137. številka Ljubljana, v ponedeljek 17. junija 1895, .XXVIII. leto. ..-*:"» nak dan r.\ <-<'» r, isiuH oedelje in praznike, ter velja po p 061 i prajemim za a v s t r o - o g e r s k c dežela za vse leto Ifi gld., za pol leta H eld.. z<< ffetrt leta 4 pld., za jedan uctjec t gld i" kr. — Za Ljubljano broa pošiljanja na rtom r.a vse letu 13 gld., za četrt leta Ji i»!d. 3o kr., ko jeden mesec L gld. i U kr. Za poiifjs&je na dom računa ae po 10 kr. na mesce, po 30 kr. ia četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor p^fitnina tnala, Za oznanila plačuje ev od fttirintopne p«tit-vrt>tc po (i kr., Ce te oznanilo jedenkrat tiska, po !» kr., Ce »e dvakrat, in p<» 4 kr., če se trikrat ali večkrat 'iika. Dopisi naj »e iivole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — llreč niMvo in npraviiito^^^ie prouzročevali kri/..-, štajerske veleposestnike pa grof \Vurmbrand že pridrži v koaliciji. Težišče položaja se ne suče okrog celjskega vprašanja, temveč okrog volilne reforme. Levica je vstopila v koalicijo jedino zaradi tega, ker se je nadejala, da z odstranjenjem TaatVejevega načrta volilnega reda doseže sebi ugodnejšega. Na to je merilo vse njeno delovanje. Divčni načrt je Plener tako osnoval, da pripravi petakarje ob volilno pravico in tako v mestih levičarjem zopet pridobi volilne okraj*«, katere so bili zgubili, ko se je peta-karjem volilna pravica podelila. Poleg tega je pa levica k sedanjim kurijam hotela osnovati Se posebno novo kurijo, v kateri bi delavci majorizovali male davkoplačevalce in tako protisemitom zaprli pot v zbor. Levici bolje ugajajo socijalni demo-kratje nego protisemitje, ker bi jo prvi v nekaterih vprašanjih podpirali, v drugih bi pa ne dobili nobene zaslombe v zbornici. Vse te levičarske nakane sta pa spridila grof Hohenwart in pa baron Dipauli. Prvi se jo uprl vsem načrtom volilne reforme, ki bi ugajali levičarjem, in doseg«! tako razdelitev nove kurije, da bi posebno dosti protisemitov prišlo v zbor, drugi pa hoče s svojim predlogom obraniti petakarjem volilno pravico v sedanjih kurijah in konservativci tako odločno podpirajo ta predlog, da prete z izstopom iz koalicije in glasovanjem proti davčni predlogi, če se odkloni. Tako so splavale levičarjem vse nade po vodi in od tod taka jeza. Naravnost povedati pa nočejo, za kaj jim gre, ker njih nakane gl de volilne reforme so prereakcijo narne, da bi jih stranka, ki je liberalna, mogla porabiti za prouzročitev kake krize. Če zaradi volilne r* forme razrušijo koalicijo, se jim je bati, da zgube še zadnjo trohico zaupanja. Zato so pa porabili celjsko vprašanje. Stvar je kolikor toliko sprejemna za N^moe, posebno za t iste, ki razmer ne poznajo in mislijo, da gr* za ohranitev kdo ve kake važne nemške postojanke in da hočemo zares N*mce s silo posloveniti. Mnogi Nemci mislijo, da Slovenci le zaradi tega v Celju zahtevhjo slovensko gimnazijo, da polagoma nemško ti ni«" ijo. Na knez:'. VVindisc-hgriitza je levica jezni, ker se daje bolj voditi grofu Hohenvvartn, nego njej in zatorej g-i bode skušali odstrauiti. Levici pa gre za obstanek, ker volilna reforma, kakoršno sahte-vajo konservativci, bi jo uničita, Kakor bi jih bila Taaffe eva. Znto je pa krizi neizogibna. Napačno sodlijo tisti Slovenci, ki priporočajo, da z oziroiu na razmere v Ljubljani Slovenci sedaj popustimo celjsko vprašanje, in rešimo koalicijo. To ni mogoče, ako gn f H-ihemvart, tih zastavi vsega svojega vpliva za volilno reformo po volji levičarjev, pa še v tem slučaju ni, kajti ni vse odvisno od grofa Hohen-\varta in Slovencev. Bati iS pa ni, da bi neugodno vplivalo na visokost državne podpore, ako Slovenci ne odjenjajo v celjskem vprašanju, ker se pot- gU-iejo le za vladno postavko — ker Plener nam najbolje ve, da glavna težava ni v Celju. Kaj pride, h« danes še ne »ia ugibati, a kriza «e ne bodu dala odstraniti, razpala bode koalicija, kaj bode pa potem, tega niti najbolj prebrisani politiki ne vedo. Govori se, da ima krona pripravlje- nega novega moža, n« katerega nikdo ne misli, za novega ninisterskega predsednika, ki bode dobil nalog, opravit; na pravi pot zavoženi avstrijski državni voz. Y I/Jiililjniil. 17. junija. Položaj. pLinter Volksblatt" je prinesel dopis o položaji z Dunaja. V tem dopisu izraža dr. Kben-hoob mnenje, da ne bode m'-, koristilo liberalcem pri bodočih volitvah, da so sedaj pokazali pogum v celjskom Vprašanja. Levice nikdar ne povzdignejo nobeni valovi. Kbenhoch odobrava obstrukcijo opozicije, k»-r hoče Plener vsekako dognati davčno reformo, in morajo zaradi tega druge važne reči čakati rešitve. Zato je že velik del koalicije nezadovoljen in je dejanjsko že nasproten vladi, če tudi formalno še ni v opoziciji. Plener hoče le zapovedovati. Posl. Kbenhoch zatrjuje, da bode velik del konservativcev glasoval pri tretjem branju proti davčni reformi, ako propade predlog Dipaulijev ghde volilne pravice petak.tr o v. Nekateri konservativci bodo pa že tako glasovali z opozicijo. Najbolj označuje to položaj, da je opozicija dobro organizovana, veČina pa razpada. Tako n« pojde