»»VHM 4 UTNIKXXU, CEM ,-„¦„, UUBUA «A , 10 OECEMBRA 1973 OCENA RAZMER.V KATERIH JE DELALA TRIBUNA V skladu s stališčem seje sveta Tribune z dne 7.11.1973 in 22.11.1973 dajemo naslednjo informacijo in oceno razmer, v kate-rih je delala Tribuna od jeseni 1973 do danes. Najprej je potrebno poudariti, da so za neurejen potek izhajanja Tribune odgovorai 10 SŠ LVZ, skupno računovodstvo SŠ LVZ in uredništvo Tribune. 1. Uredništvo Tribune je bilo seznanjeno s sklepom poslovnega odbora pri SŠ iz junija 1972, da je Tribuni za leto 1972 RISK prek Skupnosti študentov LVZ dodelil dotacijo v višini 100,000,00 din; 2. Uredništvo Tribune je poznalo sklep skupščine SŠ LVZ iz de-cembra 1972, da Tribuna lahko pred delitvijo sredstev v letu 1973 dvigne pri IO SŠ LVZ največ 50 % akontacije na dotacijo iz leta 1972; 3. V.d. glavnega urednika Tribune je za sejo sveta Tribune 23. 11. 1972 pripravil predračun za leto 1973 v višini 815.400,00 din. 10. 2. 1973 je Tribuna predračun zmanjšala na 481.000,00 din, predvsem zaradi nižjih stroškov tiska po zamenjavi tiskarne. Neskladnost med sklepi (1,2) in željami (predračun za leto 1973) oziroma pričakovanji je očitna. Ne glede na vse druge okoliščine moramo ugotoviti, da je uredništvo Tribune pri izda-janju številk izhajalo iz predračuna in skorajda ni upoštevalo višine dotacije SŠ LVZ iz leta 1972. Razen tega pa je bilo tudi pričakovati, da se drugi viri dohodkov ne bodo (bistveno) pove-čali. Glede na to izhodišče moremo odnos Tribune do urejanja in izdajanja številk oceniti kot neodgovoren, finančna sredstva še zdaleč niso bila zagotovljena. Razen tega s strani uredništva Tribune ni bil svetu Tribune pa tudi javnosti ne natančno pre-dočen finančni položaj, tako da svet Tribune in tudi za izha-janje Tribune zainteresirana javnost o finančnem problemu (!) do jeseni 1973 pravzaprav niso razpravUali, razen 18. junija 1973, ko je svet Tribune priporočil IO SS LVZ, da v letu 1973 Tribuni v celoti dodeli v predračunu predvideno vsoto 256.000,00 din. Svet Tribune se je odločil, da bo spoštoval sklep skupščine Skupnosti študentov LVZ iz leta 1971 glede pristopa k skupne-mu računovodstvu SŠ LVZ. Tribuna je sem pristopila po odloč-bi predsednika SŠ LVZ 16. 2. 1973. Pogoji, ki sta jih postavila svet in uredništvo Tribune na seji 10. 2. 1973, so bili strokov-nost in ekspeditivnost dela skupnega računovodstva, poseben žiro račun za Tribuno, jasno vodenje finančnih poslov, upošte-vanje specifičnosti dejavnosti Tribune in želja uredništva ter pra-vočasno obveščanje uredništva Tribune o vsaki nastali spremem-bi oziroma (neprimerni) finančni situaciji. Četudi ne damo ocene o strokovnosti uslužbencev skupnega računovodstva, pa moramo ugotoviti, da so vsi ostali pogoji (zahteve), ki jih je ob pristopu k skupnemu računovodstvu pos-tavil svet Tribune (in ki so bili obljubljeni tako na sami skupšči-ni SŠ LVZ kot s strani IO SŠ in računovodstva pri IO SŠ LVZ), ostali v glavnem nerealizirani, kar je seveda pripomoglo k neure-jeni in zamegljeni finančni situaciji Tribune. Dostop do informa-cij o finančnem stanju je postal praktično nemogoč. Na podlagi takšnega stanja je popolnoma razumljivo, da je prišlo do zmede in nestrpnosti, kar je odstranilo še zadnje možnosti za normalen razgovor. Zato je uredništvo Tribune s 1. oktobrom 1973 izsto-pilo iz skupnega računovodstva, Čeprav je bilo vedno pripravlje-no pristopiti v skupno računovodstvo, ki bi zagotavljalo realiza-cijo želja oz. zahtev. V nastanku, razvoju in še nezaključenem epilogu celotnega pro-blema pa je bilo ves čas odločno ravnanje IO SS LVZ. Menimo, da je glede materialne in politične odgovornosti do TRIBUNE IO SŠ LVZ bistveno pripomogel k razvoju dogodkov. Skupščina SŠ LVZ je decembra 1972 sklenila (pa tudi v statutu SS LVZ tako piše), da se mora čim pogosteje sestajati, da bi lahko de-mokratično, javno in pravočasno razreševala sprotne in globalne probleme ter naloge v Skupnosti študentov, vključno z delitvijo sredstev specializiranim organizacijam in IO-ju. To pomeni, da bi prva skupščina po volilni skupščini morala biti najpozneje v začetku marca, tam in takrat bi se morali (!) odlo-čiti o delitvi finančnih sredstev. Dniga skupščina bi morala biti najkasneje v juniju. Dejstvo pa je, da je bila prva skupščina SŠ LVZ po volilni skupščini, ki je bila v decembru 1972, šele v letošnjem oktobru! Ne bomo razpravljali o političnih implikacijah tovrstnega izvrše-vanja sklepov skupščine SŠ in statuta za celotno Skupnost štu-dentov, ampak ostanimo samo pri tem, kakšne posledice je ime-lo to malomarno in neodgovomo ravnanje 10 SŠ LVZ za Tri-buno. Pustiti Tribuno celo leto (!) brez odgovora (ob neurcje-nem poslovanju skupnega računovodstva) na vprašanje o realiza-dji predračunpomeni sprejeti danes vso materialno in politično odgovornost, ki iz odgovora izhaja! Akontacije, ki jih je 10 SŠ LVZ dajal Tribuni na račun dotacij ?.a leto 1973, so predstavlja-le, gledano v smislu dosedanjega razmišljanja tega poročila, ma-nipulacijo zavesti uredništva Tribune v smeri pričakovanja reali-zacije predračuna (256.000,00 din). Na skupščini SŠ je Tribuna dobila le 170.000,00 din, kar je za 86.000,00 din manj, kot je Tribuna po predračunu pričakovala. Olajševalna okoliščina, da je SŠ LVZ dobila praktično enako visokb dotacijo kot v lan-skem letu, a dotacija Tribuni se je iz teh sredstev bistveno zviša-la (a za normalno izhajanje še vedno ne dovolj), se podre ob malomarnem in neodgovornem zavlačevanju skupščine, ki bi za normalno izhajanje Tribune morala biti že spomladi. Ignorantski odnos IO SŠ LVZ do sveta Tribune, zlasti pa ,,saimoiniciativ-nost" se kaže v tem, da je IO SŠ LVZ pripravU v skladu z novim zakonom o tisku Temeljno vsebinsko zasnovo Tribune in Akt o ureditvi izdajateljskih razmerij med SŠ LVZ in Tribuno, ki opre-deljuje tudi nov svet. Do danes za pripravo ter izvedbo omenje-nih materialov polnoveljavno soodgovornega sveta Tribune o vsem tem ni nihče obvestil; predsednik sveta Tribune ni bil niti vabljen na skupščino, ki je o teh materialih razpravljala in jih sprejela. Na koncu moramo pokazati še na neodgovoren nastop (jeseni letos) dela članov izdajateljskega sveta Tribune v sveitu. Kar dva sestanka sveta, in to v začetku novega letnika, ko je potrebno sprejeti oziroma potrditi novo uredništvo, izdelati toziroma se dogovoriti za konceptualno zasnovo časopisa Tribune, sta bila nesklepčna! Na podlagi tega je izdajateljski svet predllagal, da se zaradi neprisotnosti (2 krat neopravičeno) na sestankih sveta te člane suspendira. Nato bo svet organizaciji, katere delegat je ta neodgovorni član, predlagal, da razpravlja o članovi odgovor-nosti ln ga nato odpokliče oziroma zamenja. Seveda je tudi to močno vplivalo na neurejeno situacijo okrog Tribune.. IZDAJATEUSKI SVET TRIBUNE FINANČNO POROClLO OD 1.1.1973 DO 31.10. 1973 DOHODKI: Saldo iz 1972 2.722,00 dotacije: IO-RISK - redne . 170.000,00 dotacije: IO-RISK - izredne 20.000,00 dotacije: kult.skup.Slov. 80.000,00 lastni dohodki 28.895,00 izredni dohodki 16.708,00 dotacija za 1. 1972 61.450,00 Skupaj dohodki: 379.775,00 IZDATKI: honorarji-avtor.,ured.,OD 132.771,00 stroškitiska 193.923,00 pis.mat.,časopisi 12.421,00 PTT (telefon, poštnina) 6'490'aR prov.,tipk.,pot.stroški 9'641'aa izdatki iz preteklih let 61.17 5,00 regres, dmžb. preh. ???'92 Skupaj izdatki: 417.341,00 Neplačani računi-dolg: 37.354,00 Predračun za pet številk Tribune Za pet številk Tribune, ki bi morale iziti še do konca leta 197 3, potrebujemo še: 88.650,00. Številka mora imeti 16 stiani. Specifikacija za eno številko: Tisk ekspedit poštmnii avtor. i»i i'ied. tion. drugi stroški (tel., pis. mat. OD, pot. str.) Skupaj: 9.000,00 600,00 350,00 6.000,00 1.800,00 17.750,00 17.750,00x5 = 88.750,00 TRIBUNA študentski list izdaja 10 SŠ LVZ glavni urednik CENE FILIPIČ odgovorni urednik MLADEN ŠVARC pomočnik odg. urednika DAVID PLUT uredništvo ANDREJ ALBREHT UROŠ JANKO BLAŽ OGOREVC JOŽE VOGRINC IVAN VOLARIČ MARJETICA VRHUNC likovni in tehn. urednik EDI STEFANČIČ sodelavci VALČIŠKRBEC (soc.-ek. problematika) lektor BORA ZLOBEC-JURČIČ izdajateljski svet BOŽIDAR DEBENJAK PAVLE GANTAR FRANC JAKOPIN SONJA LOKAR JURE MIKUŽ (predsednik) BORIS MUZEVIČ GORAZD SANCIN PRIMOŽ ŽAGAR Uredništvo in uprava: Trg revo-lucije 1 /11 - soba 86, Ljublja-na; telefon 21-280. Tekoči ra-čun 50101-678-47420. Tiska tiskama Ljudske pravice v Ljub-ljani. Letna naročnina 25,00 din. Poštnina plačana v gotovi-ni. Rokopisov ne vračamo. Oproščeno temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1/72. 11 \ ^A /--~\ \ ___ I 1 "~ A ~ A U hN ^ \ 11 P\N 11 j< 1\ r^\ U V 0 D N I E UOVA TRIBUNA Torej nova TrA.buna.Ne v novi obliki,temveč z novo vsebino. K vseipu temu nas je prisilila kriza fcako prejšngega uredništva kot prejšrge finančne situacije,ki smo oo seveda podedovali. Tribuna je začela to študijsko leto tako,da je na prvo mesto postavila vprašanje svoje keksistence.Ne kaj preveč rožnata finančna situacija nikakor ni bila in tudi ni v "rokah uredništva", njegova skrb je namreč kreacija časopisa. Toda - Tribuna spet izhaja.Sedaj je treba prediožiti le še koncept delovanja novega uredništva.Tribuna je v prejšnjih letih napravila vso pot,ki jo je imelo tudi študentsko gibanje.Degrada-ci ja Trib\ine iz časopisa v center politične moči je s propadom giba -nja,na k-.terega se je navezovala,nujno privedla do zloma take koncepcij Tribune,Edino,kar bi nam še preostalo,bi bila nostalgija po gibanju. Od tod do dogmatizma pa je samo še korak,Zato lahko izhajamo šele iz časovno raziimljene kritike tega gibarga,šele iz premišljanja takega stanja. To pomeni,da smo del naše samoupravne socialistične družbe« Kot glasilo študentov se vključujemo v graditev samoupravnih odnosov.Da to zagotovimo,moramo omogočati iniciativnost,odprtost, kritičnost,širino. Kaj je s tem mišljeno?Gre za to,da se bo Tribuna naslonila na VSO Študfintsko populaci3O,ne pa sanio TraryTnrtnsnH?iwaigti8MrTa^VvjgBhr«g in pretežno na filozofsko fakulteto kot neko imaginarno jedro. Gre za počasno,toda temeljno spremembo;za začetek - struktura redakcije. Iniciativnost naj bi pomenila možnost za ustvarjalno komionikacijo znotraj študentske populacije v navezavi na družbeno problematiko. Upamo si pisati o stvareh in pisali bomo resnično,kar pomeni objektiv- no. 11 _ ^ z ^ n ^ 7 / I A \ A \ j__/ I_____/ O DELU KOMISIJE ZA SPRE-JEM V ŠTUDENTSKE DO-MOVE Že več let je na ljubljanski uni-verzi enoten sklad postelj v študent-skih domovih v Ljubljani. Trenutno ima 2671 postelj. Vanj spadajo vse postelje v Studentskem naselju, dom na Gerbičevi, Akademski kolegij ter dom na Ilirski ulici. Izvzet je dom Fakultete za politične vede, sociolo-gijo in novinaistvo ter letos izgrajeni dom Višjje šole za zdravstvene delav-ce. Komisija že več let dela po enot-nih kriterijih, ki pa so se letos po-ostrili zaradi pomanjkanja prostora v študentskih domovih. V študent-ski dom je bil sprejet vsak študent, katerega dohodek na družinskega člana ni presegal 900 dinaijev (spre-jem pod A) ali 1.000 dinarjev (spre-jem pod B). Vsi ostali prosilci pa so bili odklonjeni zaradi preseženega cenzusa. Letos je za sprejem v štu- dentske domove prosilo 1075 štu-dentov; od tega je bilo 320 prosilcev odklonjenih. Kot razlog za odkloni-tev velja poleg cenzusa še, da je študent iz druge republike pa vpisu-je smer študija, ki bi jo lahko vpisal tudi v svoji republiki, in oddaljenost od Ljubljane. Od 755 ugodnih reši-tev je bilo sprejetih 420 brucov pod A in 50 pod B ter 236 prosilcev iz višjih letnikov pod A in 49 pod B. Da bi rešili zagate, ki nastanejo ob iskanju postelje v študentskih domo-vih, je komisija sklenila in predlagala upravi študentskih domov, da se najprej vselijo vsi začetniki in šele v novembru naj se začnejo vseljevati prosilci iz višjih letnikov. Po prvih vesteh pa akcija ni stekla ravno tako, ker velja med študenti, ki že stanujejo v študentskih domovih, nepisano pravilo, da imajo tisti iz višjih letnikov prednost. Vse preveč pa pozabljamo, da ti študenti že nekje stanujejo in bodo laže počaka-li mesec ali dva, da bo tudi zanje prosta postelja, kot novinci, ki pri-hajajo v Ljubljano v pričakovanju, da jih čaka postelja v študentskem domu, in sploh ne vedo za postopek vseljevanja. Za podaljšanje bivanja v študentskih domovih je zaprosilo 153 absolventov s pretečenim sta-žem. Izmed teh je komisija pozitiv-no odobrila 64 prošenj. Pri teh pro-silcih je upoštevala čim krajši čas, ki je potreben do diplome. Kot kriterij je veljalo, da ima tak absolvent naj-več dva izpita in diplomo, poleg tega pa še oddaljenost od Ljubljane in nujnost stika s fakulteto in men-torji. Za spregled pogojev je zaprosi-lo 105 študentov, od tega je komisi-ja dovolila podaljšanje bivanja 37 študentom. Prvič letos pa so morali vsi stanovalci študentskih domov ponovno predložiti potrdilo o pre-moženjskem stanju in potrdilo o družinski skupnosti. Ker vemo, da se razmere v družinah spreminjajo (en otrok doštudira itd.) in ker med študenti krožijo govorice, da stanuje v študentskih domovih marsikdo neupravičeno, se je zdelo komisiji potrebno, da malo ,,prečeše" tudi vse, ki mislijo, da so si svojo posteljo že zagotovili za ves čas študija. Ta-kih grešnikov je bilo le 20, a je ver-jetno marsikdo še vedno prinesel lažne podatke. Niso le iz trte zvite govorice, da so v študentskih domo-vih sinovi direktorjev, saj si človek le težko predstavlja, od kod študen-tu denar za avto, ki jih v okolici naselja ni tako malo! Nekateri štu-denti tudi neverjetno mnogo trošijo in zato se upravičeno sprašujemo, kako je to možno, ko pa so vsi sta-novalci študentskih domov iz tako slabo situiranih družin. Seveda so pri neresničnih podatkih krive mnogo delovne organizacije, ki vpi-sujejo v formularje neresnične po-datke o osebnem dohodku, in tudi verjetno davčne uprave, ki izdajajo potrdila o premoženjskem stanju družine. Kako rešiti te probleme, ni enostavna zadeva. Moiali bi biti sami med seboj toliko solidami, da bi tisti, ki imajo možnost plačevanja privatne sobe, ne prosili za sprejem v študentski dom z neresničnimi potrdili. In ne nazadnje bi morali sami študenti prijaviti kolege, ki neupravičeno stanujejo v domu ali pa stanujejo na tuje ime. Vsi študen-ti bi morali ob tem pomisliti na to, da je v Ljubljani veliko pomanjkanje študentsicih postelj in da bistvenega izboljšanja v najkrajšem času ne moremo pričakovati. Valči Škerbec SKUPŠČINA SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LVZ 2. 