Uredništvo:
Schilierjeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
UpravntStvo:
Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina, znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6 30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 110.
Telefonska številka 65.
Cól je, v soboto, dne 15. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Narodnim volilcem kmečke skupine!
V	pondeljek, dne 17. majnika Vas veže narodna dolžnost in ljubezen do naše narodne stranke, da pojdete vsi do zadnjega moža na volišče in oddate svoje glasove možem, katere ste si postavili za svoje kandidate v deželni zbor, može, kateri so se dosedaj odlikovali po svojem delu za svete pravice sloven skega naroda, kateri so stali na odličnem mestu v boju za njegovo gospodarsko povzdigo, katerih n e o m a -deževani značaj in neomajno napredno politično prepričanje ter zrelost nam jamčita, da bodo navzlic vsem viharjem trdno stali na svojih postojankah v nemškem Gradcu. Sprejeti so bili naši kandidati na vseh shodih z zaupanjem in spoštovanjem; skrbite, da pride tudi toliko število mož na volišče, da bodo zmagali! Stojimo pred težkimi dnevi: deželnozborska večina nas bode bolj kot kedaj poprej pritiskala, deželna bremena, od katerih ne dobimo nič ali le malo povrnjenega v obliki zbo-ljšanja cest, regnlacije po-tokov in rek, skrbi za slovensko šolstvo, podpore za vino-in živinorejo — bodo od leta do leta večje. Potrebujemo tedaj z n a č a j n i h, zmožnih mož — ne pa marijonet, nepoštenih pustolovcev in vladnih hlapcev. Videti smo morali z obžalovanjem, da je klerikalna večina našega državno-zborskega zastopstva pri ogrski nagodbi, proračunu in ob vsaki priliki na ljubo nemški vladi izdala naše interese — gospodarske kakor narodne za drobtine vprid lastne stranke. Videti smo morali, da dosedanji zastopniki klerikalne stranke v deželnem zboru niso niti besedice zinili proti nezaslišanim gosp odarskim in narodnim krivicam v deželnih proračunih ter ob priliki pre-osnove volilne reforme. Videti moramo sedaj, da se ravno ista klerikalna stranka bori z vsemi sredstvi, ki ne žalijo le čuta dostojnosti, temveč tudi najpripro-stejši čut vere in morale proti kandidatom naroda in nesebičnega dela. Narodni kmetje, obrtniki in razumništvo — kiičemo Vas pod našo narodno zastavo, skrbite za obilno udeležbo in najintenzivnejšo agitacijo za obilno udeležbo pri volitvah, da bode ta zastava zmagovita! Živel narod, živeli zavedni narodni volilci!
Kandidati narodne stranke so :
1.	Sodni okraji Celje, Laški trg, Vtansko, Gornjigrad:
Franc Goričan,
posestnik v Višnji vasi, dr. Rihard Karba,
zdravnik na Vranskem.
2.	Sodni okraji Šoštanj, Sloven j gradeč, Marnberk:
dr. AntOn Božič,
odvetniški kandidat in posestnik, Celje.
3.	Sodna okraja Šmarje-Rogatec:
Maks Berlisg,
posestnik in poštar v Žetalah.
4.	Sodni okraji Sevnica, Brežice, Kozje:
Ivan Malus,
ekonom na Bizeljskem.
V	okrajih Ptuj-Ormož priporoča Narodna stranka narodna, proti-kkrikalna kandidata^ ki sta: Dr. Miroslav Plòj, drž. poslanec, Dunaj in Ivan Kolarft, posestnik, Središče. — V sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart, Z g. Radgona in Ljutomer: Jakob Zemljič, posestnik, Radinci.
Klerikalci v pravi luči.
V Mariboru, dne 14. maja.
Vsak narodno čuteč Slovenec se bode zgražal nad najnovejšim činom mariborskih klerikalnih vodij, ki so na dan ožje volitve med socijalnim demokratom Horvatkom in nemškim nacijo-nalcem Kralom izdali parolo za nemžkeganacijonalca Krala. Nas, ki to vrsto narodnjakov že precej dobro poznamo, ta njihov naj-ostrejšega obsojanja vreden čin ni posebno iznenadil, saj so se oni dosedaj proti našim nemškim nasprotnikom borili vedno
samo na videz. Jasen dokaz za to je, da so mariborski duhovniki, z malimi častnimi izjemami še sedaj, ko imamo v Mariboru narodna brivca, še vedno zvesti naročniki svojega najnovejšega somišljenika — Krala. — Ker ta je, kakor se sedaj vidi, klerikalni, nemškonaci-jonalni brivec. Na celi stvari ne spreminja niti drugo dejstvo nič, namreč, da je dr. Medved, ki je sedaj naenkrat, „neodvisen narodni kandidat," — še pred kratkim obsojal nastop kmečke zveze, ki je onemogočila skupno postopanje Slovencev in obžaloval, da
si bodemo v volilnem boju jeden drugemu v laseh, mesto da bi se skupno botili za 'našo sveto narodno stirar. Iz vseh teh dejstev je dalje razvidno, da smo imèli prav, ko smo trdili, da je klerikalcem nemško na ci j o-nalni obrtnik ljubši kakor slovenski, in da je bilo pisanje „Straže" proti slovenskim obrtnikom dibro premišljeno, ne morda kaka pomota s strani urednika.
Da pa postavimo početje klerikalcev v popolnoma pravo ldč, navedemo sledeče dejstvo. Kral je, kakor znamo, član nemškonacijonalnega občinskega sveta v Mariboru, pripada torej tisti stranki, ki je povzročila napade na Slovence v Ptuju, Mariboru in Celju. Bilo je 13. septembra lanskega léta, ko so se vračali mariborski očetje dr. Lorber, ravnatelj vinorejske — tedaj d e ž e Ine šole v Mariboru — Schmid in Haupt — organizator nemškonacijonalnih železničarjev, ki je za blagor svojih privržencev tako vnet, da je v občinskem svetu predlagal, naj se stanarinski vinar mesto na 91/2%- kakor je bilo 'predlagano, zviša rajši na 10% da bo okroglo število, s svojimi lavorikami iz Ptujiršn si zadovoljno meli roke, da se jim je napad nà Slovence tako izborno posrečil. Ko so nekoliko pozabavljali čez dr. Ploja in Slovence, ki se upajo še živeti na Štajerskem, vplraša Haupt dr.Lorberja, ali je že pristopil k protestantom. Dr. Lorber meni, da tega ni storil, ker mu je to vseeno in da ne da ne na eno ne na drugo vero ničesar. Tedaj pa se razkorači HàUpt in pravi, „ich möchte mich aber schämen, wenn mich ein windischer Pfaff begraben würde" (sramoval bi se, ako bi me slovenski far pokopal). Heil dr. Korošec — zaveznik propagatorjev protestantizma in los-vonromovcev. Kje so ostale včeraj verske svetinje slovenskega naroda?
Zato pa Slovenci vsi na krov, da v kmečkih občinah in trgih porazimo tebrezdomo-vince, ki jim je narodnost deveta briga in najslabše ter naj-ostudnejše sredstvo dobro, kadar se gre za njihove politične koristi. Dokler se dr. Korošec brati z največjim sovražnikom katoličanstva in to je v slučaju Kral dokazano, bo vera le tedaj v nevarnosti, ako bodete volili kandidate, ki Vam jih priporoča dr. Korošec! __
Izid ožjih volitev v spodnještajerskih mestih in
trgih.
Horvatek 3268 glasov
Kral	2727
Ta kratek izid včerajšnjega lju-tega boja je v pozni ponočni uri naznanil brzojav po celem Spod. Štajerskem. Dasi po sklepu naprednih Slovencev, da glasujejo za Horvatka, o izidu ni bilo skoraj nobenega dvoma, smo si vendar oddahnili in čut zado-roljstva nas je prešinil, ko smo zve-
deli za konečni rezultat. „Nemška zvestoba", „nemško delo", „nemška edinost" — vse te fraze so se sedaj raz-pihnile v prazen ^nič; „Marburger Zeitung" — čujte in strmite! — ki nas je te dni imenovala celo „Slovence" in se iz ozirov na mariborsko duhovščino izogibala vseh običajnih vljudnosti do škofa in stolnega kapitlja, nas bo sedaj imenovala zopet „Windische-' in svoje črne zaveznike bo poplačala z zasluženo brco.
Z žalostnim dejstvom, da si je drznil dr. Korošec in njegova garda podati roko nemškim razbijačem iz septemberskih dni, se ukvarjamo na drugem mestu. Storil pa je to zategadelj, da bi pridobil v skupini slovenskih trgov nemškutar-ske glasove za dr. Medveda, ki kandidira na „starem narodnem programu"... Kako, ali se ne bodete uprli vi vsi narodnjaki, ki ste se bo-
.,. vlntj» .	i:	sr> VI
rili nekdaj na tem programu, ki so vam tradicije sedemdesetih in osemdesetih let svete, da izrablja sedaj drzen duhovnik ta program, da na njem kandidira s pomočjo nemškutarjev? Ako ši klerikalci mislijo, da jim bode ta račun uspel, so se bridko zmotili. Saj nam kažejo številke v včerajšnjih volitvah, dasonaši trgi nedvomno narodni, nedvomno napredni, da se zavedajo bolj svojih političnih dolžnosti do slovenskega naroda ko mariborska duhovščina . . .
