DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk In zabavo. n poprej. Cena mu je 80 kr. \Mh ulicah št. 2. Naročnina vtprejemajo in plačujejo po dogovoru. 14. v Ljubljani, 21. julija 1898. letnik XI. Naša straža. Stranki držav nosborski poslanec Roblč je sprožil mej svojimi tovarili na Dunaju misel, da bi ae ustanovilo mej Slovenci druStvo, podobno nemfikemu »80d-mark«. Poslanci so soglasno, ofclenivli se te misli, sklenili, da se osnuje v obrambo slovenskega ozemlja društvo v Ljubljani. Dnč 6. julija se je vrlilo potem posvetovanje v ijubljanaki mestni hili, kjer se je zbralo poleg državnih poslancev več drugih zaupnikov naroda iz slovenskih pokrajin.) Bilo bi odveč, če bi hoteli povdarjati, da je tako druStvo sa Slovence prepotrebno. Vsaj vsak debro vč, kako trgajo gospodarsko močnejši, oblastni sosedje, — na eni strani lakomni Italijani, na drugi strani gospodarstva željni Nemci — obmejnim Slovencem kos za kosom naSe lepe, rodne zemlje. In komu ni znano, kako se vsiljuje tujec povsodi tudi v popolnoma slovenske pokrajine, kako si postavlja tovarne in druga podjetja na naSi zemlji ter pridobiva vedno večjo moč v vsakem oziru, zlasti pa na gospodarskem polju. Skrajni čas je torej, da se otresemo Slovenci po polnoma Nemcev in Italijanov, da jim povemo odločno, da hočemo ostati na svoji zemlji svoji gospodarji. ta to ravno namerava novo ustanovljeno druStvo, kateremu so nadeli imč »NaSa straža«. Boriti ae hoče ono sa gospodarski in kulturni napredek naroda, na braniku hoče stati sa ohranitev slovenske zemlje. To drultvo ni politično; pristopil bo Iehko k temu druitvu vsak Slovenec, vsaka Slovenka, ki sta dovršila Šestnajsto leto; plačilo na leto je jedna krona, torej niti gros na mesec, ksfr p&č vsakdo premore, če ima le dobro vojjb. Pravda drastva, katera objavimo v celoti, so osnovan« na' tako liroki podlagi, pritegnjena je po teh pravilih novemu druitva tss na«« gospodarska or- ganisaeija, tako, da je pričakovati za druStvo prav plodo-nosnega delovanja, ako bomo vai storili svojo dolžnost. Pri tem društvu morajo stopiti v ozadje vsi strankarski oziri, velika ideja druStva naj prežene iz naSe srede vsa, malenkostna strankarstva, potem bo novo druStvo res odločilno vplivalo za obstanek našega naroda. Pravila se glase: § 1. Ime ia sedel. DruStvo se imenuje »NaSa straža«; svoj sedež ima v Ljubljani; razteza se po deželah in kraljestvih, zastopanih v državnem zboru in ni politisko. § 2. Namen. Društvu je namen podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, v jezikovno obmejnih ali jezikovno meSanih pokrajinah. § 3. Sredstva. V dosego svojega namena druStvo 1. zbira denarne doneske: ustanovnino, udnino, darila, volila itd.; 2. združuje slovenske gospodarske organizacije, (gospodarske zadruge, kmečka društva, obrtne zadruge, posojilnice) korporacije ia nepolitiSka društva v smislu svojega namena; 3. podpira v gori naznačenem okrožju (§ 2) slovensko in hrvatsko obrt in trgovino , 4. brani slovenska in hrvatska posestva imenovanih pokrajin (g 2) v gospodarskem obstanku; 5. organizuje ožje deželne, okrajne in krajevne Odbore, ki po določenem načrta (g 7, odet. S), poizvedujejo o gospodarskih in kulturnih razmerah slovenskega ali hrvatskega ljudatva v svojem okrožju, s primernim*, nasveti poročajo svoje poiivedbe glavnemu odboru in v društvene namene nabirajo denarna sredstva. §4 Wje. Udje do: 1. ustanovni) 2. redni, in sicer: a) moški in ženske, ki so dovršili 16. leto; b) nepolitiska druStva in zadruge v druSt. okrožji; Kdor hoče društvu pristopiti, oglasi se pri načel- stvu, ki ga vsprejme ali pa odkloni, ne da bi moralo naveBti kake vzroke za to. V tem oziru ni priziva. § 5. Pravice udov. Udje se smejo vdeleževati zborov, predlagati predloge, glasovati, voliti in voljeni biti. Društva in zadruge se smejo vdeleževati Uh zborov vsaka po jednem zastopniku, ki se mora izkazati, da je pooblaščen po odboru svojega dfturfva ali zadruge. Ti zastopniki imajo ravno tiste pravica, kot drugi udje. § 6. Dolžnosti udov. A Udje morajo plačevati svoje doneske in sicer: Ustanovni enkrat za vselej vsaj 50 Kr. iq razdeli svoje plačevanje lahko na pet let po deset Kr. Redni udje plačajo vsaj po jedno Kr. na leto. B. Društva in zadruge morajo odrajtovati svoje letne doneske, katerih svota se razmeram primerno dogovori s načelstvom, ki pa ne sme znašati manj kot 10 Kr. § 7. Društveno vodstvo. Društvo vodi glavni odbor. V ta odbor se voli vsako tretje leto pri rednem občnem zboru 50 odbornikov in sicer: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Koroškega, 10 s Primorskega m 10 izven dežela Vrh tega ima še vssko s društvom zavezano društvo ali zadruga pravico po svojem odboru imenovati po jednega odbornika. Glavni odbor se deli v tri oddelke; 1. pravni, 2. informacijski in organizacijski, 3. gospodarski. Pravni oddelek sestoji iz strokovno izvežbanih mož, ki so društvu v pravno pomoč. Informacijski in organizacijski oddelek organizaje poizvedbe po posameznih udih, po društvu pritpojenih društvih in po ožjih odborih. Gospodarski odsek goji. »vezo z gospodarskimi organizacijami in se v posamnih slučajih posvetuje, kako naj se ž njihovo pomočjo dosega društveni namen. Oddelki se samostojno vstanavljajo in sicer tako, da odborniki glavnega odbpra volijo izmed svoje srede 15 članov v gospodarski, 15 članov pa v pravni oddelek. Odtali odborniki pripadajo informacijskemu in organizacijskemu oddelku. Noben odbornik ne more pripadati dvema oddelkoma. Vsak oddelek si voli izmed svoje srede predsednika, prvega ali drugega tajnika. Predsednik in prvi tajnik morata bivati-v Ljubljani; drugi tajnik mora biti isventyraujs)c družbenik. Po, potrebi sklicuje predsednik vsakemu oddelku oddelkove seje; v nujnih slučajih, sme tudi pismeno poizvedel* mnenje odbornikov. Če je predse^ hfni tajnik. Sklepi v oddelkih, k>, se sklepajo z nadpolovično večino glasov, se predlagajo načelstvu v konečno rešitev. Glavnemu odboru v pomoč se vstanavljajo ožji odbori. Tak ožji deželni — okrajni ali hrajni odbor se sme vstanoviti od društvenih Članov samo z dovoljenem načelstva, ki mu imenuje predsednika. Število odbornikov je poljubno od 8.