10. 1973 je bila skupščina SS LVZ. Skupščina je bila razgibana kot v starih dobrih časih. Zlobni ljudje bi «aQOao^LŠ. V rekli, da so po zbornični dvorani ho-dili hipiji s Filozofske ali pa ležali po tleh in jedli sendviče. No res pa je, da je prevladalo na FF nenavad-no mnenje o izbiri in pri štetju dele-gatov za skupščino. Vendar pa je bi-la skupščina tudi po drugi strani iz-redno bleščeča - po dolgih letih se je je udeležilo tudi vodstvo Univerze - na skupščini sta bila prorektor prof. Sedlar in predsednik univerzi-tetnega sveta prof. Kobe! Pozneje se je pokazalo, da njun prihod ni bil le formalen, ampak precej vsebinski. Ko že govorimo o vsebini, bilo je je kar precej. Predvsem pri razpravi o tezah o idejnopolitičnih vpra-šanjih razvoja visokega šolstva. Po uvodnem referatu Jožeta Kršinarja syje razvila živahna razprava, v kate-ri je sodeloval tudi drugi del Univer-ze - pokazalo se je, da se bo izbo-ljšal odnos med pedagoškimi delavci in študenti, vsaj na univerzitetnem nivoju, če že ne povsod. Nakar pride Darko Štrajn in prepriča skupščino, da je eno bistvenih temeljev reforme univerze, da prebarvamo fakulteto z živimi barvami. Ali se bo izgubil mrtvi, industrijski odnos masovne proizvodnje, ko bodo šole pobarva-ne za vsakega?. Živahna je bila razprava o novi ustavi SFRJ in SRS. Glavno težišče je bilo pri vlogi študenta v študij-skem procesu, o delovnem statusu študenta. Kakor je večini (žal le ak-tivnih) ljudi znano, je bilo v osnutku ustave SRS zelo nenavadno napisa-no o delovnem statusu, namreč ne kot o samoupravni pravici, ampak kot instrumentu za razvijanje oseb-nosti študentov. Poleg te je bilo še mnogo pripomb, med drugim pri zvezni ustavi, da se ukine smrtna ka-zen in da se ukine vojaška obvez-nost. Skupščina je ugotovila, da je v obeh osnutkih ustav precej nejasnih formulacij, n.pr. ne loči se precizno, kaj je delovni človek - delavec, člo vek - občan ipd. Iz razprave v ce-lotni SŠ izhaja, da je delovni status študenta v razvoju naše družbe nuj-nost in da ga bo tieba bolj dodelati. Na vrsto je prišla tudi dolgo pri-čakovana delitev financ. Pokazalo se je že zdavnaj, da dosedanja načela za delitev sredstev niso ustrezala. Ponavadi se ni vedelo, koliko bo de- narja, delilo se je po procentih iz prejšnjega leta, sredstvase niso delila na skupščini. Sedaj pa se delijo na skupščini po določenih vsotah posa-meznim dejavnostim - del kultur-nim dejavnostim, del športnim itd. Kulturniki so bili seveda odločnega mnenja, da dobi Tribuna preveč, ker bi lahko bila ožja in manjša in polna oglasov. Nakar je nekdo predlagal, da bi imeli plesalci na hrbtu reklame za coca-colo. Kontingent sredstev si specializiiane organizacije razdelijo po skupščini na sestankih posamez-nih dejavnosti. Seveda pa se bo še dalje govorilo, kaj je kultura in kaj ni... Še bolj pa se je skupščina razgi-bala, ko se je razpravljalo o podalj-šanju mandata organom v SS LVZ do kongresa mladine in študentov (do smiselne razpiave o reorgani-zaciji organizacij mlade geneiacije sploh ni prišlo). Nekateri so pričeli trditi, da ni demokratično, če se za kak mesec podaljša mandat v celotni Skupnosti študentov. Nakar se je za-čelo govoriti, da se s podaljšanjem mandata da izvršnemu odboru SŠ LVZ mandat, da pripelje Skupnost študentov do tragičnega konoa - s tem so mislili na reorganizacijo mla-dinske in študentske organizacije. Nato se je začelo govoriti, če je smi-selna povezava mladih v skupno organizacijo. Pri tem se je ugotovilo, da večina diskutantov ne ve, o čem govori, po drugi strani pa je bilo očitno, da nekaj starih borcev štu-dentske organizacije želi ustvarjati vzdušje, da je treba ostvariti stara načela. Nakar je veliko študentskih aktivistov, ki v študentski organi-zaciji res delajo, zapustilo dvorano, ker so začeli misliti, da se v takih pogojih na skupščini ne da delati. Zato je postala skupščina ne-sklepčna. Naslednja skupščina bo posve-čena problematiki reorganizacije študentske organizacije. Verjetno bo to nujno, kajti nekateri se na to re-organizacijo spomnijo šele po enem letu. Pol leta pa je že v razpravi nova shema organiziranosti. Gorazd Sancin Nova medicinska fakulteta, kje si Le malokdo ve, da se v bližini impozantnega Kliničnega centra v Ljubljani stiskajo siromašni teoretič-ni inštituti Medicinske fakultete, Centralna medicinska knjižnica in dekanat MF. Njihova zgodovinje že precej bogata. Medicinska fakulteta v Ljubljani je pognala svoje prve korenine že pred dobrimi dvesto leti, natančno leta 1762. Svoj razmah je ta medi-cinska visoka šola doživela v času Napoleonove Ilirije v letih 1810-1814. Ko so se vrnili avstrijski absolutisti, so čutili za svojo dolž-nost, da so jo zaprli. Ko se je v deževnih jesenskih mesecih leta 1918 rodila nova držav-na tvorba Kraljevina SHS, se je v hudih krčih povila tudi medicinska fakulteta v Ljubljani. Že od samega začetka je to bilo precej kilavo dete, ki so ga njegovi rejniki, t.j. staro-jugoslovanski kapitalistični kraljev-ski režim, precej mačehovsko redili. Medtem ko so v drugih mestih teda-nje Jugoslavije gradili sodobne medi-cinske fakultete, so v Ljubljani zgra-dili po dolgih letih komaj eno stav-bo, ki je bila namenjena le za ana-totnski inštitut, so pa vanjo pozneje zaradi prostorske stiske namestili še tri druge inštitute. Pred vojno smo tako imeli Slovenci le nepopolno MF, ki je imela štiri semestre. Mno-go protestov tedanjih študentov, zdravnikov in širše javnosti je bilo potrebnih, da še ti štirje semestri niso bili ukinjeni. Med drugo svetovno vojno je padlo mnogo medicincev in zdravni-kov, ki so se borili za popolno medi-cinsko fakulteto. Njihov dolgoletni sen, da bi imeli Slovenci popolno medicinsko fakulteto, je takoj po vojni uresničila tedanja vlada LR Slovenije z odlokom o ustanovitvi popolne medicinske fakultete v Ljubljani. Za nekaj mesecev, kot je bilo tedaj rečeno, je vlada namestUa teoretične inštitute, dekanat MF in pozneje še Centralno medicinsko knjižnico v prostorih bivše Šentpetr-ske kasarne, v prostore, ki so bifi vse piej kot primerni za to. Izviini greh je bil storjen. Kmalu se je na te pro-vizorije pozabilo in po 28 letih lah-ko ugotovimo, da ti ,,provizoriji" še kako obstajajo. V prpstorih bivše vojašnice in konjušnice je sedaj nameščen deka-nat MF, CMK (Centralna medicin-ska knjižnica) ter inštituti za biolo gjjo človeka, biofiziko, biokemijo, higieno in za farmakologijo. V isti stavbi je nameščen tudi onkološki inštitut, za katerega širša javnost ve, v kakšnem mizemem položaju je. Poleg tega pa v istih stavbah stanuje-jo še stanovalci. V stavbi, ki je bila grajena pred vojno za anatomski inštitut, se sedaj stiskajo štirje inšti-tuti: inštitut za histologijo z embrio-logijo, fiziološki inštitut, anatomski inštitut in inštitut za sodno medici-no. V bivši prosekturi je nameščen inštitut za patološko morfologijo. Širšemu krogu ljudi ni znano, da nema parada 2500 trupel letno gre skozi le 15 m veliko prosekturo in da morajo biti krste zložene kar ena prek druge zaradi pomanjkanja pros-tora, to zlasti ob sobotah, nedeljah in praznikih. Marsikdo bi se smejal, če bi slišal, da inštituti ne morejo nastaviti novih asistentov zaradi tega, ker preprosto nimajo prostora zanje. Toda to je pri nas del žive stvarnosti. Prav tako se sliši absurd-no, da je sanitarna inšpekcijzagrozila s prepovedjo uporabe prostorov inštituta za higieno, če jifo ne preu-rede. Pred nekaj leti je MF v Ljubljani uvedla numerus clausus 150 študen-tovv prvem letniku. S tern je fakul-teta omogočila študentom, ki so uspešno opravili sprejemne izpite, vsaj kolikor toliko normalne pogoje dela. Toda stanje se je zopet poslab-šalo, ko se je lansko leto numerus clausus dvignil od 150 na 200. Že do tedaj prenatrpane vajalnice so še bolj polne, kot so bile že prej. MF je do skrajnih možnih meja adaptirala svoje prostore. Tehnika gradnje pri-zidkov, nadzidkov, podzidkov, adaptacij.se je razvila že v pravo vir-tuoznost. Ni čudno, da je celo neko stranišče bilo adaptirano v predstoj-nikovo pisarno. Čeprav smo sedaj priče na eni strani gradnje super modeinih bank in blagovnic, za prosveto denar mnogokdaj izostane. Če hočemo imeti zdrave ljudi, moramo imeti tudi zadostno število zdravnikov, ki naj bi bili polni optimizma in živ-ljenjske energije, ne pa da pridejo spričo zatohlih prostorov, v katerih so se šolali, že na pol bolni n svoje prvo delovno mesto. ŠTUDENTJE! Borimo se za iz- gradnjo nove medicinske fakultete v Ljubljani in ne odnehajmo, dokler naš trud ne bo plačan z uspehom! Miha Benedik PREDLOG ZA SPREMEMBO POLOŽAJA ŠTUDENTOV, KI NISO DRŽAVUANI SFRJ Izvršni svet SRS in vso javnost želimo opozoriti na možnosti študija in\ položaj študentov, ki niso državljani SFRJ in želijo študirati na naših srednjih, višjih in visokih šolah. Razvoj izobraže-vanja je na prvem mestu v dolgoročnem načrtu razvoja celotne naše samoupravne socialistične skupnosti, investiranje v izobraževa-nje pa je najpomembnejša investicija vse naše družbe. Ustavne spre-membe bodo izpolnile tudi sistem samoupravnega investiranja v izobraževanje. Pri tem pa ugotavljamo, da praktične rešitve za širše možnosti študija študentom, ki niso državljani SFRJ, niso urejene v skladu s samoupravnim organiziranjem šolstva in aktivno socialis-tično ter neuvrščeno zunanjo politiko naše države. Za štipendiranje Studentov, ki niso državljani SFRJ, sta pristojna Zvezni oziroma Republiški zavod za mednarodno tehnično sodelovanje in Repu-bliška izobraževalna skupnost. Po določbi drugega člena ,,Navodil o štipendiranju tujih državljanov na šolanju v SFRJ", ta določa delitev štipendij ZAMTES-a, se ,,štipendije ne dodeljujejo posamez-nikom na podlagi njihovih individualnih prošenj". ZAMTES naj bi torej po svojih pravilnikih ne podelil nobene štipendije, ki ni bila sklenjena z medvladnim sporazumom, oziroma, ki ni bila sklenjena med vlado SFRJ in vladno institucijo tiste države, iz katere prihaja štipendist. ZAMTES je kljub tako togo določenem svojem delu opravil izredno pomembno vlogo pri povezovanju naše dežele in naprednih w socialističnih sil vsega sveta, še zlasti manj razvitih in neuvrščenih dežel. Naš družbeni, tehnološki in znanstveni razvoj je z delovanjem ZAMTES-a aktivno vplival na nadaljnji razvoj napred-nih in socialističnih družbenih sil v teh deželah. Toda omejitev štipendiranja izključno na medvladne stike onemogoča, da bi pri nas dobiii štipendije in študirali pripadniki socialističnih in osvobo-dilnih gibanj tistih dežel, v katerih so se oblasti polastili svojemu ljudstvu in vsemu naprednemu človeštvu, tudi SFRJ sovražni reži-mi. Ker ZAMTES ne podeljuje štipendij individualnim prosilcem, ne morejo dobiti štipendije pri nas tudi državljani dežel, v katerih sicer na vladajo skrajno reakcionarni režimi, vendar pa vlade teh dežel, tako na Zahodu kot na Vzhodu, niso naklonjene nadaljnje-mu razvoju samoupravljanja kot procesu osvobajanja delavcev. Vendar zaradi preozke zastavitve programa štipendiranja ZAMTES v izjemnih primerih podeljuje štipendije tudi v nasprotju s svojimi določili (kot študentki iz DR Nemčije za študij slovenščine na predlog Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo). Študen-tom, ki