Vas volilce pa, ki stopite v pondeljek na volišče, pozivamo, da se učite iz tega slučaja, da so klerikalci dosledno protinarodni. Ne le da iz-r cjj
dajajo na ljubo nemškim tovarnarjem gospodarske koristi našega ubogega kmeta ter ga tlačijo v vedno večjo bedo in odvisnost od svojih posojilnic, ki nimajo nobenega drug.ega namena kot spraviti kmete v duhovniški jarem, oni izdajajo tudi dosledno naše narodne pravice. Ne očitamo tega vsem posameznikom, vsem ovČicam, ki sé slepo pokoravajo poveljstvu iz Maribora, očitamo to v o d-s t v u, ki je tudi včeraj izdalo usodno parolo za nemškega nacijonalca Krala! To dejstvo kaže tako neizmerno brez-
i 'o	•	' :
vestnost in korupcijo, da se človek ne more prav nič čuditi, da v klerikalni stranki veljajo Roškarji in Cenčiči za branitelje naših narodnih pravic ter vere in morale. Ali bode prišel slovenski narod v bodoče tako daleč, da si bode izbiral svoje politike v znanem mariborskem društvu za preskrbo odpuščenih kaznjencev? Ali nam bodo v bodoče gospodarili neznačajni in sebični nem-škutarji? Kdor je Slovenec, kdor je narodnjak, kdor je poštenjak, v pondeljek ne bo volil klerikalno!
prosimo 4 jiontfcIjeH trajno <$e zaupnice, da f a H o} brzojatfijo izide na nasloV: dr. Ktifyrtec, Celje.
Interpelacija
posi. Ježovnika, R o b 1 e k a intt. na njega ekscelenco gospoda finančnega ministra.
Uradni pečat in napis na nradni deski ckr. davčnega urada v Slovenj-gradcu še imata zmiraj samo nemško besedilo. V očigled temu, da v sodnem okraju Slovenjgradec prebivajo v veliki večini Slovenci, je to očitno in namenoma zapostavljanje slovenščine, kar odločno nasprotuje državnemu osnovnemu zakonu.
Teh razmer ne moremo dalje trpeti. Čeravno v tako jasnem slučaju ni treba zahtevati od nižjih oblasti, da bi izrekle svoje mnenje, vendar interpolanti opozarjajo visoko finančno ministerstvo za ta slučaj, da sta v tej stvari merodajni osebi v Slovenjgradcu, ckr. okr. glavar in ckr. d^vkar, kakor se izvaja v drugi interpelaciji, ki se je istočasno predala ministru notranjih zadev, emi-nentno nemško nacijonalna strankarja. Mnenje takih oseb pač ne bi smelo biti merodajno.
Podpisani vprašajo torej njega ekscelenco gospoda finančnega ministra: ali je voljen v tem oziru takoj odpo-moči in vse potrebno ukreniti, da se takoj napravijo samo dvojezične uradne deske in uradni pečati pri ckr. davkariji v Slovenjgradcu.
Dunaj, 12. maja 1909.
Ježovnlk, Roblek.
Politična kronika.
a Nemški cesar na Dunaju. Pri
slavnostnem obedu je naš cesar napil svojim gostom ter dejal, da ga poset nemških veličanstev zelo veseli, ker mu daje priliko izraziti svoje zadoščenje „pozdraviti Vaše veličanstvo, vstraj-nega pospeševalca vseh mirovnih stremljenj v trenotku, ko je mir, ki je bil preteklo zimo izpostavljen marsikaki nevarnosti, zopet zasiguran. Z globoko in odkritosrčno hvaležnostjo se spominjam zavezniško prijaznega ravnanja Nemčije, ki se je ob tej priliki tako sijajno obnesla, katere vedno k pomoči pripravljena podpora mi je v tako obilni meri olajšala spolnitev moje iskrene želje, vse navstale težave brez vojnih zapletkov poravnati. Čeprav *&o bile vse velesile v,tem poštenem prizadevanju edine, gre vendar pred vsem hvala neomajni zavezniški zvestobi m o-jih visokih prijateljev in zaveznikov — Vašega veličanstva in
Njegovega veličanstva italijanskega kralja zato, da moremo danes z neskaljenim zadovoljstvom gledati na dosežene uspehe.'1 Končno pravi cesar, da si je na temelju tridesetletne skušnje pridobil prepričanje, da ostane tudi v bodoče največje jamstvo za mir v trajnih in presrčnih odnošajih, ki vežejo vladarje in narode obeh držav ter napije svojim gostom cesarici, cesarju in cesarski hiši. Nemški cesar je v svojem odgovoru dejal, da sta temelj tej zvezi postavila avstrijski cesar in Viljem I., da je bila ta zveza vedno pravi blagoslov za obe državi in za vzdrževanje miru. Omenja navdušenje prebivalstva Avstrije in Nemčije za to zvezo, o čemur priča navdušeni sprejem, ki so ga Dunajčani priredili danes njemu in cesarici pri vhodu na Dunaj. Pravi, da mu ostane v neizbrisnem spominu sprejem, ki ga je imel povsod v veliki državi Njegovega veličanstva toliko tukaj, kolikor tudi v sredi vitežkega madžarske} a naroda ter želi naj bi ta zveza po ala nerazdružna in trajala do najbolj oddaljene bodočnosti na korist vladarjev in narodov ter napije cesarju in njegovemu rodu. Poslan je bil tudi tretjemu zavezniku, italjan-skemu kralju pozdravni telegram. — Nemški cesar je poslal ogrskemu mi-nisterskemu predsedniku dragocen dar v spomin: zlato tabatiero s svojim miniaturnim portretom naslikanim na slonovo kost in odičeno z demanti in rubini v podobi nemške cesarske krone.
a Iz parlamenta. Sprejeta je bila nujnost predloga čeških agrarcev o žalostnem gospodarskem stanju pridelovalcev sladkorne repe ter se je začela razprava o nujnem predlogu prof. Masaryka o veleizdajniškem procesu v Zagrebu. Ker je bila seja zaradi slav-nosti na čast nemškemu cesarju zgodaj zaključena, bo Masaryk nadaljeval svoj govor v prih. seji, ki bode v torek.
a Ogrska kriza. V političnih krogih v Budimpešti nimajo upanja, da bi bila kriza kmalu rešena. Kossuth in Justh se nekako približujeta eden drugemu. Kossuth je baje dejal: Med nami so mogoče samo taktične razlike, smer in glavni cilj sta vedno identična.
Štajerske novice.
v Našim zaupnikom I 1. Ako imajo volilno komisijo nasprotniki v rokah, naznanite takoj na volišče pred začetkom volitve nekaj svojih
mož volilnemu komisarju, ki bodo kot zaupniki na volišču navzoči. Volilni komisar mora dovoliti njih navzočnost. — 2. Pazite, da ne bodo klerikalni agitatorji pri volilnem prostoru ali neposredni bližini agitirali, zamenjavali glasovnice, popisovali itd. Naznanite takoj vsakega okr. glavarstvu, ki bi'kaj takega počenjal! — 3. Pazite, ako bodo dnhovniki podkupovali volilce s pijačo in denarjem! — 4. Pazite, da bodo glasovnice oddane zaprte in da jih ne bode pogledal noben član komisije, dokler ni konec volitve. Morajo se pa pred štetjem zmešati. — 5. Pazite se, kedaj so volilne ure in skrbite, da naši volilci ne zamudijo. — 6. Agitirajte od vo-lilca do volilca! — 7. Skrbite, da bodo glasovnice pravilno popisane; zlasti v tistih okrajih, kjer sta dva kandidata, pazite, da ljudje napišejo oba! — 8. Brzojavite takoj izid na naslov dr.
Kukovec, Celje.
Ako je kdo zgubil glasovnico, jo dobi na volišču od volilnega komisarja. Pač pa mora vsakdo vzeti legitimacijo s seboj!
Narodni mladeniči, zavedni kmetje I Ne zaostajajte za klerikalci, agitirajte, popisujte glasovnice, spravljajte ljudi na volišče! Zmaga stranke je Vaša zmaga!
a Shodi „Narodne stranke" v nedeljo, dne 16. maja. 1. Laški okraj : v Trbovljah ob pol 9. uri dopoldne pri Kukenbergu. Popoldne se vrši shod v Š m a r j e t i pri Rim. topi. Slovenjgraški okraj: v Raz-borju ob 9., Šmiklavžu ob 3. uri, Št. Janžu ob 11., v Brdah ob 3. Brežiški okraj : P i š e c e po rani maši in S r o m 1 j e popoldan ob 2. uri.
a Dr. Božičeva shoda se vršita to nedeljo ob 7. uri zjutraj v Remš-n i k u in ob 3. uri pop. v Velenju.
o Malusova shoda se vršita v Pi-šecah ob pol 7. uri zj. in popoldne v Sromljah.
o Hudo jezo graških Nemcev si je nakopala „Narodna stranka" s tem, da je Krala upropastila z glasovi, katere je dala Horvateku. Današnji uvodnik „Gr. Tagbl.", ki sicer nam očita način volilnega boja, se kar peni hude jeze graških nacijonalnih Židov; „windische Liberalen", „liberalisierende Panslavisten" — so še najnežnejše. Konštatiramo z zadovoljstvom, da se nam je posrečilo Nemcem vsaj deloma plačati septemberske dneve; storili bodemo to tudi v bodoče brez ozira na to, da bodo šta-
jercijanci pri ožjih volitvah glasovali za klerikalce, kateri bodo gotovo veseli dobrodošlih zaveznikov. Kar se pa tiče gospodarskega „poloma", pa naj „Gr. Tagbl." povpraša pri celjskem magistratu, kako stoje stvari; ne bode tudi škodilo, če se oglasi v mestni hranilnici v Celju in povpraša, kako padajo hranilne vloge! Veseli nas, da nas bodete skušali pobijati s klerikalci vred; kakšen bo rezultat, vam bodemo že svoječasno povedali. Za sedaj pa vaše psovke le potrjujejo naš uspeh.
