Leto VIII. štev. 118.
Pofttnlna plaCarta v gotovini.
V Krškem, v sredo 27. avgusta 1924.
Današnja štev. 1'— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
ČekAvni po/iin ■ It 1* ont
— II
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in pddplsojte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj6.
Reklamacije za list so poštn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Ročni in duševni delavci.
Star spor, pa zelo neumen sopr.
Ročnih delavcev ni, ker se z roko, s samo roko, ne da opravljati prav nobeno delo. Ti delavci bi se morali imenovati telesni delavci.
Pa tudi to bi bila neumnost. Kajti posebno ime telesnih delavcev bi mogli dobiti kakšni delavci le takrat, če bi bili na svetu še tudi kakšni netelesni delavci. Po razdelitvi človeka na dva dela, na telo in dušo, se je sicer ukoreninila navada govoriti o duševnih delavcih. Toda to je neumnost, nič manjša neumnost, kakor če govori kdo o ročnih delavcih.
Duševnih delavcev namreč tudi ni. Z dušo se ne da nič delati, pa prav niči Nebeški angelci niso delavci in če bi bili, bi jih morali iti iskat v nebo, to je tja, česar nikdar ne-bol
Za spoznanje boljši je tuji izraz: intelektualni delavci. To pomeni po naše razumne delavce, delavce, ki delajo z razumom. Toda tudi to ni dober izraz, le za spoznanje je boljši od prvega, ki je po-poinoma neumen.
Kajti vsak delavec mora delati z razumom, če hoče zaslužiti ime delavec. Brez razuma se ne da opravljati prav nobeno delo. Niti gnoj kidati, niti kamenje tolči. Brez razuma se samo maša čita in rožni veHec moli. To pa ni delo.
Intelektualne delavce bi lahko imenovali tiste delavce, ki delajo z večjim intelektom, z večjim ra-zumom. Takih delavcev pa ne najdemo samo po uradih in šolah, to zlasti niso tisti delavci, ki imajo razna izpričevala in diplome, ampak najdemo razumne delavce tudi pri najnavadnejšem delu, n. pr. pri sekanju drv, pri pranju perila, pri pometanju dvorišča itd., nasprotno pa najdemo delavce brez razuma na profesorskih katedrih, na glavarskih sedežih, na škofovskih stolcih itd. Pametni ljudje ne bodo ugovarjali, da govorimo o pomanjkanju razuma, pač pa da štejemo take ljudi med delavce, to nam bodo zamerili! Kajti brez razuma se ne da delati I
V šolah se človek ne nauči delati. Tudi čevljar se ne nauči delati v svoji vajeniški dobi in pametni čevljarski mojster ne da nič na učno izpričevalo, ampak si ogleda delo in sodi delavca le po delu. Tudi papeži in cesarji so svoje uradnike, vojake, svetovalce itd. sodili le po delu, ne pa po izpričevalih. Ljudstvo pa žal ne more soditi po delu. ker tega dela ne vidi. Človek vidi le posamezen slučaj — in mnogokrat tudi sodi po takem slučaju — pa to ni prava sodba. Uradniku, ki tebi ni ugodil, kakor si hotel, zato še ne smeš očitati nezmož-
UPTON SINCLAIR:	135.	nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
Major Gaddis je pogledal sarienta Perkinsa, ki j« stal zraven Francetovega stola in ki se je z največjim naporom premagoval, da ni udaril jetnika.
„Kaj pravite na to, saržent?*
.Podla laž, širi*
»Laž ?“ je zopet zavpil France. .Poglejte moja palca! Na palcih sem moral viseti!“
»Jetnik je bil ves divji,*1 je dejal Perkins, .skoro bi bil ubil prostaka Connorja in drugega stražnika, zato smo morali postopati z njim zelo strogo".
.To je laž, laž, laži" je rjovel France.