dolgo dalje. Kbenhoch misli, da bode poklicati zopet \Vindisch-grfitZj da sestavi novo vlado. — Vse mogoče, a mi smo prepričani, da se oe bode dolgo obdržal. < )n tudi z novirn državnim bborom volilne reforaie ne bi de rešil. Zato bod*- treba druzega moža. Volilna reforma Predlogov za volilno te« formo ne manjka. Poljski časopis „Csas" je priobčil nov nasvet. Deželnim zborom naj se vrne nekdanja pravica voliti državne poslance. Toliko poslancev, kolikor bi jih volili deželni zbori, naj bi se pa volilo po občni volilni pravici. — Neki poljski grof je pa v poljskem klubu priporočal, da naj bi se ohranil sedanji volilni red, poleg tega naj bi se soda njim poslancem volili namestniki, katere naj bi volili tisti, ki sedaj nimajo volilne pravice. Namestniki bi prihajali v zbornico le tedaj, kadar bi kace-ga poslanca manjkalo, kakor je to navada v delegacijah. Sicer je pa t.i »oljski grof se izrekel, da bi on, da j« na vladi, li i tro naredi) konec delavskemu gibanja, dal bi za| reti vse vodje. Nasvel je popolnoma vreden poljskega šiahČica. 1^ i>*i<^l*:. Dobri oče. (Francoski hpisul Jan Ramenu; preložil Vinko.) „ Torej jo res sušica, doktor?" .Tega vam ne morem več tajiti, kapitan." „ln mora umreti?" „V štirinajstih dneh. Mogoče, da tudi še le v dvajsetih." „Je li to gotovo?" .Popolnoma." In doktor se je proti večeru priporočil ter odšel. Mož, s katerim je govoril s to prosto zaupnostjo, bil je umirovljen morski kapitan. Žena, o kateri je govoril, bila je pomorščakova jedina hči Felicija, mlada devojka, ki je skoro vso svojo mladost prekašljala. Bila je že nekaj mesecev oddana možu, katerega je obožavala: Georgesu de Mon-telares. Mesto, kjer se je vršil ta razgovor, bila je velika aknstiška dvorana gradn, v katerem je živel kapitan s svojo hčerjo in zetom, črnega in razpadajočega grada, ki se je skoro bajno dvigal na strmem obrežnem skalovju. Viharne* dni ne je zdelo, | kot bi morje nanj metalo vse svoje pene, kakor razdivjan velikan. Kapitan — jako rdeč v lice, s šopki belih j las na sencih — ni ie zaprl durij, ki so vedle v 1 sobo njegove hčere, ko sh mu je iz prs izvil voM krik. Njegova hči je stala vzklonjena za temi vrati in vse jo kazalo, da je čula njega razgovor z zdravnikom. Kakih deset minut sta so gledala, no da bi besedico črhnila, čuteč samo težki dih, ki jima je dvigal prsi. Nato pa je Felicija planila < četu v naročje ter dejala s hripavim, skoro umirajočim glasom: „Slišala sem, oče!" „A kaj za to! Ne, ne smem plakati," rekla je čez dalje časa, videč kapitana, kako je duAd bolestne vzkrike, ki so mu silili v grlo. „Ne smem plakati. Nimam se za kaj pritoževati." In obrnivši se sedla je v naslonjač blizu velike U-vo, ki je v sobo metala pošastne sence in migljajoče svetlobo. Hazjasnjevala je svoje besede s kratkimi stavki ter zajedno s svojimi nežnimi, jako dolgimi in gibčnimi prst1 v svitu svetilnice slikah* i n stari !■ t-^ialii sliko svojega moža iz njegovih otročjih let. „I)a, to sem slutila! Bala sem se tega. Citala Sem v svojih knjigah o umiranju za sušico bolnih ljudi). .Slutil sem! Ah, od kraja je bilo to tako žalostno ! A človek se vsega navadi. V jedno mer ni mogoče plakati. Petem pa . . . človek ima \vn-der-le tudi nade . . . Vkljub temu -se nič ne zmenim za to, da moram umreti. Ne, uverjam t** ... Bila sem dovolj srečna ..." Prenehala je ter nadaljevala z izpremenjenim glasom: „Meniš li, da moj mož o tem kaj sluti V govori! Ah, tega mu nikakor ne sraeva povedati! To bi ga preveč žalostilo. Tako vroče me ljubi! . . . Ah, plemenih živali, mej temi 371 bikov. Na Dolenjsko pa, ki šteje malo ne ravno toliko živine, j>a samo 182 glav in sicer le 119 bikov. Tudi Notranjska je dobila toliko plemene živine kakor Dolenjska, pa ima polovico manj goveje živine kakor Dolenjsko. Dalje omenja, da so grajščaki upeljevali različno goved, ki se še sedaj redi; ta je največ uplivala, da je živina sedaj tako pomešana. Kmetijska družba naj dela na to, da se živina zjednači s pripravnim plemenom. Našim razmeram ugaja pleme, ki daje dobre voli. Mlekarstvo nima za naše kraje tolikega pomena, ker se mleko težko prodaja; zatoraj ni gledati v prvi vrsti na mlečnost plemena, ampak na to, da je pleme dobro za delo in spo sobno tudi za pitanje. Posebno ocenjuje m u r h o densko pleme, ki je sivkaste ali pšenične barve in bi bilo za naše kraje najbolj pripravno. Tega plemena je že nekaj v deželi in ker je sorodno, a mnogo boljše od muricodolskega, je gotovo, da s« bode dala n ša živina kaj lahko ž njim zboljšati. Murbodeuska ali bolje pomurska živina ni izbirčna, dajs prav lepe voli, ki so urni pri dela in se lahko opitajo; krave so pa tudi dobre za mleko. S tem plemenom bi nam bilo najbolj ustreženo. Zraven tega plemena ugajati utegne tudi švicko pleme in o b e r i n t a 1 s k o pleme, ki sta tudi jedne barve, prvo bolj temnorujave ah t^mnosive, drugo pa svet losi ve kakor muricodolske. Obe ti plemeni sta znani zaradi dobre mlečnosti; ker nista glede krme izbirčni se ta živina pri nas hitro privadi in bode pomešana z domačo živino dajala lepe živali za užitek