprem? z izpričevali je poslati do 1. julija ^21 invjlidsicemu oddelku poverjeništva J* socialno skrb v Ljubljani (St. Peterska °J*šnica.) " ' V nedeljo dne 3. julija vsi v Pes-Jc°, kjer bo na proštom in senčnatem ^ »o morda z malokatere. Po izčrpa-Programu je nastopil pred odrom " Pragerski in slovenjebistriški na-ki ga je zopet nagovoril načel-°r. Novak in mu čestital na -lepili 'fh» ki jih je dosegel,v tem krat* Prirediteljem je enstita.1 k nu programu, ki jo tako lepo onično združil telesno vadbo ao delo, kar je ravno cilj So-^ Zahvalil se je za trud gdu. ^tarjiz Gerhič-u in njegovi so-ter g. dr. Reismanovi, ki so tako izvežbali to mladino, katera slovenščino dobro ne obvlada, vzgajala še v prejšnji šulfe-bf, 4 šoli. Pragersko občinstvo je Š°kol Vak pozval, da podpira svojoga , a z vsemi močmi ter je tudi tam *anJatIi9 ra^vil namene in težnjo slo-Pr °fa ®°kolstva. živej: koncem programa pa smo do- 110 taoryot. Na dan veselice vozijo posebni vlaki z modernimi pul-man vozovi. O polnoči bo svetila severna Inč in vsakppa z luninimi vtisj prenapoljenega obiskovalca spremljala domov. — Srbobrvatskf kurz pod vodstvom g. majorja Stejskal-a se otvori za sprejete udeležence v soboto dne 18. t. m. ob 19. uri zvečer v III. ljudski šoli, Ruška cesta št. 15, parter. — Psiholog Barton Stag bo imel dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v Gotzovi dvorani poljudno predavanje in eksperimentiranje o hipnozi, sugestiji, grafo-logiji in telepatiji. Staer, ki je imel predavanje v vseh večjih mestih Evrope, je znan kot znamenit ifmetnik na tem Dolju ter je dosegel na kongresu okultistov v Turinu (1919) kot grafolog prvenstvo. Tudi tukaj bo nudil občinstvu vpogled v svet skrivnih moči hipnoze, sugestije, grafologije, telepatije, ter raztolmačil hionozo in sugestijo v službi človeka, njuno nevarnost in korist. Spored vsebuje najzanimivejše točke in upamo, da bo občinstvo to v našem mestu redko prireditev primerno cenilo. Predavanie obeta mnogo zanimivosti in zabave. Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik. Slovenska ulica in pri Hoferju Solsk« ulica. — Nesreča na tovornem kolodvoru. V sredo, 15. t. 'm. so delavci opekarne Denvušek v Lajterspergu na tovorhem kolodvoru nakladali 0Dek0 na vagone. Pri tem je prišel prednji del onega voza med tračnice, vsled Česar ie zadelo oje voza 36 letnega delavca Serešina tako močno v trebuh, da je dobil težke notranje poškodbe. Nezavestnega je rešilni oddelek odpeljal v javno bolnico. — Pozabil je listnico z denarjem. G. Rudi, gostilničar v Lajtersbergu se ie mudil v tobakarni na Glavnem trgu. Pri plačevanju je v pozabljivosti položil usnjato listnico z denarjem na pult in odšel. Cez pol ure, ie svojo zmoto opazil, se vrnil, a listnice ni bilo več. Opazilo jo je kakšno manj pozabljivo oko in se je kmalu znašla v tujem žepu. V listnici je bilo 3600 K denarja, izkaznica in več važnih pisem. — Najdeno. Na Glavnem trgu je bila najdena torbica' z manjšo svoto denarja. — Pekre pri Limbušu. (Dopis.) Ozrimo se za nekaj let nszaj v zgodovino našega kraja, f v čast, ko so tukaj paJevali nemški in nemčurski mogotci in v zvezi z nemškimi učitelji dvigali oziroma tlačili ljudsko kulturo. Tiste čase je bilo pri