Moral je molčati — in ponosen militaristični stroj je mlel dalje. Perkinsovo pojasnilo je zadostovalo. Disciplina bi šla v kosce, ako bi sodišče bolj verjelo jetniku kakor pa ječarju. Beseda lojalnega in izkušenega vojaka mora več veljati kakor pa beseda izdajalca, zarotnika in očitnega prijatelja sovražnikov 1
Predsedujoči častnik je vprašsl jetnika, če se zaveda, da si je s svojim zločinom nakopal smrtno kazen. Ker predsednik ni dobil odgovora, je nadaljeval, da bo aodišče prisiljeno izreči smrtno kazen, kateri jetnik lahko še ubeži, če pove imena svojih sokrivcev med boljševiki. tako da se armada lahko zaščiti pred propagando morilcev.
Tedaj je France zopet zrase), toda ne tako ko prvič, pač pa s sledečo ironijo.
nosti. Demokratizem, ki je vzel vladarju odločilno moč in jo dal ljudstvu, je morai za izvrševanje te ljudske moči urediti disciplinarne rede in predpise, statute, zakone.
Gorje, če bi moral profesor tako plesati, kakor hoče učenčev oče! Očetov je namreč veliko In toliko gospodarjev bi imel tak profesor, kolikor učencev poučuje. Kako neumno demagoška je to-rčj klerikalna zahteva, da morajo učitelji tako poučevati. kakor hočejo starši I Take fraze so samo neumnim staršem všeč, koristijo pa tistim duševnim delavcem, ki nosijo tudi med ljudstvom to ime — duhovnikom. Kajti volja neumnih staršev je duhovnikova volja.
Volja ljudstva se izraža v zakonih. Seveda je predpogoj, da so zakoni res izraz ljudstva- Dozdaj so še vse zakone delali »duševni delavci*, bodisi kot božji namestniki, bodisi kot ljudski demagogi, „ki so se česa naučili", dočim drugi ljudje .nič ne znajo".
Taka demokracija ni nič vredna in socializčm je izrecno in odločno nastopil proti njej- Demokracija, pri kateri ljudstvo ne soodločuje, ampak se da le za nos voditi, se imenuje demagogija.
Proti demagogiji je edino sredstvo izobrazba ljudstva. Izobrazba pa ne sme obsegati samo temeljnih naukov čitanja in pisanja, praznega katekizma in zgodovinskih letnic, ampak mora dati vsakemu človeku stvaren .vpogled v življenje in njegove razmere. zlasti pa niu mora dati tudi možnost razumevanja zakonov in ravnanja po njih.
Tega ne da človeku ne šola, ne cerkev, ne »duševni delavci", ne »intelektualci”, pa tudi politične stranke ne. Saj obstojijo vse politične stranke samo iz par demagogov, ki si podajajo ljudstvo drug drugemu v izmozgavanje.
Delavci, ki so spoznali socialistični nauk, so si morali torej ustvariti najprej predpogoje za svoj duševni napredek. Potom šole in cerkve, potom meščanskih intelektualcev in strank in potom drugih institucij meščanskega »napredka" ne bi bili nikdar napredovali. Postavili so si svoje lastne organizacije in v teh so se pripravljali na uvedbo resnične demokracije. Predvsem so si postavili lastne zakone za skupno delovanje (program in pravilnik) in sicer brez velike navlake, v preprosti obliki, ki jo vsak razume.
»Duševni delavci" so se večinoma branili vstopiti v te organizacije. Pa ne le puhloglavci, ampak tudi resnični inteligenti. Kajti vstopiti v organizacijo jim je pomenilo toliko, kakor da se bodo odslej morali vklanjati volji večine, da bo njih individualnost zginila v masi in da bo zlasti njih razumna
.Morilci, pravite? Ali se ne pripravljate, da umorite mene?”
.Ravnamo po zakonu," odgovori predsednik sodišča.
Ravnate se po svojem zakonu, oni pa po svojem. Ubijate ljudi, ki vam nočejo biti pokorni, in tako delajo boljševiki. Kaj je razlike?"