in za kupčijo. Predlaga tedaj, da naj kmetijska družba bike teh plemen kupuje za zboljšanje domače živine. K temu predlogu pa stavi še drugi predlog, da bi se za dobavo pot robnega števila bikov napravile tri p o p i n i-jere za i z rej o mladih bikov in sicer v hlevih g. b trona Berga v Mokronogu, ki redi čistokrvno murhodensko živino, potem v hlevu deželne kmetijske šole na Grmu, kjer redijo švicko živino in v hlevu dr. Gorianvja v Ruprčvrhu, kjer imajo oberintalsko živino. Kmetijska družba naj bi za pleme sposobne bike kupovala od teh posestnikov in jih potem za polovico ali pa še nižjo ceno oddajala po Dolenjskem. Le tako bode mogoče pridobiti potrebno število bikov, katerih sedaj še povsod po Dolenjskem pomanjknje. Zoper ta predlog se oglasi g. Pogačnik iz Čateža, povdarjajoč, da to ne more biti nobenemu kmetu prav. Če prodre ta predlog, ne bode imel kmet nobenih koristi, kmetijska družba pa bode mogla za drag denar kupovati bike. Kmet n« bike redi in naj se mn daje veselje do take reje a tem, da se mu priznajo premije. Tako bi dobili za majhen denar veliko bikov. Pri nas imamo sedaj 700 krav pa samo dva bika. Predlaga tedaj: podruž niče naj sklenejo, da se naj dajejo tistim posestnikom, ki i z rede lepe in za pleme sposobne bike, primeri podpore. Za tem predlousj^a se oglasi g. grof B a r b < iz Rakovnika, ^B, da se popolnoma strinja s predlogom g. viteza^R mgerja in onim g. Pogačnika. Ta predlog, katerega je stavil g. Pogačnik, je bil že lansko leto pri občnem zboru v Ljubljani stavljen in tudi sprejet. To ni namen naprave pe-pinjer, da bi se samo pri grajščakih kupovalo bike. namen je pa ta, da se sploh zagotovi neko število bikov, ker je pomanjkanje teh tako veliko, da ni upati, da bi gospodarji izrodili dosti bikov. Gotovo se je najprej ozirati na kmetovalce, Če bodo v tolikem številu izrejah za pleme sposobne bike, da jih bode zadosti. Dosedaj je bila živinoreja pri nas na slabih nogah in na jedenkrat se ne more po vzdigniti. Skrbeti je, da se bode saj v teh treh hlevih dobilo toliko bikov, kolikor jih bode primanjkovalo. Konečno podpira oba predloga. (Konce p rib.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. junija. — (Osobne vesti.) Profesor na ljubljanskem ženskem učitel|išču g. Viktor B e ž e k je premeščen na žensko učiteljišče v Gorico. — Vodja I. mestna ljudske šole v Ljubljani g. Andrej 'A u m o r je ime. novan okrajnim šolskim nadzornikom za kranjski in radovljiški okraj. — Višjega deželnega sodišča svetnik g. Klement Mrak v Trstu je dobil red že-lezue krone III. vrste. — (Včerajšnje procesije sv. Rešnjega te lesa) se zarad neugodnega vremena niso mogle vršiti po napovedanem redu. Obredi so se vršili — k.likor je bdo mogoče — v posamičnih cerkvah. — (Trgovska in obrtniška zbornica) imela bo v torek 18. junija ob 2. uri popoludne v mestni dvorani sejo. Dnevni red: 1. čitanje zapisdj^ zadnje seje. 2. Naznanila juedsedstva. .'J. Ustanovitev kupčijskih poizvedovalnih pisarn pri zbornicah. 4. Prošnja za pretnembo §. 24. zakona z dne 8. marca lb7b\ drž. zak. št. 2b\ glede kolekovanja menic. 5. Prošnja za premem bo naredbe z dne 14. decembra 1»94, drž. zak. št. 230, glede nove takse za zdravila. 6. Tarifa za mezde delavcem pri tukajšnjem c. kr. glavnem carinskem uradu. 7. Prošnja, da bi se vplivalo na železniške uprave, da bi se napravljali tovorni tarifi z miuimalno veljavno dobo jednega leta. 8, Prošnja za pospešitev domačega tesan j a ladij (ladjedelstva). — Trgovsko bolniško in podporno dru štvo) v Ljubljani imelo je včeraj svoj 57. redni občni zbor v mestni dvorani. Ko je predsednik in ravnatelj društva gospod Kmerih Maver pozdravil mnogobrojno zbrane članove, izrekel zahvalo vsem. smo primorani vršiti bolestno dolžnost. Vaš zet je I to noč ubil moža, katerega je iznenadil pri svoji ljubimki. Prijeli smo ga. Prišli smo preiskovat in stavit nekaj vprašanj vaši gospej hčeri, ki bode brez dvojbe rada sodišču razjasni a nekaj važnih stvarij " Kapitanu se je zdelo, kot bi se vse trgalo v njem. „On jo je varal! nesrečnik! . . ,* Potem v sodnika in v orožnika, ki so že hoteli vstopiti, upre proseč pogled. „Gospod! Gospodje! o, danes ne, samo dancB ne! prosim vas Da bi ne zvedela „Zelo žal nam je, kapitan, a primorani unio." In sodnik prestopi prag. A pomorščak se ohrabri. V starih, oslabelih mišicah začuti znova moč davnih dnij, z močno roko odrine sodnika, z drugo pa zopet zapre težka vrata ter dvakrat ključ zasuče v ključavnici. .I.isna, a grozna misel mu je bliskoma izpre-letela možjane; vrne se v sobo k Feliciji. Približa se jej. S strašnim pogledom se ozre na svoje dete, svoje obsojeno dete. Z obema rokama se prime za čelo, kot bi se bal, da bi mu ne počilo. „Kdo je bil? govoril" Približa se jej še bolj. Se vedno so mu šumele v ušesih besede bolnice: „Ah,da,kobi imela zlobnega moža, kot toliko družili! Toda umreti kot jaz! . . u Zdajci zunaj začuje hrup. Vse mu je jasno. I lomih hočejo ključavnico pri hišnih vratih. „Ti mi nočeš povedati, kdo je? . . . Dobro. Glej, kaka je moja slika. Ni li res, da je jako podoben?" Čutil