-16 Ožji odbori imijo nalogo podpirati vzlasti informacijski in organizachskl oddelek. V svojem delovanju so odvisni od načelstva, od fcalerega dobivajo potrebna navodila za svoje delovanje. Načelstvo sestaje iz predsednikov in tajnikov imenovanih treh oddelkov. Načelstvo ai izvoli izmed svoje srede predsednika in njegovega namestniki, tajnika in njegovega namestnika, blagajnika in njegovega namestnika. Izvenkranjski tajniki posamnih oddelkov, ki naj se razdelč tako, da jeden pripada Štajerskemu, jeden Koroškemu in jeden Primorskemu, ss v nsčelstvu izvolijo za drugega, tretjega ta Četrtega tajnika. Načelstvo vsprejemlje poročila posamnih oddelkov in sklepa O' nji h'; poročila in nasvete poAnfcnih' OdoV, društev, zadrug in pododborov oddaja oddelkom v pretres in poročanje. Načelstvo sprejemlje ude v društveno zvezo, organizuje krajevne, okrajne in deželne odbore in sploh izvršuje vrhovno vodstvo nad vsem društvenim ddlovsnjem. Seja načelstva je sklepčna, če so navzoči vsaj štirje njegovi člani. Načelstvo voli in sklepa s nadpolovično večino glasov. Predsednik, oziroma njegov namestnik, sklicuje seje in jim predseduje. Načelstvo se pa mora sklioati v sejo tudi, če to zahtevajo vsaj trije njegovi filmu. § g mu{ ,b,r Redno se vrši občni zbor vsako leto meseca avgusta; izredno pa, če ga zahteva tretjina rednih Udov. Občni zbor voli vsako tretje leto odbor; vsako leto pa tri pregledovalce računov, sklepa o poročilu načelstva v zadnjem upravnem letu, ki se sklepi 31. julija, o pre-membi pravil in o razdružitvi društva. Občni zbor se nazhanja po slovenskih časopisih vsaj 14 dnij preje. Sklepčen je ne glede na Število navzočih udov in sklepa po nadpolovlčnl večini glasov. Cas, kraj in dnevni red občnega zbora določa načelstvo, istotako časopise, v katerih se razglaša občni zbor. g 9. Razsodišče. Pri prepirih iz društvenega razmerja voli vsaka stranka po dva razsodnika. Razsodniki si volijo predsednika izmed drugih društvenikov. Proti razsodbam tega razsodišča ni ugovora. § 10. Razpust društva. Drnštvo preneha, če je razpusti gosposka ali če se to sklene pri občnem zboru s dvotretjinsko večino, pru-štvena premoženje prevzame za slučaj, da gosposka razpusti društvo, mestna hranilnica ljubljanska jn je izroči novemu društvu, ako se ustanovi tekom petih let z jed-nakim namenom. Ce se pa to ne zgodi, pripade po petih letih polovico premoŽenja družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, druga polovica jedpaki družbi za Istro. § 11. Začasna določila. Predlagat teh pravil vzprejem^o, brž ko so potrjena, oglase z* društvo. Ko je oglašenih vssjbOudov, skličejo ustanovni shod, pri katerem se voli odbor« PQte» je društvo ustanovljeno. Razgled Vse primudevanjel mini Merskega predsednika grofa Thuna, da bi bil zbližal Čehe in Nemoe Ur sopet omogočil redno parlamentarno delovanje je bilo brezuapeSno. Grof Thun je hotel preklicati jezikovne naredbe, in mesto teh isdati nov jezikovni zakon, ki bi iV marsičem zagotavljal Nemcem več pravic kakor pa se> danji jezikovni naredbi. V ta namen je povabil čefike saupnike iz Horavskega in Češkega k prostim razgovorom o priprav* h in pogojih sa skupna pogajanja mej češkimi in nemškimi zastopniki, katerih ao se Čehi tudi vdelelili. Po dokončanem posvetovanju s Čehi se je odzvalo tudi nemško liberalno • veleposestvo povabilu grofa Thuna. Druge nem*ko liberalne, nac jonalne in Radikalne stranke pa so odklonile kratko malo ae celo vsak svoboden razgovor z vlado. »Takojšna odprava jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko je še vedno j e di n o , s ? e d s t v o «, ,da se povrne J mir, je bil konečni sklep nemških strank, katerega je na-znanii minitKr k t mu predsedniku slovenski narodni izdftjica gorjaoski baron švegel. Nemci so se s tem korakom popolnoma udali in podvrgli povelju pijanca Scfcttneierja in kričača Wolta, kateri je v zadnjem državnozborskem zasedanju pretil z revolucijo. Da je postal ves položaj Se boli zamotan, uvidi lahko vsak in različna so umenja, kako,se bo končala vsa stvar. < Na Nižjem Avstrijskem, kjer biva precejšnje Število čebov, je slrienil deželni zbor na predlog narodnega odpadnika dr, Kolisko, da se proglasi nemški jezik kot j edini učni-Jezik na vat h šob h. Ta sklep pa ni dobil ceaarjevega potrjenja. CeSki otroci se bodo torej poučevali še v svoji, materinščini kakor so se doiedaj; Nemci pa so eno ve« skupili. Za razpusčeni graški mestni nastop so ob«inske volitve 2e razpisane. Krščanski socijalisti, katerim so s# pridružili konservativci, ae pripravljajo na voKtve kot Avstriji vedno udana stranka. . 5 r •..„., Jfc JMmortfem se je pričela živahna organizacije krščanskih socijalistov. Njih voditelji prirejajo povsod shtfde in poučujejo ljudstvo o danaSajih dru-žabn h Razmerah. Sopijalno - demokratične junake to sUraftno, peče. Verski mesetar bolgarski kne* Ferdinand je podelil nimpskon)U kralju Karolu brabroatno svetinjo. Odlikovale« pn men^a ni. preveč vesel nad tafco svetinjo, kat,ero nosi sin Ferdinandov Boris že od rojstva. Ko je razvil noyi laiki ministersjti predsednik general Pelu svoj načlt pred zbornico,. je dejal, da so zapiaans na praporu ministerstva besede;.»Delo, po svetu. %«»lhsM «M4l»bata 60feft S mir in pravičnost«. Kako se goji pravičnost slasti napram katoličanom je razvidno iz postopanja oblastev. Tako je prijelo oblaatvo v Milanu prelata Skotpna, češ, daje nevaren državi; bliža Sijene so zaprli dva duhovnika, ker sta razširjala podobe sv. Očeta. Nič boljše ko kor duhovnikom se godi neduhovnikoro. Francoski ministerski predsednik Brison je začel vršiti svoj nov posel s tem, da oddaja važnejša mesta svojim radikalnim pristašem. Zadeva znanega judovskega sleparja Drajfuaa pr.haja zopet na površje. Njegova soproga je namreč vložila proSajp na pravosodnega ministra, v kateri ga je profila, da bi se razveljavila obsodba moževa. A vlada je odgovorila, da je popolnoma prepričana o krivdi Drajfuaa. Proti majorju E*terhazyju in nadporočniku Pikar-ju, katera ima oblastyo že pod ključem in sta bila v tesni zvezi z Drajfusom, se je odredila nova preiskava, ker hoče vojni minister Kavenjak dobiti popolno jasnost. Oba prideta sedaj pred civilpo sodišče; vojaSko ju je že enkrat oprostilo. S ponarjenjem važnih listiu in doposiljaojem istih in pravih pisem izvenfrancoskim krogom sta zakrivila oba izdajstvo in vohunstvo. Na Kubi so Španjci popolnoma premagani; njih brodovje so uničili do cela Amerikanci pod vodstvom generala cjampsona- Spanjeki poveljnik Cervera je storil sicer kar mu je Jbilo sploh mogoče storiti v težavnem položaju. Ušel je, prvi nevarnosti v zaliv Sautiago de Kuba, ker aa daljšo pot ni bil preskrbljen; toda ko mu tudi v zalivu ni bilo več ohBtati in mu je ukazala Spanjska vit da, da naj se poda iz zaiiva, je poskusil uiti iz njega, ssveda v pogubo. Izguba na fpanjski strani jo vel kp. Okrog 1600 vojakov se nahaja v rokah Amerikancev, čez 3500 je ubitih, nad 160 