»Boljševiki ubijajo vse izobražene in zakono-ljubne ljudi v Rusiji," izjavi major Gaddis resno.
»Vse bogate ljudi — morate reči. Prisiliti morajo bogatine, izkoriščevalce, da se pokore njihovim zakonom. Najprvo jim dajo priložnost, in če vidijo, da se nasprotniki nočejo zmeniti za postave, jih pobijejo toliko, kolikor je treba, da si jih podvržejo. Ali ne delate vi ravno tako z revnimi ljudmi ? Videl sem vbs, kaj ste počeli vsakokrat, kadar je bila stavka. Vprašajte polkovnika Nyeja, ki tu sedi I Mar ni rekel: K vragu s habeas corpusom — mi jim damo poat mortem* [osebne pravice jim damo po smrti]!
Polkovnik Nye je zardel; ni mislil, da mu bo njegova slava sledila iz Colorada v Arhangelsk. Predsednik sodišča pa ni pustil, da bi se obdolženec znašal nad sodniki.
"Tukaj ni socialistična debata. Očitno je, da je obtoženec zakrknjen In aroganten zločinec, ki ne prikriva svoje krivde."
Sodišče je hitro spoznalo Francetam krivim vseh prestopkov v obtožnici in ga obsodilo na dvajset let ječe a pripombo — da je kazen izredno mila. če se vpoštevajo vse okoliščine.
Iatočaano je stalo pred sodiščem v New Yor-ku pet ruskih tidov, ki so bili brez malega še o-
individualnost utonila v nezavednih instinktih mase, tiste mase, ki se zaradi dolgega ročnega dela nima časa izobraževati, ki zato sploh nima nič duševnega življenja, ampak živi živalsko življenje loveč se zgolj za materialnim užitkom.
Ivan Cankar je bil socialist skozi in skozi, njegovi spisi to dokazujejo. Vendar se ni hotel podvreči večini, ni se hotel ukloniti številčni premoči delavstva. Pa je resnično ljubil delavstvo, njegovi spisi tudi to dokazujejo.
Šele po prevratu seje na Slovenskem po zaslugi komunističnega razdora začelo tisto gibanje v organizacijah, ki je dalo inteligentu pravico in dolžnost kritike. Organizacije so se na tem razdoru razbile, kar je neprecenljiva škoda, toda delavstvo se je naučilo pri tem bolj globoko gledati in misliti, kar je neprecenljiva korist.
Kdor to škodo in korist pretehta, ne bo več jokal nad razbitimi organizacijami, ampak se bo veselil dejstva, da se je tudi na Slovenskem začelo delavstvo boriti s pomočjo razuma, da smo dobili inteligente iz delavskih vrst in da smo zgubili tiste inteligente, ki so bili v naših vrstah samo zato. ker so vladali. Razdor ni imel le slabih, imel, je tudi dobre posledice.
Misleči delavec se ne boji več inteligenta, kakor se ga je nekdaj bal. češ. ta me bo kmalu v žep vtaknil. Inteligent se ne boji več, da ga bodo instinkti mase pohodili, zlasti ker ima v časopisju možnost braniti se tudi takrat, kadar ga je masa preglasovala, tudi če je ostal s svojim mnenjem popolnoma sam.
Ta pravica je bila že od vsega početka, že v prvih socialističnih programih je zahteva: »Popolna svoboda izražanja misli." Toda kaj ti je pomagala ta papirnata svoboda, če na zborovanju nisi smel govoriti zaradi nemira, v socialističnem tisku pa zato ne, ker so ga imeli v rokah demagogi.
Šele odkar ima delavstvo svoj dnevnik v la* sfn:h rokah, šele zdaj ima socialist res popolno svobodo izražanja misli. Ker jo pa ima, ne velja več nekdanji izgovor, češ. bojim se, da bo moja boljla individualnost zginila v morju slabih individualnosti. Nasprotno, zdaj imaš možnost pokazati, da je tvoja individualnost res boljšal Če se tega ne upaš, je to dokaz, da je tvoja individualnost samo hvalisana pena brez vsebine!