nas prav malo narodne zavednosti, saj jo je moral streti pritisk nemških turnerjev, hajlovcev in železničarjev — socijalnih demokratov, ki so prirejali tukaj veselice, shode in zborovanja. Res je bila vedno peščica^častnih izjem, vrlonaprednih, zavednih vaščanov, ki pa so imeli proti vsemu nasprotnemu političnemu delovanju takrat pod režimom avstrijskih oblasti — zvezane roke. V podkrepitev te trohice naših narodnih ljudi od zunaj, recimo iz Maribora, nobeno narodno društvo ni moglo pomagati, kajti pri takih akcijah bi prišlo do incidentov in izgredov, zaslepljeno ljudstvo bi bilo podivjano, nahujskano in surovo do skrajnosti. V dokaz naših trditev naj navedemo sledeče slučaje: Pred leti so bratje Terkaš in Tertinek neko nedeljo ubili brata Jerneja in Pavleta Potočnik, nekoliko pozneje je neki Gla-vitsch ubil larovškega hlapca iz Limbuša, nato je neki Peter Schauperl ubil lastnega brata Mirkota in pred dvema letoma je Tone Herič smrtno zabodel I. Majheniča. O običajnih pretepih niti ne govorimo. Pripomnimo le še, da so ob času mobilizacije preganjali jn tepli nekega vrlonarodnega učitelja iz Limbuša. Ni čudo, da je bilo kulturno delovanje med takim podivjanim ljudstvom skoraj onemogočeno. In še nedavno smo slišali o nekem umoru in ropu na dr. Reiser-jevi pristavi. Lahko trdimo, da je večinoma to bil sad kulture, ki so jo razširjali črnordečezlati in rdeči apostoli. Sedaj je pa zavel v naši občini drug veter. Nemčurski stebri se majejo, socijalni demokrati irt komunisti ne sanjajo več o »pekrski republiki", trdovratneži, ki sovražijo vse, kar je slovenskega in jugo-slovenskega, pobirajo šila in kopita, mlač-nefi pa, ki so postali pametnejši, so se priklopili našim somišljenikom, ker so uvideli, da je nespametno delati razdore v naših vrstah. Imamo zavedno učiteljstvo, narodne veljake, trgovce in gostilničarje in nam že iz starih generacij zveste slovenske korenine, velespoštovane posestnike. Našim idejam in ciljem nasprotni politiki bodo kmalu doigrali svoje vloge, kratkomalo, pri nas se močno svita in kmalu bodo vse Pekre obžarjene od našega svobodnega solnca. Čitalnice iz Slovensko Bistrico, zapeli so nam tudi v ruščini »Hej Slovani«, ki smo jih vendar toli in tolikrat sli-' šali, toda iz njihovih grl nam je donela pesem vse globlje in mehkejšo in hvaležni smo jim bili za njo. Sestri Ško-fičeva in Dolničar jeva, ki ste se tudi sicer mnogo trudili za prireditev, sto med gosti nabrali majhen znesek, ki smo ga poklonili bednim ruskim dečkom. Le prehitro je zadonela načelnikova^ piščalka in nas pozvala k odhodu. Ločili smo so od prijaznega vrta, kije bil poln raznovrstnega občinstva in odjahali s krepkim zadoščenjem proti Mariboru, da se naša sokolska misel močno širi tudi po deželi in da so tla za njo povsod ugodna; treba - je le krepkih delavcev, ki so no strašijo truda in požrtvovalnosti. O prireditvi pa smo sc razpisali obširneje, ker se nam je 'sdela naravnost; vzorna za sokolska društva po deželi. Upravičeno jo obžaloval br. Ljubljančan, da jo prihitelo tako malo Mariborčanov, češ, če bi v taki bližini Ljubljano priredil Sokol emrk nastop, bi- se gotovo eel. vlak Ljubljančanov, ki so sicer tudi radi zaspani, pripeljali utrditi delavne brate