je ranjencev. Gervera samega so ujeli, dasi se je bojeval junaško in vatrajno. Sedaj je na ameriških tleh zaprt. Po tej za Speigoe osodf polni bitki, ki je |rajala dobri 2 uri, sta sklenila oba vojskujoča dela premirje, ki je trpelo pa le 10 dnij. Dne 11. julij« »o pričeli Amerikanci zopet Streljati na mesto Santiago iz svojih ladij. Dne 14. t. m. pa so se, moi^li udati Spanjci premoči amerikanci in ao razobesiji belo zastavo. Španjske čete ao zapustile mesto z vojnimi častmi in se podajo v kratkem v domovino, Spanjci se pripravljajo sedaj na J>oj v domovini sami. Ameriški admiral Watson je namreč odplul z večjim Številom ladij proti Španiji, kamor dospe koncem tekočega meseca. Spanjsko oj>režje bo varoval admiral Kamara, ki se je vrnil takoj po nesrečni bitki domov. D o p Z BtmJJ. (Shod gorenjskih nsUdeniikih Marijinih družb.) Kakor so se abrale dn6 24. maja Marijine hčere gorenjskih fara na Mrezjah k slovesnemu shodu, da se skupno poklonijo stoji nebeški Materi, prihiteli so dn6 31. maja tudi Čvrsti mladeniči gorenjskih Msrijlnih kon-gregaoij, namreč: predaseljške, sorSke, Senčurske, Sent-vidske, Bmartinske in trstenisko-goriške, da se medsebojno vnemajo za lepo katoliško življenje pod mogočnim varstvom in po Isgledu milostne Matere svoje — Marije. Res, da se število mladeničev ni moglo meriti s Številom deklet, zbranih dn6 24. maja, katerih je bilo nad tisoč. Zal, posebno, da se zsrad božjepotnib procesij, ki so po nekaterih imenovanih farah blnkoStni torek v navadi, iz vseh fara niso polaoStevilno udeležili zbirališča na Brezjah; a vendar se je lepa vrsta mladeničev z Marijinimi znamenji na prsih med pevanjem in slovesnim zvonenjem pomikala t preljubljeno svetišče Marijino. Vsem je odsevalo neko možato veselje ras obraz. Koj po prihodu k milostnemu oltaijn Marijinemu pozdravi i. g. Ig. Znpano, kapelan v Predoaljih, zbrane mladeniče kot ljubljene sinove Marijine. Nato pokate, kako je naia mila domovina vspevala pod vantvom Marijinem, dalje da so imamo zraven Boga in tiainega Škofa ljubljanskega Tomaža Hrena, pred vnem zahvaliti vnetemu častilcu Marijinemu, ki je bil tuffi v Marijini dražbi, cesarju Ferdinandu III, da je naša dežela ob času hitro-vih zmed ohranila svojo katoliško sy. vero; omenja, kako je imenovani cesar postavil na Dunaju na visokem stebra stoječ krasen kip brezmadežne Device, okoli katerega se Se danes zbirajo vneti dunajski katoličani, in kako je imenovani cesar pred prejemom av. obhajila, ko je Skof držal v roki presv. hostijo, da ga obhaja, izrodil sebe, svoje podložne, svoje vojaštvo in vse v varstvo Marijino. Dalje je omenjal govornik, da tudi dandanašnji, kjerkoli ee kaže veselo katoliško gibanje, in se kaj na bolje obrača, se večidel vse to kaše kot sad Marijinih kongregacij. Tako na Dunaju,* od koder te pet let prihajajo dunajski kotoliški možje Marijinih družb v Marijino Celje pod vodstvom vnetega P. Abel a iz Jez. družbe, in jih je pri zadnjem takem romanji nad dva tisoč mož ■ prižganimi • veča m i v roksh na vprašanje patra govornika pred altarjem Marijinem v Mar. Ce|ji glasno in navdušeno odgovorilo, da ravno tako, kakor danes držč v svojih rokah prižgane sveče — znamenje luči sv. vere — da ravno tako ae hočejo v vsem življenja kazati kot prave, zavedne katoliške može. Kako, pravi dalje govornik, smemo tudi pri nas ravno iz mladeniških Mar. dražb pričakovati boljše prihodnosti. Nato vnema govornik mladeniče k posnemanju Marije, posebno pa naj si vsak mladenič šteje v čast in ponos, dajo otrok Marijin, in naj zato izgine ves strah pred hudobnim svetom, ki naSe ljubezni ni vreden. Skrivajo naj se oni, ki hudo delajo — »ne pridejo k luči, ker so njih dela hudobna«; — a pravi katoliški mladenič pa brez strahu očitno pokaži, da imaS i s i. katoliško prepričanje, in da ga v varstvu Marijinem tudi ohraniti in kazati hočeš. Po sv. maši pred izpostavljenem presv. Res. Tel. sprejeli eo mladeniči, ki niso bili že ajutraj tukaj, »v. obhajilo. Opoludne ao udeleženci napolnili prostorno dvorano v gostilni pri Jotn, kjer ao se zbirali k skupnemu, skromnemu kosilu, in četudi so bili is raznih krajev, ia se večinoma niso te nikdar videli, kazala se je med vsemi lepa bratovska ljubezen, saj jih je vezala vse ena vez — ljubezen Marijian. Ob eni smo imeli se pete litanijo, in potem smo se poslovili od Marije. Veem pa je bila ena telja in prošnja do Marije: Daj, da dnilba Ti dopsde, Mlada ta cvetlitica. StOri, da pri lu«l gnade Raste nepolkodovaoa j Daj, da daleti krog cveti DruZba ta in Te fiaslil Iz Lukovfce dne 17. julija. Življenje v Lakovici in nje bližnji okolici je kaj vsakdaije, na vsake kvatre jedenkrat se morebiti dvignemo nekoliko, potem pa zopet pademo v staro mrtvilo sa dolgo, dolgo; letos se nam pa spet obeta, kakor katejo znamenja, nekaj dobrodelne izpremembe. In tega nam je krvavo treba 1 Rešitev naša je v nas ramll in v zvezi s krvnimi brati našimi, v prvi vrsti z drugimi Slovani na jugu. A mi se moramo tega zavedati, mi potrebujemo narodne ia gospodarske odločnosti in zavednosti. Te pa si nemo-remo pridobiti, ako se sami nič ne naučimo in nas drugi nič ne poučujejo. In tako je bilo doslej pri nas. Ljudttvo samo se ne izobražuje dosti, drugi pa, ki naj bi za izobrazbo skrbeli, puščajo vse v nemar. O kakem shodu n. pr., ki bi ga bil sklical v Lukovici kdo izmed dosedanjih naSih deželnih in drtavnih poslancev, ne mere biti niti govora. Pač žalostno I Prvi vesel dogodek, ki nsj bi bil znamenje boljših časov za narodno našo stvar, bo zborovanje podružnice sV. Cirila in Metoda za brdski sodni okraj, ki se vrši v nedeljo 7. avgueta ob pol 5. uri popoldne pri g. M. Vevatju v Lukovici Veael dogodek pravim radi toga, ker bo pri tem zborovanj« poleg aavadnih točk tudi dvoje predavanj, Česar doslej še ni bilo nikoli, če ae ne motim. Govorila bosta dva slovenska visokošoica-rojaka: jeden o narodni vzgoji, in drugi o naših šolskih razmerah. Prav nič napačno bi ne bilo, ko bi še blagovolil na ta dan sklicati shod naš det. poslanec velč. g. dekan Kajdiž ter bi tudi poročal, za kar bi mu bili jako hvaležni mi in te marsikdo drugi. Tako bi bilo vae lepi) zvezano, in veliko več (judstva bi prišlo. Uljadno prosimo g. poslane*, naj razmišlja o tem našem nasvetu, ki smo ga podali v dobrem namenu in v imenu večih, ki co iste misli, kakor mi. To bi bila jedna stvar. Draga pa bo dne 14. avgusta, torej teden pozneje. Ta dan ie odkrije v Spodnjih Kosezah spominska plošča našemu rojaku, pesniku in budite|ju narodnemu — Iranu Vesel — Koseskemu. Ob 10. uri bo slovesna služba