Razumniki iz vrst »ročnega" in .duševnega" delavstva so dobili s svobodo izražanja misli ne le možnost, ampak tudi dolžnost, da pri spornih slučajih svoje mnenje povedo. Zdaj se ne more in ne sme nihče več skrivati za kakšno »disgustiranje*. Pri svobodnem izražanju misli n! več mogoče, da
troci. med temi tudi ena deklica. Vsi so bili obtoženi enakega zločina kako France Kremen : delili so letake z apelom, da naj ameriške čete nehajo pobijati ruske socialiste. Otroci so bili obsojeni na dvajset let ječe vsak in eden izmed njih je kmalu potem umrl. Njegovi tovariši so prisegli, da je bila smrt posledica mučenja, ki so ga izvrševali nad njimi tajni zvezni detektivi
* *
*
France je moral nazaj v ječo. Major Gaddis, ki je veljal za pravičnega in kateremu je bil zakon vera, je atrogo ukazal, da se jetnik ne sme več obešati za palca. Poveljstvo sicer želi, da se na kak način izve. kdo je tiskal boljševiške letake, toda jetnika ne smejo siliti na izpoved s takimi kaznimi, ki niso predpisane po vojaških oblasteh.
France se je vrnil v podzemeljsko celico, kjer ni več visel, privezan na palca — ampak visel je na verigi, ki je bila zadrgnjena okrog njegovih zapesti in potegnjena skozi obroček v stropu, tako da so se njegove noge komaj dotikale tal. Tako je visel vsak dan osem ur in preizkušal svojo vest. To je bila postavna kazen, katero so trpeli mnogi jetniki v barakah v Fort Leaven-vvorthu. Francetova vest pa ni bila tabo trdna kakor bi morala biti. Dostikrat je omagal in se jokal sam nad seboj; tega ni delal vpričo drugih, ampak kadar ie bil sam. France pa ni bil nikoli sam, V vratih celice je bila majhna luknjica, ki je bila narejena v carjevih časih z namenom, da so inkvizitorji lahko prisluškovali, kaj govori jetnik v agoniji in polzavesti. ne da bi bili opaženi iz celice.
(Dalje prib.}
bi bil« misel enotna. Pa tudi treba ni tega. Enotna misel |e smrt, enotna orgsnizecija pa je življenje.
Kdor skuia Se zdaj delati mejo med izobraženim in neizobraženim delavstvom, kdor iššče že zdaj med sodrugi »ročnih" in ..duševnih" delavcev, namesto da bi priznaval vsako delo zaipalrebno. ta hoče najbrž vreči nas nazaj v tiste časa, ko ie bila svoboda izražanja misli odvisna od Toasta Kri* stana tako, da Cankar ni moael sodelovati, da Etbin ni moael živeti, in da je bil ves delavski napredek odvisen od prodajanja moke. namesto od kresanja idej.
Kdor ima tak namen, ta bo v reki načsb javnosti brezpogojno utonil Kdor tega namena nima, pa vendar ne čuti dolžnosti pri spornih vpnritanjib povedati svoje mnenje, ta naj revidira svojo no-tranjost. Pomanjkanje čuta dolžnosti je defekt. Tem večji defekt v časih zedinjevanja in orjunaško fa-šistovskega nasilja. Zunanje zedinjevanje in fašizem ata si sorodna ne le 90 besedi (fašizem po ds eni zvezo!] ampak tudi po volji: vsiliti individualno sla-bejšemu neutemeljeno mnenje navidezno močnejšega. Eni skušajo svoje mnenje vsiliti s premišljeno demagogijo, drugi z revolverjem in ricinoyim oljem. Gorenjski fantje pa s preobračanjem miz. Vsi so nasprotniki načela javnosti, vsi so nasprotniki socialističnega programa, ki zahteva popolno svobodo izražanja misli.