in sestre. Upamd pa, da bo vsaj ] v bodoče boljše. Ne poztibljauuo na de- i ieio! i«* &>kol- 1 Kultura in umetnost. x Iz pisarne Narodnega gledališča. V zadnjem trenotku smo dobili obvestilo od gospe Irme Polakove, da ne more priti v soboto gostovat v Maribor ker je zadržana v Zagrebu, pač pa da pride . prihodnji teden enkrat Vsled tega se. repertoir v toliko spremenil, da se vrši v soboto častni večer gdč. Slavice Mezgečeve. Uprizori se „Boccacdo“, v nedeljo, pa ,Učiteljica Pavla“ na abonement B, na splošno željo inteli* gence iz dežele. x Alojzij Remec „Učl\eljica Pavla". Vsled posebnih ovir nismo mogli objaviti obljubljenega daljšega Člatjka o izvirni slovenski noviteti, ki se danes, v četrtek, vprizori v nošenj gledališču, o Remčevi drami .Učiteljica Pavla**. Opozarjamo pa naše občinstvo ponovno na ■to delo mladega slovenskega dramatika, ki si je z »Učiteljico Pavlo** zarisal lepo pot v bodočnost. Alojzij Remec je posegel globoko v.življenje našega izobra-ženatva in nam predstavlja na odru tipe, ki smo jih Že srečavali ob raznih prilikah Življenja ali doživljali v samem sebi. Ni nobenega dvoma, da je slovenska drama pridobila z Remčevo »Učiteljico Pavlo* biser, ki ne bo izgubil svoje vrednosti. Zato danes v četrtek vsi v gledališče. O drami pa še spregovorimo po vprizoritvi. x. Častni večer. Gdč. Slavica Mezge-čeva obhaia v soboto, dne 18. t. m. svoj častni večer v opereti »Boccaccio* v naslovni vlogi, ki je ena izmed njenih najboljših pevskih vlog. x Dramatična šola. Prihodnje ure: v petek in soboto ob 20. uri (8. zv.). ■ x II. ?avna produkcija Skrblnšekove dramatične šole se vrši koncem gledališke sezone, doe 1. julija 1920. Dela, l'*^er* se bodo igrala, se bo v kratkem priobčilo. S to drugo javno produkcijo sc zaključi dram. šola letošnje sezone. Milan Skrbinšek. x »Kajnovi sledovi.* Razstava v Gotzovi dvoraiji. Slikar Ivan Karlovič J a n o v sky jerazstavil v Gditzovi dvorani > vejik triptychon, vojno alegorijo »Kajnovi ilci-bvi*- Triptschon preciocu je ~,jrok eni i posledice svetovne vojne z moralno-ps1** hološkega vidika. 1. slika prikazuje izžl" vanje. Kajn beži od ubitega Abela, Bog ga proklinia v oblakih. 2. slika: Dvoboj. Solnce ugaša na zapadu. Kajnov pravnuk je zasadil prapor krvi in sovraštva' na hekatombah človeških teles. • Streh treskajo, ročne granate se vžigajo, strast, kletev in obup gleda od vsepovsod. A nad črnim dimom požara že vstaja mavrica miru in božjega posredovanja, da se do- . vrši divji boj. V oblakih se prikazujejo Kajni svetovne zgodovine): Tamerlan, A-leksander Veliki, Cezar, Napoleon, kot znamenja groze in zla, kot fata morgana troečega Človeštva, ki se kakor Kajn bori z Bogom. Vsi ti silni premagovaici sveta propadajo sramotno in brezčastno. 3. slika »predstavlja pomirjenje. Kajnova hči, lažikultura, joka na grobovih bojnih žrtev. Ker ni umevala pravega namena življenja, prosi Krista pomoči in rešitve. On prihaja in jo dvigne iz obupa, Češ, iz prelite krvi so se razcvetele rože novega Življenja. — Globoka tolstojanska koncepcija nasproti nietschejanski negaciji naš« dobe! Vsakemu ljubitelju umetnosti globok užitek. Slika je razstavljena v Gčtzovi dvorani od 17. junija do 10. julija. Vstop vsak dan od 10.. do 19. ure. Vstopnina 1 dinar. Sloven. narodno gledališče. Repertolre bodočih dni: V četrtek 16.: .Učiteljica Pavla*. Ab. A-46 V petek 17.: Zaprto. V soboto 18.: ;,Boccaccio*. Izven atb. častni večer Sla.vice Mezgečeve. V nedeljo 19.: ^Učiteljica Pavla“. Ab. B-iO V pondeljek 20.