Poštnina plačana v gotovini Leto XIX. JfŠPi^l I If V ■ V ■& B vASK H B H B »ir Bgh^JSI wm^J8w Bf B Bk B B^n B Mv B 90 za ’/. leta 45 ^HRp PP ^P — mesečno 15 Din; za mo- ne vračamo. — Račun pri ** to toži se ▼ Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaja ^taekk ‘n Soboto Ljubljana. četrtek 9. januarja 1936 Cena ~z"in 1*50 Več publicitete zakonskim načrtom Da ni kvaliteta naših zakonov “ajbolja, ni treba dosti dokazovati. Zadostuje le površen pogled v kazalo uradnih listov, kjer je vedno več zakonov o izpremembi zakona o uredbi itd. Te večne iz-premembe, ki so vrhu vsega dostikrat potrebne takoj, ko je zakon izšel, jasno dokazujejo, da so bila Zakonska besedila premalo skrbno pregledana. .Napake v naših zakonih pa izvirajo v znatni meri Uidi iz načina, kakor ti zakoni nastajajo. Tako se dostikrat pripeti, da pošlje več organizacij, ki pa nimajo enakih pogledov nr< zakon, svoje osnutke iz Beograda in nato se na hitro r«ko iz vseh teh različnih osnov napravi on zakon. Naravna posledica tega je, da so si potem posamezna zakonska določila v nasprotju, ker pač izhajajo iz čisto različnih osnov. Za red in zakonitost v državi pa je prvi pogoj, da so zakoni dobri iit na tem smo zainteresirani vsi brez izjeme. Zato je tudi potrebno, da so da javnosti priljka, da so bovi zakonski načrti predebatirajo tudi v javni diskusiji. To pa jo belino mogoče na ta način, da objavijo časopisi vsaj glavna določila in temeljne mlsM zakonskih bacilov. Seveda pa bi morali v tem primeru časopisi dohiti zakonske osnutke tudi pravočasno v roko in ne šele takrat, ko je že Načela skupščina o nph razpravljati in sklepati. Takrat je že prepozna vsaka debata in v naglici hi se naredile samo še novo napake. Pred vojno je tudi bilo tako, da prejemali vse zakonske osnutke bele poslanci, temveč tudi vsi hglednejši časopisi. Nikomur ni bilo s tem bolj ustreženo ko poslancem samim. Kajti poslanec je Zaposlen' in ohranitev živega kontakta z volilci je dostikrat zanj Važnejša od vsega zakonodajnega dela. Zato dostikrat poslanec niti be utegne, da bi prečital vse predložene zakonske osnutke, ki so mnogokrat zelo obširni, a večinoma tudi po svoji vsebini težki, da Zahtevajo mnogo študija. Če bi pa dobili listi pravočasno te osnutke J' roko, bi poročali o njih, objavljali o njih tudi mnenja strokovnjakov in že s tem bi bil poslanec Ovolj opozorjen na novi zakonski bačrt, da bi preprečil vsaj najtežje jtapake v njem. Vsa javnost bi na a način sodelovala pri donašanju bovih zakonskih načrtov in že sa-"lo s tem bi bila boljša kvaliteta zakonov zajamčena. Poleg tega pa bi bila tudi odgo-Vvrndst skupščine manjša, kar »a zadnje tudi ni brez pomena. De se pač javnost ne bi pobrigala, b® sodeluje v debati o predlože-jmin zakonskem načrtu, polem bi ‘la tudi sama kriva, če bi bil iz* Rlasovani zakon slab. . Pri nas je priljubljena navada, “ se ocenjuje zakonodajno delo *®d po številu zakonov, ki jih je mtera vlada izdala. Ta ocenitev je popolnoma napačna, ker kaj 8bi pomaga še toliko novih zakonov, če pa niso dobri. Prebivalci je pomagano le z dobrimi za-j®bi,,ki morajo biti čim bolj jasni * čim bolj enostavni, da jih lahko gT"me v?ak 5n f,a je potem res °S°če od slehernega državljana zahtevati, da se po teh zakonih tudi ravna. Zato je treba polagati važnost na kakovost zakonov, ne pa na njih število. Zato pa tudi ni treba preveč hiteti z izdajanjem novih zakonov. Vsak stari zakon, pa naj bo še tako