Spor med ročnim in duševnim delavstvom je pri nas končan. Tudi tisti delavci že delajo z razumom in opravljajo veliko duševno delo, ki so doslej delali pretežno z rokami. Imenujemo jih zavedne in za geslo smo si izbrali rek: »Naša moč je v zavednosti!" Tisti pa, ki so delali po večini z glavo, so se kakor nepismeni hlapci prodajali raznim gospodarjem, kdor jim je pač obljubil več koruze. Imenujemo jih nezavedne, za geslo so si izbrali korito.
Ne vprašuj več, kdo bo zmagal, ampak poglej, kdo je zmagal! Brez jedi ni ideje, ampak ideja je več ko jed!
Razno-
Inteligenca? Inteligent [profesor] nam piše: .V štev. 111 »Napreja* je uvodnik »Inteligenca" tako imeniten, ds zasluži vse priznenje. Od ssmega priznanja pa seveda nobeden nič nima. Prilagam Din 50 kot nagrado piscu ali pa za tiskovni sklad, po njegovi odločbi." Pisec dotičnega danka je dobil torej 50 Din nagrade in obenem seveda tudi to pismo. Odgovoril je pa takole: .Veseli me, da ds se i« našel vsaj eden med nnšo inteligenco, ki ne mata biti v skupnem košn odpadkov. Ker vem. ksko težko vzdržujejo naši delavci svoj list. ki ie najmanjši in najdražji dnevnik na Slovenskem, in ker tndi ne maram postranskih zaslužkov, ki pomenijo kršitev 8 urnika, izročam nagrado tiskovnemu skladu „NaprejaH s željo, da bi bilo čim več po-snemalcev, in sicer da bi posnemali mene, ki pišem in dajem nagrade zb tisk. sklad, ter profesorja, ki zna pazno čitati in za dobre članke nagrade plačevati. Če bi bilo obeh vrst razumnikov več. bi se morali prodajalci prepričanja' pri buržujskih listih kmslu zs ušesi praskati.*
Uredništvo k tema dvema dopisoma nima nič pripomniti, samo to, da pojdi in tudi ti tako stori! To bi bilo važno tudi za tiste sitneže, ki vidijo samo .napade* »osebnosti" in podobne grde stvari v »Napreju" in ki se nad tdmi .grdimi" tako zgražajo, da nimajo časB opaziti dobre članke. Predvsem mora kritika pokazati napake, res je! Toda dobrih stvari tudi ne sme prezreti!
.Slovenec0 poroča, da je bil ljubljanski občinski svet baje zato razpuščen, ker je neka banka [kstsra?!] nujne potrebovala okoli 8 milijonov dinarjev gotovine. Te pa ni bilo nikjer — v Mestni hranilnici ljubljanski, ki je imela to gotovino na razpolago pa demokrati niso imeli dovolj moči, da bi si to posojilo izposlovali — par ker »znajo* se z razpustom obč, svete spremenili tudi huratorij ljubljanske mestne hranilnice in res je tiste banka še dobila potrebni denar —, mali obrtniki pa ne bodo dobili posojila v Ljubljanski mestni hranilnici, ker so tsm prenizke obresti! Oderuške banke imajo to prednoai — Obrtniki naj gredo pa b bankam po posojils na 20—25 % obresti, zsto da si čim prej .opomorejo". — Župana in sedsnjega vladnega komissrja dr. Periča poživlja .Slovenec*, naj čim-prej pojasni to zadevo, ker ljubljansko občinstvo ne trpi, da bi bila mestna hranilnica molzna krava as financiranje Trboveljske družbe in »Jutra*. Na ta odgovor amo radovedni tudi mi.
Esperantski kongres v Splitu je pretresal med drugim tudi vprašanje o ustanovitvi eaperant-skega inštituta v Jugoslaviji.
Radičeve banke so pričele baje prav dobro delovati, seliaki jemljejo denar iz drugih bank in ga vlagajo. Štipica je tič!
Prazaiške takse za telefone so odpravljene, ker ljudje niso mogli plačevati trikratne pristojbine, Iz istih razlogov se nam obljublja v kratkem znižanje cen.