je, kako so mu zobje klopotali. Pogledal je svojo hčer še z jednim globokim pogledom, kot bi za večno hotel napolniti svoje oči z njenim ganljivim, dragim obrazom. Takoj na to je on, ki bi bil z veseljem žrtvoval deset let svojega življenja, da bi za deset minut podaljšal življenje svoji hčeri, vzel modro posteljno pregrinjalo, vrgel je svojemu otroku čez glavo ter neusmiljeno stiskal. Dolgo to ni trajalo. „0—o—če!" ... še to besedo je čul. Potem pol minute, katere je čutil velo telo Ftdicijino v avojih rokah zvijati se kot plazečo s« kačo . . . „Sedaj lahko vstopite, gospodje!" dejal je na to ljubeznivi oče s slovesnim glasom, odpiraje vrati možem zakona. „Moja hči je mrtva!11 ki so društvo na katerikoli način podpirali ter se spominjal tuli umrlih članov, prestopilo se je k prvi točki dnevnega reda: poročilo o delovanji društva za leto 1894. Obširnemu in informativnemu poročilu ravnatelj evega namestuika in ob jednem blagajnika gospoda M. Treuna posnamemo, da je društvo imelo koncem pretečenega leta skupno 570 članov ter 15 vajencev. Kakor prejšnja leta poklonila je kranjska hranilnica trgovskemu bolniškemu iu podpornemu društvu tudi leta 1894. 300 gld., častui član in veletržec gospod Anton Toman v Trstu 25 gld., neirneuovan dobrotnik društva pa 500 gld.; tudi dva umrla člana spomnila sta se društva, in sicer mu je volil bivši trgovec Valentin Pesjak 200, bivši trgovec Ignacij Traun pa 250 gld. Glasom računskega zaključka imelo je društvo v pretečenem letu 11.734 gld. 78 kr. dohodkov in 0495 gld. 36 kr. stroškov, torej 5239 gld. 42 kr. prebitka; skupno premoženje znašalo je 94.313 gld. 41 kr., in sicer rezervni zaklad bolniške blagajne 42.919 gld. 32 kr., rezervni zaklad podporne blagajne pa 50.394 gld. 9 kr. V pretečenem letu dobilo je društvo nov, vsem modernim zahtevam zadostujoč bolniški asil, iu sicer se je v ta namen za dolgo vrsto let vzelo v najem prvo nadstropje poslopja usmiljenih sester pri novi deželni bolnici, katero se je dne 25. avgusta slovesno izročilo svo jemu namenu. Občni zbor vzel je poročilo brez ugovora na znanje, isto tako tudi računski zaključek za leto 18!>4. ter je ravnateljstvu podelil absolu torij. Občni zbor odobril je nadalje dvema članoma za pretočeno leto podeljeno jedenkratno podporo po 100 gld. ter za tekoče leto dovolil: dvema članoma po 25, jednemu po 'JO in jeduemu po 15 gld. mesečne podpore. Računskimi pregledniki bili so izvoljeni gospodje Alojzij Je nič, Alfred Ledeni g in Urban Zupanec, namestnikoma pa gospoda Pavlin in Ignacij Šetina. Potem zaključd je predsednik občni zbor. — (Iz Litije) se nam piše 15. t. m. Pomožna akcija litijskega okraja, prirejena v pomoč naši stolici Ljubljani in okolici njeni, obnesla se je prav krasno. Cisti dohodek, kateri se pošlje „ pomožnemu odboru" v Ljubljani, znaša blizu 500 gld , vspeh katerega se srčno radujemo Rnzumništvo našega okraja pokazalo je zopet svojo požrtvovalnost in to v gmot nem, kakor tudi v duševnem oziru, posvetivši svoje moči blagodejnemu namenu. Posebno se moramo zahvaliti tukajšnjim gospem in gospic-am, priredivsim nam v nedeljo 9. t. m. popoludansko veselico, katera je imela nepričakovan uspeh. Posebno mične so bile gospioe v raznih narodnih nošah, ki so za časa bazarja s svojo ljubeznivostjo in navdušenjem za blagi namen pridobile lepo svoto za ponesrečence. Koncert, ki se je vršil zvečer istega dne, bil je vsem navzočim v poseben užitek. Nimamo se pa temu čuditi, vsaj so nam tako radovoljno pomagale moči, znane po vsem Slovenskem, kakor izborni kvartet p Ilirija" in znani baritonist g. Avg. Pucihar. Kakor že večkrat, posvetila sta tudi ta večer gospica Olga in gospod Rudolf Strle svoje moči in s krasnim igranjem na glasoviru povišala užitek. Videli smo tudi, kaj premorejo združene moči, ko sta litijski in šmartinski pevski zbor nastopila skupno pod vodstvom neumornega pevovodje g. J. Bartl-a. Mej zbori žel je posebno in zasluženo zahvalo mešani zbor g. J. Harf I a „Domovini". Razšli smo se z željo, da bi kmalu zopet uživali tako krasne ure, kakor ta večer, prirejene z združenimi močmi in s sveto željo, da bi si divna naša stolica kmalu opomogla in se zopet prenovljena dvigala v ponos in slavo slovenskemu narodu. — (Umesten nasvet) V -Popotniku* čitamo poučno razpravo iz peresa prof. Janka Koša na „Leposlovje-izobraževalna sila". Dasi je spis namenjen pedagogom, najde v njem tudi politik to iu ono, kar je zanj važno in mu more koristiti, kadar nanese prilika, da se bavi s šolskimi v,»ra-«anji. Tako n. pr. js jako zanimivo, kar pravi prof. Koš.m glede slovenščine na srednjih šolah, sosebno pa nam ugaja nasvet, kateri je sprožil glede organizacije slovenskih srednješolskih profesorjev. Pisatelj sodi, da za odpravo nedostatkov pri pouku v Slovenščini treba jired vsem časa in nadaljuje potem: „Od kod naj ga jemlje slovenski pouk? O estetiškem iu zgodovinskem razlaganji leposlovnega umotvora se še govoriti ne drznemo. Tudi takošno razi.»ga nje potrebuje dosti časa. Kje naj ga najde učitelj pri teh slovenščini tako pičlo odmerjenih učnih arah? Organizacijski n;ičrt odrejuje slovan skini jezikom, torej tudi slovenščini na gimnaziji za 1. iu 11. razred po štiri ure na teden, za lil. in IV. po tri, za V. po dve, za VI — Vlil. po tri, skupaj 25 ur. Temu učnemu načrtu se najbolj približuje učni načrt na ljubljanski višji realki, kjer je olK.tzanih v I. in II razredu po štiri tedenskih ur, v lil. in IV. po dve, v V. —Vil. po tri, skupaj 21 ur; na vseh drugih srednjih šolah menjava šte vilo slovenskih ur tedenskih uiej 16 —20. Skrajni čas je, da se ta neopravičena razlika odstrani. Ter- jsjmo odtočno, da se število ur za slovenščino „to siroto prepeljušico, pozabljeno v kotu", zlasti v višiih razredih pomnoži, kakor je dostojno predmeta, ki je drugim omikanim narodom najvažnejši! 