slab, ima vendarle to prednost, da mu je praktično živijeje odbilo vsaj najbolj nerodne napake, dočim moro biti novi zakon prav tako slab, samo da še ni opiljen od življenja. Zato pa tudi učinkuje dvakrat slabo. Posebno je potrebno sodelovanje javnosti pri izglasovanju gospodarskih zakonov. Ti zakoni se izdajajo Med jugoslovanskimi prestolnicami je Ljubljana sicer najmanjše mesto, vendar pa je bila svoje dni najbolj organizirano mesto. Tako se ponaša Ljubljana s celo vrsto institucij, ki jih je imela mnogo prej, ko vsa druga mesta. Tako je bila prva hranilnica ustanovljena v Ljubljani, Kmetijska družba je bila tudi znatno preje ustanovljena ko v drugih mestih, Ljubljanski Sokol je najstarejše sokolsko društvo v državi, Društvo ostrostrelcev je sploh najstarejše društvo v državi, tudi trgovsko šolo je imela Ljubljana najprej cd vseh jugoslovanskih mest, prav tako pa je Trg. bolniško in podporno društvo v Ljubljani najstarejše društvo! te vrste in tudi stanovsko organizacijo so imeli ljubljanski trgovci najprej. A še v najnovej-švm času je bila Ljubljana v marsikateri stvari naprednejša od drugih mest. Tako je Ljubljana kot prva ustanovila velesejem v večjem obsegu in tudi nebotičnik je bil postavljen najprej v Ljubljani. A še več podobnih primerov Ljubljane bi mogli navesti. Vse pa kaže. da Ljubljana že nekaj let izgublja na svojem tempu razvoja in da vedno bolj zaostaja za drugimi mesti. Tako je industrijski razvoj Ljubljane čislo zaostal in Ljubljana ima danes manj industrije ko pred vojno. Skrajni čas je, da začne Ljubljana zopet delati na to, da dobi nove industrije. Električni tek za industrijo se mora poceniti čim prej. Da ni mogla gradbena delavnost biti v Ljubljani tako velika ko v Zagrebu ali Beogradu, je naravno, toda večja bi vseeno mogla biti. Da ni država v vseh povojnih letih zgradila v Ljubljani niti ene večje stavbe, je pač nad vse žalostna konstatacija. Zagreb dobi sedaj novo bolnišnico, v Ljubljani pa slišimo samo to, kako morajo listi dan na dan konstatirati, da postajajo zaradi prenapolnjenosti razmere v bolnišnici vedno bolj neznosne. Kolodvorsko vprašanje se tudi v Ljubljani ne premakne naprej in videz ljubljanskega kolodvora v primeri z zagrebškim in beograjskim je kar obupen. Tržnica je ostala še nadalje neizpolnjena želja, pa čeprav je Zagreb pokazal, da se more lo vprašanje rešiti in tudi kako ga je treba rešiti. Takšnih in podobnih vprašanj pa je ge vse polno in vsako teh nerešenih vprašanj je nov dokaz, da Ljubljana zaostaja za drugimi prestolnicami. Zlasti v zadnjem času postaja ta dokaz vedno zgovornejši'. Grad- običajno za desetletja in zato je za ves gospodarski razvoj odločilne važnosti, kakšni so ti zakoni. Sedaj n. pr. je bil predložen skupščini novi zadružni zakon. Tako od zadrug samih in njihovih zvez ko tudi od drugih gospodarskih organizacij je bilo izrečenih polno pomislekov proti posameznim določilom tega zakonskega osnutka, ko tudi proti njegovim glavnim mislim. Nujno potrebno je, da bi se ves osnutek na podlagi teli kritik še enkrat temeljito predelal in da bi šele potem prišel v debato pred skupščinski odbor. V nasprotnem ska štedionica v Zagrebu se je zahvalila za zaščito ter izplačuje zopet vse vloge v neomejenem obsegu. Da je mogla Gradska štedionica to doseči, je predvsem zasluga zagrebške občine, ki je vrnila hranilnici velik del svojih dolgov. Tudi v Ljubljani srno čitali, da se pripravlja takšna akcija v