niso državljani- SFRJ, podeljuje štipendije tudi RISK, če študirajo slovenski jezik ali če so slovenske narodnosti. Študij slo-venskega in drugih jugoslovanskih jezikov po svetu in poznavanje le-teh ocenjujemo za zelo pomembno, v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu; prav tako podpiramo pomoč pripadnikom sfovenske narodnosti v drugih deželah. Vendar je štipendiranje le za študij jezika samo povsem nezadostno, ugotavljanje narodnosti kot pogoj za štipendijo pa skrajno problematično, zlasti ko je narod-nost potrebno dokazovati ali spodbijati. Ta postopek je nehuman in v nasprotju z ustavo SFRJ in ustavnimi in drugimi akti OZN. Praktično pa se svojih določil RISK tudi ni držala in je podeljevala štipendije državljanom ČSSR in drugim. Glede na vse te nepravil-nosti in nedoslednosti štipendiranja in položaja študentov, ki niso državljani SFRJ in ki želijo študirati na srednjih, višjih in visokih šolah v SRS in SRRJ, ki torej želijo študirati v samoupravni in socialistični Jugoslaviji in družbeno vsebino naše ureditve prenesti v svet, predlagamo Izvršnemu svetu SRS in RISK-u spremembo obstoječih predpisov na tem področju. V skladu s samoupravnim organiziranjem izobraževanja pri nas, v skladu s spremembani Usta-ve SFRJ in SRS o samoupravnem financiranju izobraževanja in štipendiranja in o prenašanju kompetenc in aktivne vloge republik na področju zunanje politike, predlagamo, da IS in RISK sprožita postopek za ukinitev ZAMTES-a in prenos njegovih dolžnosti in pravic na republiš e skupnosti izobraževanja. V času nujnosti akti-viranja samoupravnega angažiranja vse družbene dejavnosti in tudi zunanje politike bo mogoče vse sporazume vlAde SFRJ z drugimi vladami o medsebojnem sodelovanju na področju izboraževanja učinkovito realizirati le z enotnim in celovitim samoupravnim izo-braževanjem in štipendiranjem. Sem naj bo vključena tudi možnost podeljevanja štipendij tistim študentom, ki niso državljani SFRJ, pa se odločijo za študij v naši samoupravni socialistični skupnosti. V času, ko je padla napredna socialistična vlada Čila, ko so na oblasti reakcionarne vlade v Španiji, naPortugalskem, vjužni Afri-ki itd., moramo omogočiti naprednemu delu mladine iz vsega sve-ta, da se seznani z našo deželo in z razvojem samoupravljanja, ne da bi to bilo odvisno od vlad tistih dežel, iz katerih ti mladi prihajajo. Omogočiti moramo tem mladim, da se seznanijo z našimi druž-benimi spremembami in da se lahko kot aktivni izobraženci spet vključijo v družbene procese svojih dežel na vseh področjih dela. Naš predlog se konkretno glasi: RISK SRS in vseh naših republik r"»deliuie štiDendiie študentom. ki niso državljani SFRJ, za študij v SRS po naslednjih pogojih: l^-dobro znanje slovenskega jezika 2) redno opravljanje študijskih obveznosti 3) starost največ 35 let V primeru, da študent ne obvlada slovenskega jezika, mu je podeljena enoletna štipendija za učinkovit študij jezika kot pogoj za nadaljnji študij na srednjih, višjih in visokih šolah vseh smeri. Pri tem so študenti, ki niso državljani SFRJ, po pravicah izenačeni z dijaki in študenti SFRJ in dobivajo štipendijo v višini maksimalne-ga zneska, razen če ni nedvomno ugotovljeno, da se lahko vzdržuje-jo sami ali, da jih vzdržujejo starši. Ta predlog Skupnosti študentov podajamo v interesu: 1) univerze, raziskovalnih ustanov in vsega šolstva SRS in SFRJ, ker bodo za samoupravljanje zainteresirani študentje iz drugih dežel prispevali k odpravi hude pasivnosti naše dežele pri izme-njavi raziskovalnih dosežkov, s tem pa tudi k odpravi tehnološ-kega izkoriščanja po enostranskem patentiziranju; 2) gospodarstva in delovnih organizacij, ki nujno sodelujejo v raz-voju našega šolstva in bodo ov vse večji tehnološki zahtevnosti svojih poslovnih stikov s svetom morale pritegniti k sodelovanju tudi ves naš izobraževalni proces; 3) razvoja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov pri nas in hkrati v svetu sploh, v interesu mednarodnega sodelovanja in aktivne miroljubne koeksistence. Uzakonitev tega predloga oziroma njega sprejetje v okvir štipen-dijskega programa RISK-a v bližnji prihodnosti ne bo zahtevala izrednih sredstev in je izvedljiva z normalno širitvijo sredstev za štipendiranje, ker univerza in vse višje in visoko šolstvo SRS v svetu nista toliko znana in zanimiva kot nekatere druge univerze v Jugo-slaviji. To je tudi vzrok, da s posredovanjem ZAMTES-a ne pride mnogo tujih študentov na visokošolske zavode SRS. Univerzi v Zagrebu in Beogradu imata daljšo tradicijo, mnogo bolj razvejan in obsežen sistem raziskovalnih specializacij in tudi mnogo bolj vse-stranske stike z drugimi sorodnimi institucijami po svetu. V svetu pa imajo tudi na tistih visokošolskih ustanovah, kjer je najhujša stiska za študijska mesta, določen delež študijskih mest za tuje državljane, ki se giblje med 5—10% ne glede na numerus clausus. Ta predlog, ki bi šele po sistemski in celoviti ureditvi štipendira-nja študentov, ki niso državljani SFRJ, zahteval več sredstev, bi hlcrati omogočil neposredno zamenjavo štipendistov s tistimi deže-lami, v katerih bi se naši študentje izobraževali v strokah, ki bi jih zaradi ozkosti področja pri nas ne bilo mogoče in niti ne smotrno razviti tudi kot pedagoške dejavnosti. Neposredni povod za ta predlog sistemske ureditve štipendiranja je odločitev upravnega odbora RISK-a, da ne bo podelil štipendije Ulrike Christen, študentki Višje šole za socialne delavce v Ljubljani, ki je državljanka ZR Nemčije. Ulrike Christen je tako med izredno redkimi študenti, ki pridejo v SRS in SFRJ z upanjem in zaupa-njem v samoupravne in socialistične ustanove te družbe in z željo, da bi pri nas študirali, potem pa živijo v skrajni bedi, brez pravih možnosti za študij in v stalni nevarnosti, dabodo izgnaniiz SFRJ, ker so brez zagotovljenih sredstev za preživljanje. Skupnost študentov podpira odločitev RISK-a, da podeljuje štipendije le tistim študentom, ki dejansko študirajo. Neodgovorno pa je, da v izjemnih primerih podeli štipendijo ali pa zavrne prošnjo tujemu državljanu, ne da bi celotno javnost seznanila s problemati-ko štipendiranja in pospešila celovito in sistemsko ureditev tega štipendiranja v okviru investiranja v izobraževanje in flapredek naše skupnosti. S tem predlogom zato hkrati zahtevamo, da RISK ponovno razpravlja o prošnji Ulrike Christen za štipendijo in ji to štipendijo tudi podeli za čas študija na Višji šoli za socialne delavce. Študenti se zavedamo, da je vprašanje štipendije za Ulrike Chris-ten in za vse študente, ki niso državljani SFRJ, mogoče rešiti le s sočasno ureditvijo in razširitvijo štipendiranja študentov SFRJ, zlasti otrok delavcev in kmetov. Ugotavljamo pa, da reševanje šti-pendiranja delavskih in kmečkih otrok v republikah in med repub-likami poteka relativno hitreje, kot pa to velja za študente, ki niso državljani SFRJ. Za nekatere od teh so rešena skoraj vsa vprašanja študija in življenje pri nas, za druge pa predlagamo, da se prav tako uredijo. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS je pred krat-kim poslal na vse višje in visoke šole informacijo, v kateri obvešča, da ,,Svedski inštitut", vladni sklad za izmenjavo z drugimi deželami na področju kulture in izobraževanja, razpisuje štipendije za tuje študente za šolsko leto 1974/75 za vse smeri študija. Podpiramo to akcijo in predlagamo, da Sekretariat kar najnatančneje obvešča o vseh možnostih štipendiranja in študija po svetu. Predvsem pa pozi-vamo Sekretariat za prosveto in kulturo, da prispeva k ureditvi konkretnih vprašanj štipendiranja tujih državljanov v SRS in SFRJ. LEOŠEŠERKO RAZMIŠLJANJA OB TEZAH Teze o idejno-političnih vprašanjih razvoja visokega šolstva v samoupravni socialistični družbi, ki so rezultat dela komisije za družbeno-politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete ... pri CK ZKS, zajemajo kompleksno diužbeno in specifično problematiko univerze dosti bolje kot drugi doku-menti, ki so nastali v zadnjem času na temo: reforma univerze. Osnova, iz katere teze izhajajo, je uveljavitev takih oblik in vsebine peda-goškega in raziskovalnega dela, v katerih bo študent postal subjekt svojega delovanja. Teze pravilno postavljajo odnos univerze do družbe, iščejo rešitve za večjo odprtost in demokratičnost visokega šolstva, za interdisciplinarni štu-dii itd. Vendar pa nekatere praktične rešitve izstopajo iz konteksta osnovnih izhodišč in večkrat poskušajo uveljavljati administrativne ukrepe. Pri tem se postavlja vprašanje, kakšen uspeh so imele dosedanje reforme univerze, pa čeprav so bile zelo ,,konkretne", ki pa so temeljile predvsem na doseganju večje učinkovitosti študija in funkcionalnem prilagajanju družbe-nim zahtevam. Spremembe, ki so nastale, so samo za krajši čas odpravile nasprotja na univerzi; te spremembe so bile površinske, niso se dotaknile oblik in vsebine visokošolskega študija. Ker je vse spreminjanje ostajalo v okvirih obstoječih odnosov na univerzi, so protislovja ostala in postajala vedno ostrejša. Vse korekcije univerze niso reformirale, ker je spreminjanje ostalo v obstoječih oblikah hierarhjje. Ostra delitev dela na univerzi se kaže v tem, da sta posredovanje in sprejemanje znanja strogo ločena procesa, hierarhični princip delovanja uni-verze ne omogoča, da bi študentje postali subjekti študijskega procesa. V obstoječih obUkah delovanja univerze, ki izražajo avtoritarnost profesorjev nad študenti, ni mogoča reforma univerze. Znanje, ki ga je posameznik med študijem absorbiral, ima osnovo v tisti stopnji razvoja znanosti in njene družbene vloge, v takih družbenih odnosih, ki so značilni za čas njegovega študija. To pomeni, da je študij proces, ki temelji na funkcionalističnem prilagajanju spremembam v družbi, kar je pre-cej daleč od njegove proklamirane družbene vloge kot elementa za spremi-njanje znanosti in družbe. Znanost seveda ima lastnost, da se permanentno spreminja, vendar to spreminjanje ostaja v okvirih obstoječih razmerij v znanosti sami in njeni družbeni vlogi. Znanost (oz. znanosti), tehnika, tehnologija, izobraževanje so v industrij-ski družbi vedno bolj povezani; znanost in izobraževanje postajata vedno bolj pomemben del družbene reprodukcije. Iz take opredelitve znanosti in izobraževanja nastajajo teze o študiju kot družbeni investiciji, da je naloga univerze vzgoja visokokvalificiranih strokbvnjakov itd. Proizvodna funkcija je postala bistvena, pri tem pa je posameznik in njegov vsestranski razvoj ostal nepomemben. Visoko razvite družbe, ki temeljijo na neskončnem kro-gu proizvodnje in potiošnje in na vse večji organiziranosti in racionalizaciji proizvodnje, zahtevajo prilagoditev celega človeka na določeno delovno mesto v proizvodnem (tehnološkem) procesu in s tem totalno organiziranost vseh človekovih sposobnosti. Delo tako vedno bolj postaja sredstvo in člo-vek funkcija delovna mesta, ne pa svobodna dejavnost posameznika. Industrijska družba s svojo stehniziranostjo, racionalnostjo . .., postaja vedno bolj resničnost tudi pri nas. Priča smo vse večji pomembnosti moder-ne, visoke tehnologije, kar se kaže v uspešnosti tistega podjetja, ki mu uspe doseči raven zahodnoevropske proizvodnje, pri tem pa se ta uspešnost razla-ga kot rezultat razvitega samoupravljanja. Nihče se pri tem ne vpraša o položaju človeka v delovnem procesu, o tem, da postaja z njegovo vedno večjo organiziranostjo v delovnem procesu suženj dela. Vendar so v visoko razvitih industrijskih družbah že vidni znaki (stavke delavcev, ki delajo na tekočem traku), ki kažejo, da revolucija v delu, s tem pa v vseh dejavnostih, ki pomagajo družbeni reprodukciji, postaja realnost. Če pogledamo v tem kontekstu dve različni koncepciji razvoja univerze (prva razglaša popolno avtonomijo univerze in njene znanosti, druga pa nje-no popolno odvisnost od družbene prakse), se obe kažeta kot nesprejemljivi, ker predpostavljata perpetuiranje obstoječe univerze. Vedno bolj vidno pa postaja nasprotje med drugjma dvema alternativama: 1. Univerza naj bo zelo fleksibilna, dovzetna za vse spremembe v znanosti, tehnologjji itd., svoje delovanje naj usmeri v vzgojo kadrov za delovna mesta in v take raziskave, ki bodo razvijale obstoječo tehnologijo; deluje naj torej v okvirih obstoječih razmerij v znanosti in družbi. Univerza, kot eksponent industrijske (tehnične) družbe, kaže karakter tehnokratske institucije, ki se sicer stalno spreminja, vendar to spreminjanje ostane znotraj tehnokratske vizije univerze in družbe. Taka univerza, ki pomeni logično nadaljevanje današnje, pa v svojem hierarhičnem delovanju, ki temelji na odtujenosti ustvarjanja in sprejemanja znanja, ne more videti posledic svojega delovanja. Vendar pa se vzpostavitev take univerze kaže kot najbolj verjetna smer njenega razvoja; pri tem pa se tak razvoj univerze velikokrat deklarira kot njeno podružbljanje. 