božja v Kosezah, pri kateri bo daroval sv. mašo moravtki dekan in det. poslanec več. g. Kajdiž, cerkveni govor pa je prevzel iz posebne prijaznosti] in naklonjenosti nsi vrli prvomestnik družbe sv. Cirile in Metoda., vi«, g. prof. Tomo Zupan. Pred rojstno kilo pesnika Koseskega pa bo govoril gimnasijski ravnatelj v Novem Mestu, znani slovenski pisatelj, g. dr. Fr. Detela. Po odkritju spominske plošče je odhod v Lukovioo, kjer bo popoldne ljudska veselica a tombolo, katero priredi brdsko gasilno društvo v proslavo desetletnice svojega obstanka. H Koseskega slav-nosti In k desetletnici gasilnega društva, sa katero se vrlo deluje pod vodstvom lukeviskega župana, g. Luke Mlakarja, pride več narodnih draStev. Slavnost utegne biti jako lepa. Rojaki! Kdorkoli utegne, naj ne zamudi udeležiti se teh slavnosti I Nikar ne mislite, da to ni sa vas, da je to samo sa »gospodo«, ne to je tudi sa vas. Pri takih prilikah ne sme biti razločka med preprostim ljudstvom in med gospodo, kakor tudi s:cer ne. Vi ste del naroda, kakor dragi, in kot tak imate popolno pra- vico, da se udeležujete narodnih slavnosti. Kdor le more, naj žrtvuje nekaj časa in par krajcarjev ter naj pride ali 7. avgusta k zborovanju cirilometodijske podružnice ali 14. avgusta h Koseskega slavnosti ali pa k obojemu. Zlasti, kar Vas je bližnjih, ne samudite te prilike! Pokažite, da ste možje, mladeniči, da ste žene, dekleta, ki se savedajo svojih narodnih dolžnosti, ki sebe straSe pota, ne menijo za vsak krajcar, kadar je treba pokazati se Slovenca, Slovenko I Posebej vam povem, dragi rojaki! da sta oni dve predavanji pri sborovanju cirilo-metodijske podružnice dne 7. avgusta v prvi vrsti namenjeni vam, preprostemu ljudstvu, preprostemu narodu Sezite po ti duševni hrani, ki se vam podava zastonj I Torej, vi bližnji in daljni rojaki 1 mi vas pričakujemo in upamo, da ne zaman. Ne proč, ampak skupaj 1 Ne gospod, gospa, ne kmet, kmetica, ampak — Slovenec, Slovenka! Na svidenje ! 1 -'■ i Listek. Bridke izkušnje. Povest Napical Pivteo. 1. Ločitev. Mej pustim skalovjem kamenitega Krasa leži prijazno selo Lipovje. Tu ima Nj. Veličanstvo presvitli vladar svojo kobilarno, v koji se izrejajo konji sa cesarski dvor. Nadvojvoda Karol, ki je po svojem očetu, cesarju Ferdinanda, dobil Štajersko, KoroSko, Kranjsko in Primorsko, jo je ustanovil I. 1580. Ze takrat so torej čislali lipovske konje in sicer radi močnega in trdnega kopita, katero se dobro utrdi samo na kamenitih kraških tleh. Belo ne Stej« mnogo hlS. Grajščina je tu, v ka-(erej stanuje oskrbnik, pet poslopij sa služabnike in hlevi za kopje. Število služabnikov je stalno. Ti oskrbujejo konje in jih pasejo po bližnjih paSnikih. Kar je drusega dela, opravljajo delavci, ki prihajajo is bližnjih vasij. V začetku našega stoletja, kjer se pričenjs povest, je doiel v Lipovje sa oskrbnika neki Erman, zloben in častilakomen mož. Slovenščine ni razumel sprva niti be-sedioe, a nemščino sta tolkla sa silo v celem selu le dva: Hvala in Krebe|j. Hvala je savzemal mej alužabniki prvo mesto. Nad-soroval je delavce, delil jim plačo in imel sa oskrbnikom prvo besedo. Njegova dva sinova sta tudi že služila. Tine, mladenič sedemnajstih let, je bil kravar, Peter dte leti starejši, je pomsgal že pri konjih. Gospodinja je nosila slednji dan v Trst mleko na prodaj. Doma jo je nadomestovala komaj osem let stara, a v gospodinjskih stvareh že dokaj izutjenja hčerka Lenka. Dobro in zadovoljno je živela Hvalova družina. Bil je pa tudi gospodar poštenjak od nog do glave, vnet za vse dobro in vesten v izpolnovaniu svojih opravil. Z gospodom Ermanom se nista dobro razumela, ker je Hvala uvidel 'U ksj kmalu, da novi gospod nima srca za ljudstvo, in ker se mu ni hotel uklanjati in častiti ga, kakor bi Erman rad. Vse drugače je shajal z novim oskrbnikom Kre-belj. Bil je prilizojenec, da mu ga ni bilo para. Jez k mu je tekel kakor bi bil namazan in Ermanu je skazo-val časti, kolikor je le mogel. Hvalo je že od nekedaj težko gledal. Rad bi ga izpodrinil in dobil sam mesto prvega služabnika. PrejSni oskrbn k ga je dobro poznal in ga ni dosti poslušal, a Erman ga je imel za najboljšega v vsem LipovjL Bde je jeseni in prav dobra ietiua z orehi. Po dvoriSču pred grajskimi hlevi je ležalo obilo tega božjega daru po tleh. Pri prejšnjem oskrbniku so pobrali ta drobiž služabniki in delavci, a Bog vjraj, da bi ae jih sedaj dotaknil kedo. Erman je vedno zatrjeval, da je sadje po kobilarni njegovo, in raje je imel, da je segnilo po tleh in se spridilo, nego da bi je bU privoščil ljudem. Prigodilo se je, da je priiel v tem času iz stolnega mesta grof ogledat si kobilarno. To je storil vsako leto, a po navadi v gorkem pomladanskem času. Nikdo ni tedaj mislil v Lipovji, da dobodo v pozni jeseni takega gosta. Radi tega se tudi niso pripravili nanj tako ko druga leta, ko so naibreč vse počedili in pospravili, kar je bilo v neredu. Erman je spremljal visokega gosta po konjakih in mu vse razkazoval. Hvala je hodil za njima ia, če je bilo treba, tu In tam kaj postregel, kajti bil je pri konjereji najbolj »preten in izurjen. j Ko si ogledajo vse, vrnejo se skozi orehov drevored v grajsčino. Grof gleda nekaj Časa po tleh In stare nehotš sedaj pa sedaj oreh pod nogama. »No, to bi pa že lahko pobrali hlapci ln ponesli domov otrokom«, opomni grof nčvoljen. »Seveda, seveda«, odvrne K rman, ki si ni vedel pomagali is zadrege. Hvala je atiial ven pogovor. Ko odideta oba gospoda v gred, hiti v koojsk, kjer so bUl zbrani ostali služabniki. »No, Hvala, je padlo kaj v pest?« »Dosedaj nič, a upam da ne ostane kar tako. Saj nam je le vselej ksj podaril E, to vam povem; grd je blaga duta, da bi nas le ta nai oderuh kaj M očrnil. A naj stori« kav mu drago; zastonj vendar nisem hodil i njima. Zvedel sem nekaj, kar vas bo gotovo veselilo, in e čimur bomo lahko dali Ermaou pod nos. Možje, orehi so nali!« • »Kaj? Nali? Seveda so bili pri prejšnjem gospodu — Bog jim daj dobrot — a zdaj Hvala jim pove, kar je aliial iz grofovih ust. Takoj odbite nekateri aa svoj dom, in njih žene in ctrOci pridejo sedaj 8 kosi in jerbasi pred grad in poberč orehe do zadnjega. Le od Krebljevih in nobenega blizu, kajti gospodar so ni hotel zameriti oskrbniku. Po grcfovem odhodu poklice Erm&n KreMja k sebi, nsj mu razloži, kje so orehi. Ta vesel gospodovega zaupanja do sebe razjasni mu ves dogodek natanko. »Pr.... ti pes, skrbel bom, date odpravim ob prvi priložnosti«, zarohni Erman sam pri sebi, ko je OdBel Krebelj. Ermsn in Hvala sta se gledala odsedaj ko pes in mačka. Če sta le prišla skupaj, sta se t-prls. Oskrbnik je imel vedno kako pikro na jeziku, Hvala pa tudi ni molčal, če je uvidel, da se mu godi krivica. Krebelj pa se je ,gospodu E rmanu' vedno le do-brikal, in če je ta časih klel >n jezil se nad Hvalo, prigovarjal mu je: »Saj ste vi tukaj gospodar, aH ne? Kar proč ž njim?