Italijanski ministrski svet je pod Mussolinijevim predsedstvom sklenil predložiti parlamentu zakonski načrt, po katerem se proglesi Garibaldijev grob za narodni spomenik. Med drugim je pa tudi sklenil ukiniti nemško učiteljišče v Bolzanu, češ, da se bodo počasi itak vse šole poitalijančil*. Namesto nemškega učiteljišča se ustanovi v Bolzanu italijan-
ska licejska gimnazija, — Na Kvarnersko provinco se razširijo vsi v ostali držsvi veljavni zskoni.
Proti fašistovskemu nasilju v Neapolju so po* slali oster protest na notranje ministrstvo tudi Udru* ienje kombatentov [bivših bojevnikov] in Sindikat ftaUiaaskih tramvajskih uslužbencev.
Ilovo iaiistovafco strankino vodstvo je sklenilo. da mere v hodeče postati član le tisti, ki ni član nobene tajne organizacije. Dosedanji fašisti, ki so čkaai kakšne prostozidarske lože in ne msrajo izstopiti, se marajo brezpogojno taključitL
Francoska zbornica je iseekla min. predsednika Herriotu zaupnico s 336 glasovi proti 264 glasovom.
V Ženevi ae meseca septembra osebno udeležita sestanka Društva narodov današnja glavna boritelja ideje splošne razorožitve, Macdonald in Herriot.
Nada na dobro žetev pšen’ce v Avstraliji Vesti e rezultatih želve, sfabricirane iz spekulativ nih vzrokov, češ da bo letošnja žetev slaba te vesti se druga za drugo in povsod popravljajo. Sedaj prihajajo vesti iz Avstralije, da, če ostane vreme primerno, doseže avstralska žetev pšenice 150 milijonov bušlov nepram 120 ailijunom lanskega leta Tako sporoča »Pravo lidu," Tudi mi smo že pri sebi občutili posledico tendencioznih vesti o splošno sla. bi žetvi, ki nc-ro je pognala cene pšenice in seveda tudi moke in k uha navzgor. Vse to so le zgolj spekulativne r-enija posebno požrešnih požeruhov. Posledice naj sc si kakor vedno v najhujši meri le delavstvo. Vsi oht&li sloji se bodo tako ali drugače odškodovali, konsument delavec pa nsj služi, gara in glavno ker je. naj k vsem takim kapitalističnim mahinacijam molči, sicer pcstane lahko .nevaren element."
Kolera v Indiji se vedno bolj razširja. Dozdaj je javljenih 3300 slučajev.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Feller, Stnblca Donja, Elzatrg št 252. Hrvatska.
»Konsumentu« v album.
Zadnja številka »Konsumenta", ki hoče pompozno otvoriti IV, letnik, vsebuje večinoma toliko nesramne farbarije naslovljene na .naše delavstvo, da je res čudno, da se nihče ne zgane in z njim kot z listom izhajajočim v .mnogo in mnogo tisoč izvodih*, ne polemizira. To bo pač zato, ker ga eb-solutno nihče resno ne vzame. Pe tako tudi ni treba podcenjevati Kristana In njegovih plačancev, zato bom vsaj jaz malo posvetil na ta na videz nedolžna zavijanja. Delavstvo že precej razlikuje vrednost posameznih listov in polomljenih bogov, ki se skrivajo za najrazličnejšo ropotijo, s katero bi »Konsu-ment* rad pred naše delavstvo predstopil. češ da je to »resno, gospodarsko-poučno in vzgojevalno čtivo*. Delavci pustijo tako čtivo rajši v miru, kakor se pušča obrabljen in polomljen voz v obcest nem jarku Nihče se ne zmeni za vodeno, oportunistično in s sentimentalnostmi zabeljeno govoričenje »srečnih* odžaganih genarslov, ki še vedno upajo, da imajo pravico pričakovati od proletariata »razumevanje" in se mu skušajo prilizovati na način, kakor znajo velemestne prostitutke. Pe proletariat se d^nes za vas ne zmeni, če se mu še tako prilizovale o hlinite; jutri pa vas bo že pravično razumeval in obričunal z vami na način, kakor sv. pismo pravi: »izruvati in na