2. Univerza se bo morala začeti spraševati o predpostavkah svojega delova-nja, predvsem o znanosti in njenih metodah ter družbeni vlogi znanosti kot o pomembnem členu družbene reprodukcije. Gola znanstvenost in strokov-nost, ki se ne vprašata o cilju in posledicah svojega delovanja, več ne zadoš-čata, potrebno je spoznati družbeni kontekst njunega delovanja. Razvijanje take univerze se kaže najprej v spreminjanju študijskega procesa in razvijanju take vsebine in oblik študija, v katerih bo študent postajal subjekt, kar pa predpostavlja rušenje obstoječega hierarhičnega in vzpostavljanje kolektivne-ga delovanja univerze. Taka vizija univerze pomeni preseganje obstoječega študija, ki ima za cilj produkcijo strokovnjakov za določena delovna mesta; njen cilj je študij kot proces samorealizacije posameznika. Borba za novo univerzo, ki bo temeljila na svobodnem razvoju posamez-nika, vključuje tudi prizadevanje za korenito spremembo socialne strukture študiiajočih. To je eden bistvenih pogojev za retormo univerze, kakor je taka reforma univerze, na kateri bo študijski proces temeljil na angažirani samo-realizaciji človeka, pogoj za to, da študij ne bo več v taki meri merilo družbene veljavnosti, in s tem univerza eno od mest v družbi, kjer se sloji samoreproducirajo. Ko govorimo o študijskem procesu, vidimo, da so predavanja njegova temeljna oblika. Pri tem pa prevladujejo predavanja ex-catedra, ki so avtori-tativna, dogmatična, ne dopuščajo dvomov, polemike itd., ki kažejo na hie-rarhične odnose, hkrati pa na resprejemljivost takega študija. Predavanja imajo osnovo v konstataciji, da je študij sredstvo, ki naj štu-dente nekaj dolocenega nauči, kar je v popolnem nasprotju z osnovnim ciljem visokošolskega študija: ,,naučiti se učiti". Zato je potrebno, da se množina predavanj skrči na minimalno število v nasprotju z dogmatskimi predavanji pa je treba prikazovati nasprotujoča si stališča in predavanja zdru-žiti z diskusijo. Razviti se morajo druge oblike študija, ki bodo omogočile študij na osnovi interesov vsakega posameznika. Samostojno delo študentov zahteva večji razmah že obstoječih in novih študijskih oblik, ki bodo omogočile tak študijski proces, v katerem se bo študent potrjeval kot subjekt. Danes se seminarji, praktične vaje in druge oblike samostojnega dela vse prevečkrat reducirajo na reprodukcijo znanih dejstev, na mehanično urjenje, ne da bi se poskušala najti povezava med teorijo in konkretnimi dejstvi. Za realiziranje samostojnega dela študentov obstajajo različne oblike, kot so: - seminarji in praktične vaje - raziskovalno delo študentov, predvsem na osnovi lastnih idej - svobodne katedre o aktualnih problemih znanosti in družbe, predvsem tistih, ki se direktno tičejo tako družboslovnih kot naravoslovnih zna-nosti - alternativni študijski programi - najti oblike medfakultetnega sodelovanja pri interdisciplinarnem študiju življenjskega okolja itd. Prav tako kot forme in vsebine študija, je tudi kontrola znanja potrebna radikalne spremembe. Izpit kot sredstvo preverjanja znanja kaže na hierar-hičnost in avtoritarnost današnje univerze. Kontrola znanja se reducira na reprodukcijo znanja, ki ga je posameznik absorbiral, ne zahteva pa individu-alnih rezultatov mišljenja, lci jih je posameznik dobil pri samostojnem študi-ju. Izpit ne more biti realen prikaz znanja, ker je kontrola znanja enkratna, proces njegovega sprejemanja in poustvarjanja paje stalen. Zato je potrebno enkratni izpit nadomestiti s sprotnim preverjanjem znanja, ki ga omogočajo oblike samostojnega dela študentov. Visoka šola naj bi tako organizirala pedagoški proces, da bi nenehno, ob vsakem pomembnejšem logično zaokroženem kompleksu snovi zahteval uporabo znanja. Uporabljanje znanja za obvladovanje novih, z; njim logično povezanih nalog, to je najboljša kontrola (Vlado Schmidt: Visokošolska didaktika, str. 28). Zahteva po samostojnem delu študentov kot subjektov v študijskem pro-cesu odpravlja kontrolo znanja v sedanji obliki. Ker uspeh na izpitu spremlja toliko faktorjev, ki z znanjem nimajo zveze.je ta oblikakontroleznanjatudi v obstoječem študijskem sistemu nepravična in nesocialna. Ukinitev obstoječe oblike kontrole znanja bi nujno pripeljiala do spremi-njanja oblik in vsebine študija; kvantitativna sprememba bi im«la za rezultat novo kvaliteto. Eden od elementov, ki naj omogoči tak razvoj univezre, ki bo temeljila na razvijanju kritične znanosti in na študiju kot osvobajajoči dejavnosti, je interdisciplinarni študij. Delitev znanosti na vedno večje število disciplin in ločevanje med njimi (posebno med družboslovnimi in naravoslovnimi zna-nostmi) povzroča, da so raziskave, ki bi postavile problem v širši družbeni kontekst in s tem v ustvarjalni odnos do drugih znanosti, vedno manj mogo-če. Interdisciplinarni študij pomeni v tem kontekstu preseganje obstoječih odnosov v znanosti in njeni družbeni vlogi, Seveda interdisciplinarnost v okviru obstoječih znanosti ne more biti dokončna in jo je treba preiti s tem, da se začne spreminjati znanost kot taka. Interdisciplinarnost je sedaj revolucionarna toliko, kolikor pomaga spreminjati odnose v sami znanosti. V zadnjem času se tudi v širši družbi kaže velik interes za interdisciplinar-ni študij. Zahteve posameznih delovnih mest so se s spreminjanjem tehnolo-gije toliko spremenile, da zahtevajo za učinkovito funkcioniranje drugače profilirane kadre. Interes vodilnih struktur v družbeni reprodukciji ni v tem, da bi posamezniki z interdisciplinarnim študijem imeli večje možnosti samostojnega razvoja svoje osebnosti, temveč da bi v spremenijenih pogojih postali dovolj učinkoviti. Ce pogledamo interdisciplinarni študij na naši univerzi, vidimo, da je kolikor toliko razvit na podiplomskem študiju, na drugi stopnji študija ga pa skorajda ni, kljub formalnim možnostim. Interdisciplinami študij je lahko interdisciplinaren le, če temelji na individualnem študijskem programu; to je eden od glavnih vzrokov za neprisotnost interdisciplinarnega študija na naši univerzi. Ob skorajšnjem prestruktuiranju univerze je potrebno z organizacijske strani poskrbeti, da bodo izginile formalne ovire za razvoj interdisciplinarne-ga študija, kar pa seveda samo po sebi ni dovolj. V tezah je veliko prostora namenjenega analizi majhne učinkovitosti štu-dija in predlogom za izboljšanje le-te. Zahteva za zvečanje učinkovitosti študija je eden od znakov, ki kažejo na zahteve sodobnega tehnološkega sveta po čim večjem številu visoko usposobljenih strokovnjakov. V tem smislu kaže kampanja za povečanje učinkovitosti študija nekritično prilaga-janje univerze spremembam na področju družbene reprodukcije. Borba za učinkovitejši študij v okviru obstoječih študijskih oblik pripelje samo do perfekcioniranja te univerze, kar se kaže v zahtevah po krajšem študiranju, malokdo pa istočasno postavlja zahtevo po spreminjanju oblik študija. Zahteva po večji učinkovitosti študija kot učinkovitosti same po sebi pa pripelje do reševanja le-te z administrativnimi ukrepi, kakršnih je nekaj predlogov za zvečanje učinkovitosti v tezah. Ko govorimo o samoupravljanju na univerzi, je jasno, da sta si samouprav-ljanje in izrazita hierarhičnost univerze v popolnem nasprotju. Studentje lahko samo participiiamo pri odločanju, kar izhaja iz našega položaja v študijskem procesu. Tako imenovana študentska samouprava je eden od pokazateljev, v kolikšni meri je študij svobodna dejavnost vsakega posamez-nika oziroma, v kolikšni meri je obstoječi študijski proces odtujen svojim interesom in usmerjen v zadovoljevanje tako imenovanih širših družbenih interesov. Razvijanje samoupravljanja na univerzi je možno samo v iskanju t take vsebine in oblik študija, v katerih bo študent postajal subjekt študijske- I1 ga procesa. Delo študentov v orgaiiih upravljanja ne sme imeti namena samo * odločati v pogojih obstoječihoblik dela na univerzitemveč predvsem namen spreminjati te oblike. Samo na ta način se bo spremenil položaj študenta na univeizi. Ko se govori o samoupravnem sistemu na univerzi in se ima v mislih številčno enakopravno zastopanost študentov v organih upravljanja, se pona-vadi predpostavlja, da so študentje pri odločanju resnično enakopravni. To pripelje do zaključka, da so študentje enako odgovorni za odločitve kot druge strukture na univerzi. Iz formalne, številčne enakopravnosti študentov se torej izvaja njihova resnična odgovornost, pozablja pa se na razmerje moči, ki izhaja iz položaja dveh osnovnih interesnih skupin v študijskem procesu. Jože Kršinar Intervju s Sonjo Lokar, sekre-tarjem za idejno-politično delo in kulturo pri RK ZMS Kakšen je trenutni položaj v mladinski kulturi? O položaju v mladinski kulturi se ne da govoriti ločeno od položaja v kulturi nasploh. Osnovna karakteris-tika kulture danes pa je, dni mno-žična. Govoriti o kulturi pomeni govoriti o konzumiranju kulture (obiskovanju gledališča, filmskih predstav, branju dostopnih stvari). Med mladino se ta usmerjenost v potrošnjo še posebno čuti. Krivično bi bilo govoriti samo o kulturi med študenti. Nastajanje in potrošnja kulturnih dobrin je zadeva vseh lju-di. Treba se je tudi vprašati, kaj je s kulturo pri mladih delavcih. Nova družbena gibanja kažejo, da smo se tega začeli zavedati in tako je v zad-njem času nastal preobrat. V delovnih organizacijah so dol-go časa mislilijda je potrebi zadošče- no, če se da občasno vsakemu kakš-no vstopnico za gledališče. Kajti veliko enostavneje je peljati ljudi v gledališče, kot pa jih vključiti v kako kulturno dejavnost. Tudi da-nes še manjka ljudi, ki bi znali kul-tuino ustvarjanje delavcev začutiti, povzeti in združevati. Do sedaj še nismo čutili, da mora kultura postati del osebnosti in potreb vsakega človeka. Objektivne možnosti za razvoj so še danes premajhne - še vedno ni dovolj finančnih sredstev. Miselnost, da se je treba tudi tem namenom precej več posvetiti, v delovne organizacije še ni prodrla. V manjših krajih je ta problema-tika nekoliko drugačna. Zaradi izoli-ranosti imajo specifične probleme. Večkrat pride do tega, da prav zara-di izoliranosti postanejo ustvarjalci. O tem nam priča obstoj velikega števila amaterskih gledališč, delova- (Ou&cem/& nje naivnih slikarjev, kiparjev in pesnikov. Zaradi izolacije so nekako prisiljeni k tvornosti. Žal ta amateri-zem večkrat ostane na diletantski ravni, ker nastaja ločeno. Večkrat životari, ker nima večjih strokovnih spodbud od zunaj. Majhen kraj je tudi obsojen na sprejemanje dobrin, ki mu jih odstopi večji kraj, kot je na primer občasen obisk profesio-nalnega gledališča. Največkrat tudi opazimo, da so ljudje objektivno prisiljeni v komunikacijo šunda, ker drugačne kulture v njihovem okolju skoro ni. Sedaj se z nastankom kulturnih skupnosti razmere sicer spreminjajo, vendar so pravzaprav vse možnosti še vedno na papirju. Kako pa je z elitizmom v kul- turi? Elitizem, bi lahko rekli, je ne-kakšna rakova tvoiba. Še vedno obstaja mnogo skupinic, ki delujejo na teh principih. To so ideološko raznolike skupi-ne, ki se me seboj podžigajo. Bi-stveni problem uveljavitve mladega ustvarjalca se potem kaže kot prob-lem, kako prodreti v te elitne kroge. Ce pa že kdo prodre, tak prodor nima vrednosti za druge, ko vsi osta-li ostanejo zunaj. To ni nič drugega kot klavrno pristajanje na realnost. Etatistični odnosi, ki so obstajali, so še spodbujali privatizacijo in eli-tizem. Danes situacija omogoča odlo-čanje prek delegatskega sistema, kar pa je, poudarjam, še vedno možnost, ne realnost. Kako pa je z elitizmom v mla-dinski kulturi? Prvi primer elitizma je že šolski literarni časopis. Lahko bi se vpraša-li, kdo je za to kriv? Neangažirani šolski sistem, ker mlade ljudi ne uči misliti, kaj šele družbeno in politič-no delovati. Kulturno ustvarjanje nastaja po slojih in medsebojno ni povezano. To se pravi, m nobene povezave med delavsko, kmečko in šolsko mladino. To seveda nastaja iz pogojev, v kakršnih mladina živi. Torej vidimo, da so pogoji za pojav elitizma izvrstni. Kako je s kulturao akcijo ZM? Do sedaj smo se trudili predvsem prebujati kulturno zavest. To je potekalo istočasno z ustanavljanjem kulturnih skupnosti. Treba bi bilo nujno zagotoviti denar in mentorje. Prizadevanja za pridobitev mentor-jev pa so zaradi finančne situacije propadala. V delovnih organizacijah bi morali zajeti lastno kulturno de-javnost. Probleme je treba reševati sistemsko. Drugače je nekaj akcij, ki sedaj tečejo že vrsto let, icot so na primer Naša beseda, Naš klub, Mladinski kulturni teden. V večjih mestih te akcije dobro povezujejo amaterske s profesionalnimi kulturnimi dejav-nostmi. Z novim letom pa bo steklo še nekaj takih akcij: pregled stanja v knjižničarstvu, analiza filmskih programov, pregled kulturne politi-ke televizije, medrepubliško sodelo-vanje. Kako pa je z idejnostjo