o Brzo j ave za Krala so dobili župniki po različnih trgih na Spod. Štajerskem, n. pr. v Žalcu, Veržeju in Središču. V Ljubnem je prepovedal kaplan Šiler volilcem iti na volišče. Vsa ta dejstva potrjujejo mariborsko vesr. da je duhovščina izdala parolo za nemškega nacijo-nalca Krala. Slovenski volilci, v pondeljek 17. maja vsi proti izdajalskim klerikalcem!
o Včerajšnje ožje volitve v mestih in trgih. Iz V o j n i k a : Včeraj je število slov. glasov zato tako padlo, ker so dobili volilci glasovnice šele neposredno pri volitvah. Tam so potem nemški agitatorji naravnost nasilno popisovali glasovnice. (Prosimo konkretnih slučajev! Op. uredn.) — Iz Laškega trga: Pri nas je bila včeraj nemška agitacija silna. Podrobnosti slede. — Iz K o n j i c : Pri nas je fungiral kot komisar solicitator Rest od dr. Ledererja. Ob pol 11. uri ga n i b*i I o v volilnem lokalu. Sedela sta tam župan in obč. pisar sama. Jeli to dovoljeno? Govori se tudi, da je bilo za Horvatka oddanih več ko 10 glasov.
v Slovenske lepake so pošiljali včeraj mariborski Nemci po Savinjski dolini. Tudi v Laški trg, kakor poroča „Arbeitern." Upamo, da bodo sedaj zakričali vsi graški časnikarski Udje ter se zgražali nad takim izdajstvom svetega nemškega naroda!
o Dr. Benkovičeve „zasluge". „Slov. Gospodar" pravi v svoji zadnji številki, da je dr. Benkovič izposloval, da se je za slov. jezika zmožnega tajnika pri kmetijski družbi štajerski postavil poseben znesek v proračun. — Vsakdo pri nas, ki se za kmetijstvo sploh zanima, pa ve, da se je nasvet, da se pri kmetijski družbi štajerski nastavi slov. jezika popolnoma zmožen tajnik, stavil pri letošnjem glavnem zborovanju družbe dne 17. in 18. marca in da je istega utemeljeval Fr. Pra-
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 64
Češki spisal Svatoplnk Če oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Tako je, tako!" se je oglasil s tenkim ostrim glasom suhi fant pri drugi mizi in je vstal. „Ukoreninjeno zlo je in neizbrisljiva sramota zemlje naše, da mnogi ljudje, posebno pa ti duhovniki taborski trosijo in sejejo dannadan nove, napačne iznajdbe proti čistemu nauku naših praških mistrov."
Po teh besedah se je razlegel tako močan tresk, da se je gospod od strahu ves stresel. Vacek Bradati je vdaril s svojo ogromno pestjo po mizi in je jezno zakričal na fanta: „Kako hočeš, ti šolar golobradi, zabavljati taborskim duhovnikom?"
„Čeprav imam golo brado, vendar poznam pisma in lahko se pričkam z mistri o kakoršnikoli tezi", se je branil fant širokoustno. „Jasno hočem dokazati iz svetega pisma, iz cerkvenih očetov, iz knjig mistra Husa in iz traktatov samega Viclifa, da se vsi
taborski dnhovniki v pravi krščanski veri motijo in posebno —"
„Ali molčiš ali ne, usta nesramna!" je naglo zaklical Vacek. „Prodajaj svojo modrost v šoli, kjer razbijejo še marsikatero metlo ob tvojem hrbtu. Vedi, da tudi jaz priznavam nauke taborskih duhovnikov in ne pustim zabavljati nikomur, najmanj pa tebi, strašilo suho!"
„Pusti učenca", se je zavzel za fanta Miroslav zlatar. „Zakaj sam verujem, da se Taboriti motijo, da se odtujujejo nauku Husovemu in da si smelo izmišljajo različne novotarije, ki bi nas ne le odtrgale od občne cerkve, ampak prevrgle tudi ves stari, dobri red. Že nočejo imeti niti kralja nad seboj niti drugega gospoda, rušijo pravice gospodom, plemičem in meščanov in jim jemljejo zemljišča in blago. Poleg tega pustošijo in sežigajo nele samostane, ampak tudi cerkve božje, razmetavajo oltarje, trgajo ornate, posvečene oprave lomijo, sohe in kosti svetnikov hudobno mečejo v vodo —"
„Zakaj moliti, se pravi, klanjati se strohnjenim kostem in oblekam, ki so jih napravile človeške roke", je pikro odgovoril Vacek. „In ali ni pi-
sano, da pride čas, ko ne bodo molili ljudje niti v Jeruzalemu niti na gori Garizim, ampak v duhu in resnici? Ta doba je že prišla nam, ki smo spoznali resnico. Nam ni treba niti cerkev niti oltarjev, kadarkoli mi molimo, molimo v srcu svojem. Ne potrebujemo tudi ljudskih naredb, zakaj mi nosimo čisto, božjo postavo pisano v svojih srcih. V kraljestvu božjem ni niti gospodov niti hlapcev, ampak le brati in sestre, ki se ljubijo med seboj in ki si složno delijo med seboj zemeljske potrebe. Ampak tvoje srce, zlatar, ljubi bolj mrzke kovine kakor nebeško resnico. Ti se bojiš, da ne bi bil s plenom grešne, svetne nečimernosti prikrajšan tvoj dobiček in zato braniš tudi dragocene monštrance, pozlačene kipce in gizdavo opremljene ornate —"
„Pošten zaslužek, mislim, ni greh", je razburjeno ugovarjal Miroslav. Ampak zaradi dobička ne zagovarjam monštranc in ornatov, ampak samo zaradi časti božje in svete maše, pri kateri služi draga kovina in lesk, ki ga ji je dal Stvarnik.
„Prav si povedal," mu je nestrp-ljivo prihitel na pomoč učenec in je začel govoriti kakor pri kaki učeni dis-
putaciji, z važnim obrazom, in si je gladil morda kakor kak star, sivobra-dat mister, s palcem in kazalcem desne roke obraz od oči pa do brade, kakor da bi v resnici imel polno brado. „Tako veli krščanski red pri službi božji, ki je sestavljen iz najplemenitejših resnic in svetih molitev kakor tudi iz biserov dragih svetnikov in iz zlatih kosov in iz dragega kamenja resnice in vere krščanske — tako veli red, da je potreben tudi zunajen, dragocen kinč pri službi božji. In posebno kar se tiče odpravljenih arnatov, v tem se one taborske zmede ne samo motijo, ampak tudi pokopujejo svojega Viclifa, ki je služil do smrti mašo v ornatu, in v knjigah de Eucharistia, jasno stoji v četrtem poglavju, da--"
„Pojdi no že s s svojo, še ne pečeno modrostjo!" je pretrgal njegovo razlago Vojta od pava. „Veš, tudi jaz soglašam v marsičem s Taboriti."
„Saj vas, Novomeščane, kmalu popolnoma spreobrne v Taborite divji duhovnik Jan Želivski, ki z njimi vleče, je zaklical Miroslav zlatar.
Dalje prih.
protnik, nadučitelj v Mozirju, na kar se je tndi enoglasno sprejel. G. Franc Robič je pa pri tej priliki omenil, da se je potreben znesek za slov. jezika zmožnega tajnika že za leto 1909. postavil v proračun. O vsem tem je „SI. Gosp." seveda popolnoma molčal in le sedaj, ko se gre za njegovega kandidata Benkoviča, ki se za kmetijstvo toliko briga, kakor za lanski sneg, je prišel, s to novico na dan. Mislimo pa, da bode s takimi priporočili le malo kalinov vjel na svoje limanice. To pa vemo vsi, da slavni Benkovič, ki je iz Kranjskega k nam priromal, dosedaj pri nas za napredek kmetijstva še ni prav nič storil, kar mn tudi ni toliko zameriti, kajti vsakdo ve, da se on na kmetijstvo toliko razume, kakor zaje na boben; obžalujemo pa. da si upa list, kojega izdavajo resnicoljubi duhovniki, kaj takega trditi. Vi slovenski volilci pa pokažite dne 17. maja, da za take le iz gole dobičkarije in ostudnega koristolovstva k nam privandone kandidate ne marate!
o V Letušu se je vršil v četrtek shod v Zanierjevi gostilni. Udeležilo se ga je do 50 volilcev, kar je lepo število za delavnik večer, ko so ljudje potrebni počitka. — Govorila sta ob splošnem pritrjevanju kandidata dr. Karba in Goričan.
a Včerajšnja shoda dr. Kukovca. Dr. V. Kukovec je imel imel ob 4. uri popoldne shod volilcev v Ljubnem pri Slatinšku in ob 8. uri zvečer pri Mi-knšn v Gornjemgradu. Akoravno sta si kaplana Berk in Schiller neizprosno pete brusila, da bi ljudi od shodov odvračala, sta se oba shoda krasno obnesla in je v teh dveh trgih za 24. maja pričakovati zadovoljiv volilni izid za narodno stranko.
a Shod na Vranskem. Nocoj ima g. dr. Kukovec zadnji izmed tokratnih volilnih shodov in sicer na Vranskem. G. dr. Kukovec se je predstavil torej v 12 trgih in le v Kozjem še ni priredil shoda, ker tam razmere niso za prireditev shoda primerne.
v Javno vprašanje na c. kr. okr. glavarstvo v Celju. Ali res ni dobila občina Velika Pirešica dovolj glasovnic za volitev dne 17. maja, ker se dostavljajo naprednim volilcem samo izkaznice s opombo, da „glasovnice prinese volilni komisar, ker jih je zmanjkalo"? Zahtevamo, da se stvar preišče, ker hočejo klerikalci s tem več volilcev spraviti ob volilno pravico.