*. „Lepa Vida*. Izvajajc srednješolci iz Maribora. \ Mariborska porota. Dne 13. m 14. junij« Velika poneverba. v v Na dva dni je bila določena razprava proti posestnici Neži Kocan is kmetu Juriju Kocana, obema iz Malega Središča v najsevernejšem delu Prekmurja, ker . govorita oba in večina prič samo madžarski, tako da se je sodiščr moralo posluževati tolmača. Neža Kocan je bila obtožena hudo* delstva poneverbe 99.000 ogrskih kron. Jurij Kocan pa deležnosti na poneverbi tega zneska. Dne 25. junija lanskega leta sta se podala posestnika .Franc' Schlegel in Stefan Kern iz okraja Fdlse Puldan na Ogrskem v spremstvu šest-najstletnga Hermana Kerna v Magyar Szombotja kupovat žrebeta. Ker jih niso dobili, so-se vračali drugi dan proti domu in so pri tem nevede prekoračili našo državno mejo in naleteli na jugoslovansko stražo. Ket je bil Herman Kern žejen, jim je straža dovolila^ da gredo k hiši Neže Kocan, ležeči kakHa 1500 korakov od meje, pit vodo, ► pod pogojem, da se takoj vrnejo po isti poti na Ogrsko. Neža Kocan je začela Ogrom pripovedovati, da naši vojaki' na meji vsakega natančno preiščejo in vsakemu ves denar odvzamejo. Ponudila se jim je, da jim za nagrado 1000 kron pomaga spraviti denar čez mejo, ker ima neposredno ob meji svojo njivo, na katero ima prost dostop. Ogri ,so z veseljem sprejeli njeno ponudbo in ji izročili 99.000 kron v samih ogrskih tisočakih, ki jih je djal* v vrečico in privezala na trebuh, ter se podali Črez mejo, kjer jih je straža samo površno preiskala, ne da bi jim pogledala v denarnico. Na ogrski strani so štiri ure zaman čakali na Nežo Kocan, na to pa So poslali k nji posebnega sla, ki se je vrnil s poročilom, d? so Neži Kocan vzeli vojaki ves denar. Nato so Ogri ovadili zadevo jufoslo-' vanskemu vojaškemu poveljniku V Domanjkovcih. Dognalo se je, da vojaki Neži Kocan niso vzeli nikakega denarja, pač pa je Jurij Kocan 26. junija zamenjal v Murski Soboti 72 ogrskib tisočakov. Ko sta bila oba obdolženca v sodnih zaporih v Murski. Soboti, sta si skrivaj pošiljala listke, kako se bodeta zagovar-jala, in da je treba obvestiti nekega! žida iz Sombačke, ki naj potrdi, da je on dal Neži Kocanovi 70.000 krou. Kljub tajenju sta bila Neža in Jurij Kocan po soglasnem izreku porotnikov obsojena in sicer Neža no tri leta, Juri' Pa na dve leti težite. ieč» Sokolstvo. o Legitimacije In znake izdaja .Sokol* v Mariboru odslej svojemu članstvu vsak četrtek od 18. do pol 20. ure in vsako nedeljo od 10. do pol 12. ure. Izdajanje ob torkih zvečer in praznikih dopoldan torej odpade. Odbor. o Naraščajev dan Sokola v Mariboru in Studencih se vrši v nedeljo, 19. junija po sledečem sporedu: Ob 14.30. uri zbirališče sokolske dece in naraščaja ter članstva v magdalenski šoli na Ruški cesti, od tu sprevod v Narodni dom, kjer je na vrtu razvitje prapora, ki ga podarijo naraščaju Jugo-sloveni iz Primorja. Po razvitju rra^ora pohod iz Narodnega doma po Tatten-bachovi, Sodni, Prešernovi