kul-ture? Najprej se je treba zavedati, da ima vsako kulturno ustvarjanje tudi politično dimenzijo. Pri nas sploh še ni razvite marksistične estetike in premalo poznamo tisto, kar je mark-sizem v tej smeri že naredil. Posledica tega je, da sploh ni ustrezno formiranih pedagogov. Seveda potem niti tisto, kar so dru-gje ustvarili, ne pride do zavesti lju-di. Poznavanje tistega, kar je že na-stalo, je majhno, lastne teorije pa ni. Bera knjig na področju kultume teorije je izredno majhna. Kako pa je z Mladimi poti? Mlada pota so bila ustanovljena z namenom, da bi to bila revija, ki bi imela mentorski odnos do literature mladih. Prispevki so bili glede na kvaliteto zelo heterogeni. Sedanje uredništvo ima popolnoma oprede-ljena stališča glede kvalitete. Oba pristopa skrivata v sebi določene nevarnosti. Pri prvem je bila nevar-nost v tem, da bi se pogled na celot-no književnost mladih zameglil zara-di razpona kriterijev, v katerih se gibljejo mentorji. Pri drugem kon-ceptu pa je nevarnost tipicnega pp-java elitizma. Uredništvo bi si nam-reč lahko prilastilo odločanje o tem, kaj je avtentičen izraz mladinske ustvarjalnosti v literaturi. Sliši se o pojavih prav tega v Nomenklaturi? Prvič, mislim, da moramo še ved-no govoriti o Mladih potih. Uredniš-tvo je sicer res predlagalo spremem-bo naziva, ampak to do sedaj še ni bilo potrjeno. Kar pa se tiče vprašanja, mislim, da se sicer res kažejo neka odstopa-nja od koncepta, vendar se kaže tudi precejšen kvalitativen premik. Seve-da pa bi bilo na osnovi ene številke težko soditi o zaprtosti. Treba je ugotoviti, kaj kaže v smer elitizma, in uredništvo opozoriti. Sicer pa mislim, da se urejevalcem prve šte-vilke lahko zaupa in da ni treba napraviti pri prvi številki zaradi prej omenjenih odstopanj od koncepta iz tega političnega problema. Žanima me še, če menite, da Mladina kot časopis mladine izpolnjuje svojo nalogo. Vse več se namreč sliši, da je to le revija za mladino? Mislim, da je Mladina na najboljši poti k svojemu konceptu. To mora biti časopis, ki meri pulz mlade generacije, ki zna tehtno obravnava-ti osnovne življenjske probleme mla-dih in ugotavljati, koliko so prisotni v dejavnosti mladinske organizacije, v akcijskih programih od mladih aktivov do konference ZMJ. U.J. SESTRE ajda hoče sina povratka zime zlasane v lucidnost pivskih sester vodenih oei bajke pospravljene v vrt mikroskopa vrata zavese nog srčnih prstov puščave prijete še nekaj let bo ura govorUa oceno iz zgodovine narisane v koči čudnih rev ljubljenih samo pijanih samo takrat z lasmi prelivajočimi iz kamre v jezero čarovničinih kožuhov vedno pravih koč praznih preprog glih stegnjenega jezika oblepljenega z zemljevidom vrča skokov brez obmjenih vej brez bajt šala svetlih barv razlitih držav s soncem z rokami zaustavljenih rek z zmaji objetih ušes a ne sestre kričave skale vina posebno pod mizami morje skozi ušesa nad strop mozoljev plavajočih posledic poledic na širokih cestah v čevljih prav dobrih za kres rdečih lic segretih pogledov bodečih žic rešenih ob napadu trnkov smrada prebujenega obračanja brezoblačne noči posebnih sester lovečih ribe v pogači pijače posebno brezosebno oko zapitih besed v nove dni veselih premikanj po ploščicah kože do stopnice zavite lisice oprezne kot gore negibne laži strohnijo zoreče rjuhe odmaknjenih glasovanj veselice za pivske sestre poklice za krčme v lasu ujete smeha oči potokov dvoran v vrsti kresnic položenih v merila samih trpečih prepadov snega pluženega med stegna golega sina šiva tatiča samih ust nplatnu belih grbov telesa z letnico nebes na strehi smeh sester drugi dan prestopen dan spet ja ljube lakirajo stole z ritjo obrobljene s točno reko ane sestra se olepšuje z gozdovi in pošlje pismo jadranskemu morju s smreko zbranih jokavcev na obhodu obale kozlanja preredko glav zaklenjenih v cerkvena vrata nihajnih ust zdaj kot pesti zdaj kot pasti slišijo ples razbitih šip zapora razprostrtega na čelo kesanja vlažnih muh zapečnih sluh mavričen kozolec na stopnicah rojstva ko se bo sestra naveličala mojega žepa Milan Kleč in haluciniranja pozno ponoči in tisoč misli v glavi in zmedenost zjutraj in mir in zgodovinski dokazi in vojne in politikin revolucija — ostaje samo čovjek in za dobro kondicijo kokain in pretijo modre uniforme in njihovi doušniki in 7 let nesramnosti zapisanih v meni in v J. Ameriki igrajo dober nogomet in tudi slabi dnevi in žejni dnevi in tolikokrat brez denarja in trafikanti prodajajo in poznam samo moj prav in nobenega drugega prav in gnijemo in staramo se in jutri je danes in ljubezen oh ljubezen in rajši kaj drugega in kadim cigarete da bi prispeval k onesnaženju zraka in ženske nočejo delati pompinov in ponos (kogajebe) in časti in odlikovanj za hinavstvo ne podeljujejo in kako ste kaj in hvalne slišim in hektoliter Badelke in spomin gre k vragu in mutiš dve ženski in ostaneš brez nobene in borbenost in Mek-e-Mek in njegova ža-lost zaradi neuspelega seksa in aja in drugič bo bolje in mnogo tripov bi bilo potrebno in sušni časi za anarhiste in dobro in slabo in Italijani in Francozi so zasrali Evropo in pues nada in jaz rasist in kdo je nesrečen in ne vem in dobro dobro in malo nacionalizma in cel kup norcev v Ljubljani in oprostite in mojega sina je pobral heroin in pravi gospa: obtožujem in jebiga in aNgažiRanoSt in travaje v redu in kompleksi in dober žur nam manjka in živite pošteno in zajebavajo se in pesniki in gnoj in enkrat bom šel in danes je dan mrtvih in še en bel špricer in samo eno življenje imamo in zunaj je hladno in jaz sem na toplem in pravijo da bi si lahko privoščili majhno vojnico in gledam televizijo in oojojoj in utrujen sem in vi tudi in zelo ste napredni in samota in pofukana sramota in kalambucije in nirvaniste in filozofe pobit in kupiš kilo? in dajte jih po gobcu in to pošteno in 23 let in nimam gosposkega trebuha in nisem še poročen in se bojiš kaj bodo rekli in Slovenci so jodlarji in bodo izumrli in dejmo fukat in Karlo plačaj eno pizzo in gremo v Balbek in dober dan in kaj in ne dovolite ženskam abortusa in ženske mislim in papež kaj je s papežem in pedri ne posiljujejo in med meščani in vaščani je velika razlika in kaj vam jaz morem in bedarije in kozlarije in sreča in moj oče je tudi friin nič ne vem in fuk Matilda brani džunglo in aleluja katmandu in mrtvi gnijejo in amen in bodite mi zdravi in Polentarska polica in še en fix? in če ti rečejo da si prasec si pač prasec in sex in droge in mir in cvetlični peder Ginsberg in Frank O'Hara in bog vam povrni in razpizdite se in ukrenite kaj potem vse tiho je bilo in pozabljam in kaj sem že hotel reči in ma ja in pozabil sem in počakajte do novega leta POZABI Šel sem na nekakšen urad da bi mi dali dovoljenje za odhod iz države. Sprejela me je X mačka ki je bila še kar dobra kolikor sem lahko na hitro ocenil. Lepo sem se ji predstavil ona mi je dala nekakšen formular ki sem ga Moral izpolnit ko sem prišel do ,,Države v katere potuje .. ." sem rekel da bi jih bilo preveč in sploh je rubrika prekratka. Vseeno jo je zanimalo kam bom šel in sem ji svečano izjavil da menda v Afganistan. Bila je srečna: — Aha, Afganistan, tja boste šli zaradi droge, a? — Buljil sem kot tepec kaj da je. — Jaz vem, Nepal, Indija, Pakistan, to so centri. Ampak veste, to škodi. — Nisem vedel ali haluciniram od piva ki sem ga imel že precej v riti ali kaj. Hinavsko sem pripomnil: — Saj Vse Škodi, — in mislim da vse koristi. Ženska je medtem vse napisala udarila vse potrebne pečate in mi dala listino. Prijazno sva se nasmehnila drug drugemu kot da sva že zmenjena da bova šla zvečer skupaj spat rekel sem ji hvala za informacije in odšibal še na nekaj piv. _____________ vimš\® cfekfeti Doktorica Alma Sodnik je v predvojni zbirki Ljudska visoka šola izdala krajšo razpravo Smernice za vzgojo deklet. Prednost te knji-žice je v tem, da je avtorica ženska in filozofija, tako da jasne zastavitve problema dajejo imenitno iztočnico kritičnemu pristopu k ženskemu vprašanju, zlasti iz aspekta vzgoje deklet. ,,Povod ženskemu gibanju je dalo gospodarsko življenje, ki je krenilo v novejšem času v popolnoma samosvojo smer." (Podčrtal L.K.) Industrija je odprla ženski dve možnosti: da gre iz hiše za zasluž-kom ali pa da ostane doma brez kruha; pri tem seveda udejstvova-nje ženske izven poklica matere in gospodinje ni nikakršen nov pojav, pač pa je vznemirljivo, da ženske, ki izvršujejo ,,pridobivalno delo", niso več ,,pristne" zastopnice svojega spola, temveč ženske z moškimi potezami. In prav vzroke tega pojava raziskuje dr. Alma Sodnik. Z drugimi besedami povedano, že iz zastavitve je razvidno, da je ne zanima izvor in izkrivljenost ,,pridobivalnega dela" per se, ampak le tisti moment v delu za kapital, ki povzroča moški značaj celotnega gospodarstva in družbe sploh. S tem si že vnaprej onemo-goči, da bi našla zgodovinski in družbeni odgovor na svoje vpraša-nje. Ne spušča se v raziskavo odnosov med delom in kapitalom, zato mora možne odgovore iskati drugje. Tega ,,drugje" pa seveda skoraj ni moč najti drugje kot v ropotarnici splošnih fraz malomeš-čanske jokavosti, ki pretaka svoje bridke solze ob trditvi, daje pač kultura te družbe moška kultura in da se ženske, prisiljene v delo za svoj obstoj, poslužujejo mimikrije v boju za obstanek. V tej moški kulturi, ki zahteva od vsakogar, ki hoče obstati, moške last-nosti in obnašanje, se morajo ženske prilagoditi in se tako odpove-dati svoji ženskosti. Pri tem tovarišica Sodnikova operira z nekim ,,pristnim ženskim bistvom", za katerega ne pove naravnost, kakš-no je. Vsekakor pa ga išče tam, kjer je bila ženska včasih — v gospodinjstvu in materinstvu in še v nekaterih ženski duši primer-nih poklicih (medicinska sestra, učiteljica, zdravnica in podobno). Izbor teh poklicev je seveda s tega vidika izključno subjektiven. Pot misli od prve (citirane) pravilne realne ugotovitve do subjek-tivno podstavljenega ženskega bistva je tipična in zato toliko bolj dragocena. Ni vprašanje, ali bomo v območju poklicev lahko našli nekatere, ki ustrezajo ženskemu bistvu, kajti razlika med moškim in ženskim delom bo še vedno zgolj navidezna in formalna, dokler bo šlo za delo (ali če uporabimo izraz doktorice Sodnikove: za ,,pridobival-no delo"). Delo je vedno delo za kapital, če obravnavamo problem ženskega dela v pogojih sodobne družbe, in za kapital je delo vedno le delo, ne pa takšno ali drugačno delo. Vsa človeška vsebina dela je saino še forma kapitala, oblika, v kateri kapital oživi in se raz-množuje. Resnica je, kar pravi mladi Marx: ženski in moški spol sta oba spola, sta diferencirani bistvi istega bistva, razlika v istem. Anipak to drži samo, če gledamo s človeškega stališča. Človeško stališče pa ni stališče sodobne diužbe, niti ni stališče človeka v tej družbi. ,,Enakost nasprotij" ima pri spolu zgolj teoretičen pomen. Že v ,,Kapitalu" je opisana brezspolnost tovarniškega dela; prosti čas pa naj bi bil po buržoazni ideologiji čas, v katerem si moški in ženska lahko privoščita razkošje idilične razlike. Kritika prostega časa je pokazala tudi na enodimenzionalnost in brezspolnost pros-tega časa. Razkrinkala je torej zadnje oporišče, s katerega je kapital devetnajstega stoletja zasanjano buljil v viteško preteklost serenad. Kapital, ki sta mu prodala svojo delovno silo, oropa moškega in žensko mimogrede še za njuni diferencirani bistvi (mora ju oropati, ker ju ne more kupiti: kar ima človeško vrednost, nima ustrezne cene); to bistvo si lahko v sodobni industrijski družbi spet na trgu kupita v prostem času nazaj, in kupita si neko bastardno bistvo, ki jima omogoča lažno iluzijo (obstajajo tudi resnične iluzije) diferen-ciranega bistva (kar ima ceno, ne more imeti nobene človeške vred nosti). In prav s tem, da se vedno znova spuščata v lažno iluzijo zakona in družinskega življenja, reproducirata svojo lastno brez-spolnost v naslednne generacije. Tudi tu se človekova produkcija in reprodukcija dopolnjujeta v Engelsovem smislu. Reprodukcija kapi-talskega odnosa je možna le z reprodukcijo kapitalskega odnosa v družini. Kritika je znova raztrgala cvetje na okovih, okove pa je pustila gole in težke. Neznosnost stiske vodi v obupane upore srca v času, ko glava brezglavo vedno znova ponavlja le svojo kritiko cvetja, okovov pa se ne zmore lotiti, ker se jih hoče lotiti sama. Kritika uniči cvetje, okovov ne more. Okovi so realni koren, iz katerega bo znova in znova poganjalo umetno cvetje vsej kritiki navkljub. Kriti-ka seveda lahko permanentno puli cvetje, toda to potem preprosto pomeni samo, da tudi ona sama vedno znova poganja iz teh istih okovov, da je prav tako njihov stalni plod: dokler se ne zmore obrniti proti okovom samim. Materialno silo pa lahko uniči samo materialna sila, in kritika postane materialna sila šele tedaj, ko prevzame množice, in prevzame jih