v Iz Šmarja. Današnje ožje volitve med Horvatekom in Kralom udeležilo se je od 39 volilcev 33. Horvatek dobil je 30 glasov, 2 klerikalna volilca volila sta Antona Medveda in Ivana Rebeka, 1 volilec — baje trgovski pomočnik pri tvrd. trgovca Wagner — oddal je glas za Krala, dočim je pri prvi volitvi glasoval za Rebeka. Si bodemo že zapomnili!
v „Stražina" poročila. „Straža" piše, govoreč o shodu g. dr. Kukovca v Ljutomeru, ki je bil, kakor smo že poročali, zelo lep, sledeče: „Javnosti damo na znanje, da se hočejo zvezati ali so se že zvezali celjski liberalni strankarji z najhujšimi sovražniki, s so-cijalnimi demokrati .. Priporoča, da bi šli na volišče za Horvateka .. Stranka, ki se združuje s kmečkimi sovražniki, ni za nas .." Ta dopis je seveda spisal nek duhovnik. Ti ljudje seveda nimajo smisla za narodne boje v naših trgih in mestih. Verženci so sicer tega čednega obrekljivega dopisnika osramotili sami s tem, da so dali Hor-vateku — 69 glasov, največ za Središčem in Žalcem ..
v V Št. Vidu pri Grobelnem so obč. volitve potrjene. Ugovor je bil prepozno in na nepravem mestu vložen. Polovico občinskega odbora je naprednega. —
o V Žalcu so se pravi Nemci včeraj volitev vzdržali; jeden glas za Krala je oddal farovški hlapec, najbrž na povelje. Živela zvezar-ska narodnost!
v Iz Ljutomera. „Straža" je priobčila grozno dolgo klobaso v zagovor na šaljiv in nekoliko zafrkljiv dopis „Nar. Dn." o klerikalnem „izobraževalnem" delu v Ljutomeru. Znamenje, da je šel dopis gospodi do živega .. Zelo dobra šala je, ako se imenuje Roškarja „krščanskega" kandidata. Kaj ne, Ognje-slav Škamlec?
Iz slovenjgraškega okraja. „Hilf, was helfen kann", si mislijo klerikalci in napenjajo vse sile za «skoka Ver-stovška. Iz Podgorja, kjer je župnik svojim faranom dal tako krasen dokaz svoje ljubezni do kmetov, pišejo, da bode dobil vse glasove Verstovšek (!); pišejo o „skrivnostnih številkah", trkajo na krščanstvo — vse za „krščanskega" Verstovška! V očigled takim sredstvom napnite somišljeniki vse sile! Glejte, da zmaga dr. Anton Božič!
v Škandal je, da je določilo okr. glav. v Podgorju in Razboru župnika za vol. komisarja. Mi že vemo, zakaj! Somišljeniki, glejte, da bodo naši zaupniki v komisiji!
v Na shodu v Pamečah se je vprašalo poslanca Grafenauerja, ki je nekaj kvasil o „liberalizmu", kaj je pravzaprav „liberalizem" ? Ostal je seveda odgovor dolžen . . Ko je začel govoriti o veri, so mu povedali kmetje, da shod ni v cerkvi, naj pove raje kaj o kmetijstvu. Pa zopet ni šlo.. Pomagati, si je hotel z napadi na „advokate" ; ko so mu zborovalci omenili Benkoviča, je bil zopet v zadregi; hotel je iz „Poslanice" volilcem nekaj stavkov iztrgati, pa mu zborovalci niso pustili;moral je celo prečitati, kar je vzbudilo pri pametnih zborovalcih mnogo pritrjevanja, klerikalce pa je zelo poparilo. Konečno se je vprašalo Grafenauerja. čemu hodi zgage delat na Štajersko? Nastal je takšen trušč po tem vprašanju, da je modri Grafenauer ^umolknil, Pozneje je rekel, da ne pride nikoli več na Štajersko! Naj le dela na Koroškem, saj dela je dovolj. Cenčič je tndi skupil na shodu svoj del. In vse to se je zgodilo v klerikalnih Pamečah! Živel dr. Božič!
d Pazite, agitatorji! „Straža" poziva, naj se popisujejo na voliščih glasovnice. Storite enako!
o Iz Trbovelj. Zadnjikrat apeliramo na narodno dolžnost trboveljskih obrtnikov in kmetov, da pridejo v pondeljek vsi na volišče. Kdor ne pride, naredi naroden greh, ker ravno od trboveljskih volilcev, kjer je nad 200 naprednih glasov, je mogoče zmaga odvisna. V nedeljo zjutraj ob 9. uri vsi na shod h Kukenbergu v Trbovlje, kjer bodete videli svoja kandidata dr. Karbo in Goričana. Tukaj je lahko Vaša mlačnost usodepolna. EnTerglav pa menda vendar ne bode zastopal stokrat inteligentnejše trboveljske obrtnike in kmete v deželnem zboru v Gradcu. Torej vsi na noge!
o Licenciranje in premiranje plemenskih bikov za celjski sodni okraj se vrši v četrtek dne 27. maja 1909 ob 8. uri dop. na sejmišču poleg mestne klavnice v Celju. Licencirali in premirali se bodo samo biki murico-dolske pasme, ki je za celjski okraj določena; biki morajo biti močne rasti, pravilnega telesa, zdravi in brez dednih napak ter najmanj 1 in pol oziroma 1 in četrt leta stari ter niso bili dosedaj licencirani in ne premirani. Priznale se bodo sledeče nagrade: 2 državni po 60 oz. 50 K, 2 deželni po 40 oz. 30 K in 3 deželne po 20 kron. Za bike, ki so že bili licencirani oz. premirani, se ne bodo delile omenjene nagrade; za one, ki so se že dalj časa
rabili za pleme, je na razpolago 10 okr. nagrad po 15 kron. Razun tega se bode plačevalo za prigon vsakega bika, ki dozdaj še ni bil licenciran ali nagrajen, odškodnine po 2 oz. 3 K v razmerju daljave 1 ure ali več.
Celjsko povsko društvo opozarja na občni zbor, ki se vrši v četrtek 27. majnika.
a Iz Zavodne pri Celju. Takajšnji gostilničar g. Konfidenti je ob priliki zadnjih volitev v spi. skupini baje na-svetoval volilcem, naj raje doma ostanejo, kateri mislijo voliti Brinarja. Kaj je resničnega na tem, g. Konfidenti? a Uradna agitacija za klerikalce celjski okolici. Poroča se nam, da je občinski redar Kodela popisal glasovnico Krajnca Jožefa po dom. Piliha na Ostrožnem, ko ga ni bilo doma. Kaj se to pravi?
d Deželni šolski svet je defini-tivno nastavil: pri Sv. Andražu v Slov gor. gdč. Marijo Pinterič, pri Sv. Lovrencu na Dr. p. gdč. Marijo Osenjak iz Majšperga, v Majšpergu gdč. Marijo Kocmut, pri Sv. Marku gosp. Ludvika Ivanjšiča; nadučitelj g. Iv. Mohorko je prestavljen iz Št. Janža pri Spod. Dr. na Bianco.
d Prva češka zavarovalnica na življenje nas prosi pojasniti, da gosp. Vinko Novak v Ptuju zadnji čas ni bil več njen zastopnik, ker ga je zavarovalnica že poprej sama odstavila, kakor ga je prijelo sodišče.
o Kandidat Ozmec se je minulo nedeljo zmotil tudi na Hum. Po ve-černicah je zbobnal nekaj iz cerkve gredočih ljudi in jim pri mežnariji oznanjeval izveličanje, če njega volijo. No, ni prišel k tistim, ki so pod komando mariborskega „vodstva". Navzoči so mu povedali, kar mu gre. Skril se je potem v kaplanovo pivnico in v temi peš popihal, ker mu ni hotel dati nobeden kmet voza. — V „Slov. Gosp." pa je poročal, da je bilo na shodu — 150 volilcev in o velikem „navdušenju".
o V Ivanjkovcih pri Ormožu je imel dr. Ploj v sredo zvečer zaupni shod. Prišel je tudi „kondidat" Meško s svojimi „jünci"; ker pa je bil z njimi vred nekoliko preglasen, so ga kmetje posadili na cesto, kamor „jünci" z Me-škom vred spadajo.
o Pri občinskih volitvah v Loki pri Žusmu dne 8. t. m. so zmagali vrli napredni slovenski kmetje v vseh treh razredih z ogromnimi večina m i. Da omogočijo klerikalcem kontrolo, so vzeli sami radi celo enega klerikalca v odbor. Čast vrlim možem!
o „Židovsko-liberalnih bogatašev kapital" tlači naše kmete, pravi „Straža". Dr. Korošec modruje nadalje, da se bodo kmetje otresli te sužnosti, če se združijo v kmečko zvezo. — Kolika drznost! Poslanci kmečke zveze so odobrili avstrijskemu in ogrskemu „ži-dov8ko-liberalnemu" kapitalu na ljubo ogrsko nagodbo, ki dovoljuje prost nvoz madžarskega vina in žita! Terminska kupčija v Budimpešti še cvete naprej — vse tudi po zaslugi naših zvezarjev. Kmetje tega seveda ne vedo in zato lovijo duhovniki lahko svoje kaline na limanice!
o V Št Petru na Medv. selu so prav čedni, snagoljubni in olikani zve-zarji. Vsi letaki za Berlisga, prilepljeni na razne predmete, so skoro po celi občini ometani s — kravjekom. Čudno! V slovenjegraškem okraju eksperimentirajo zvezarji s človeškim, v Št. Petru na M. s., v Gomilškovem kraljestvu, pa z živalskim blatom. V blatu pa se valjati morajo, sicer niso zdravi. G. Gomilšek, naše čestitke k Vašemu „izobraževalnemu" delu!
v Planinske vesti : F r i s c h a u -fov dom n a O k re š 1 j u jedr to |>re-zimil. Meseca aprila sta si ga Ogledala
dva vodnika S. P. D. Prišla sta z velikimi težavami na Okrešelj. Sneg je segal blizu oken v pritličju. Stavba je v zelo dobrem stanju.