pomoč Mestni hranilnici, pa kakor mnogo drugih lepih namenov, je tudi ta najbrže čisto zaspala. Na hranil-niški razstavi pa smo jasno videli, kaj pomeni Mestna hranilnica za Ljubljano in vso Slovenijo. Za desetletja bi. zaostal naš gospodarski razvoj, če ne bi imeli lepo delujoče Mestne hranilnice. Zato moramo v interesu gospodarstva zahtevati, da se omogoči Mestni hranilnici zopet redno poslovanje in mestna občina mora začeti vračati svoje dolgove hranilnici. To mora biti ena prvih nalog novega občinskega sveta in čeprav je ta naloga težka, je vendarle izvedljiva. Kajti če la naloga ne bo rešena, potem bo ljubljansko gospodarstvo so slabotnejše v boju z zagrebško konkurenco, ki prodira na vsej črti. Pred dnevi pa sta zabeležila Zagreb in Beograd še drug važen uspeh. Zngrebački zbor je dobil nov prostor in tudi beograjski velesejem je dobil lepo stavbišče. Za letošnjo razstavo se Zagrebački zbor silno pripravlja in hoče naravnost presenetiti s svojimi velikimi prireditvami. Ne preostaja nič drugega, kakor da se tudi Slovenci krepko popri-memo dela za svoj ljubljanski velesejem. V stran z vsemi kriti-kastri in nergači in glejmo, da Prijatelj našega lista je obiskal za praznike cerkniški okraj ter sam podal naslednje poročilo o gospodarskem stanju v okraju. Ko so stopile sankcije v veljavo, je isti hip tudi zamrlo vse gospodarsko življenje v okraju. Kolodvor v Rakeku je bil še 18. novembra prenatrpan z vagoni, danes je prazen, da prime človeka žalost. In kakor kolodvor v Rakeku, tako so prazne tudi vse ceste. Nič več 11, videti težko naloženih voz z lesom, ni videti živine, ki jo gonijo v Italijo, vse ceste so prazne. Prav tako so prazne gostilne in trgovine. Ljudje nimajo denarja, ker nihče nič ne zasluži. Brez dela so lesni de- primeru smo v prav resni nevarnosti, da se bo od vsake kritike nekaj misli upoštevalo in da boino dobili potem zakon, ki l>o brez enotnosti. Od samih notranjih nesoglasij bo ostal potem novi zakon brez pravega učinka. Zato pa ne se prenagliti z novimi zakoni in zato naj ne pride pred skupščino noben zakonski osnutek, ki ni bil predebatiran v javnosti ali vsaj bila dana javnosti možnost, da izreče o njem svoje mnenje. Enkrat moramo na vse zadnje tudi pri nas gledati na to, da dobimo dobre zakone. ohranimo prireditev, ki je dala vsej Sloveniji, zlasti mnogo pa Ljubljani. Kakor čujemo, so ljubljanski trgovci že sklenili, da prevzamejo letos cel paviljon na velesejmu, toda tudi naše industrije se morajo zganiti. Nikakor ne gre, da ni domača tekstilna industrija na velesejmu celotno zastopana in da se ne reprezentira tako, kakor bi se mogla. Ne sme se pozabiti, da zlasti južni kraji cenijo ljubljanski trg, da tudi od Ljubljane dosti pričakujejo in da bi bil zaio neodpustljiv greh, če bi zaradi naše nedelavnosti bili razočarani. Z velesejmom si je pridobila Ljubljana močno pozicijo, ki je ne sme zaigrati! Prji tej priliki moramo predvsem poudariti, da mora velesejem dobiti veliko dvorano, podobno oni na Zagrebškem zboru. Ljubljana danes sploh nima nobene primerne dvorane ne za velike shode in ne za velike koncerte. Zato je tudi naloga občine, da skrbi za takšno dvorano. Naše gospodarstvo bo še v večji meri propadalo, kakor propada, če bo začela Ljubljana zaostajati v tempu. Vsi brez izjeme bi morali skrbeti in delati na to, da se poživi tempo razvoja Ljubljane, ker prestolnica daje impulz vsej deželi in od napredka življenja v prestolnici