ogenj vreči*. Niti nakopičeni milijoni ne bodo nič pomagali, nasprotno bodo obtožba in »corpus delikti*. Vi poznate zgodovino, gospodje okrog »Konsumenta*. pa dobro veste, da najstrašnejši obračun je vedno obračun zatiranih, prevaranih in farbanih in veste, da zn vas ne bo izjeme v zgodovini. Zato se trudite, čvekarite in zavito skušate slovenskemu delavstvu slikati škodljivce nekje na drevesih, kjer jih ni. Vsak zavedni delavec v Sloveniji že dobro ve, kje so pravi škodljivci in kje so njegove pijavke. Le še stari prejšnji njih vpliv in staro suženjstvo pri nas Slovencih je temu krivo, da še ni obračunano s kapitalističnim sorodstvom, ki se skriva pod plaščem socializma, in ki stremi za tem, da s najraznoVrstnejšimi zakritimi mahinacijami v naših lastnih vrstah ovira pravi napredek socializma in tako služi kapitalizmu . ..
čisto po farizejsko se prilizuje .Konsument* takoj v prvem stavku, kjer govori, ds je doslej či-tateljem prinesel »prav mnogo poučnega in lepega in da je za zadružno stvar storil, kar je bilo le mogoče." Ali nam ne bi .Konsument" hotel kar konkretno našteti, kaj je to bilo, ker mi nismo več backi, ki bi se zadovoljili s pavšalnostmi in po stari navadi kar obe oči zatisnili pred frazami. Kajti mi bodimo po realnih tleh, pa ne v zraku. Proti tej samohvali trdimo mi. da je .Konsument* največ grešil! Veliko je čenčal in na široko razlagal o razmerah zadružništva po celi Evropi in Ameriki, ni se pa zmenil za naie domače zadružne razmere. Prinesel nam je vesti, da se bo na pr. v Brnu imenovala ena ulica Zadružna, ni nem pa prinesel natančnega poročila o poteku [občnega zbora našega Konsumnega društva^ za Slovenijo, dasi nam je ta zadruga bližja kakor kakšna ulica v Brnu. To kar je »Konsument" prinesel o občnem zboru, je bila le sentimentalno vodena frazarjja. ne pa .resno, gospodarsko-poučno in vzgojevalao čtivo.” Siti smo
fraz o velikopoteznosti in lepem poteku itd., danes zahtevamo že celega konkretnega poročile o občnem zboru, ker tam se ae da nič zavijati. Mi členi hočemo videti realno življenje in delo v naši zadrugi, ki naj bo hiša iz stekla, ia ne maramo več fraz, 3 ksterimi nas hočete za naš denar še vedno pi*ati, kakOr je to bilo mogoče pred leti. ko še nismo mislili mi, ampak par bogov namesto nas, ki se pa ds&es bahajo ponosno in z zaničevanjem napravo asm, da so se oai že nekaj naučili in da imajo kaj pokazati, mi pa nič.
»Konsument* baje izhaja v mnogo in mnogo tisoč izvodib, ne pove pa pisec ničesar natančnejšega, koliko je res tistih mnogo in mnogo tisoč. Tak način pisave je le še za stare terci jalke dober, ki s svojimi defektnimi možgani ne žive več v realnem življenju, ampak le še egoistično sanjajo o posmrtnih dobrinah sami zase. Če hoče biti kak list »resno gospodarsko-poučen in vzgojevalen* v smislu bojev nega in revolucionarnega duha, kakršen pač naj bi vladal v vseh panogah organizacij razredno zavednega delavstva, bi se merel Is navaditi biti bolj konkreten. Vodene sentimentalnosti niso več za nas sploh in posebno ne v današnjih resnih časih. Sicer pa se mi zdi in lahko to opazi vsak količkBj zaveden socialist, da takih besed kakor so: socializem, razredna zavednost, revolucionarnost itd. se .Konsument* dosledno izogiblje. Naj-brže ljudem, ki v .Konsumenta* pišejo in sicer za denar, take stvari niso zelo po volji, ali pa menijo, da »nekaj takega ni za vsakega" kakor na pr. tudi v katoliški cerkvi ovčicam vi dovoljeno Čitati sveto pismo nepotvorjeno.