v Darila za Frischaufov dom: Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju iz narodne zbirke 50 K, gospa dr. Kalanova v Celju 4 K in gospa dr. Schwabova v Celju 4 K. Iskrena jim hvala!
v Savinjske podružnice S. P. D.
novi člani. Gospica Zdenka Vrečkova je pridobila 12 novih članic in članov v Celju in sicer: gospo Olgo Božičevo, soprogo odvet. kand., gospo Minko De-tičkovo, soprogo notar, kand., gospo Karolino Detičekovo, notarjevo soprogo, gospo Hano Diehl, trgovčevo soprogo, gospo Ano Kukovčevo, soprogo odv. kand., gospo Ano Majdičevo, soprogo lastnika paromlina, gospo Karolino Stru-pijevo, trgovčevo soprogo, gospo Regino Vasič, vdovo c. kr. dvor. svetnika, gospico Doro Bergmanovo, zdravnikovo hči v Žalcu, gospico Marto Hrašovčevo, odvetnikovo hči, gospico Zdenko Vreč-kovo, ' odvetnikovo hči, gospoda Milana Detiček, notar, kandidata. Iskrena hvala rodoljubnim damam in požrtvovalni nabi-rateljici članic in članov gospici Zdenki Vrečkovi!
o Iz Kaplje v Sav. dol. „Naš Rančigaj". Tako je svoječasno z nekakim posebnim ponosom imenoval „Slov. Gosp." znanega Hamota. Da je popolnoma vaš, to nas navdaja z vefli-kim veseljem, kajti biti pristaš stranke, katera svojim odličnjakom prišteva osebe Hamotovega kalibra, torej ljudi, katerim je vsak pijanec vzor vseh kreposti, zato je pač treba posebnega svetovnega naziranja. Celi list bi lahko napolnili z junaškimi čini orjaka Ran-čigaja. Ker se pa bode z njegovim nedeljskim razbijanjem in pobijanjem, katero je povzročil v.Pihlbirtovi gostilni v Kaplji, itak bavilo c. kr. drž. pravdništvo, bodemo svoječasno zapisali g. župniku Zdolšeku v spominsko knjigo visoko pesem o najbolj duhteči cvetki njegovega vrta. Gabi se nam pisati o tem, kako sta Rančigaj in Derča med divjimi kletvicami pobijala steklenice, premetavala in pretepavala mirne goste, zasluženo plačilo itak pride. In vendar nas ta slučaj, ko vidimo v gostilni od podivjanih klerikalcev razbito sveto podobo, navdaja z upom, da bode naše ljudstvo spregledalo in v bodoče ne pustilo več teptati svojih verskih podob z nogami pijanih zvezarjev. Brezupen je položaj „kmečke" zveze: pravičen Bog menda neče pomagati, zato so začeli iz maščevanja njegove slike razbijati. Gosp. župniku Zdolšeku in njegovemu organista v pobožno premišljevanje!
v Nesreča. Ponesrečil se je Miha Škoflek (pd. Rok) iz FrankoWega. Opravljal je vrtnarsko delo pri trgovcu g. A. Bezenšku v Sečah. Preteklo sredo je zgodaj zjutraj vstal s svojega ležišča na seniku, nekako ob 3 zjutraj, da bi šel sadit, a pri tem je padel tako nesrečno v prešnico, da je pri priči obležal mrtev. Bil je zaveden Slovenec, kakoršnih se malo nahaja,'med preprostim narodom. Svoje dni je bil za vrtnarja pri pokojnemu dr. Dečkotu in tudi pri dr. Jos. Serncu je tupatam iz-vrševml vrtnarska dela. Služil je tudi pri tukajšnji graščini, potem v Vojniku pri g. Dragiču, vpok. ritmojstru. Zapušča ženo s 4 otroci. Uboga vdova je vrhtega v blagoslovljenem stanu. Vse pomiluje dobrega moža in postrežlji-vega soseda, kojega družina je v bedi in vredna podpore.
b Iz CIrkovec. Včeraj nas je doletela velika čast. Celo v najgršo kočo so se ponižali naš č. gospod kaplan. Pa kako gladko jim teče jeziček! Čudno! Pri pridigah se pa včasi res bojimo, da se jim jezik zlomi! O priliki podamo
bralcem „Dnevnika" dobesedno pridigo; za šaljiv podlistek bode izvrstna. — Uspeh teh kaplanovih obiskov je velikanski. En primer: „Vi, koga ste pa volili?" „Ne vem, ko so mi pa gospod napisali." Pa se še vidimo.
b Nasledki slabih volitev dne 7. maja. Piše nam nek gospod: Nasledki slabih volitev dne 7. maja so se že pokazali dne 8. in 9. maja. Naravo je kar treslo mraza — in imeli smo hudo slano, ki je pokončala marsikatero gospodarstvo. Volite 17. maja boljše!
v Potovalni učitelj „Družbe sv. Cirila in Metoda" g. Prekoršek bo v kratkem predaval v Ptujski Čitalnici. Več poročamo, ko zvemo kaj natančne-jega. —
v Iz Ptuja. Ptujski mestni učenci ter otroci nemškega otroškega vrtca napadajo okoliške otroke s palicami in kamenjem. Tako je 7. tm.ibil slovenski deček s kamenjem na glavi znatno ranjen. Deklice pretepajo s palicami, psu-jejo jih z „windishe Hunde", „windische Trottel" itd. Slišati je večkrat, „den Deutschen muß es gut gehn, die Windischen müssen den Deutschen dienen", ali „Tu mer's durchhaun, wie am 13. Sept." Pripetilo se je, da so nemški dečki napadli okoliške deklice na periferiji mesta, jih pretepali^ ter jim krila privzdigovali. Lepa perspektiva za pri-hodnjost.
v Pogorela je v Gradcu v četrtek po noči mizarska tovarna tvrdke Jurij Otter in sin. Škode je okrog 80 tisoč K.
b Iz Dunaja. Naš rojak g. učitelj Beno Serajnik, učitelj v Konjicah, je napravil v sredo dne 12. t. m. na pe-dagogiju na Dunaju z odličnim uspehom izpit za meščanske šole. — Častitamo vrlemu narodnjaku in želimo, da se povrne oborožen z novim znanjem zopet v slovensko domovino.
v Za družbasv. Cirila in Metoda je nabral g. Vidic, nadučitelj v pokoju v Št. Pavlu pri Preboldu s pomočjo g. K. Vrabla, A. Štuparja, gč. R. Piklove in H. Šetarja 1.146 poštnih znamk. Hvala pridnemu nabiralcu in njegovim pomočnikom.
o Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral veliko zbirko jubilejnih in drugih rabljenih poštnih znamk med trgovskimi učenci v Celju g. Davorin Jerman od tvrdke „Merkur". Mlademu narodnjaku prisrčno hvalo!
o Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Martin Stadler, trg. sotrudnik v Žalcu, precejšnje število rabljenih poštnih z,namk, katere so sortirane in imajo vsled tega večjo vrednost. —G. Jos. Vidic, nadučitelj v p. v Št. Pavlu je nabral za našo družbo celo škatljo takih znamk. Hvala! „Kamen do kamna palača ..."
b Rodoljubi! Zahtevajte v gostilnah, prodajalnah, v kavarnah, lekarnah, pri mesarjih itd. vsepovsod, kjer račune poplačate — računske listke družbe sv. Cirila in Metoda!
Žalske novice.
b Žalski župnik Koren in nemški nacijonalec Kral. Včerajšnja ožja volitev je prinesla uničevalen dokaz, da naša duhovniška trojica nima tu prav nobenega vpliva. Izmed 85 volilcev jih je prišlo 80, reci osemdeset, na volišče. Horvatek 78, Kral 1 glas in 1 glasovnica neveljavna. — Kaj mislite, dragi Savinčani, kdo je volil Krala? — Farovški hlapec po priporočilu svojega gospodarja, kar je vo-lilec sam izjavil. — „Matija, zdaj pa le kar tiho bodi!"
b Pijan kakor kanon se je vračal v četrtek zvečer iz Žalca kaplan Jurak v spremstvu Piškovca Halma v svojo gališko domovino. Brez komentarja.
Brzojavko iz Maribora je sprejel na dan ožje volitve naš župnik Koren približne vsebine: „Delajte za izvolitev
Krajnca (pravilno Krala), sicer zmaga socijalni demokrat Horvatek." — Gospod župnik, Vam je li dala ta brzojavka povod, da ste poslali svojega hlapca na volišče?
b Vesela južlna. Dve gospici, prijaznih in veselih lic, sta romali nek minuli dan s polno košaro provijanta čez polja in travnike proti bližnji vasi — božji poti. Tihi vaški opazovalec jih vidi na licu mesta v družbi „luSnih gospodov." — Zopet se poslavljajo, razidejo in preveselega srca hite v svoje samotno stanovanje.