tedaj, ko postane radikalna. Biti radikalen pa pomeni zgrabiti stvari pri korenu. Ti koraki do množice pa so za vso obstoječo misel, ki bi hotela veljati za kritiko, nepremostljivi prepad. Jasno, ob brezglavi glavi revolucije so brez-glavi tudi upori srca, in taki so tudi poskusi ženskega gibanja. Sta-rim gibanjem, ki so bila krepko spravljena z obstoječim svetom, se pridružujejo ekstremistična, ki se v odsotnosti revolucije zadovolju-jejo z akcijo. Ta gibanja so se ali pa se še bodo nepreklicno končala v utopističnih sektah. Utopistična sprava ni nič manj sprava z ob-stoječim. Gre za to, da v okvirih te družbe ni možna sprava obeh spolov v diferencirano razliko, razen kot bastard (kot slaba naskončnost, v kateri se vedno znova v obnavljanju lastne bastardnosti obnavljajo tudi pogoji za razkroj sprave same). Herzen pravi: ,,Vsaka sprava je samo takrat mogoča, kadar je nepotrebna. V vsakem drugem primeru pomeni obojestransko oslabitev." Kdaj bo sprava moškega in ženske nepotrebna? Moški in ženska sta dva pola spola, nista pa dva pola odtujitve (da ostanemo razum-ljivi tudi fllozofom), v kateri bi se moški počutil zadovoljnega in zadovoljenega, ženska pa nezadovoljno in nezadovoljeno. Nista pola te družbe, nista delitev in nasprotje v razvoju duhovnega žival-skega kraljestva, v katerem bi bil moški duhovni del, ženska pa živalski. Ženska ne more osvoboditi te družbe in ne rriore se osvo-boditi sama. Sama se lahko samo izenači, in izenačenje je cena in kompromis, ki ga je kapital vedno pripravljen sprejeti, saj je ta bastardna sprava le potenca enodimenzionalnosti družbe in člove-ka. Govorimo o kapitalu, namigujemo na proletariat kot materialno silo in pravi pol te družbe, tisti pol, ki bo razrešil vsa nasprotja te družbe in odgovoril na uganko zgodovine. Kdo je kapital, kdo proletariat? Netransparentnost zgodovinske situacije onemogoča, da bi napravili popis prebivalstva v tem smislu, se izgovarja kritika. Sicer pa se razpored fronte itak jasno pokaže v vsaki posamezni bitki, kot je bila recimo študentska vstaja leta 1968, in če bo prišlo do revolucije, bomo že ugotovili, kdo je kdo in za kaj gre: taka nekako bi bila logika teorije o netransparentnosti, če jo razvijemo do konsekvenc. Toda to ni nikakršen izgovor za teorijo. Prvič je vprašanje, do kakšne revolucionarne situacije pride, če teorija brez-glavo kritizira, ne da bi imela svoj materialni pasivni temelj. Drugič je vprašanje, komu se v primeru revolucionarne situacije jasno pokaže razpored fronte. Zgodovinske analogije nas uče, da je ob stihijski povezanosti revolucionarnih sil vedno kontrarevolucija tis-ta, ki zavoha pravo naravo spopada in dejanski potek fronte. Kapi-tal je ob obrambi samega sebe sposoben prave spiritualistične intui-cije. Govoriti o netransparentnosti sedanjega zgodovinskega obdob-ja pomeni pripisovati zgodovini sami tistih sedem tančic, ki so v resnici sedem naglavnih grehov kritike same. Ob ženskem gibanju pa se teoriji še posebej zastavlja vprašanje: kako v sedanjosti ženskega gibanja zastopati prihodnost proletar-skega gibanja? Lev Kreft (Pripis h Marcusejevemu filozofskemu uvodu v Freuda; prosto po Chuang-Tzujevi zgodbi) Obstajala je riekoč družba žab, ki je živela na dnu globokega, temnega vodnjaka, iz katerega ni bilo mogoče videti ničesar, kar je bilo na zunanjem svetu. Vladal jim je mogočni Boss Frog, zlohotni tiran, ki si je na precej dvomljivi osnovi, lastil ta vodnjak in vse, kar se je v njem plazilo m lezlo. Niti malo se ni potradil, da bi si z delom pridobil hrano in si tako zagotovil obstoj, temveč je živel od dela tropa žab, s katerimi je delU vodnjak. In ta uboga bitja so pretolkla vse ure svojih temnih dni in še dobršen del zatemnjenih noči v zatohlosti in glenu, da so iskale majcene črvičke in ostale živalce, ob katerih se je Boss Frog neznansko redil. Sem ter tja se je v vodnjak spustil ekscentrični škrjanček (sam Bog vedi iz kakšnih nagibov) in zagostolel žabam o vseh prečudovitih stvareh, ki jih je bil videl na potovanjih po širokem zgornjem svetu; o soncu, luni, zvezdah, o visokih gorah, ki se doti-kajo neba, o dolinah, nasičenih s sadnim drevjem, o mogočnih viharnih morjih in sploh o vsem, zaradi česar je pravo veselje razis-kovati neskončno praznino nad vodnjakom. Kadarkoli je škrjanček prišel na obisk, je Boss Frog opozoril žabe, naj skrajno pazljivo poslušajo vse, kar jim ptiček kani poveda-ti. ,,Kajti on vam pripoveduje," je razlagal Boss Frog, „0 srečni deželi, kamor za nagrado odskakljajo vse dobre žabe, ko končajo to nadležno žMjenje." Naskrivaj pa si je Boss Frog seveda mislil (bil je napol gluh, in niti malo ni bil prepričan ali je slišal pravilno vse, kar je škrjanček pripovedoval), da je ta čudaški ptič malce premaknjen. Enkrat se je žabe že dalo premotiti s tem, kar jim je Boss Frog natvezil. S Časom pa so postale vse bolj cinične do škrjančkovih izmišljotin in se končno zedinile v tem, da je škrjanček ne le malo, temveč kar precej premaknjen. Poleg tega so bili med žabami neka-teri svobodno misleči duhovi (in vendar - le kdo lahko pove, od kod so ti svobodno misleči duhovi izšli? ), ki so prepričali ostale, da je ta ptič le orodje, ki ga Boss Frog uporablja, da bi jih pomiril in zamotil s prikazovanjem slastnega posmrtnega življenja na nebu. ,,To pa je laž!" so žabe ogorčeno pokvakovale. Eden med njimi -žaba filozof - je razvil izvirno in dokaj zanimivo teorijo o škrjan-čku. ,,Kar nam škrjanček tvezi, pravzaprav ni popolna laž," je bila podmena žabe filozofa. ,,Niti ni kakšna traparija. To, kar nam škrjanček nenehno opisuje na svoj malce bolesten način, je v resni-ci prekrasen svet, ki bi si ga lahko mi sami naredili iz tega nesrečne-ga vodnjaka, samo če bi hoteli. Ko škrjanček prepeva o soncu in luni, to pomeni le nove, prečudovite oblike razsvetljav, ki bi jih lahko uvedli, da bi razblinili temo, v kateri živimo. Ko prepeva o širokem in vetrovnem nebu, to pomeni zdravilno prezračevanje, ki naj bi ga uživali namesto vlažnega in smrdljivega zraka, na katerega smo navajeni že od malega. Ko prepeva o naraščajoči omotici ob vrtoglavem vzpenjanju v nebo, to pomeni vse radosti osvobojenih čustev, ki bi se jih zavedeli, če ne bi bili prialjeni zapravljati svoja YA%mi flFfeaud © filFRU c j V skritem gibanju in v samem jedru žive slike sem že od zdavnaj opažal neko posebno kvaliteto filma. Film ima neko skrivnostno in nepričakovano stran, ki je v drugih umetnostih ni mogoče najti. Popolnoma smo lahko prepričani, da je vsaka slika, četudi je še tako trivijalna in dolgočasna, na platnu preobražena. Najmanjši detajli, najbolj nepomembni predmeti pridejo tu do svojega posa-meznega življenja in pomena; in to mimo in iznad vrednosti pome-na samih kadrov, in izza misli, ki jo nosijo, in simbola, ki ga gra-dijo. Z izolacijo daje film predmetom drugačno eksister.v-o. Ti v progresiji postajajo vse bolj neodvisni in odcepljeni od običajnega predmetnega smisla. Listje, steklenica, roka živijo živalsko življenje in iščejo sebi koristno eksistenco. Do nepričakovane uporabe pos-netih stvari pa pride s popačenji kamere. Ko slika pred nami izgine, posamezen detajl, ki smo ga do takrat podcenjevali, ujame našo imaginacijo z neko čudno silo, ki je povsem nasprotna občutenju, ki smo ga v filmu iskali. Obstaja pa tudi neka fizična opijanjenost, ki jo povzroči brnenje filma. Um je zadet, vendar svoboden kakr-šnih koli identifikacij. Film vsebuje neko stvarno moč, ki seže v zavest in tam odkriva možnosti, o katerih nismo niti sanjali. Filmi so v osnovi razodetje nekega popolnega, grafično sporoče-nega, okultnega sveta. Od nas pa zavisi, ali bomo rešili uganko tega skrivneea živlienia. Polee enostavno zvezene filmske montaže ifj žabe življenja v težaškem garanju. In kar je še najpomembnejše, ko poje o vzvišeni brezmejnosti in sprostitvi med ozvezdji, to pomeni svo-bodo, ki bi jo lahko imeli, ko bi nujnost, imenovano Boss Frog, za vedno sneli z našega vratu. Tako torej vidite: ptiča ni podcenjevati. Ali še bolje, treba bi ga bilo spoštovati in celo nagraditi, ker nam je vzbudil idejo o uporu zoper naše stanje." Tako so, po zaslugi žabe filozofa, dobile ostale žabe novo, pri-srčno mnenje o škrjančku. Še več, ko je prišlo do revolucije (in do revolucije navadno vselej pride), so žabe celo izrisale škrjančkovo podobo na zastave in ko so korakade na barikade, so storile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi na svoj kvakajoč način kar najbolj vemo posnemale škrjančkovo lirično petje. Koje Boss Frogpadel, je postal nekoč tako temni in zatohli vodnjak veličastno razsvetljen in opremljen z ventilacijo tako, da je postalo življenje v njem narav-nost komfortno. Naj dodamo, da so žabe živele v privlačnem brez-delju ob prijetni spremljavi vseh čutnih učitkov - vse torej tako, kot je predvidel žaba filozof. Toda ekscentrični škrjanček jih je še vedno obiskoval z zgodba-mi o soncu in luni ter zvezdah, o gorah, dolinah in morjih pa o visokoletečih dogodkih, ki jihje doživel. ,,Morda," je modroval zaba filozof, ,,pa je tale ptič vendarle nor. Poleg tega je gotovo, da ne potrebujemo nikakršnih zamotanih besedil in sploh je blazno utrujajoče poslušati fantazije, ki nimajo povezave z dejanskostjo." Tako so se žabe nekega dne odločile, da škrjančka usmrte. Po-tem ko so to storile, so ga nagačile in postavile v svoj novi mestni muzej (vstop prost) ... na častno mesto. Prevedel: David Plut PRIPIS: PREVAJALEC JE MNENJA, DA BODO ,,PRAVUICO" ŠE NAJBOLJE RAZUMELI: 1. SINOLOGI 2. PSIHOLOGI (le-ti še najbolj) 3. ORNITOLOGI obstaja še boljše sredstvo, ki nam bo pomagalo, da bomo razrešili uganke v globinah zavesti. Nezmontirani filmi, vzeti tako, kakor so, na neki abstrakten način oddajajo od sebe določeno količino atmosfere, ki spodbuja k razodetju. Uporabljati jih, da se pripove-dujejo zgodbe - zunanja akcija - pomeni odvzeti jim njihov naj-globlji izvir in nastopiti zoper njihove najboljše cilje. Prav zato se zdi, da je film predvsem zato, da izrazi mentalne stvari znotraj zavesti, vendar to ne toliko z medigro slik kot z nečim veliko bolj otipljivim: s preureditvijo predmetov, individualne substance, brez posrednika in portretiranja. Film je dospel do preobrata v človeš-kem mišljenju ravno v času,'ko jezik zgublja svojo simbolično moč in je zavest utrujena od simuliranja. Jasno mišljenje ni zadostno. Zivljenje postavlja v okvire izrablje-nega in zagnušenega sveta. Vse, kar je trenutno dojemljivo - je jasno, vendar tisto, kar je trenutno dojemljivo, služi samo kot zu-nanja lupina življenja. To že poznano življenje je izgubilo simbolič-no moč in mi ga pričenjamo gledati kot oporekanje sveta. Nedoumljiv svet se oblikuje in nastaja, išče, da pride do svetlo-be. Film nas pelje bliže k telesnemu bistvu tega sveta. Nikakor ne bodo na eni strani nastali filmi, ki predstavljajo življenje, a na drugi filmi, ki zastopajo delovanje uma. Življenje bo vse manj in manj bivalo ločeno od mišljenja. Neki skrit svet se dviguje k površini. Ker sta neumni red in oguljena jasnost filmu sovražnika, je prav on, bolj kot kakršnakoli druga umetnost, sposo-ben, da odkrije izraz tega sveta. Prevedel Silvan Furlan Tekst je preveden iz publikacije FILM I REVOLUCIJA DANAS, materiala za simpozij ,,Film u društvenim konfrontacijama", ki je bil s.e$tavni del FEST-a. regis debray: za osvoboditev sedanjosti od preteklosti / ^aHjevanje iz prejšnje številke ¦'-'edavno smo dobili nauk žilavosti od Fidela, kije bil več kot enkrat na robu propada. Moncada (1953), pristanek ,,granma" (1956) in v manjšem obsegu spodrsijaj udarca v aprilu 1958 so diugi preokreti, ki bi mogli speljati večino mož, da bi šla domov in čakala boljših dni. Kolikšno število žarišč, ustanovljenih v Guate-mali pred konsolidacijo Zacapinih in Izabalovih gverilskih skupin? Kaj malo uničenih ali podrtih? Koliko porazov v Venezueli, koliko izdajstev in sporov? Nič manj niso preživele gverilske sile, in začenjajo se znova, bolj srčno kot kdajkoli, morda se sam šele resno začenja. Preokreti, ki jih je pretrpelo latimkoameriško revolucionarno gibanje, so v resnici malenkost. Če jih merimo v terminih kratkega rezdobja, ki je prolog velikim bojem jutrišnjega dne, če računamo na dejstvo, da nekaj let, ki so minila, odgovarja tisti dobi začetka in prilagojevanja, skozi katero morajo vse revolucije v svojih zgodnfih fazah. Zares, kar se zdi presenetljivo, je, da so bila gverihka gibanja zmožna preživeti toliko napačnih začetkov in toliko pomot, neka-tere neizbežne in druge ne. Vskladu s Fidelomje to osupljiva stvar in dokazuje obseg, h kateremu je gibanje vzpodbujeno z zgodovino. Pravzaprav moramo govoriti ne toliko o porazu kot o določeni razložljivi stagnaciji in pomanjkanju hitrega razvoja, katerega kon- ,,Ali se je oboroženi boj zares zlomil? Ali so to njegovi prvi plodovi v