0 iditi se moramo, da držijo slovenski učitelji srednjih šol roke križem in gledajo mirnega srca, kaka krivica se godi predmetu, na katerega bi morali prav za prav paziti, kakor na punčico svojega očesa. Shajajo se redno vsako leto društveniki „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" ter se posvetujejo o !,udskošolskih in stanovskih zadevah, zbirajo se na Dunaju redno nemški srednješolski učitelji v posvetovanje, iu na njih predloge ozira se celo visoka naučna uprava; le slovenski učitelji srednjih šol molče. Ali bi ne bilo času in okoliščinam primerno, da se skliče — recimo vsako drugo leto — shod slovenskih profesorjev, kjer bi se posvetovali in razgovarjali o raznih, zlasti slovensko-utrakvističnih paralelk tičočih se vprašanjih V Ljubljanski gospodje tovariši naj prvi kaj ukrenejo in svoje nasvete stavijo; njih pozivu odzvalo se bode za gotovo potrebno število udeležencev. Taki shodi so tem bolj potrebni, ker nimamo nobenega strokovnega lista, kjer bi razpravljali zadeve, ki se tičejo izključljivo slovenskega srednješolstva." Ta nasvet se nam zdi kaj umesten in času primeren in zdi se nam, da bi se stvari zelo koristilo, ko bi se mu slovenski srednješolski profesorji odzvali. — (Iz Mokronoga) se nam piše: Tu li pri nas nismo pozabili vsled požara in potresa pone-srečenih, akoravno se i mi z malimi izjemami nahajamo v slabih gmotnih razmerah Storilo se je, kar se v našem okraju pri sedanjih razmerah le storiti zamore da se našim ponesrečenim rojakom tudi iz našega okraja vpošlje podponca v polajšauje bednega stanja Naše vrlo bralno društvo je pri redilo veselico z gledališko predstavo na korist vsled požara ponesrečenim Topličanom. Cisti dohodek te veselico je znašal 40 gld., beri: Štirideset goldinarjev! Rizmerno lepa svotica, če se pomisli, da se je veselice udeležilo jedino le slov. občinstvo iz Mokronoga, a še to bolj v pičlem številu in pri nizki vstopnini! Na korist vsled potresa prizadetim se je pa sklenilo prirediti javno tombolo na vrtu gostilne pri „Stan [»osti- vsled trndoljubivega jiri-zadevanja gospe Manje Majcen, Na željo nekojih gospodov, da ne bi to tombolo priredili naše slavno bralno društvo, temveč navlašč: za to sestavljeni odbor, ker ima slavno bralno društvo še nekoliko nepotrebnih odkritih in prikritih neprijateljev, da se je v to svrho sostavil odbor, kateri je skrbel, da se je nameravana t.rnbolu vršila dne t. m. ob petih popoludne na vrtu pri „Stari pošti". Priča kovalo se je obilo udeležbe iz vseh bližnjih krajev, posebno z ozirom na blagi namen. Vposlala so se pismena povabila vsem gospodom duhovnikom, učiteljem in bolj znanim i zavednim posestnikom, trgovcem in obrtnikom v Št. Raporta, na Mirni, v Šfeocianu, v Šm irjeti, v Tržišču pri Sv. Trojici in na Trebelnem. A povabilu so se odzvali le trije gospodje iz Trebelnega. iz drugih bližnjih krajev j»a ni bilo niti jednega povabljenca ne. Toda vkijab temu je bila udeležba nenavadno živahna pa od strani prebivalcev trga Mokronog. Tombola je do-nesla čistega 91 gld. 50 kr., beri: Jeden in devetdeset goldinarjev 50 kr.. vštevši deuarne prispevke za tombolo. Lebko se reče, da se ni pričakovalo tako vrlega uspeha. Hvala torej srčna vsem dari-teljem dobitkov in denarnih prispevkov za tombolo in vsem udeležencem. Upajmo pa, da bodo tudi drugi večji kr »ji n »šega sodnega okraja v to svrho kaj storili, sosobno imoviti Št. Rupert. — (Odvetniški izpit) je dne 10. t. m. napravil v Trstu g. dr. Anton Brumen, odv. kandidat v rtuju. — (Zrelostne preskušnje) so se minoli ponedeljek pričele na celjski gimnaziji. Delalo jih je 25 dijakov. 19 Slovencev in 6 Nemcev. — (Krempljev spomenik) v Mali Nedelji se bo dne 11. avgusta slovesno razkril. — (Celjska nemška kultura) se izraža ča«ih na prav karakterističen način. Te dni so celjski ;•• i iiaui na stavišču narodnega doma 8 peskom nabasali cevi pri obeh studencih tako, da ho se morali studenci narazen vzeti in popraviti. Jednako se je zgodilo tudi notarju Det.ičko, ko je zidal svoji vili. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico) priredi v nedeljo, dne 23. rožnika 1895., v Stopicali v gostilni gosp. (ieldnerja p. d. „pri Pekiču" .shod. Začet«k ob 4. uri popoludne. — (Prepovedano uvažanje svinjine.) Deželna vlada koroška je prepovedala uvažati iz Ogerske žive ali mrtve prasce iu surovo svinjsko meso na Koroško. — (Anarhisti v Trstu.) Tržaška policija je te dni zasačila dva iz Italije pribegla anarhista z imenom Ceusi in Daltoni. Oba sta bila določena za deportacijo, pa sta še pravočasno odnesla pete. Sploh se pa kaže, da ima anarhizem na Primorskem več privržencev in sicer mej Lahi. V Milah so deli pod ključ zopet dva taka moža, tako da je zdaj zaprtih se lem domačih anarhistov. — (Nova tovarna za užigalice v Trstu.) Razun zadnjič omenjene tovarne za užigalice, se bode ustanovila v Trstu še druga taka velika tovarna na delnice. Delniška družba je že kupila potrebno zemljišče v okolici. Na čelu konsorcija je baron Brenner iz Vdslaua s pol milijona kron in neka velika turinska lirma z 200.000 kron. Italijanska industrija za izdelovanj« voščenih užigalic, ki je po monopolu v Italiji bila tako hudo prizadeta, išče torej zavetja v Avstriji. — (Strašna nesreča v Rovinju ) Kratkemu poročilu o veliki nesreči, ki se je pripetila na praznik sv. Rešnjega Telesa v Rovinju, naj dodamo še nekaj podrobnostij: V ulici Spirito Santo umrl je 18letni mladenič z imenom Dominik Massarotto. Po večer-nicah zbrali so se sorodniki pokojnikovi pri mrtvaškem odru. iu tudi več iz cerkve prišedših ljudi j, škropit mrliča. Zbralo se je v dotični, pritlični sobi kakih 00, 80, morda nad 100 ljudij. H krati udri se je strohneli pod, — bila je 8. ura — in ljudje, tramovje, deske, sip, vse je padlo z mrličem vred s strašnim ropotom v klet, kake 8 metre globoko. Hipoma je bilo vse mesto na nogah. Urno so se ljudje lotili dela, da izkopljejo nesreč nike iz ruševin. Dasi je bila klet samo 3 metre visoka, se je vendar trinajst oseb o padu ubilo, ali v sipu zadušilo, nad dvajset pa jih je težko ranjenih. Med mrtvimi je tudi nevesta pokojnega rala deniča. Kdo naj bi opisal srce pretresajoče prizore, ki so se dogajali na kraju nesreče?! Jok in stok, kričanje in tarnanje razlegalo se je vso noč po mestu — a nesrečnih žrtev ni več obudilo k živ ljenju. In kako je bilo mogočo, da je toliko ljudij ponesrečilo, da so padli z neznatne visočine? Na gnečo ljudstva [>adli so tramovi, pohištvo, razno orodje itd. A Bog sam zna, koliko jih je našlo smrt pod rokami in nogami onih, katerim je bdi sreča toliko mila, tla so padli na druge, in potem, bo teč rešiti si dragoceno lastno življenje, brezobzirno teptali po drugih nesrečnikih! Najživejša domišljija more si jedva predočiti grozen ta prizor. — Nova postaj Dne 21. junija t. 1. odpn-se v Sveti Nedelji na Labinščini v Istri nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožnjo pošto in služboval ob jednem kot nabiralnica <:. kr. poštno-hranilničuega urada. Zvezo s poštnim omrežjem bode imel po poštnih vozeh, ki vozijo vsak dan i/. Pazina v Labin in nazaj. * (Smetanova „Prodana nevesta" v du najski dvorni operi ) Ker se je z me roda j nega mesta izrekla želja, da se svetovnoznano poglavitno delo češkega glasbenega mojstra Smetane uvrs'i tudi v repertoir dvorne opere na Dunaju, se bode brezdvomuo to zgodilo v kratkem času. Z iz-burnimi silami dvorne opere se bodo to delo šele v nemškem prevodu pripravilo na Dunaju do popolne veljave. Kot basbufo je angažovan zdaj g, IIeš, najizbornejši predstavljalec Kecala, znan še iz dob-- glasbene razstave, ko je pel z enserablom praške češke opere na Dunaju. * (Strela je ubila sedem ljudi) v občini Prezesl v Aradskem komitatu. Mej hudo nevihto oj sedem rumunskih koncev bežalo pod visoko drevo iskat zavetja. Treščilo je v drevo in BO pozneje ljudje našli nesrečneže popolnoma sežgane. Vsi en bili oženjeni. * (Dober želodec) Iz Ljubinja poroča „Bo$-nj;»k", da je vojak Gjorgje Gagarac iz Žepč-a pojedel vsled stave jajc, 100 gramov olja, 100 gramov masla, kilogram kruha in izpil oko vode. Ostal je povsem zdrav in bi bil še jedel naprej, da je kaj imel. Na vsak način ima mož dober želodec. * (Grozna nevihta v Rimu) je razsajala :-.adnje dni minulega tedna. Treščilo je v kupolu cerkve Maria del Pianto Nastal je ogenj, ki se je sicer pogasil, a kupola je tako poškodovana, da se utegne razrušiti. V gledališčih in na ulicah je električna luč ugasnila za več minut. * (Nevarno praznoverje ) Sodišče v Tomsku je obsodilo na večletni zapor trinajst kmetov iz vasij Trubače vo, ker so nekega tujca umorili Kmetje so mislili, da je tujec poosobljena kolen in so šli s sekirami nanj ter ga v pravom pomenu besede rassekali na drobne kosce. * (Gonja na tujce ) Kitajci, ki so se v vojni z Jajmnsko pokazali tako malo pogumne, so ee hkrati osokolili in začeli preganjati na Kitajske n naseljene tujce. V provinciji Vuman so se lotili misijonarjev in je pognali v beg, razrušili misijonsko poslopje in poropali vse, kar so dobili. Tudi iz drugih kitajskih krajev prihajajo jednake vesti. 