Kranjske novice.
d Velika pevska slavnost v Ljubljani. Izredno naklonjenost napram „Slavcu" sta izkazala prof. Funtek in prof. A. Foerster, ki sta poklonila društvu „Slavnostno himno". Funtek je spesnil besedilo, a Foerster je zložil temu napev in sicer za veliki zbor, solo in bariton. To ,Slavnostno himno' bodo skupno pela vsa pri slavnosti navzoča pevska društva. „Zveza slov. pevskih društev" nastopi še posebej s Foersterjevo „Pobratimijo", pevski zbor iz Trsta in okolice z Jenkovo ,Molitev'. K udeležbi se je še prijavilo 13 novih društev iz vseh slovenskih pokrajin in jedno celo iz sosedne Hrvaške.
o O Rusiji in njenem odnošaju do Slovanov v habsburški monarhiji predava danes zvečer v Mestnem domu v Ljubljani znani hrvatski publicist in politik, vodja hrvatske kmetske stranke, Stjepan Radič, ki se je sedaj par mesecev mudil v Rusiji.
d Idrijske občinske volitve je vlada potrdila razun enega odbornika v prvem razredu in enega odbornika in dveh namestnikov v II. razredu, za katere se vrši dopolnilna volitev 22. t. m. Razveljavljenje utemeljuje baje vlada s tem, da je istega imena še več drugih občanov v Idriji in se torej ne more določno konstatirati, kdo da je izvoljen.
d Konkurz je napovedal Josip Ravnikar, trgovec v Novem mestu. Pasiva znašajo 58.000 kron, aktiva 35.000 K.
d Narodna delavska organizacija v Zagorju ob Savi je imela v prostorih gostilne gospoda Ivana Müllerja določen sestanek po § 2. Človek bi mislil, da je vse v redu, a temu ni bilo tako, socijalni demokrati so s silo vdrli v rezervirane prostore ter so hoteli, — kar državna oblast ni smatrala potrebnim, — nadzorovati zaupni sestanek narodnega delavstva. Ker torej ni bilo mogoče zborovati v najetih in rezerviranih prostorih, zbralo se je narodno delavstvo v I. nadstropju gosp. Müllerjeve gostilne, kjer se je potem nemoteno vršil sestanek. Tu je potem tovariš Skerlj, tajnik N. D. O. v Ljubljani v krasnih in prepričevalnih besedah pojasnil pomen N. D. O. v Ljubljani v krasnih in prepričevalnih besedah pojasnil pomen N. D. O. Ko je predsednik tovariš Grm zaključil sestanek, naznanilo je 55 članov svoj pristop k N. D. O. Drugi dan je socijalni demokrat in vodja delavcev de-nuciral tovariša Tauferja pri ravnatelju premogokopa, ker se je udeležil shoda N. D. O. Tako pojmijo socijalni demokrati svobodo! Ogorčenje zoper ta nastop socijalnih demokratov je tu velikansko in je to najboljše agitacijsko sredstvo za našo stvar. Samo puhlih fraz so naši delavci že do grla siti, oni streme po izobrazbi in pro-sveti, da bi si lažje svoj kruh služili. Navdušenost za N. D. O. se širi tu od dne do dne, naši pristaši so neupogljivi, kakor skala stoje za idejo N. D. O. in ta skala se ne bode zrušila, če se tndi vsi sovragi zoper njo združijo. Živela N. D. O.!
Koroške novice.
d Na 13 mesecev težke ječe je bil pred celovškimi porotniki obsojen bankir Winkler zaradi kride in pone-verjenja.
Primorske novice,
a V hrvatski gimnaziji v Pazinu
je letos 51 slovenskih dijakov, to je petina vseh obiskovalcev.
a Iz odvetniške zbornice. Odvetnik dr. Lnkas se preseli 15. malega srpana s svojo pisarno iz Vodnjana v Labinj v Istri.
a Ustrelil se je 34 letni profesor nižje realke v Puljn V. Kornfeld, baje vsled neozdravljive živčne bolezni.
a Umrl je v Trstu bivši komer-cijalni ravnatelj avstrijskega „Lloyda" Rudolf Fritsch, star 57 let.
a Razprava proti Mazzinijancem, se ne bo vršila na pristojnem okrožnem sodišču v Rovinju, ampak vsled predloga generalnega prokuratorja, ki ga je najvišje sodišče sprejelo, je deligi-rano za to pravdo deželno sodišče v Celovcu. Obravnava bo v kratkem.
a Odlikovanje. Višji stavbeni svetnik pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, Jaroslav Peschke je povodom svojega umirovljenja dobil naslov dvornega svetnika.
a Imenovanja. Pri zadnji tajni seji tržaškega mestnega sveta je bil imenovan primarijem v mestni bolnišnici dr. Sturli. V isti seji so bili na lastno prošnjo stalno umirovljeni: učitelj mestne ljudske šole v Rojanu Ivan Vancetta, vodja mestne ljudske šole v Proseku Josip Koren in voditeljica mestnega otroškega vrtca v Rojanu vdova Petrovich.
a Pri občinskih volitvah v Ga-brovici na ^ Krasu so zmagali klerikalci. Naprednjaki vložijo priziv.
Dopisi.
u Iz Brežic. Mestni hranilnici v Brežicah primanjkuje denarja; ne daje več nobenih posojil, pri izplačevanju hranilnih vlog pa zahteva kar trimesečno odpoved. Da bi zamogli gospodje pri „šparkasi" od slovenskega prebivalstva vendar izvabiti kako hranilno vlogo, (katerih pa, če še tako željno, vendar zastonj pričakujejo), čutili so zopet potrebo napasti v zadnji številki pujskega „Štajerca" našo slovensko Posojilnico.
Predbacivajo ji, da si je najela pri mestni hranilnici v Ljubljani na svojo hišo v Brežicah posojilo 60.000 kron ter da se iz tega dejstva razvidi, da so blagajne „Posojilnice" prazne. Ni sicer vredno odgovarjati na take napade, ki Posojilnici itak prav nič ne škodujejo, a vendar nočemo ostati ničesar dolžni.
Znano je, da vlada letos v brežiškem sodnem okraju vinska kriza, katero občutijo v prvi vrsti domači denarni zavodi, ker primanjkuje hranilnih vlog v primeri z izplačanimi posojili. Gotovo je pametno in razumljivo, če je najela Posojilnica na svojo hišo posojila 60.000 K proti 43/4°/o obresto-vanjn, denar pa lahko prav varno izposodi po 6%- Tudi mestna hranilnica (šparkasa) bi prav rada tako posojilo, če bi ga imela dobiti na kaj. Nemški Heim, pri katerem je mestna hranilnica najbolj prizadeta, bo itak prišel v doglednem času na kant, ker ne nese ničesar. Ko bi ne imela hranilnica v Brežicah hranilnih vlog varovancev, morala bi že bila itak likvidirati. kajti po septemberskih dogodkih lanskega leta vzdignili so vlagatelji posebno iz sosedne Kranjske skoraj ves denar.
Ko so začeli vlagatelji vzdigovati iz strahu pred vojsko hranilne vloge, izplačevala je Posojilnica vkljub temu, da lahko zahteva odpoved, brez odpovedi hranilne vloge v vsakem znesku ter istotako dajala posojila prošnjikom, ker so ji denarne razmere to pripuščale. A kaj je storila mestna hranilnica? Ustavila je takoj posojila in zahtevala za vloge čez 1000 K trimesečno od-
poved in tako še prakticira sedaj. Ljudstvo trpi pri tem veliko škodo. Da navedemo le eden slučaj. V zapuščinski zadevi pokojnega mesarja Malusa iz Bizeljskega deponiralo se je pri sodniji v Brežicah izkupilo za prodano vino v znesku po 4000 K in je ta znesek naložila sodnija v Brežicah pri mestni „šparkasi". V poplačan je dolgov pokojnega Malusa ukazala je sodnija v Brežicah davčnemu kot depozitnemu uradu v Brežicah, da realizira hranilno knjižico mestne hranilnice glasečo se na 4055 K 05 v ter izroči posameznim upnikom predkazane zneske. Upnikom, ki so prišli s pobotnicami k davkariji po denar, reklo se je, da morajo čakati na denar tri mesece, ker hranilnica ne more ali pa noče izplačati hranilne vloge
Vsi ti upniki bi lahko tožili dediče ozir. zapuščino pokojnega Malusa, ker niso primorani čakati tako dolgo na plačilo svojih terjatev in bi narasli le veliki in nepotrebni stroški. Takih slučajev je še več.
Okrajno glavarstvo, ki je lansko leto revidiralo mestno šparkaso, izjavilo je, da je našlo „v splošnem" vse v redu. Kaj pomeni ta beseda „v splošnem" je jako dvomljivo; kaj druzega po o izvršeni reviziji nismo mogli zvedeti. Toliko za danes. Ako se pa bode še ptujski „Štajere" nadalje brigal za slovensko Posojilnico, bodemo pa napeli druge strune in videli bomo, kje se bodo praznile blagajne.
Tržne cene.
14. maj a. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 34'—, za september 32'75, za december 31'75, za mare 31*50. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*95, za oktober — december K —''—. Tendenca slaba. — Vreme hladno in megleno.
Budimpešta, 14.maja. Pšenica za maj 1416, pšenica za oktober K 12'08, rž za maj K —'—, rž za oktober K 9*52, oves za maj K —'—, oves za oktober K 7'50, koruza za maj K 7*60, koruza za julij K 7'8 7, ogrščica za avgust K 15'50. Premet 12.000 met. st.
Budimpešta, 14. maja. S v i-n j ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 146 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 25.358 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 156"—, namizna slanina 137'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 14. maja:
V današnjem prometu se tendenca utrdila. Na Dunaju in v Budimpešti so krožile vesti o slabem stanju posetve, kar je pripomoglo, da so se kurzi zboljšali. Pšenica in oves sta notiraia za 10 vin., rž in koruza za 5 v. več.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 33'60, moka za prihodnji mesec 33'85, moka za maj — avgnst 34*30, moka za sept. — decemb. 32*35, pšenica za tekoči mesec 26'50, pšenica za prihodnji mesec 26*75, pšenica za maj — avgust 26'30, pšenica za sept. — dee. 24*40, rž za tekoči mesec 18*50, rž za prihodnji mesec 18*50, rž za maj — avgust 18'25, rž za sept. — dee. 1810.
Tendenca: moka, rž in pšenica: mirna. — Vreme lepo.