Venezueli, Gvatemali, Kolumbiji, Ekvadorju? Ali pa so le praske, izrazi nemira, ki še ni rodil sadu? Izid današnjih bojev ni pomemben .Kar zadeva končni rezultat, ni važno, če je eno ali drugo gibanje začasno poraženo. Kar je odločilno, je odločenost za boj, ki zori vsak dan, zavest potrebe po revolucionarni spremembi in gotovošt v njeno mož-nost." (Che Guevara: La guere de guerrilla, une methode" v Souve-nirs de laguerre revolutonnaire, Maspero, Paris 1967) V Latinski Ameriki danes politična linija, ki se, v smislu njenih konsekvenc, ne izraža kot natančna in čvrsta vojaška linija, ne more veljati za revolucionarno. Katerakoli usmeritev, ki se proglaša za revolucionarno, mora odgovoriti na to vprašanje: Kako vreči oblast kapitalistične države? Z drugimi besedami, kako zlomiti njeno hrbtenico, armado, stalno okrepljujočo se s severnoameriški-mi vojaškimi pošiljkami. Kubanska revolucija ponuja odgovor brat-skim latinskoameriškim deželam, ki ga je še vedno vredno študirati v njegovih historičnih podrobnostih. S sredstvi bolj ali manj počas-nega izgrajevanja, skozi gverilsko vojskovanje v ustreznih izbranih ruralnih conah, mobilnih strateških s i l, nukleusa Ijud-ske armade in bodoče socialistične države. Katerakoli vojaška linija je odvisna od politične linije, katera jo POVABILO Premnoge politike, pesnike, kritike, nekulturnike, subkulturnike, pisatelje, čarovnike, čarovnice tudi, žive mrtve seveda, prevajalce, nadrejene, rejene, podrejene, avantgardne, backgardne, under-groundiste, revne, bogate, avtomobiliste, pešce, kolesarje, konjenike, majhne in veiike, prijatelje sovražnike 10. nadstropja, muskontarje, neposlušne, brezposluine, zaposlene, nezaposlene ampak za-res vabimo na zbor sodelavcev T RI B U N E , ki bo v torek, 18. decembra ob 18. (1973) v prostorih redakcije, Trg revolucije 1, drugi štuk, vrata pod št. 86, v čim večjem Stevflu. TRIBUNA sekvence so, med drugim, neizbežna spotikanja in napake na tej stopnji raziskovanja revolucionamih koncepcij in metod, ki so nove, kljub njihovemu varljivemu sorodstvu z ostalimi internaci-onalnimi izkušnjami. Vsi odločilni revolucionarni procesi se morajo začeti in so se začeli z določenimi napačnimi koraki iz razloga, ki smo ga omeni-li: zato, ker so obstoječe točke začenjanj tiste preostale od pred-hodnega zgodovinskega obdobja in so uporabljene, četudi podza-vestno. Med vsemi temi napačnimi začetki so latinskoameriški nafmanj škodljivi. V vsakem primeru je šlo za prilagoditev tempa, ne da bi spremenili smer gibanja, za korekcijo taktike, ne da bi se odpovedali korektni strategiji principov. V takem času pridejo na dan globoke razlike med dvema taboroma. Vvsaki deželi, kije izkusila revolucijo, seje zgodila konfrontaci-ja med revolucionarji na eni strani in med reformisti ter bodočimi renegati na drugi. Po letu 1905 je pacifizem in defetistični duh dobil moč v ruski socialnodemokratski partiji. Lenin v azilu v Genevi in drugi so morali povzdigniti glasove, ne da bi zoperstavili reprezentativno demokracijo Dum delavski vstaji, pač pa da bi zoperstavili neusmerjeno vstajo dobro usmerjeni. Na Kitajskem je bilo potrebno po porazih v l. 1927 zoperstaviti, kakor so Mao in ostali storili, hitro vstajo v velikih mestih pod dominacijo Kuomin-tangovih sovražnikov, ne z obnovljeno pripadnostjo delavski vstaji, ampak z umikom na podeželje in Dolgim maršem - obliko boja, ustrezno kitajskim pogojem. Po pogromu pri Moncadi 1953 Fidel in preživeli tovariši niso imeli v mislih opustitve principa oborože-nega boja proti Batisti, toda dali so mu drugačno, korektnejšo vsebino. Za revolucionarja je neuspeh odskočna deska. Kot izvor teorije je bogatejši kakor zmaga: akumulira izkušnjo in znanje. V Latimki Amerikije nekaj let izkušenj v oboroženem boju bolj koristilo razkritju posebnosti objektivnih pogojev, kot predhodne dekade izposojene politične teorije. Zgodovinsko je Kuba vzposta-vila začetno točko oborožene revolucije v Latinski Ameriki. Toje nčetna točka, marl/ivo ohranjena in utemeljena na korektni liniji, >rj'e t>'stveno. izraža. Tako se fe zgodilo, da so v zadnjih nekaj letih preizkusili druge vojaške usmeritve v samem oboroženem boju, pri čemer je gverilskemu vojskovanfu bil dan povsem drugačen pomen. Bolj kot za osiromašene interpretacije kubanskega odgovora gre za uvože-ne politične, preoblečene v vojaške usmeritve in uporabljene v historičnih pogojih, zelo različnih od tistih, v katerih koreninijo. V mislih imamo: koncept oborožene samoobrambe; posebni način interpretiranja oborožene propagande in gverikke osnove in kon-čno podreditev gverilske sile partiji kot samo eni komponenti več, prištete njeni organizaciji v mirnem času. Če sodimp po rezultatih, so te koncepcije, ki so v mnogih krajih zadobile status vodeče politične smeri, v precejšnji meri Ijudskemu oboroženemu boju vzele njegovo vsebino. Vredno je raziskati poli-tične ideje, ki so jih navdihovale, in način, na katerega so nekatere bile izposojene od revolucionarnih izkušenj tujih Latinski Ameriki in njenim sedanjim pogojem. Te negativne izkušnje nam morejo pomagati odkriti bistvene nauke, jih izpeljati tako iz faze vstafe kubanske revolucije in iz današnjih oboroženih bojev. Prevedel Darko Štrajn Pripis uredništva: Objavljamo tekst Regisa Debraya iz knjige Revolucija v revoluciji, ki je bila teoretični izraz ideologije ,,tiers-mondizmak'. Ta ideologi-ja je zastopala mnenje, da revolucija lahko pride le iz tretjega sveta, in to z gverilsko borbo, ne pa z organizirano borbo množic. Regis Debray je v tej svoji knjigi formuliral ideje F. Castra in Che Gueva-re. Zdi pa se nam potrebno opozoriti na avtorjev nadaljnji idejni razvoj. Gre za to, da je bil R. Debray po polomu gverilske dejav-nosti Che Guevare v Boliviji nekaj časa v zaporu, potem pa je odšel v Čile in podpiral ljudsko fronto Salvadorja Allendeja. Sedaj je R. Debray v Franciji, kjer se je vpisal v socialistično stranko in s tem zaenkrat končal svojo odisejado od gverile do socialdemokracije. n n ^7 Č7 n D Pri vpisu v prvi letnik oddelka za gradbeništvo na FAGG je dobil vsak bruc tri strani dolg seznam risalnega in tehničnega pribora. Ob seznamu je bila pripomba, ,,naj si slušatelji ta pribor priskrbe do začetka seminaija iz predmeta tehnično risanje". Seznam je nadvse zanimiv. Oglejmo si del tega, kar bo bruc gradbenik iskal po ljubljanskih (ali morda zamejskih) trgovinah: tehnični svinčniki, skicirna peresa z držali, pisalna peresa, večje šestilo, manjše šestilo, ničelno šestilo, eno ali dve merski šestili, različna tuš-peresa, grafos garnitura, čopiči za vodene barvice, centimetrski merili, razmernik, komplet manjših risalnih trikotni-kov, komplet večjih risalnih trikotnikov, krivuljniki, kotomer, T-ravnilo, risalna deska, večje in manjše posodice za vodene barvi-ce, luknjač, garnitura šablon, leseni svinčniki raznih barv, grafitne mine, tuši, vodene barve, ostrila, risalni žebljički, limasti trakovi, najrazličnejši papir, logaritmično računalo. Vse v seznamu naštete stvari, in sicer tiste povprečne kvalitete stanejo, kot vedo informirati ljubljanske papirnice, približno 1700 din. Ta številka pa bi se bistveno povečala, če bi vključili še izdatke za knjige, skripta, priročnike in ostale pripomočke, saj gradbeniki v prvem letniku ne poslušajo samo tehničnega risanja. Tega veijetno ni treba posebej komentirati. Primerjava, da znaša letos revalorizirana štipendija (ki je v večini primerov brucom tako ali tako nedostopna), in s tem družbeno priznani življenjski mini-mum študenta 1200 din, pove dovolj. Študij na naši univerzi ostaja kljub vsem prizadevanjem privilegij Ljubljančanov. FAGG je le ena od fakultet z neustrezno socialno strukturo. Ideja o študentu delav-cu, ki naj bi v bližnji prihodnosti postal ekonomsko neodvisen od staršev (to je osnova ustreznejše socialne strukture študentov na univerzi), ostaja v praksi le vizija. Zapiski \z m\em\ Nagrajenci reškega bienala mladih - Mestna galerrja Razstavni program ljubljanskih galerij sicer vztraja v kvantitativni konti-nuiteti, amplitude njegovega kvalitativnega nihanja pa se med seboj močno razlikujejo. Selekcijo razstavljavcev oziroma njihovih umetniških del največ-krat definirajo kriteriji, ki so vse prej kot estetsko-umetniški: srečujemo se z razstavami, ki imajo zgolj ideološko-poL^ični pomen, ali takoimenovanimi kulturnopolitičnimi manifestacijami, n katerih je važnejše, kdo razstavlja, umetniškost razstavljenega objekta pa ima sekundaren značaj ali pa je sploh potisnjena v ozadje. Skrajni primer neodgovornosti do likovnega občinstva pa predstavlja subjektivni, managersko-mentorski kriterij nekaterih monopo-listov slovenske likovne arene, ki z zlorabo svojega službenega položaja plasi-rajo v galerije in na svetovno umetnostno tržišče svoje ,,varovance" in pri tem seveda pobirajo mastne denarce. Toda kaj več o njih ob drugi priliki. Preselimo se sedaj v Mestno galerijo, ki nam je tokrat po seriji dolgočas-nih, podpovprečnih prireditev izjemoma pripravila dokaj kvalitetno razstavo nagrajencev reškega bienala mladih. Udeležujejo se je štirje avtorji, Hrvata Ivo Friščič in Emil Robert Tanay ter Slovenca Metka ICrašovec in Janez Logar. Relativno obsežen izbor iz njihovih slikarskih in grafičnih opusov vsekakor zasluži pozornost. Ikonograflja Friščičevih barvnih sitotiskov in akrilnih platen izhaja iz geometiiziranih stiuktur mehaničnih elementov - opredeljevalcev tehnološ-ke civilizacije. Človeška figura je izginila, na njeno mesto je stopil dinamizem stroja, ki kljub svojemu mistidnemu kaosu ohianja strogost čiste likovne forme. Prostorskost je poudarjena s harmoničnim ritmom barv, ki daje Friš-čičevi estetski imaginaciji specifično likoven značaj in dokazuje podrejenost racionalističnega principa emocionalno-kreativnemu umetniškemu procesu. Pravo nasprotje Friščičevemu konceptu pa predstavljajo slike in risbe Emila Roberta Tanaya, čvrsto vezane na figuralno zasnovo. Barvna umirje-nost in moreče vzdušje molka sta sredstvi, s katerima avtor interpretira medčloveške odno&e in proučuje razmerja med človekom in predmeti, ki ga obdajajo. Fragmentarnost stanj, v katera so ujeti posamezni akterji, daje vtis, ali bolje, slutnjo neke metafizične resničnosti, ki lebdi nad nezmožnostjo vzpostavitve pristnega kontakta med lutkastimi ljudmi. Vseh deset platen Metke Krašovec je posvečenih enemu najaktualnejših objektov sodobne senzibilnosti - postelji. Funkcija postelje kot slikarskega -upodobljenega objekta je tokrat dvojna: v likovnem smislu idealna za študij chiaro-scuro svetlobnih efektov, kontrastov svetlobe in sence v gubah drape-rije in nedefiniranosti ozadja, ter simbolično-aluzivna v smislu ironiziranja seksualne nestrpnosti, ki preveva našo eksistenčno izdnevavdanskost. Opus Janeza Logarja se oblikovno in vsebinsko razhaja v dvojnosti med popartističnimi figuralnimi tendencami in vizualnimi raziskavami reminis-cenc geometrijske abstrakcije. Ustvarjalčeva prizadevanja so uspešnejša v prvi smeri, predvsem zaradi naglašene angažiranosti in komunikativnosti, medtem ko se njegovi neokonstruktivistični eksperimenti izgubljajo v prenasičenosti svetovnega umetnostnega trga s podobnimi proizvodi. Brane Kovič TOE M Bfi(siPBIlE flli R KHSftRMŠKT BrU0Z8FILH (Nadatjevanje iz številke 1-2) 2. poglavje: ANALIZA KA VARNIŠKEGA FILOZOFA Mislim, da je kot metodološko izhodišče in za odstranitev neka-terih nesporazumov najprej potrebnih nekaj uvodnih pripomb: Ni namreč vsakdo, ki se zapije in potem blebeta, kavarniski filozof. Nikakor ne. In ni kavarniška filozofija le prijetna debatica med razgretimi prijatelji zvečer v razsvetljeni kavarni, ko se v ko-zarcih bliska pijača in se nam kar vrti v glavah od zadovotjstva in ugodja Je kavarniška filozofija taka stvar, da zahteva celega člove-ka z vsemi njegovimi kompleksi in napakami; čim več vsega ima, tem boljši kavarniški filozofje. Morda bi lahko rekel še več: kavar-niška filozofija je način življenja. Res pafe tudi to, da se kavarniški filozofi sami mkdar ne imenu-jejo tako. To se da razvozlati šele iz njihovih besed. In priznam, da se tudi iz mojih besed da marsikaj razvozlati. Se kavarniška filozofija javlja le pri propadlih eksistencah. U tem ali je vzrok ali posledica tega propada, bom že še govoril, a na drugem mestu. No, in tem osebam, ki so že tako ali tako propadle, se niti več ni treba niti se več nočejo ravnati po zakonih stvarnosti, odnosno po zakonih normalnega mišljenja in življenja, ampak so to Ijudje, ki si lahko stvarnost izmišljajo. 