1 1 --------""d Sloveuol in Slovenke 1 ne zabite dražbe sv. Cirila ln Metoda! L Ji 1 Dunaj 17. junija. Včeraj opoludne so bili namestnik B a d e n i , ministerski predsednik W i n d i s c h g r a e t z in minister B a c-q u e h c m pri cesarju v avdijeuciji. Popoludne se je sešel ministerski svet in po tri ure trajajočem posvetovanju skleni), da poda celo ministarstvo ostavko, da naj pa vzlic temu parlament reši proračun. Dunaj 17. junija. Knez Windisch-graetz bi rad takoj odstopil in ž njim bi šel tudi VVuriubrand. Drugi ministri bi za- Časno ostali na svojih mestih, tudi Plener. Predsedstvo bi v tem slučaji provizorno prevzel marki Baci|Uehem. Dunaj 17. junija. Zagotovljeno je, da VJEprejme cesar demisijo "VVindischgraetzovega rninisterstva in tudi to, da bo ministerstvo začasno vodilo upravo dulje, dokler se kriza z imenovanjem nove vlade ne reši. Dunaj 17. junija. Danes se je sešel ministerski svet, da odloči, naj se li predloži parlamentu hudgetni provizorij ali naj se zahteva, da se reši proračun za leto 18 95. V prvem slučaju se bo budgetni provizorij zahteval do konca meseca oktobra. Zbornica bi v tem času resila tudi ci\ilnopra\dni r*d. Dunaj 17. junija. V proračunskem odseku avstrijske delegacije se je danes uriela velika debata o t r o z v e z i. Udeležili so se jellerold, Badeni, iMenger, Ho-h e n \v a r t in S u e s s. Minister Gol u c h o w-s ki hotel dati glede vprašanj o posamičnih določbah trozveznih pogodb nikakega pojasnila. Pariz 17. junija. Ruski poslanec baron Mohrenheim je danes izročil predsedniku republike Faure-u ovratnico k križu sv. Andreja. Francoski listi pnvdarjajo, da ima to odlikovanje toliko večji pomen, ker se je zgodilo ravno sedaj, ko se vrši slavnostna otvoritev kielskega predora. Lotcrijm* nrroke 15. junija. Na Dunaj i: 88, 36, 69, 87, 51. V (Iradci: 5f>, 88, 21, 46, 49. I/ uiadiicsa I i Nt a. I r\r«.IInc itli *»l4Nt'kiiti»ne ilrn*l»t»: Vincencija l*:idnrja poseBtvo v Ganjicali cenjeno 8186 gld., dn& junija iti 24, julija v Ljubljani. Ano LekSi* zemljiSe v Pilavi Gori, cenjeno 122 gld,, <1m'' 92, junija m 84. julija v Krekom Janeza St. afanfiifia p'"-estvo v Hrastu, cenjeno 205 gld . »lin- 92. junija in 'J'i. julija v Metliki. Janeza Težaka posestvo v < milih cenjeno 1114 ^hl. dtii 22. junija in 2(>. julija v Metliki. Antona Gerbcca posestvo v Kohovetn. cenjeno lo'.io .lil, let. Opekarska cesta št :>7. 1»), junija: Ana Oven, delavčeva ho,i, 11 mesecev, 1 karsk.i cesta št. BO. ZD'CLaa.ajs&si borza dne 17. junija 1895. Skupni državni dol«: v notah..... Skupni državni doI<» v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°0..... Ogerska zlata renta 4" 0....... Ogerska kronska renta -1 ..... Avatro-Ogenk« bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... NcmAki drž. bankovci za 100 mark . . •«.'■'.» mark............ 90 frankov........... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... Dne 15. junija 189.r>. •1 državne srečke iz I L864 p<> 250 gld. Državne erefike ia 1. IM\ po 100 gld., Daaava rrg, srečka 6'/, po IO0 pld. . . Z.inlj. obč avatr. 4l/»% zlati za-st. Iint' K .-• ditne srečke po 100 gld...... ljubljanske srečke......... R i ^\{\ Ti i'i vvay-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . P.upiinati rubelj......... Meteorologično poročilo. 101 gld. 90 kr. 101 n 35 , 123 n 10 n 101 n 4o . 12.3 n 50 , 99 n 86 , l 178 n 40+1 n 70 J 191 v 45 59 n *2'/, , 1 l r bi , <♦ n 88 , 4»; it 02' , , fj ■ 67 r>i gid. — kr. 196 •» 76 i 181 5o , \W 2.i v a i> n «6 „ ♦iO , 88 50 , 172 n 60 , n i 1 » 30 „ 1 A Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v um. m 1 .=. i £ ' = B vb 7. ziutraj 2. popol. 8, zveCer 733- 3 734- 0 20 Ti« C 12 9° C si. sev. al, vzb el. vzh. jasno jasno dež. l»-3 dežja. 7. zjutraj 2. popol. it. z veće r 786*4 lotili IW»«C 11 7«C 12-2°C si. svz. Sl. jvz. »J, *ali dež. obl. d. jas. 2-0 dežja. Srednja temperatura 150' in 12 0:, za 8*4* in 6'S1 pod normalom Podružnica v Ljubljani zagrebškega stavbnega podjetništva Pilar, Mally & Bauda arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri. Tehnični bureau: (726—10) Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakobskep mostu). Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne. Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov, novih zgradeb in prezidav sploh stavbnih del vsake vrste. Plemeniti raki! Sveže lovljeni, akačoći, dobro zamotani, poštnina iti embalaža prosta 100—12<> komadov lepih namiznih rakov gld. 3* — 75— HO , velikih . .. , 3T>0 55— 60 , velikanov S dvema tolstima debelima škaijema .... , 4 40 32— 35 „ solo-velikanov, izbrane, naj- včje živali, od 15 etm. naprej , 550 Jam?i se za to, da dOSpć živi, skiieoči. SMRT Gosje perje!mi skubljeno z roko, bliSCe^e belo, gld. 1*96, isto perje neskub-ljeno 85 kr., p>ili blisčeCe belo, non plus ultra gld. 9'96 funt poštnine prosto. "Vse pO povzetju razpošilja llour. S>.r I n <»iii 04II10111 £eftk I* ■•«• IJ<**, vn so tekom letošnjega leta provizo-rično nameSonje nekoliko tehnikov liri šelean leno m odMrkii. Prosilci za takova mesta naj pošiljajo svoje kolekovane prošnj«, opremi ene s svedočharni o dopolnjenih stmlijah in o svojem praktičnem zanimanji deželnemu odboru kralj-vine Češke. Zahteva .«h znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. (800—1) Deželni odbor kraljestva češkega v Pragi, dne 30. muja 1895. C. tr. Haim raiBaielj;ln a?