Po svetu.
b Ukradel je nekdo na pošti v Zagrebu 19 bankovcev po tisoč kron.
b Kazensko postopanje proti dijaku Kokanoviču, ki je bil zapleten v afero z bombami v Kostajnici, je ustavljeno. Ravno tako je ustavljeno kazensko postopanje proti dijaku Jovanoviču, za katerega je že bila pred sodiščem v Požegi razpisana obravnava. Bil je najprvo obtožen radi veleizdaje, pozneje radi motenja javnega miru in konečno spuščen na prosto.
u Bolflijski kralj pridno prodaja slike iz kraljeve galerije. Kakor poroča „Patriote" jih je baje že zelo mnogo razprodal, tudi rodbinskih slik, kakor portret prve belgijske kraljice Lujize Marije in angleške kraljice Viktorije. Poučeni krogi trdijo, da je kralj prišel vsled raznih špekulacij v financijalne težkoče.
o Dinamit v sveči. V carinskem uradu v Bejrutu je vzbudila veliko pozornost ogromna sveča, ki jo je peslala neka ruska grofica v Jeruzalem. Ker je bila silno težka, so uradniki jeli sumiti, da bi bila sveča voščena. Po natančnem preiskovanju so dognali-, da je bilo v nji 3 kg dinamita. Grška cerkvena oblast je bogato obdarila uradnike, ki so odkrili strašno tajnost ter s tem preprečili razstrelitev cerkve sv. groba.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Obisk nemškega cesarja na Dunaju.
d Dunaj, 15. maja. (Brz. „N. Dn.") Nemška cesarska dvojica je obiskala danes zjutraj kapucinsko cerkev in cesarsko grobnico ter položila vence na grob cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Predpoldan je nato posetila nadvojvode Karlovo razstavo, povsod od občinstva burno pozdravljena. Opoldan je bil slavnosten obed, katerega so se udeležili nemška cesarska dvojica in cesar Franc Josip. Popoldan je sprejel nemški cesar avstrijskega ministra zunanjih zadev barona Aehrenthala.
d Rim, 15. maia. (Brz. „N. Dn.") Na brzojavni pozdrav, ki sta ga kralju poslala avstrijski in nemški cesar povodom svojega sestanka na Dunaju kot tretjemu zavezniku, je kralj Viktor Emanuel odgovoril: Zelo sem hvaležen vašima veličanstvoma, da sta bili tako dobri in svojega zaveznika pozdravili ter mu sporočili izraz svojega prijateljstva. Zato me veže prijetna dolžnost, da tudi jaz skupnima zaveznikoma in prijateljema sporočim izraz tega prijateljstva, ki mi je najdražje, in ju zagotavljam, da najdejo v mojem srcu popoln in odkritosrčen odmev.
b Praga, 15. maja. (Brz. „N. Dn.") Vsi češki listi razpravljajo o včerajšnjih napitnicah na nemškega cesarja in le težko zakrivajo svojo nevoljo. Pišejo o zvezi z Nemčijo, rekoč, da je Čehi nikakor ne morejo odobravati, da je za Čehe nevzdržljiva in škodljiva sploh za vse avstrijske Slovane.
b London, 15. maja. (Brz. „Nar. Dn."') „Daily Graphic" razpravlja o obisku nemškega cesarja na Dunaju in izvaja, da je ta zveza skrajno nevarna za celo Evropo, ki bo morala začeti s tem računati in se zavarovati pred to pretečo nevarnosti o.
Stavka rudarjev na Češkem.
b Praga, 15. maja. (Brz. „N. Dn") Daues je izbruhnila stavka v 3 rovih zap. češke rudokopne družbe. Stavka 2984 rudarjev. Dosedaj so se zadržali popolnoma mirno.
b Praga, 15. maja. (Brz. „N. Dn.") Položaj stavke v Plznju je danes še popolnoma nespremenjen.
Stavka poštnih uradnikov na Francoskem.
v Pariz, 15. maja. (Brz. „Nar. D.") V vladnih krogih se govori, da . baje nameravajo ustanoviti novo poštno ministerstvo. Dosedaj so bile poštne zadeve podrejene m nisterstvu za javna dela.
Proces Lopuhin.
v Petrograd, 15. maja. (Brz. „Nar. D."') Knez Urusov pravi, da je pred začetkom procesa proti Lopuhinu potoval v Pariz in tamkaj zvedel od re-volucijonarcev, da so vsi zadnji atentati bili organizirani od vohuna Azeva. Ker Lopuhin ni mogel molčati, je Azeva naznanil in tako sam prišel v nesrečo. Knez Urusov je hotel to izpovedati tudi pred sodiščem, a se mu ni dovolilo. Rodbina Lopuhina še vedno upa na carjevo pomiloščenje.
Zarota v Črnogori. v Cetinje, 15. maja. (Brz. „Nar. D.") Vlada odločno zanika vest ki se je razširila iz Kotora, da so odkrili novo zaroto proti knezu Nikiti.
Stapinjski in Jugoslovani.
v Krakov, 15. maja. (Brz. „Nar. D.") Nek časnik energično dementira vest, da bi predsednik poljske ljudske stranke in podpredsèdnik Poljskega kola Stapinjski stopil v kak dogovor z Jugoslovani, da prestopi v njihov klub.
Različne vesti.
d Spljet, 15. maja. (Brz. ,Nar. Dn.') Tukajšnje mestno zastopstvo je poslalo dr. Luegerju pismo, kjer ga zahvali za obisk dunajskega mestnega zastopstva s prošnjo, naj pozabi neljube prizore pri sprejemu v tukajšnji luki.
d Trst, 15. maja. (Brz. „N. Da.") Pretečeno noč se je s svojo službeno puško ustrelil finančni stražnik Anton Kovačič na stražnici. Vzrok neznan.
d Rim, 14. maja. (Brz. „N. Dn.") Danes je papež sprejel v avdijenci la-vantinskega knezoškofa dr. Napotnika.
Ožje volitve v splošni skupini spodnještajerskih trgov in mest.
(Brzoj. „Nar. Dn.").
Horvatek,		Kral, Nevelj.	
Laško	24	60	—
Ljutomer	26	56	—
Veržej	69	—	—
Breg p. Ptuju	29	119	—
Ptuj	114	226	—
Celje	82	391	—
Slov. Bistrica	18	82	—
Vuzenica	30	—	—
Št. Lovrenc n.M.	24	77	—
Vojnik	7	37	—
Rajhenburg	35	—	—
Vitanje	—	34	—
Mozirje	48	—	—
Marenberk	6	59	—
Muta	94	55	—
Šoštanj	18	120	—
Konjice	10	48	—
Ljubno	—	—	—
Slovenjgradec	15 »	85 >'<	—
Velenje	12	. 23 ' '	—
Središče	92	—	—
Slatina	—	70	—
Rogatec	1	67*"'	
Ormož	9 '	57	—
Št. Lenart	10	48	—
Studenci	413	36	—
Maribor	1738 '	913*	—
Horvatek je dobil		3268 glasov	
Kral je dobil		2727 '<	>
Veleizdajski proces V Za|rèM.
51. dan razprave.
Začne se z ^asiišavanjem prie' iž Dvora. Predsednik javi sklep senata,1 da nekateri obtoženci smejo biti v sodfii dvorani, dočim glavni „nemifneži" še nadalje ostanejo izključeni.
1. priča Ljudevlt Krpan* sodni akcesist v Dvoru.
Dr. Lukinič predlaga, naj se ta priča ne zapriseže, ker- je nagovarjal P. Beka v Dvoru, naj priča proti Be-kiču, da se mu tako osveti, ker ga je Bekič tožil radi kraje. Dalje je ta priča Srbom skrajno sovražen.
Senat sklene, da se priča zapriseže.
Krpan pripoveduje, da se je srbsko gibanje pričelo 1903. Prej je bila tam samo „narodna čitalnica", toda obtoženi Srbi so hoteli, da bi bili v Dvoru 2 čitalnici, srbska in hrvaška, kateri sta se potem vedno med seboj prepirali. — Nadalje pravi, da ima tudi „Srbski Sokol" politično tendenco, kar sklepa iz tega, da je hodil na zbore, kjer jim je Živkovič razlagal zgodovino, pravil, da so Srbi in da si bodo priborili svoje srbske pravice. Tako je slišal govoriti. Videl je baje pri sokolih tudi srbski grb, a ne ve, kdo ga je nosil. Da je imel „Sokol" srbsko zastavo, sklepa iz tega, ker je videl tako zastavo v Mitrovici. Srbskega grba na njej ni videl, a slišal je praviti, da ga ima. Vsled tega so se tudi kmetje za-
čeli nazivati Srbe. Glavni propagatoci srbstva so bili S. Živkovič, Bekič in drugi. Srbstvo se je posebno intenzivno začelo širiti, odkar je kralj Peter zašel srbski prestol: Slišal" je bajé tudi klicati „Živila Srbija,1 Živio kralj Peter", a ne ve, kdo je tako klical. Obtoženi pravnik Živkovič je enkrat govoril ljudstvu pred cerkvijo, ko pa je videl, da se priča približuje, da bi slišal, je takoj začel govoriti o gospodarstvu. Da je pa prej govoril o politiki, mu je iz obraza poznal. (Smeb med poslušalci.)
b Dr. Popovič vpraša pričo, ali so se v Mitrovici izdelovale čuture s srbskim grbom.
Krpan pravi, da je bil sam nadzornik tega dela, in da so se čuture izdelovale proti naročbi in se vsakemu prodajale.
Po odmoru odgovarjajo obtoženci na izpovedbe priče.
Društvene vesti;
b Pri Sv. Frančišku Ksàverij^'bl.