in Koroščevi ulici v Ljudski vrt, kjer je s pričetkom ob 16. uri javna telovadba sokolske dece in naraščaja v sledečem redu: 1. Vaja z okrašenimi cvetnimi loki ženske dece, 2. vaje s palicami moške dece, 3. orodna telovadba moškega naraščaja, 4. tek z zaprekami in razstavni tek, 5. proste vaje Ženskega naraščaja, 6. igre moške in ženske dece, 7. proste vaje moškega naraščaja in 8. zbor dece in naraščaja pred glavno tribuno in nagovor. Vstopnina k javni telovadbi: sedeži po 20 K, stojišča po 4 K. Pri telovadbi nastopi nad 500 dece in naraščaja. Sodeluje železničarska godba v Mariboru. Priporočamo našemu rodoljubnemu občinstvu, da najštevilnejše poseti, to sokolsko priredbo, ki ima zlasti pokazati vspeh sokolskega vzgojnega dela naše dece. Zdravo! o Zlet v Osllek. Vse slovenske sokolske 2upe poživljamo, da javijo najkasneje do 20. junija brzojavno udeležbo tz zlet v Osijek, da vemo pripraviti zadostno število vozov za posebni vlak. 5 posebnim vlakom se vozijo samo pravočasno prijavljeni udeležniki; kdor ni javljen do 20. junija, se mora voziti % navadnim vlakom, za katerega pa veljajo tudi polovične, vozne cene s sokolsko legitimacijo. Zupe naj pazijo, da to pravilno urede in razjasnijo svojim Članom. Društva ob progi Novo mesto —Karlovač se vozijo 9‘ posebnim vlakom, ki odhaja iz Zagreba 26. junija ob 8.20. mi. Ta vlak ima zvezo z rednim vlakom, iti odhaja iz Novega mesta ob I.31. ura. Članice, ki ne nastopijo v telovadnem kroju, prosimo, da se udeleže zleta po možnosti v narodnih C plah. Savezno starešinstvo. Gospodarstvo. k£v Borza 15. junija. f|«f reb; Berlin213-214-50, Italija f|§—743, London 0—550, NewYork 0—146, Pariz 1175-1180, Praga 202 flo 102*50, Švica 2440—2470. Valute: ItneriHri dolarji 143*25—144, avstrijske kron« 0—23, carski rublji 0—30, češko-slovaške krone 0—195, francoski franki 0—1155, aapoleond. 460—462, nemške marke 215—217, romunski leji 223—230, »ouvereigni 255, itallj. lire 725—732, turške lire 480. Dunaj: Ameriški dolarji 673—677' nemške marke 968-50—974'50, anglešk funti 2522*58—2543, francoski franki 5345 do 5358, italijanske lire 3442-50—3462-50, Jugoslovanski dinarji 1803—1831, poljske mark* 51*50—53-50, Švicarski franki II.350—11.400, češkoslovaške krone 924’50—930*50, madžarske krone 222 do 225*50. C uri h: Berlin 8*55, New York 598,. London 22-41, Pariz 47*55, Milan 30-4(i Praga 8*25, Budimpešta 2.35, Zagreb 4*10, Varšava 0.50, Dunaj 1.25, avstrijske žigosane krone 0.92. g Nova izdaja kolekov. Zagrobačka trgovska zbornica javlja, da ' bo pomanjkanja. kolekov skovo odpomagano, ker izide v kratkem nova izdaja kolekov, ki obsega 158 milijonov komadov v skupni vrednosti, 99 milijoupv dinarjev. Zadnja izdaja je imela vreil-uoet 20.000.000 din. ter je zadostovala j»amo za eh mesec. Nova izdaja se tiska $5 Zagrebu. ' g Prepoved sprcmljenja vagonov, (triasom - obvestila trgovsko in obrtne zbornice v Zagrobn je ravnateljstvo J južne železnice izdalo nared bo, po kateri je od 10. t. m. naprej zabranjeno spremljevanje vagonov po zasebnih spremljevalcih. Izvzete so samo pošiljko živili živali, mrtvecev in transportov, sestoječih iz celih vlakov. Mesto spremljevalcev se uvede zaklepanje vagonov z patentno