« »fi. tristo' h ...:..., tako bitro to ne gre. Do bodi mi primeren Vzrok.* Tako sta mnogokrat premišljevala po cele ure, kako bi bilo mogoče spraviti Hvalo iz L'povja. Nastopilo je za temi dogodki leto, ki se je pisalo 1806. Tedaj se je zavezala Avstrija s Rusko, Švedsko m Angleško zoper nbvo francosko cesarstvo. Napoleon je nameraval ttajpopred Avstrijo napasti, le pred no bi jej Ruska mogla priti na pomoč. Avstrijci so menili, da pride sovražnik po tedanji svoji navadi preko Italije in mu poslali nsjboljfcga poveljnika, nadvojvodo Earola, z volilo vojsko nasproti. V Lipovje so dobili fz Dunaja ukaz, da odidejo radi varnosti pred Francozi a konji takoj na Ogersko. Več ali manj so se vsi ustrašili te novioe, slasti žene in otroci ki so imeli ostati sami —• Bog zna, koliko časa. Nastalo je vprašanja, kdo ostane tu in kdo bo moral oditi. To je imel določiti jedino 1« oskrbnik, a kdo bi se ga bil upai kaj poprositi. „ Nekega dne pokliče Ki»b|ja k se Si. fSirli slišal, kaj so si izmislili na Punaju?f »Kar ee tiče nas, gotovo neprijetne stvari.« •Kakor se vsame.« •I hudirja, če bom moral pustiti tu vse in U|, Bog si ga vedi kem, na Mažarsko in Ofemko, ali kakor se le pravi.« tu »Ne bo treba.« »Kaj ne stoji v pismu, da gremo vsi?« »Tu se vidi, koliko rasumei o vsaj stvari. Meniš, da pustimo lu vse kar tako. Naj pridejo mej tem Francoze ih najdejo prasne hleve ia gcad, kai m»ils, da s to tč ? Prvo aoč res preaoče tu in staknejo vse kote, a pri odhodu sažgo v slovo gotovo vsa poslopja. Ne, tako ne sme biti. V ukazu stoji, naj ostanem, jaa s nekaj ljudmi tu, druge naj pošljem v Budimpešto. Selo ne sme biti pra da je tsko mlad obležatna potu«, reče Tine. »Popotnik, ta - se tidl^na-flnjedh Zakaj gaaiste' vpralaH,'kja Je doma?«'opoaral Petera .v.v.J.-. i* iti oH ' i 'IjRe+e*' ni mnogo govoril, fnftao$el. Zato ga tadi i nisem rtUtegOvata z vprašanji: Ko, se Tsbudi in prid« malo k1 sebi, * aa« že pove vsa; Puetifao ga na mir« t» cas|w • v i silsS Tujec se je predramil le le drugo jutro. Čutil se je mnogo boljega, a na ozeblih nogah in rokah so bile bolečine neznosne. Poskusil je vstati, a noga so se mu kar libile. •O Bogi tako slab, in kje je še Daruvar!« »Počivajte in odpočile se dobro. Takih vas ne pustim od hiše«, savsame se Hvalovka, ko ga zagleda pri vratih. »A če pridejo Francozje! Daruvar je še daleč!« zavrne jo popotnik in se splazi na ognjišče, kajti začel ga je tresti mraz. »Ne Ozeblih udov kazati ognju, lahko si nakopljete hudo bolezen.« »Pustite me no, naj ae malopogrejsm.«;,,...; »Saj nekoliko postojte. Takoj raztopim Meja. To je kaj dobro za ozeblino.« »Kakor veste.« Ne traja dolgo, in vse je gotovo. Hvalovka mu. namaže nogi s klejem in zavije v,platao. ; ; , »Imenovali ste preje Francoze. No, teh se za ja-denkrat ni treba bati. Bog ve, kje so Se; tam sa,laškim gričem', če ne Se 4U«< Pri nas jih še v misel ae vzame nikdo. Lahko ostanete tu še nekaj dni Ia v posteljo bosta morali, v posteljo* Kaj pa — omenili ste tudi' — e — no, če se ae motim, ste,rekli Drvenar. Ste-li tamkaj doma?« »V Daruvaru, da mi je tekla zibeL Mcy oC# . »Je-li to daleč?« »Ni blizu ne. Notri doli v Slavoniji. Dan hoda od Siska. Moj oče ima..« »O Sisku sem že slišala praviti. Brat maj je hodil čez zimo tjeksj, drvariL« »Saj jih pride vsako leto mnogo tjeluv, zlasti s Krasa. Moj sče ima v predmestju Daru vara leaoreznico in kupčuje s deskami in dogami. Jaz sem j edini sip, vse presaošanje . zapusti dobri oče meni. Da bi si pridobil kaj iikuSoje, poslal me je na potovanje. Uprav danes mora biti sedem mesecev, kar sem z doma. Prehodil sem vso Avstrijo, mudil se zlasti dolgo na Dunaju, ia v Pragi. V zimskem času sem bival v zgornji Italiji in videl sem tu mnogo zanimivega. Ko sem bil aa potu iz Padove v Benetke, napoči glas, da nameravajo cozje čez zgornjo Italijo v Avstrijo la da se le pomi-Cejo proti meji Italije. To me tako prestraši, da m napotim takoj proti domu. PriSedši čez mejo, začne nenadoma anežiti Bilo je vedno huje. V Trstu so pravili, da ne pomnijo ksj takega; vzlasti v tem času, rekli bi h pomladit." n ;>* nsjol nI i »E sušeč, sušeo, ta je poreden.« * o . .m »Na potu iz mesta sem omagal. Potoval sem še .: pet dag zaporedoma. Da niste prišli vi, bilo bi po mM* Veliko vam dolgajem, prav vekkoi Nikoli vamos s|oresa * povrniti"doatdjnoi«! .-•■'- v iiovoiioo ni jliaJaesog daJagotl .-»Stotila sem, kar mi nalaga krščanska dolžnost.«; < Tujec se globoko zamisli, in svetla sok* se san .vira« ! po iliou. Bila je solsa hvaležnosti; r c ar. otuiS dai je še ostal pri lkalsvib. Vreme sa jamaj tem zMjšalo. Popotnik si ja veadar toMko opomogel d« ai je upal zopet na pot. H valovi so ga silili, naj ostane »Ne, dragi prijatelj, to je bila moja dolžnost le pri njih, a ni ugodil njih želji. Strsh p ed Francozi in ...« p, je Uml »Le obdržite. Se več bi vam dal, a Bog sna, kaj Pri odhodu stisne pospodipji šeslnajst starih d?aj- me že doleti na poti Vem, da vam dolguje«, vse, da setic v roko. vam dolgujem življenje. Bog s vami. MorebiU se že vi- »Vsemite to za vaso gostoljubnost. K sreči sem dimo kedaj.« vendar menjal v Tmtu. Po Italiji sem moral imeti ne na tem svetu, pa na onem. Srečno poti« laike lire.« (Da|je Bledi.) a bi Razgled po Slovenskem. Kanonldao umeščena sta bila dne 7. julija gosp. Fran Perpar na župnijo sv. Trojica ia g. Franc Čežarek na župaijo Zagradec. Duhovniške izpremembe v ljubljanski škefljl. Za upravitelja v Gojsdo je imenovan č. g. A n t o n K o-cijančič, kapelan v Vodicah; na njegovo mesto pa pride gospod Josip Plantarič. kapelan v Čem-seniku. Shod slovenskih županov v Ljubljani. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dne 17. maja t. L določil program, po katerem naj M se v Ljubljani slavila petdesetletnica slavnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I Začetek »Javnostim bode dne 17. avgusta t I. shod slovenskih županov is Kranjske, Štajerske, KoroAke in Priniorske. Na tem shodu iareko slovenski župani kot sastopniki občinske samouprave — in po* tem takem tudi kot zaupniki vsefea slovenskega naroda — tega naroda neo-mahljivo udanost in zvestobo do posvečene osobe Njegovega Veličanstva ter izberi is svoje sredo odposlanstvo, kateremu bode naloga sporočiti ta čutila ob vsno-žju na)višjega prestels. — Danes samo pozdravljamo ta sklep obč. sveta ljubljanskega, ob svojem času pa {spregovorimo obširneje o važnosti tega shoda, katerega aaj bi se slovenski župani, osobito is obmejnih pokrajin udeležili polnožtevilno. Dražba av. Mohorja. Kakor smo izvedeli, stoje slavna a»ša družba sv. Mohoija letos 77.131 ndov, to je 6621 več, kakor lani. Ta novica bode gotovo izredno vse Slovence ia jih napotila do srčne hvaležnosti Bogu, ki tako blsgosiev|ja družbo, pa tudi do hvale požrtvovalnim poverjenikom, kateri imajo pač največ zaslug za Ispt napredek družbe I Da bi tako ostalo tudi v bodoče I 1 : : {> ■ .!■: ; .< .1.1 Iz Poljan se nam piže: V noči od 2—3 julija' je trežčilo v zvonik podražne cerkve Matere Božje na Ma-lenakem Vrhu pri Poljanah. Pogovoreia js s vodikova streha, a cetkev je ostala nepoškodovana, r- Dne S5. junija je umri okrog 70 let stari obče spožtovani Jane« Bogataj, posestnik in cerkovnik v Stari Oseiioi. Mož je bil vri poštenjak, prave stare slovenske korenine. Svetila mn aačaa luči- <■ r.-A dolg se oafaiT Zlato malo na Dobtni r>p*i Galjsi (b dna 6. julija ohlutfaL tamoSnji župnik in čaatni kanonik, prsč. gospod Kani daj še k. Imenovane« Ja hsč sveta sagledal v Vojniku dne 36. oktobra 1824, n v duhovnika posvečen je bil dnč 6. julija 1848. Kspekaoval ja fo sledečih župnijah: Galicija (1848 in 1849),Vransko(1849) Lažko (1849 in 1860) Sv. Martin pri Slovenjem Gradcu (1860 ia 1861) Skale (1861—1864) Orile 1864—1861), potem nekobko časa v Vidmu, odkoder je prižel sa pvovisoija k sv. Flesjanu pri Rogatcu (1861) ■ je ie istega leta postal ondi supaik; L 1889 pa se je prasoiil kot župnik na Dobrno, kjer je nsunomo deloval in že dshijs v čast božjo in blagor naroda. £• sasiugs ga je cerkvena oblast odlikovala s častjo keesoikoijskegasvetovalca, pozneje dekana in koasiatorijalnsga svetovalca, a svetli cesar ga je L 1893 Imenoval sa častnega kanonika. — Pred tem župnikom je mi Dobrni hi sa pro-vizorja prsč. .g. Franc N a p r n d n i k. Ta gospod biva zdaj kot doshiženi duhovnik sedaj v Oradou; rojen v Grižah I. 1824, je bil tudi za duhovaika posvečen dne 6. jul. 1848, in je torej istega dne postal slatomainik, kakor g. Gajžek. Škofij Mariborska žtsje danes s e -demnajst slatomašnikov. Vse naj ljubi Bog ohrani do skrajne meje človeškega življenja ! - Požar je dne 29. julija v Kap 11 vasi v Savinjski dolini posestnikoma Juriju Soiterju in Francu Beglu uničil vse imetje, Jožefu Mohorju pa pristavo. Potres v Sln.u v Dalmaciji dne 2 julija je napravil vsliko žkodo. Najbolj so poškodovana vasi Tuijaki, Vojaič, Košute, Trilj, Čaporiče in Gardom. V Kožutah in Turjacišr so vse hiše več ali msnj razrušene. V Tur-jacih sta dve osebi mrtvi, štiri težko ranjeno, cerkev, žola in župnižčs so malone razvalina. V Kožutah so tri osebe mrtve, žtiri težko ranjene. V Vnjniču je ranjenih 23 ossb, cerkev, župnižče in šola so rasvaliae. Mnogo škode je v vaseh Otok, Ruda, Jobuka Grab, Vedrine, Strmendi; Bisk in Krušvar. , ta Komeade. Dne 5. t. praznoval je goep. Aadrej Stritar, umirovljeni duhovnik, petdesetletnico svojega mašništva v Mostah, podružnioi komeuske fare, kjer prebiva že had 26. let. Zavedo slepoto je moral blagi goapod v pokoj, ia sedaj že veliko iletavdo, nadlogo, prav mirno in popolnoma udano vvoljoboajopranaia. Ko bi bil zdrav, bi; s*bil. gotovo rad is/sloveifao shrtbo, božjo in dan zahvalil Boguvsa vse«tobroto,katere je vsa leta od njega prejel Zaradi poprej omejen* nadloge pa je m tihem praanoval te isvsnradno sadki dogodek. 2slja vseh njegovih znancev in prijateljev pa je: Bog mu daj, Se sicer Čvrstemu na telesu, Se mnogo let v »kroma* tihoti živetiv, dokkr mu ne podeli zasluženega plačila v nebesih. Iz Št Petra na Notranjskem. 12. julija zvečer p«, nesrecil se je pri neprevidnem razkladanju oglja 27mtni samec Matija Čelhar is nafte vasi. Z ogljem naloženi voz pritisnil ga je na tukajšnji postaji k tlom in mu poškodoval hrbtenico. Vsled tega mu je, rezun glave in prsij Otrpnil veB život. Krščansko usmiljena gostoljubnost go spoda in gospe Lavrenčič vzela je ponesrečenega pod streho v lastno »obo in mu oskrbovala vse potrebno. Živel ja Še 12 ur. Zavest in beseda ostala sta mu do zadnjega. Prejel je sv. zakramente pravočasno, ravno tako vredil svojo časno imovino. Bil je miroljuben mladenič s krščansko zaveBtje. — Bog me daj večni miri Na Vrhniki je pretočeno nedeljo obhajal a veliko slovesnostjo svojo ponovljeno novo maSo g. dr. Mihael Opeka. Slavnoit v cerkvi in izven cerkve je bila taka, da so lahko Vrhničani nanjo ponosni. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kran.ske se je vrSil dne 7. julija dopoludne v dvorani »Katoliškega doma«. Prvomestmk gosp. ces. svetnik I. Murni k otvori zborovanje, pozdravi v obilnem Številu zbrane Člane in župana ljubljanskega, v glavnih potezah opiše delovanje družbe v minulem letu t€r konča svoj govot s trikratnim slavaklicem na presvetlega cesarja. — V imenu c. kr. vlade pozdravi občni zbor vladni komisar g, Detela, v hmnhi stolnega meet» g.- ftupan Hribar: Vsi govorniki naglasajo lep razvoj kmetijske družbe ter Jej teta le večji vspeh v korist poljedelcem, ki bijejo boj za ebatancifc t vfiestTabsko konkurenco in raznimi nezgodami. — Poročilo delovanju giavnega odbora v I. 1897, račiln za mlrtulo leto in ptofačtln za 1. 1890 se odobri brez ugovora. Prediednikom je bil zopet izvoljen i. ces. svetnik I M urni k; v odbor so bili izVo-(jeni po pravilih iistopivli g. baron M. L a s a r i n i, dr. T. R o as i tt in Viljem R o h r m a d. V imenu glavnega odbora nasvetaje gosp. Fr. PovSe, naj se izvoli testnim člano* drutbe eeko jski načelnik V kmetijskem ministerstvo, g*Oser, ki VednO toplo podpira in pospe-Suje kmetijske koristi naSe dežele, o »o bito p* priprave sa ozaše vanje ijabljanekega barja; ia volitev je bila so-giesM. — Dalji predlaga prvomestnik, naj bi se v okvira družbenih sredstev uravnale, osiroma zvišale plače družbenim uslužbenoem. Obvelja brez ugovora. Mate m je vreli dolg in jako živahen razgovor 0 predlogih ftun h podružnic. Shod slovenskih posojltalčarjev. Hačelstvo »centralne posojilnice« v Krškem vabi na aeki »hod »slovenskih poeojilničarjsv« v I^abljAni. Od raznih strani se vprašujemo, kako slaligfie zavzema temu shodu nasproti na S i organizaciji. NaS odgovor je, da naSa organizacija s tem shodom nima nikakega stika in da se toraj posojilnicam, stoječim v n«0i organizaciji, udeležba navedenega »hoda odsvetuje. Trgovski odsek »Gospodarske zveze« se je konstituiral. Ta odsek obstoji