1. Celoten kavarniški filozof sestoji iz več delov; mislim, daje analizi najbolj dostopen fizični del, torej obstoj človeka kot psiho-fizične enote: njegovo telo in njegove življenjske funkcije, fizična in socialna sredina, v kateri človek živi, jezik in vsakodnevno druž-beno obnašanje tega posameznika. Opozoril bi še na to, da znanost lahko kavamiškega filozofa proučuje le znotraj te sfere. Če se torej lotimo dela in proučujemo življenje teh Ijudi, kar pa je zelo naporno delo, pridemo do zelo čudnih rezultatov. Naj vam kar navedem primer: Berač Matevžek: Rodil se je leta 1912 v nekem majhnem stann-skem mestu. Je bil sosed in vrstnik mojega očeta. Takratje biio to še zelo čudno mesto. Same stare sive hiše, polne temačnih in mra-kobnih hodničkov in sobic. V teh hišah pa je kaj rado, in to zelo pogosto, strašilo. Še v času moje mladosti so se v naši hiši vsaj v dveh sobah dogajale prav čudne stvari. Je v neki obokani sobici, kjer se je leta 1922 obesil slaboumni stric mojega očeta, kaj pogos-to strahotno vzdihovalo in stokalo. Strašila pa je tudi moja že zdavnaj umrla prababica, in to nekaj časa zelo pogosto. Bilo paje tako: najprej smo v zgornjem nadstropju zaslišali težke podrsava-joče korake. In smo vsi onemeli. Potem je še nekaj časa zgoraj šuštelo, včasih pa je moja rajnka prababica v besu celo tolkla s svojo sprehajalno palico ob tla. Ampak, še prejpaje bilo menda še mnogo hufe. In zato menda niprav nič.čudnega, če so bili prebival-ci tega mesteca malo zmedeni in če je bilo toliko krvoskrunstev, bebčkov in še drugih takih reči. In tu torej se je leta 1912 rodil Matevžek. Njegovega očeta ni menda nihče poznal, a Ijudje so namigovali, da je to njegov stric, torej materin brat. Vendar pa je bil deček, če izvzamemo seveda njegov čudni pogled, kije nekoliko spominjal na teleta in nekakšne napade, ti pa so se pojavljali samo občasno, prav bister. In ker doma denar ni bil problem, so ga poslali v šole. Tam se je tudi spoznal in spoprijateljil z mojim očetom, čeprav moja babica ni prav rada videla, da sta preveč tičala skupaj. Tudi ko sta odšla študirat na Dunaj, sta bila še vedno velika prijatelja. Iz tega obdob-ja je tudi priložena slika, oba sta bila člana nekega slovenskega pevskega zbora. Prvi z desne je moj oče, poleg njega pa stoji Matevžek. Je bil lep poleten dan Moj oče je posedal v svoji prijazni študentski sobici, zdolgočaseno zrl v muho, kijepostopala medpo mizi raztresemmi krušnimi drobtinicami in poslušal hrumenje velikega mesta, ki je skoz odprto okno s poletnimi vonjavami vdiralo v tiho sobico. Potem je vstopil Matevžek. Oči so se mu nekam čudno bleščale, kajti imel je enega svojih napadov. Muhaje v hudi slutnji zbežala z mize in pričela pobrenčavati po sobi. Matevžek je zJobno frcal drobtine v mojega očeta ter vztrajno molčal. To je mojega očeta razbesnilo, zgrabil je skorjo kruha na mizi injo zalučal Matevzku v glavo Ta pa je zarjul, odprl svoj žepni nožek in planil nadenj. Ko ga je urezal v kazalec na desni roki, je zbežal Muhaje odbrenčala nekam skoz okno: v sobife ostal samo moj oče in z grozozrl v svoj krvav prst. Rana sicer resda ni bila nevarna, toda brazgotina je mojemu očetu ostala do konca življenja. In zaradi tega dogodka sta se tudi razšla. Pozneje so vedeh pove-dati da je Matevžek pričel popivati z raznimi čudnimi druščinami, da je obesil študij na klin in da se druži z buzeranti. Natoso vse sledi za niim izginile. Domov se je vrnil šele nekaj let pred drugo svetovno vojno. Vmil pa se je v svoji dokončni obhki, v obliki berača Matevžka: razcapanec, vedno sključen in malo slinast, vise-čih lic poraslih s trdimi sivimi ščetinami, in rdečih oči. Z eno besedo: grozoten. Prej so matere strašile otroke z nekim grobarjem Nacetom, odslej pa vedno le z beračem Matevžkom. Potem seje potuljeno plazilpo ulicah in raznašal časopise. Bera-čil menda ni nikoli, a vseeno so mu vsi pravili berač Matevžek. Mati mu je od žalosti umrla. In v hiši je ostal popolnoma sam. Jo je zaklenil, stanovalje le v eni izmed spodnjih sob. Vsak torek in četrtek so se zbrati v neki kavarni berač Matev-žek, moj oče, neki štacunar z velikimi sivimi brki, gospod Medved, znamenit po tem, da je delal večno kolo, neki star buzerant, kije bil zelo vnet zbiralec nagačenih ptic, in neki živinozdnavnik. In so se kregali in filozofirali, nekoč so se baje celo stepli; le berač Matevžek je vedno molčal. Ko pa se je bližala ura, kofe bilo treba domov, je povzel besedo, in vsi so se strinjali z njegovo odločitvijo; tak ugledje imel kotfilozof. Ampak sploh ni bil tako nedolžen in simpatičen, kot se zdi na prvi pogled. Je bil namreč seksualni manijak. Zelo rad je videl, da so mu nežne otroške ročice vzburjale ogromnega, grozotnega kur-ca. Našo druščino je tako nekega opoldneva zasačil v farni cerkvl Je bil lep dan, vroč in prašen, in Ijudje so izginili po hišah. Mi pobalinčki, stari kakšnih osem let, pa smo se z nekakšnim straho-spoštovanjem plazili bosih nog po hladnem, skoraj mrzlem tlaku v mračni, prijetno ohlajeni cerkvl Težki in žalostni pogtedi so s po-zlačenih slik strmeli v nas in nas napolnjevali kar z nekakšno gro o. Nakar zaslišimo od vrat sem hehet. Pogledamo: berač Matevžek je počasi zaprl vrata in se s hrbtom naslonil nanje, se še enkrat zaheh-Ijal in tiho zasikal, da nas bo spustil šele, ko mu ga bomo vrgli na roko. Mlajši smo zacvilili: ,,KaJ je rekel? " Starejšipa so zavpili, naj damo mir. Potem smo zbežali v zakristijo, kjer sta bila spravljena dva koščka obleke svete Terezije, a so bila vsa vrata zaklenjena; potem smo zbežali za oltar, kjer so bile obešene razne lesene noge in pasovi za invalide in zahvale SVETI ANI in podohne stvari, a tudi tam ni bilo rešitve. Berač Matevžek je slonel na vratih in se hahljal Iz odprtega hlačnega razporka pa mu je visel ogromen, skoraj sajasto črn ud, iz katerega mu je na dolgi lepijivi niti visela kapljica nekakšne sluzi Popolnoma podobno sluz so si pred nekaj dnevi, ko sem bil v živalskem vrtu, vlekle iz lulčkov opice, potem ko so prenehale onanirati Opice so to sluz tudi jedle. Mi pa smo takrat kar cvilili od groze. Potem pa je Franci, neki fant, ki je bil največji lump med nami, (za deset dinarjevje splezal na pet metrov visoko kužno znamenje in smo mu to vsi na tihem zavidali), poteg-nil čez dlan trenerko (kajti takrat smo trenerke zaradi nizke cene in trpežnosti zelo veliko nosili) in mu potegnil nekajkrat po lulčku gor in dol Berač Matevžek je kar godel od zadovoijstva. Mi pa smo izrabili priložnost in švignili mimo njega na prostost. Ampak dve punčki pa nista imeli takšne sreče. Ulovilju fe za pokopališkim zidom in ju prisilil, da sta mu vdtjali tisto gnusobo več kakor četrt ure po rokah. Sploh pa je bila ta zadeva tudi na policifi. Drugače pa je berač Matevžek zelo rad bral časopise. In bralje tako, da je prebral vse, od prve do poslednje črke. Kot sem že prej omenil, je časopise raznašal tudi po hišah. Vedno pa je tudi vse časopise, ki jih v trafiki niso prodali, znosil domov v svojo sobico. Kmalu jih je imel toliko, da ni več mogel niti spati na postelji. In so se še naprej kopičili; in so se kopičili, dokler leta 1965 niso zavzeli že skoraj vse sobe. Le tik pod stropomje bilo še trideset centimet-rov prostora. Spal je na vrhu tega kupa; v malo globjih plasteh so živeli razni knjižni molji, klošči in podobne žuželke, še niže so imele svoje rove miši in podgane, vendar pa je bilo vse tako urefe- no, da ni nihče nikogar motil in da sta vladala popoln mir in sožitje. Usodnega dne, 22. avgusta, je ob sveči, kajti v sobi ni imel električne razsvetljave, bral pozno v noč. Zaspal je med branjem, sveča je dogorela, kup pa se je vnel Sicer so ga rešili, kajti kup ni mogel zagoreti s plamenom in je samo tlel, tako, da opekline sploh niso bile smrtne, ampak kljub vsemu je umrl dva dni po tem ne-srečnem slučaju, torej 4. avgusta, v bolnišnici zaradi zastrupitve s strupenimi plini. Ko so gasilci skidali vse tiste časopise, so izjavili, da takšne svinjarije še nikdar niso videli. Takih primerov bi lahko našteli še mnogo, a rezultatov v smislu znanstvenih generalizacij bi bilo žal kaj malo, če že ne bi bili popol-noma nemogoči. To pa ne drži v enem samem, edinem primeru: vedno lahko opazimo, da kavarniška filozofija in seveda tudi kavar-niška umetnost, in to v glavnem le tista najboljša, vedno deluje kot kakšen čaroben, magičen brisalec madežev. In jih ne pere, temveč jih dela pomembne, veličastne. Takšen slab sloves, potem ko se dvigne do zvezd, ti kot kavarniškemu filozofu postane tako koris-ten kot tudi dober. Npr.: če si impotenten, je najbolje, če postaneš budist, in ko skušaš doseči nirvano, ti je impotenca samo v korist. Prav tako tudi, če si umetnik, skoraj moraš biti homoseksualec, saj to daje osebi prav poseben čar. Torej edina ugotovitev analize prvega aspekta kavarniškega filo-zofa kot telesne psihofizične enote nam je pokazala, da je nujno potrebna določena mera pohabijenosti, pa naj bo telesna ali pa duševna. Nadčlovek res morda lahko naredi vse, ne more pa postati kavarniški filozof. To je privilegij nas, malih Ijudi. I Zapisl^i iz galemi 11. Ob razstavi sodobne japonske umetnosti v Moderni galeriji TRADICIJA JE MRTVA - ŽIVELO EPIGONSTVO! Srečanje s sodobno japonsko upodabljajočo umetnostjo je mar-sikomu razblinilo iluzijo o specifičnosti in avtonomnosti vzhod-njaškega umetnostnega izročila. Popolnoma razumljivo je, da od japonskih ustvarjalcev nismo pričakovali posodobljenih variant ukiyo-e lesorezov ali kakemono-krožnikov, vendar je kljub temu presenetljiva njihova podrejenost zahodnjaškim oz. ameriškim es-tetskim shemam. Razširjenost komunikacijskih medijev in podobna ekonomska struktura sta moderni japonski umetnosti vtisnili svoj neizbrisni pečat ter dokončno izkoreninili svojskost izvirne in bogate kulturne dediščine, razen na nekaterih področjih (zlasti v grafiki), ki so že v preteklosti dajala pobude evropskemu likovne-mu ustvarjanju. Sprejemanje in nekoliko zapoznelo prilagajanje ameriških popartističnih modelov japonski duhovni strukturi se le redkokdaj posreči, nastali produkti so po svojem idejnem izhodiš-ču neizvirni, včasih celo epigonski, čeprav samostojno gledani, izlo-čeni iz slogovne šablone, predstavljajo dosežek določene kvalitete. Najkvalitetnejše eksponate razstave najdemo med grafičnimi listi, kot so npr. Kazumarovi reliefni tiski, Kimurine serigrafije ali cikel ,,Iz 7 smrtnih grehov" Ikede Masua. Japonski umetniki se srečujejo z istimi vsebinskimi problemi kot njihovi kolegi na zahod-ni polobli, a jih v večim primerov doživljajo z večjo prizadetostjo: odkrivajo odtujevanje in razčlovečenje, ki ju prinašata urbanizacija in industrializacija, prevzema jih mistična moč mehanizmov, šoki-rani so od ekspanzije erotizma. Zanimive so po svoji zasnovi grafike Akire Matsumota — avtor je uspešno prenesel v grafični medij pri-dobitve konceptualistov. Konceptualizem kot ena izmed konse-kvenc pop-arta je izrazito prisoten tudi v slikarstvu in trodimenzio-nalnih urr>etnostnih objektih, bodisi da eksistira v samostojni obli-ki, bodisi da se pojavlja kot sinteza obeh prenašalcev umetniškega sporočila ter tako oblikuje ambientalno celotnost. Pri slikarjih, kot je npr. Nakano Takao, zasledimo odmeve geometrijske abstrakcije s poudarkom na raziskovanju avtonomnih vrednosti barve, medtem ko se Sekine Tamio v značilnem, risarsko pojmovanem slikarstvu ukvarja s problemom figure v prostoru. V celoti sega razpon pre-zentiranih slik od tako imenovanega minimal-arta prek hiperrealis-tičnih poskusov do psihedeličnih barvnih eksplozij. V kiparstvu prevladuje esteticizem v formalno pozitivnem smis-lu kot npr. v ,,Beli poeziji" Keika Suzukija, kot antiestetsko nega-tiviteto pa je Kenzo Baba v razstavni prostor postavil pravi električ-ni stol, ki pa kljub svoji očitno angažirani funkciji grozljivega spre-mljevalca potrošniškega životarjenja ne more zanikati svojega izvo-ra — Amerike šestdesetih let in Andyja Warhola. Da pa obiskovalci razstave ne bi pozabili, da imajo opravka z japonsko umetnostjo, so organizatorji postavili ob vhod dve lični ikebani in pripravili nekaj demonstracii čajne ceremonije... _, T, .v J J J BraneKovič Ali je res največje mesto v naši ljubljeni domovini Dunaj? Kakor lahko razvidimo s plakata Mladega turista, je. Zaključek: Če je vse to res, potem gotovo ni več koroškega vprašanja. Prijetno branje za vsakogar! JO Ž E KOŠIR PLESALCA Ta knjiga s svojimi setiEacionalnimi posegi na področje ljubesni prikazuje ljubezensbo sgod-bo dveh mladih v socializmu. To ni senti-nientalna lovg_ story amerišhega tipa, to je Ijubečensba zgodba dveh mladih, hi doživlja-ta svoje trenutbe sreče in nesreče v moderni jOcialistični djužbj. Govori o trenutbih, bi od-ločajo o IjubeEenshem obnašarlju mladih, o smagah in porasu, o življenju in smrti, pred-vsem pa o primeru dveh, hi jih v bnjigi sre-čamo pod imenoina Vanja in Smiljan. Knjiga bo izšla prihodnji mesec v založbi Kulturnega ateljeja Slovenije. Kulturni atelje Slovenije Založnišbi oddeleb CMT MLADI * TURIST/ CELOVŠKA49 A/ MOSA PIJADE 22 *P LJUBLJANA i? IZLET^owcerta y-na: DUMAaU ^P ^ '# / CENA: PRIJAVEDCh \GXl NATEL: 312-188