ključavnico »Rekord«, ki se dobi na vseh postajali južne železnice. Cena 6 dinarjev. Vagoni, zaklenjeni s to ključavnico, obratujejo samo na progah južne železnice in nesmejo preiti na proge državnih železnic. Obratno pase dovoljuje zaklepanje vagonov, ki prehajajo z državnih prog na proge južnih železnic ali preko teh. g Nov jugoslovanski motorni jadra-nik. Včeraj je odplul iz Nizozemske v Bale ar nov motorni jadranik »Mornar«, ki ga je nabavilo parobrodno, društvo »Vesna« v Bakru. Kakor do-znavamo, je naročenih še več parobro-dov, ki bodo v kratkem času dovršeni. g Investicije za železnice na Madžarskem. Madžarska vlada hoče dvigniti državne železnice na prejšnjo višino. V ta namen namerava dopolniti vozni park. Ministrstvo za trgovino dobi v proračun 1921-22 90 miljonov kron. Na mnogih progah sa bodo položile nove tračnice, a pred vsem na internaci-jonalnih progah, kakor n. pr. Beograd-Budimpešta—Dunaj. V to svrko je v budgetu preračunanih 102 miljonov kron, medtem ko se bo potrebovalo za plačo osobja in delavcev 33 milijonov kron. Ražentega se namerava izdati državni železnici večje vsote za delavnice, za kolodvor v Budimpešti, za ran-Žlranje in drugo. V celem so namerava izdati za investicije drž. železnice 1.340 milijonov kron, kojih večji del s* bo kril 7, dohodki. Vlada se bavi tudi z vprašanjem elektrizacije železnic, in bo še v tem letu vpotrobila 10 do 15 milijonov kron za zgradbo treh manjših prog. "Velike vsote so določene za zgradbo državnih tvornic železa, strojev, madžarskih drž. železnic itd. Za pošto, brzftjav in telefon se bo izdalo blizu 1 miljardo kron. Za ceštc in mostove bodo znašali skupni izdatki 132 miljonov kron. Vlada namerava ta program izvršiti tekom' prihodnjih let in začne z delom že v tekoči proračunski dobi 1921-22. g Produkcija premoga v Ameriki. Ameriška vlada je izdelala izkaz, iz katerega je razvidno, da stoje Zedinjene države na prvem mestu vseh držav, ki producirajo premog. Leta 1913. je krila Evropa 54% potrebe premoga celegt sveta. Leta 1920 je padlo proizvajanje Evrope na 46% Amerika je stopila na prvo mesto. Značilno je, da so bil« cene premog^ 1. i920 najvišje, med tem ko je kvaliteta premoga znatno padla. L. 1920 j« znašal izvoz premoga iz severne Amerike 227;: milijonov ton in je bil petkrat večji, nego • v zadnjem predvojnem letu. Celokupna potreba celega sveta je znašala preteklo leto 1-3 milijarde ton in zaostaja za 42*3 milijona ton za L 1913. Od potrebe premoga celega sveta odpada na Zedinjene države 1.1920 krog 586 miljonov ton, t. j. za 91 miljonov ton več nego v zadnjem predvojnem letu. Naš Izvoz. Prvo mesto med državami, v katere izvaža svoje pridelke naša država, zavzema Nemška Avstrija, v katero se je v prvih treh mesecih letošnjega leta izvažalo ' za 239,048.755 Dinarjev, ali 41.98 odst. celokupnega izvoza. Njej sledi J^emčija s 106,982.763 Dinarji ali 18.79 od6t. in Italija s 98,584.694 Dinarji ali 17.31 odstotkov. Mnogo se je izvažalo tudi v Švioo, na katero spada 35,668.774 Dinarjev, ali 6.26 odstotkov, Grčijo 20,325,584 Din ali 3.57 odstotkov, in Oehoslov, 20,325.584 Din. ali 3.57 odst. Francoska jo dobavila od nas blaga v vrednosti za 9.666.155 Din., ali 1.70 odst., Ogrska za 8.467.240 