is odbornikov gg. K a v S e k (načelnik), Belec (tajnik), Jaklič, P 6 v i e, 81 a* nov nlk in U r S i č. Gospodarske zadruge, ki imajo kaj opraviti s trgovino, se poživljajo, da sa pridno obračajo na ta odsek Za nasveta pri kupovanju in prodajanju. Naslov je tudi v tem sluiaju: »Gospodarska zveza v Ljubljani«. Revizija Glavni nadzornik, ravnatelj »Gospodarske zveze« g. Maks Vertec odide 17. t. m. sa rsvfeijo in se vrne 21. ali 22. t. m, Posojlnice naj bodo a računi in z vpisovanjem v knjigah, posebno z razdelnikom v tekočem, da ne bode revizor po nepotreboem zddržavan. Tekoče leto se bodo vse posojilnice pregledale in. povsem natančno revidirala. Ako ni ravnktelj »Gospodarske zveze« na reviziji, kar se bode vedno objavljalo, ura-dnje v pisarni »Ljudske posojilnice* v L'ubljan>, Gradišče St. 1, in se more ž njim govoriti od IL do 1B* ure izvzemsi nedelje in praznike. >< Ponesrečil se je dne 8. julija v Ljubljani polir Schwab iz Gradoa, ko je dokončeval delo pri vodnjaku ea Kolizejskem vrtu. Ravno ko je hotel odžagati nek tram; mu spociruno in pade v 14. m. globok vodnjak, v katerem je biia 4 m. globoka voda, in si ob zidu razbije črrpinjo. Potegnili bo ga mrtvega iz vodnjaka. Romarski vlak v Marijino Cele. Kakor prejšnja leta vozil bode tudi letos posebni vlak iz Spodnjega Šta-jerja (od Celja) v Marijino Celje. Cena je vožnji letos Še nitja nego lani (od Calja do Auseevtfiesen tja in nazaj 5 39, od Poličan 4 96 gld.) Vlak Odide iz Celja 10. avgusta zgodaj zjutraj. Udeleženci naj se zgiasijo saj de 2. avgusta. Nadaljoa pojasnita daje ie vozne listke razpošilja g. Anton debat kaplan v PoljiČaftfch. Hranilnice Iti posfljllntoe v Donialah polletni račun kaže, da je imela v prvem polletju svojega obstanka $3-645 gl. pfometa, ia »icei znašajo prejemki 17.626 gl. 82 Mr., izdatki pa 16.018 gld. 18 kr.; bstarto tsdaj gotovine: 1608 gld. 64 kr. Ako bi bila pa naSa posojilnica hotela pdsojfcvatl na ititabulacije, bil bi promet gotbvo čez 50 000 gld., a mi grem« sieer bolj počasi, a gremo previdno in gotovo pftt. Zato je pa tudi naša hraaileiea hitro ia aredno premagata vse ovire nasprotnikov in uživa te sedaj veliko zaupanje, samo njen delokrog zdi se nam Se nekoliko premajhen. Šteje namreč samo Sest vasi. # Raznoterosti. (Čebele v dimniku) Ko so v dominikanskem samostanu v Znojmu na Moravskem snežili dimnike, je zapazil dimnikarski pomočnik odprtino, iz katere se je vsul roj čebel nanj. Zelo so ga zdelale po obrazu in po rokah. Vkljub temu je pogledal v odprtino, ki je bila globoko v zidu pri dimniku, in polna atrdi (medu). Nekaj koscev medu je vzel iz odprtine. Samostanski predstojnik, o. Prohaska, ga ie prosil, naj pobere vso strd, a pomočnik ni mogel tega storiti, ker ni bil nič zavarovan pred čebelnim pikom. Kakor s e zdi, so nosile Čebele strd v to odprtino že 30 let, in bi se torej splačalo jo »prazniti. (Dobre sredstvo) je uporabljal nek šupan na Štajerskem, ker je hotel imeti mir pred ljudmi. Pred svojo uradno sobo je postavil veC dežnikov in klobukov. Ko so ljudje videli te dežnike in klobuke so odšli mrmrajoC: »Gremo ie lahko malo v gostilno; predno bodo ti opravili, ga lahko Se vsak eno merico vsekamo.« Župan je pa imel lep mir ta čas. (Nagrobni napis Lainjivcu): Tu počiva velik prijatelj resnice. Če se ti to čudno zdi, dragi bralec, vedi, da smo samo zato tako zapisali, da tudi nagrobni napis laže, kakor je on.« (Pravi vzrok.) Gost: »Rad bi vedel, zakaj imate tako majhne klobase.« Gostilničar (hitro): »Mesar jih je prehitro zavezal." (Tat ia opica) Vpokojen pomorski častnik v Parizu je imel mladega orangutanga, katerega je pripeljal is otoka Borneo. Imenoval ga je culu. Opica je bila zelo vdana in zve da avojemu gospodarju, proti tujcem pa nezaupna. V odsotnosti častni ko vi mu je varovala zvesto hižo. Nekega dne je Sel Častnik iz doma. Culu je Čepel v kotu in grizel neko reč. Kar se odpro vrata in opici neznana oseba ustopi. Bil je to že večkrat kasnovani tat Nikolaj Baržer, ki je hotel okrasti častnika. Culu je hitro pri njem, ga objame s prednjimi nogami in ga večkrat ugrizne v obras. Tat začne uplti, da prikliče ljudi, ki so ga osvobodili ii krempljev opičnih. Ustrašil se je pa tat tako, da je znorel. Zvezali so ga in odpeljali v norišnico. (Posnemajmo jih!) CiUki (Cile je republika v Ame-riki) poslanec Plejtodo je posnemal v p slanski zbornici našega divjaka Wo,fa. Bazgrajal je in zabavljal proti sveti veri, nazadnje se je lotil Se Jezusa Kristusa in ostudno govoril o njem. Ko je končal, se oglasi takoj za besedo katoliški poslanec Osa in govori proti Plej-todu. Proti koncu govora poklekne Osa na tla in govori Blovesne: »Molim gospoda Jezusa Kristusa, pripo-znam ga kot vladarja in kralja vse zemlje in gospo-dovalca narodov?« Vsi katoliški poslanci so z njim pokleknili in tako pokazali svetu, da se Se dobe odločni katoliški možje, ki se očitno potegnejo za sv. vero. V Avstriji pa govori ostudni Blepar Wolf nesramno proti Škofom in proti cesarju — in katoliški poslanci — molče! Ce bi imeli malo več odločnosti, bi bilo lahko drugače. Katoliške zavesti manjka pri nas. (Vedno v poklicu.) Agent: »Gospod Ofievič, prosim Vas za roko Vafla hčere Roze.« Očevič: »Ali je VaSa ljubezen prava?« Agent: »Gospod Ocevič, Častno besedo, najooljta in najbolj trpežaa, kar je le mogoče v tej stroki.« Prihodnja številka .DOMOLJUBA" izide 4 avgusta 1898 zvečer. Lotortjuke arečke. Danaj, 9 julija: 1, 67 3, 33, U. Lise, 16. julija: 68 86 30 15 22 Trst, 16. julija: 13, 69. 56, 61 81. Gradee. 9. julija: 33, 69, 30, 29 27. Lastnik graščine Stari Ribnik na HrovaSkem bo od svoje grsjSčine, ki je eno uro od Metlike oddaljena in dve uri od Karlovca, ua drobno razprodal kakih P XI. zvezek: OVESTI - Andrej galan izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. v KatollSki Bukvami in Tiskarni v Ljubljani. Tudi in., IV., V., VI., vn. in VIII. zvezek so še v zalogi. I ♦ I ♦ I ♦ I 1200 oralov zemjje. i Ta grajščina ima plodovit svet. Kupijo se po ceni lahko njive, hoste In travniki ter tako naseli veliko kmečkih rodbin. Lesa je dosti in žaga blizu. Pohištva se z malim denarjem napravijo. Kraj je lepa ravan, zemljišča imajo globoki svet in so doslej Se malo bila izrabljena. Voda Kolpa teče mej temi zemljišči. Sadno drevje raste bujno na teh zemljiščih. — Dninarjev je dosti dobiti po 30 do 40 kr. brez hrane. — Dogovori se lahko plačilo kupov po letih proti zavarovanju. Podrobna razjasnila poda oakrbniitvo grujičine Stari Ribnik pri Metliki. 