Največ infamije je pa nagromadil ..Konsument" v članku .Škodljivci1. Toliko zavijanj in pnvšelnosti skupaj spraviti zna Ie ksk na pol idiot, ki se v svojem plagiatu trudi na vse načine svojim .,mnogo in mnogo tisoč" čitateljem naslikati .Naprej' in nes v najhujših barvah. Pisec članka zna otročje jecljati. da .Naprej' napada na »zlobne in grde, hudobno premišljene načine-" Mi pa res ne vemo, sli iz neumnosti ali iz hudobije ne zna pisec navesti niti enega slučaja, v katerem bi bil .Naprej’ brez konkretnih navedb kaj pisal recimo o Konsumnem društvu za Slovenijo. .Naprej’ ni kriv, da se je pod krinko socializma zgodilo toliko lumparij, v vrstah, ki bi vendar morale — vsaj po našem — ustvarjati boljši družabni red, Ali je zapisana resnica že napad ali blatenje ? Načelstvu baje podtikamo vse mogoče in nemogoče. Kot podlaga za to mcgoče in nemogoče pa je služilo na pr. revizijsko poročilo, ki ga ni izdelalo uredništvo. Ali če so na pr. naše trditve o gospodični Urbančevi nemogoče, potem prosimo, naj to .Konsument' kar javno ovrže. Menimo. da konkretna ugotovitev naših laži v listo, ki se tiska v mnogo in mnogo tisoč izvovodih, bi že kaj pomagala.
Pred občnim zborom je ,Naprej' baje Kons. društvo za Slov, napadel s smrdečimi bombami. Tudi v tem slučaju farizejski pisec ne pove, ali smatra ca smrdečo bombo morda resnično vest o tajni pogodbi. Koliko se je .Naprej' v tem oziru .zlobno, grdo in hudobno-presnišljeno* zlagal?
Na triumfalni vzdih, češ da so bili napadeni znova potrjeni, moramo zopet mi odgovoriti, da je ta vzdih »zloben, grd in hudobno premišljen*, ker ne pove. da so napadeni tudi glasovali za se. Ni to bila torej izražena volja članstva, ker 39 delegatov je bilo za spremembo, in po naši logiki pred« stavlja voljo članstva le delegat, ne pa načelstvo in nadzorstvo, ki niti na nezaupnico ni reagiralo.
Po našem mnenju bi vsak, ki želi svoji zadrugi res odkritosrčno uspeha in napredka, bolje storil, da se potrudi energično odstraniti vse luni-psrije in nerednosti, ki dsjrjo povod „Bernotu, Bohmu in podobnim nesrečnim tipom iti roko v roki s trgovci in kramarji". Dosti žalostno, da institucija, ki bi morala stremeti vendar za boljšim redom, daje s svojimi dejanji povod, da se kapitalistični trgovci in kramarji takemu podjetju smejejo. Pri resničnih »hišah iz stekla* bi lahko notri gledsli tudi trgovci in kramarji, pa ne bi smeli videti ničessr nspačne-ga. Zakaj pa ni tako? Strašna je res njih slepota [pri backihj ali pa njih hudobija, (pri tistih namreč, ki nerodnosti povzročajo].
(Nadaljevanje v petek.]
Čitajte naš tisk!
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v »Napreju* pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na vas nego vi nanje!
Lastnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj {n odgovorni urednik:
Zvonimir Beraot (v Imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
26 VIII. Tbkarna bratov Kumpret v Krikom, u«o