Gornjega grada zboruje na Križevo, t. j. dne 20. t. m. „Savina" društvo kolesarjev gornjegrajskega okraja ob 2. uri popoldne v gostilni g. SlatiihSèflta. Na vsporedu je tudi razgovor in sklepanje, ali se društvo ohrani ali razpusti. Če ne bo ob 2. uri dovolj članov, se vrši eno uro pozneje občni zbor pri vsakem številu navzočnikov. Gostje dobrodošli!
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo, ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene ,,§e naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
strelovodov, hišnih
telcgiraföf ' in telefonov
se priporoča
J: ZUFAlN C, elektrik,
Grobelno št. 37, pri Celju, Štajersko
221 10-4
Ki	PJ	te narodni Mei!
		
s provizijo
za Spodnje Štajersko se sprejme pod ugodnimi pogoji pri tvrdki
Ivan Jaks & sin,
Ljubljana. 255 2-1
se dado takoj sedaj izpraznjeni za trgovino pripravni prostori na Ponikvi ob južni žel.
Slovenskim trgovcem se nudi ugodna prilika. — Pojasnila daje gdč. Anica Vrečkova na Ponikvi.
Izdatno pomoč pri požaru
dobi oškodovan edino-le, ako je poslopja in premičnine dobro zavaroval, to bo priznal vsak previden gospodar. Na tozadevna vprašanja daje pojasnila Vinko Vabič mlajši, trgovec in okr. zastopnik dunajske zavarovalne
družbe v Žalcu. Najnižje zavarovalninske premije! Oškodovanim takojšnjo in kulantno
iZplaČilO !	244 5 2

doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno m po 36 v Slovensko platno Savinsko platno Vojaško platno Domestik-platno ? Gorsko platno Istri ja- tkanina „ „ 54 „ Holandska tkanina „ „ 60 „
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
i»
„ „ 40 a 44
46
)l v
48
» )> .n, „ „ 60
I so alkohola proste pijače, |
I med katerimi so do danes že nepre-I ; ;	košene
šumeče limonade
1- -z okusom po malinah, citronah, ja-rjjodah, po dišeči perii ali črešnjah, 1___katere lahko napravite s pomočjo
Maršnerjevih šumečih limonad- I nih bombonov edino s to pravo
I £
://L
I Letni konsum nad 40 mil. komadov.
i	Edini izdelovatelj :
"Prva češka akc. družba tovaren za Orient. LMrovlne in čokolado na Kral. Yino-
JL traditi (prej A. Mariner).
■ . - ■ - :
Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja
Prva sisačka tvornica tambura
Sisek (Hrvaško).
«H
Odlikovan na pariški razstavi leta 1900 in milenijski razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tamburice ima v zalogi razna glasbila n. pr. gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, oka-rine itd., za katera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in ilustrovan cenik se pošlje
vsakemu franko in zastonj. V isti tvornici izhaja strokovni tambu-raški mesečnik pod naslovom ,Tamburica" ki donaša pouk ter krasne tamburaške skladbe in stane za celo leto samo 8 K. Tamburaška šola tiskana z latinico in cirilico.	198 3-2
Za spomlad
priporoča vsakovrstna
vrtna in poljska semena
najbolje kaljivosti, posebno deteljno, travno in pesno seme, čebnlček za saditi itd.
ANTON KOLENC, Celje
Narodni dom in Graška cesta.
Smrekove storže
vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
ANTON KOLENC, Celje
Darujte družbi sV. Cirila in jVietoda!
Moderno urejena
briVnica V jViaribora
Šolska ulica
nasproti kavarne „Central". Postrežba Cista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem
68 10-8 Ivan Bergles, brivec.
SUHIM
in modno blago :: za obleke ::
priporoča firma
tvornica za sukno v Humpolcu na Češkem. Tvordiške cene. Yzorci franko.
112 50-35
s>
ypisano posestvo Mrenbü(M
četrt ure oddaljeno od mesta Radgone je naprodaj. Posestvo ima enonadstropno hišo z 12 sobami, 1 kopalno sobo, lepi naravni in cvetlièji vrt, yelik vrt za zelenjavo s precej veliko glažuto. Nadalje še posebej 2 novi stavbi s sobami in 3 kuhinjami za služinčad. Posestvo meri okroglo 20 oralov in je naprodaj za kupno ceno 40.000 kron. Hranilnica je vknjižena s zneskom 10.000 kron. — Tozadevna vprašanja se naj stavijo na gospoda Josipa Zemljič, posojilničnega tajnika v Gornji Radgoni, pošta Radgona. 24i 21
V prid družbe sv. Cirila in Metoda!
Prva češka
no življenje
splošna dein, družba ——■ za zavarovanje
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5.

EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM!
Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih.
Ivan Rebek m Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1 24-10
Odda se takoj v najem
z gostilno in kavarno
z 20 opremljenimi sobami, kegljiščem in vso opravo. Hotel je novo zidan na jako prometnem kraju v Celovcu ter je pripraven tudi za vinsko trgovino. Najemnina nizka ter zelo ugodni najemninski pogoji. Oglasitelji naj se blagovolijo obrniti na upravništvo „Narodnega Dnevnika".	246 3-3
Darujte za Nar. sklad !

Pekarija Slaščičarna ♦♦ Kavarna
Mab Založnik
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: Predmestje 26 Zunanja naročila točno! 7s 24-8 Cene nizke!
Že dolgo let dobro znani
stroji vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za ledr mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stioji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd. po zopet izdatno znižanih cenah
vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih (tudi na obroke).
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje se v slovenskem jeziku. — Prekupci in agenti zaželjeni.
Ivan Schindler, Dunaj III.,
Erdbergstrasse 12. 192 10-4
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovca
47,
2 Qm
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
K.'iuje in prodaja srečke in vrednostne I "išrje vseh vrst po dnevnem kurzu.
HBSBL 1
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Zahtevajte „Narodni Dnevnik11 v vseh gostilnah in kavarnah!
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.

Tvrdka Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporoča svojo bogato zalogo
izgotoyljenih oblek
za gospode in dečke ter miéne novosti
v konfekciji za dame in deklice. 215 65
Ceniki zastonj in franko.

Največja in najoenejSa izbei?
v '' in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
k f Predno si knpite uro, ■	• oglejte si mojo veli-
kansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj
in poštnine prosto. Popravila izboma in točna.
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telefon št. 17.
Graška cesta št. 21.
Telefon št. 17.
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshübler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	50-19
Prodajam in razpošiljam tudi jako okusne brusnice (Preiselbeeren) kg po K 120. Imam v zalogi pristno, več let staro vinsko žganje, katero se posebno rabi za namočenje višenj, orehov itd.
Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči.
Na drobno in debelo.	Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
52—18
Rafael Salmič
v Celju, ,Narodni dom1.
Telika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga, Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
Poàtne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48.
LASTNI DONI"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
©©©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure se® dopoldne. ®s®
pet od sto (5°/o)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©

Cditio narodno ((amnoscšKo podjetje 4 Celjn.
prVa jttžnostajersHa liatnttoscšHa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	s:t
Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.


industrijska družba.
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:: lavanje napisov v iste. :;:
^RGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pismeni, dokumentni, orttni, barvani itd. papir.
, in igralnih kart^ e'zkhV in risank.
Prodaja c. kr. šol. kn, f lastna zaloga šol.' Svinčniki, peresa, pereshiki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krojne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske * nrade, odvetnike, notarje, privatnike Itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno » ali dvema kolonama črtane, vezane v , papir, platno, gradi ali pa v polhsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske iti druge. : Zavitki za urade v raznih velikostih. 1 Molitvenike itd. Priznano, dobro blago, r Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
$ ì S tt fc •	©t S v" •-. - > jf*i r V/fii '
.r
SjttH
Zvezna tiskarna v Celju
Schilierjeva cesta i«. 3.	Cek. ra$i»n »t. 75.222.
nrllSKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba '»•J! vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine ——. brez učinka tomajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-£§§ čltane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v . tfim smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom.
najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristrojl je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. OOOOOOOOOOOOOOO
* jjDOBNO urejena ter opremljena z U najnovejšimi pomožnimi stroji, z —— modernimi črkami in okraski se !§§ priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne ln zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike ln urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
L.
43 150—52


sliKar in plesKar V Celjn
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela ln jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem t uk učenca.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
priporoča svojo vel^o zalogo dopa žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-37
IflWfO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z .lesom na Lavi pri üelju,
se priporoča za prevzet je vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-20
BI
I
r v 4V ff f f
« *r\ tr » * >
r 4 j. -jo r
TT.
Dužnoštajerska hranilnica u Celju

L
l)
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svotè V občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
1
IU. f
- U JI IW	!
Dosedaj 30.(
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drngih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se ^bpgtyjpgj hM«il»kC g
da se naloži denar za mladoletne
56 52—17
I l
i
nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne varovance in zahtevajte pri sodiščih, j^s,..?!.:-«,-!/. L«,«:!«:« oziroma za varovance izključno le v ]UZnQ$ia]ef?ty) RrMUttlCO.

m
Ili»! i^TJSS^l
WHSsMifv C« f
jf^ tO^iJf I IL® (PPI	■ P^P ■
Telefon štev. 22.
.*< a» • ».
v lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
«ft>iM» mm. km mm* «■»	mm mm,	mmm '
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta IMI z neomejeno zavežo ustanovljena, Šteje sedaj nàd 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih dele^-'
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
, - ;»..«. v;-; -O-:- : f tTK ; .. V;	i.^,.
t? »Ž » " • * ... f-.fl
mam-
m ■

Poštne hranilnice ček. št. 9570
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/a%- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Hot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 572% in 5% obrestovanju.

Jfad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog
]*(a<l 340.000 Kron rezerVn. zaKlada

f*-?,. "-v,	re.-^-i rr>rrvi rsnrr^t rztrsx* n