337 1—1 I ♦ I 4 I ♦ Franc Detter Ljubljana, Stari trg St. 1. Prva in najstarejša tovarniika zaloga bivalnih in ponedeljkih a troje v na Kranjsken Najnovejše I priporoča Najnovejše 1 •r mlatllnlee z ležiščem s krogljami (KugeNager). Kdor toraj namerava kupiti mlatilni ali kateri drugI kmetijski stroj, naj se zaupljivo obrne na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina na Kranjskem ima razun drnzlh kmetijskih strojev tudi najbolje mlatUnloe v zalogi, katere imajo leittCa s krogljami (Kugellager). enako biciklom. To je zelo praktična in koristna novost, katera omogoči, da se stroj 40% laglje goni kakor doslej. Ako se je popreje moral stroj a Štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden mož. Ti stroji so toraj neverjetno lahko goniti, zelo trpežni in, primeroma njih zmožnosti, ceni. • ,, Kr°8'Je v 'ežiSčih so iz najfinejšega angleškega litega jekla (Gussstahl) in brezpogojno trpežne. Ako bi se ležišče (Lager) sčasoma obrabilo, zamore se za majhen denar novo dobiti in stroj deluje zopet kakor nov. Ob jednem priporočam na izber svojo bogato zalogo Uvajal^ stenjev dtn^f*4* in •brtnlJ,k0 »ho, 10% oeneje kakor """ Odličnim spoštovanjem 328 4-2 Franc Detter. Ceniki is psjasnlla dobivajo se zastonj in psMslae prsato. ♦ I ♦ I ♦ I i ♦ l ♦ I ♦ I i i f i ♦ l ♦ s 387 (4-4) Zastonj 319 (12-4) mo nikjer ne dobivajo! Velika zaloga bicikljev in poljedelskih strojev i Kdor pa hoče kupiti izvrsten in trpežen šivalni \ ' stroj za 5% ceneje kakor kje\ ceneje kakor kje ' drugej, ta naj se zaupno obrne \ drugej. na prvo in najstarejšo tovarniško zalogo šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem Prane Detter Pozor! ^Ljubljana, it. Stari trg Trdka v sprejema pod dubrimi pogoji potovalce in zastopniki za deželo. Ceniki zastonj ln podtnine prosto. ioo mu na meseo lahko poiteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hode prodajati postavna dopuščene srežke in državna pisma. Ponudbe na Lsdsvika Oesterreicher, Budapast VIII, Osutacbegauo 8. 267 10 4 353 10—8 & Proda se is proste roke poieitvo v Dravljah nad Ljubljano hiSa, hlev, pod, kozolec in vsa hiSna oprava ter 22 oralov »emlii*fia. Vefi se poizvč pri Jožefa Pečnik v Dravljah • 16. 333 1-1 Takoj se sprejme vidne® za krojaški obrt pri J^ranc Kokalju v Sori, p. Medvode. 332 2-1 Kovačnica v prav dobrem stanji, na primernem kraju sredi vasi ve daje pod ugodnimi pogoji v najem. Vefi o tem se izve p<-i last- E. PeterHn v Radomljah mci h. št 23 836 3-1 TTTtTTTTTT Le 50 kr. za 3 Žrebanja. Glavni dobit« i" lite »Hi | Zadnji mesec! j]^ 889 a S.000 Jibju imtin stili Esizirs. £>0 ki". Žrebanje: 22. oktobra 1898. priporoča «»- C- Mzajrear» menjalnica v Ljubljani. Zahvala in pozdrav. Dnš 8. t. m. se je od na» poslovil velečastiti gospod Fran Gornik Ur odSel v Postojino. V teku Šestih let je velečast. gospod župnik neumorno deloval mej nami ter z raznimi napravami, ki so stale nad 6000 gld., skrbel za olepfianje naše tupne cerkve. Bog mu stotero povrni za Djegov trud Želimo, da bi velečast gospod Se mnogo let zdrav in srečen deloval v vinogradu Gospodovem. Dnš 14. t. m. pa smo sloresno v*prejeli novega župnika čast. g. Leopolda Riharja. V imenu mladine ga pozdravi učenka M. KoSir iz Nevelj ter mu izroči krasen Šopek. V imenu občine ga pozdravi odbornik I. F., želeč mu zdravje in zadovoljnost. Mnoge zastave in pokanje topičev e pričalo , da smo z veseljem vsprejeli novega duSnega pastirja. Ne vi je, dnš 17. julija 1898. 336 1-1 J. V. v Imenu župljanov. Zarezano strešno opeko (Stranifilz-Oachziigii) prešano opeko za zid ln navadno OpekO za zid ponujata po znatno znižani ceni Knez & Supančič 294 8 tovnrnn sa opeko v Ljubljani. Prodani po nizki ceni ali dim v najem hišo št. SO v Stanečali pri Šent-Vldtt nad Ljubljano. Zraven hiSe je travnik in sadni vrt. Priporočam v obilni obisk svojo lfaletarijo v Ljubljani, Slonove ulice št. 5, prej »p r i K a t e r c i«. 131 2—2 823 13-8 Slotenti in Slovenke! Prava kava družbe sv. Cirila in Metoda, katero dobite v vsaki prodajalnici, da narooliii ukoa ia lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako je k leti rabite; torej a&hte vaj te le povsod to iabortto domačo kavo. Glavni aalagatelj Ivan Jebačin, Ljubljana. HERBABNT -jev podfoafornaBto-klsli sirup. Tt 98 let c največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja »le*. upokojuj« kaielj, pomanjioj« pAt, taje slast do Jadl, poppajaj« pr«bavljanj« in redil-nost, telo Jačl in Krepi. Železo, ki je t sirupu t lahko Si prisvajajoč obliki, je jako koristno ta narejaoj« krvi, razs topljive foiforno - apn«n« seli, ki so v njem, pa posebno pri Slabotnih otrocih pospešujejo Mf Oj - -■- 725 20-20 Oaaa staklonlol Ja X gld. a« kr., po poitl 20 kr. v«6 aa zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, As se Vedilo izrecno zahteva Herbabnjr-Jav apnaao - Močni sirup. Kot fcnak faVora se nabsjt v steklu in na zamažku ime, ,Herbabny" vtisnjeno z vzvifienimi irkasil iS nosi vsaka steklenica poleg štejete uradne registrov, varat***« znamko, na katera znamenja *aj w blagovoli paziti. 239 14 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barrahcrzigkcit" VILI, Kalaeratraas« 70 in 78. V zalogi sk«r« v vseh lakarnah aa Dunaju io v kr«n»vtoah. Liniment Capsid comaos. 231 18 ls lekana« Blohter-JeVo v Pragi friaaaae izvrstno boločino alnJiafoee Mašilo je dobiti posodip« 40 kr., 7« kr. in 1 gld. v v«eh lekarnah. Zahteva naj ee te aploh priljubljeno domača zdravilo kar kruke ket 707 39—39 Richter-jev liaimgnt»»sidrom' ter sprejme lz previdnosti le v steklenicah s mane varstveno marke „si4reu ket prUta«. Riohter-jeva lekarna prt zlatem levu v Pragi. Vožnje karte ln tovorni Usti 312 4 Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antvetpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. 3SJC- Koncesijonow.na od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno konoesijonovana peUValna pisarna E. ^oiimUrdn v Ljubljani. Marij« Terezij ceata Itav. 4, pritličje na levo. 362 25-7 .......-----------. ~. *tfsega czira vreden ter domač izdelek je iz kranjsklk planinskih rastlin napravljeni llktr 272 U „%3riglav" J. Klatite r«jat v I^nb^ani. P« »veji čistosti i« veliki »drarHoi sao«i ta tetodec je ta žganjina vsega priporočevanja vredna. Kot krepAalno pi-jate saj bi imeli la likčr v vsakem gospodiajstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. LMMkk in TTfcalA pl. Trak6ozy, kakor tudi vefiuoma pri vseh prodajalolh dellkatos in V sp«o«r!Jah 26-26 99 -i m in * »^Kapovalci lo take izvirm Izdajatelj: dr. I. Jauežlč. Odgovorni urednik: Ituu Kakovcc. Tiska »Katoliška Tiskarna«.