«r. irt. zelenit. Izvod iz voznega reda valja-vnaf« od X. i-u-nlja. 1865 NMtopDO omcii.eoJ prlh«Jal"-l ia oiih»J»lnl cul ovnfrA«nt 10 v šl<9t1t*Jwmv§ec Uolzthal ▼ Koluojrmd, Dnna Ha Amttetten. Ob 11 uri SO mi**. .f»|...'«rf»ie ocnbnl Tlak t Trhi/.. PocU)»«I, Beljak, Caloveu, Kr .i.. . u.i vlak t Noto meato, Kmje-.je. •■t. 4. Mri f ■>,,.. ii-' -t" caebnt v!ak t Trbtr., Beljak , Geloreu, Franreni-feate, (oa Sr.ii ,! v Snlaofrraa, I.eud - Oi.itclrt, Zali ua Jnr.eru Ino-nioit, i .r.-Ki.'t. '''ir.i., Oeunvo, l'>»r1», čez Klein ReitlinR, Mteyr. Lino, (ln!u .:ei>, Iaclil, !: i iHjevii.'«, Plcenj, Marijin« Tara, Kger, PTanooTa ■tro, K m! Tin-, trrgn, Ul)»ko, Dunaj via Amatelton. fM» 7, bH itO -.niti trer*e mn«.w. TlaV t Noto rneato, KorsTJ« Razun tegn ot> i.rin praznikih ob S. url 'JO minul popoludna oaubni Tlak t Lt-tce-liled. Prihod v Iajnbljaco 'ju.'., kol). CM a. uri H'4 mir«. r/M(rip-•ije, I*rage, PranOTlh vtrov, Karlovih vnrov, Kurra, Mi.-jin.'i varov, Plauaja, Đudejevic, rtnlnotrra<1i\, dinca, htoj ra, Omundona, Ivohla, Aiii-io< a, /.••!!» na jezoru, lieud Oaatcina, Ldabaeg*., Oolovoa, Beljaka, Prftuaeuafeatr. Tibita. Oh H. **ri 19 vtiin.. tlutr<\) metan! vlnk la Kouevja, Novega n»«u *)' II. Mri VCf min. ttoftoiurtnr oaebui vlak a Dunaja ru Amatutten, l^l-aiie, l'r»«( , Kru.novili vi: .v, Karlovih varov, KOaiteina, Ljabnaga,, Celovcu, V'octatU, Trbiia Off f. Mri .'I L' „u »t ],<>ju,iu"raucHDatuate, PontAblft, Trbiia. t)**' W. tiri 4 min. «ts oaabal vlak a I> .. .;u preko Aniatetiei a In UtnbttVaTa, Baltkk*. Oelov..*, l>..DlabU. TrhUa t*t> J», uri '4S mir«. trww nip*»ul vh\k ir Konevin, Novoja Meata Katun tcitn ob nnileljah in praznikih ob tO. tiri 40 minut zvačor otalini vlak is l.etcc-Kleda. Odhod la LJubljano (drt. kol \ Ob 7. >..-. V3 min mjutntj v Kamnih. m a. , os . .-u.fii* . r * -t. . .10 , «|w»t . t ,, tO. ,, tO ., ar^rrr „ ,, [aladlajl vlak l« ob neueijah in praanikib.) Prihod v Iajablja.no drž kol.i O* <%. urt SO Mia. *\)utr*i} l» Kamnik* , M. , 1« , tf«/.o/u. , HS , *r*cr , . aleiinjl vlak la oh neileij-.h tu prmetuikib.) Mlin s hišo vred, na trajni vodi v DomžaliilK oboie v najboljšem stanju, M» po |»p«mIs%. Natančneje poizvedbe pri ) Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. e« C S n sj o •o E H si C B ce Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Hlbje olje.) m* 1'riznano nalbolja učinkujoče in pristne vrste, vi'dno svele ,- nalogi, Stektenloa z vodilem <► porabi 60 kr., dvoina »t- klenloa 1 gl i ; \J u.auli ateklttOtO r> ^i' pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. ■ 'o-ilju nv m obrHlno poMto. 3 P? o 5»i M I Lekarna Trnk6czy v Gradci 2) ?l< milili lii-miiliii<-a VJlihljMHNka razpisuje s tem Razglas. IS i III i c a Ijll l>lj tSlinla u službo blagajnika z l-tno plačo v ziu-skii 18MM8 filll. oventuviiino 194141) ftlsla Prosilo i za to službo izkazati se morajo h spričevali o dovršenih študijah, o popolnem znanji .slovfmnkpj,'a in tifmčkega jezika v govoru in pisavi, in pa s tem, da so že prebili izpita iz trgovinskega knjigovodstva in meničnega prava. Proftnje z navedenimi spričevali in s spričevali o dosediinjem poslo-v.inju vložiti jn d<» vštetega 15. Jlllljts t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu. I'n nastopu službe položiti je kavcijo v visokosti plače. Ob jednem razpisuja imenovana hranilni«m službo jednega eYentuvalno dveh praktikantov z letno plačo v /.tie.sku .»OIt za vsacega. 1'rosilci za to služho izkazati «e moraji> poleg znanja slovenskega in nemškega j«-zika v govoru in pisavi, da so dovršili ali celo gimnazijo oziroma celo realko, ali pa spodnjo gimnazijo oziroma spodnjo roalko in trgovinsko Solo. Prošnje z navedenimi spričevali in s spričevali o dosedanjem poslovanju vložiti je do vštetega I .».Juliju g. 1, pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 15, junija 18'.i.r>. I. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. St. 1288. Oglas natečaja. ■■■■ik. (790— Si Na temelju odloka občinskega zastopstva in v zmislu deželnega sanitetnega zakona z dne 18. marcija 1874 so s tem otvori za zflramLa občine Kastav z letno plačo IOOO in PfOO gld. za pavšal konja, vkupe 15O0 gld., katere bode vlekel iz občinske blagajnice v anticipatnih mesečnih obrokih. Zdravnik bode zavezan brezplačno zdraviti siromašne bolnike in voditi občinsko zdravstveno uradovanje. Za posute onih bolnikov, ki ne spadajo mej siromake, je ustanovljena taksa, kakor tudi za druga občinska poslanstva, in dolžan je na svoje stroške držati občinsko zdravilsko omaro, ki mu jo daje občina brezplačno. Služhe.na pogodba sklenila se bode za tri leta in potem od leta do leta s trimesečno poprejšnjo napovedjo od jedne ali druge strani. r'rošnje, opremljene z diplomo vsega zdravilstva in s spričevalom, do-kazujočim znanje hrvatskega ali slovenskega jezika, da je prosilec avstrijski državljan in z drugimi spričevali, naj se vlože pri podpisanem uradu do IO. julija, t. 1. Glavarstvo o ličine Kastav dne G. junija 1895. Občinski glavar: Jliusi«' 8. r. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'. 81