Din. ali 1.49 odst., od Italijanov zasedeno ozemlje 8,200.527 Din. ali 0.47 odst. Za Angleško in Romunijo se je izvažalo blaga v vrednosti po 3.000.000 Din., za Bulgarijo in Turčijo po 2,000.000 Din. in za Egipt za 1.000.000 Dinarjev. Z manjšimi zneski še pridejo v poštev Poljska, Reka, Albanija, Holandska, in Belgija. V primeri z preteklim letom je izvažala Nem. Avstrija percentualno enako (46.72 odst.) med tem, ko je izvoz v Italijo znašal lansko leto 27 odst. na-pram 17 letos. Znatno več se je izvažalo letos v Nemčijo, koje izvoz je znašal lansko leto samo 7.50 odst., a letos 18.79. V splošnem se je izvoz torej pov-. zdignil. g Prost promet z živino v Gradcu, j V Gradcu so je vršila seja ravnatelj- , stva mestne klavnice, tržnega urada j in zastopnikov mesarskih obrti, v ka- teri se je sklenilo, da se s 15. julijem t. 1. otvori živinjski sejem v Gradcu, S tem se je zopet odprl prost promet J živino. Zahtevajte o osaht go* sitim t$aborlt' Mala oznanila. Damska pisalna miza z ogledalom, mi™ iz marmorja, eno stojalo za okraske in .ena starinska ura se proda. Šoler. Koroščeva ulica 7-II. 827 Vila za eno družino z 8 sobami in lepim vrtom se takoj proda. VpraSa se v upravi „Tabora“. 812 " 6-3 SŽ & ill Trpi. hiš enonadstropna, v najprometnejši u’ici Maribora, se pod cenitveno vrednostjo proda. .Stanovanje in drugi prostori se takoj po kupni pogodbi izpraznijo. Natančnejša pojasnila daje lastnik v Slovenski uiici 20, Maribor 829 2-1 Glavni urednik: Radi vol Rehar. Odgovorni urednik : F r a n V o gj * r Mala oznanila. Iščem pleskarsko In slikar-; Pekarno kupim ali viam*'p0’ ske pomočnike in učenoa. najem, tudi na.iitžei. Franc Ambrožič, Mlinska ul. št 37. 831 2-1 1 unrav Odda se soba z dvema po- Lep .vrt v mestu se steljfcma Naslov sa izve v proda. Naslov pove i P ^ upravnižtvu. , lista. nudbe pod ,P e k a ' ^ , unravo lista. S-() tako) '#V> 830 Naznanilo. tvor* BH iž) N*-- Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem o na Pesnici staroznano gostilno, preje Hojnik Točil bodem prvovrstna domača vina ter im*' na razpolago topla in mrzla Jedila. Za obilen obisk se toplo priporoča Anton Kerenčič 825 gostilničar, vedn° ' lij Vi k Naznanilo! Razprodaja radi izpraznitve raznovrstnih Pr t metov za ročna dela, prediiiskanih In ^ Ijenih ročnih del, kakor tudi šolskih in pisarn^ potrebščin pri , ViSjemini Beri, Šolska ultea St i 'S1! •••■j'-*'- -rSi\ v ' v ‘ • s V neizmerni lugi javljam prijateljem in znancem, da je moja ženica •v l K \r iskala v težki bolehni pomoči v raznih krajih. Nade se niso izpolnile in dne 11. junija 1921 je v Gradcu po operaciji preminula, stara jedva 20 let. Začasno je pokopana v Gradcu, a se pozneje prepelje v Maribor* V Beogradu, 13. junija 1021. Nesrečni ožaloščeni IMTiloš 888 šef kabineta ministarstva poljoprivrede i voda. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril katero sem prevzel od prejšnje tvrdke Nydlil, Šolska ulica štev. 2. Priporočam se slavnemu občinstvu, kateremu so na razpolago vsakovrstni venci, kakor tudi raznobojne cvetlice itd., vse po najnižjih cenah. S spoštovanjem Anton Gabrič. 806 5—S Lastnik in izdajatelj; .Konzorcij Tabor«. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d. »t *