napreduje tudi življenje na deželi. Ljubljana mora ohraniti svojo pozicijo in korakati vsaj vštric z drugimi mesti! Sile vse Slovenije je treba združiti za ta cilj, ker je od tega odvisen napredek in blagostanje vsega naroda. lavci, brez dela so vozniki in brez dela je ves okraj. Nekoč je bila zadnja pomoč prebivalstvu vsaj tihotapstvo. Tudi tega je konec, ker so začeli Italijani streljati na vsakogar, ki bi hotel < čez mejo razen na določenih prehodih. Preje so streljali šele, kadar se ni kdo ustavil na trikratni klic straže: Stoj!, sedaj streljajo takoj, še pred dnevi je bil na ta način ustreljen neki domačin. Težke razmere tišče vse prebivalstvo k tlom. Ljudje ostajajo doma in težko čakajo, da se jim nudi pomoč. Nočejo pa podpore, temveč vsi zahtevajo delo in z delom si hočejo prislužiti svoj kruh. Vse Na roistni dan kraiiice Mariie Z iskreno ljubeznijo slavi danes jugoslovanski narod rojstni dan kraljice Marije. A tudi s prisrčnim sočustvovanjem, saj ni marsejska tragedija nikogar zadela tako, ko zvesto družico blagopokojnega kralja. Rojstni dan svoje kraljice pa slavi jugoslovanski narod tudi z globoko hvaležnostjo. Kajti ni v vsej državi žene, ki bi toliko storila na polju dobrodelnosti in socialne zaščite kakor kraljica Marija. Zlasti pa je posvetila svojo skrb otroku. Kjer je le mogla, je pomagala, da so dobili otroci svoje počitniške domove, da so se ustanovile otroške bolnišnice in da je bilo poskrbljeno za deco, up naše bodočnosti. In ta lepa skrb za blagor jugoslovanskih otrok je še posebno pridobila kraljici ljubezen vsega njenega naroda in zato ves jugoslovanski narod v iskreni in neomajni udanosti slavi rojstni dan svoje kraljice, želeč ji k rojstnemu dnevu iz vsega srca vse najlepše, kar more sploh narod želeti svoji kraljici. priznanje treba izreči tem ljudem, da so kljub vsemu pomanjkanju ohranili še to moralno silo, da nočejo živeti na račun cplote. Le dela hočejo in tega jim je tudi treba dati. To tem bolj, ker ni večje nevarnosti za krive misli, kakor je brezposelnost. Ce mladi in krepki ljudje dan za dnem zaman čakajo na priliko za delo, potem mora vstati v njih glavah misel, da ni nekaj prav urejeno. Vsi pa tudi vemo, da je dosti sil na delu, ki bi hotele to misel še podžgati, da bi kar nevarno zagorela, že zato, da se te napačne misli ne razpasejo, treba dati obmejnemu prebivalstvu dela. Zlasti v sedanjem času, ko je zelo negotovo, kaj nam morejo še vse prinesti bližnji dnevi, je nujno potrebno, da je obmejno prebivalstvo močan in zanesljiv čuvar države. N’ pa boljšega čuvarja kakor je P’ ebivalstvo, ki ljubi svojo zemljo, ker mu ta daje potrebni zaslužek. Zato dajte obmejnemu prebivalstvu zaslužek. V takšnem položaju, ko je ves okiaj brez zaslužka, se peza dolgov še zlasti občuti. A ne samo dolžniki trpe pod tem bremenom, temveč tudi upniki. S sedanjim načinom reševanja kmetskih dolgov tudi tu ni nihče zadovoljen. Da bi dolžnik plačeval danes obresti, je. skoraj izključeno in tudi upniki bi bili zadovoljni, če bi dobili vsaj polagoma nazaj svoj kapital, pa čeprav brez vseh obresti. Tu so upniki spoznali, da se sme od dolžnikov zahtevati le to, kar je mogoče. Bogat je bit svoje dni cerkniški okraj in kipelo je življenje v okraju. Danes vlada povsod le mrtvilo, danes so sankcije ubile tudi še poslednje ostanke gospodarskega življenja. Prebivalstvo ob meji preživlja danes krizo, da je ni mogoče hujše. Naj bi slišala naša javnost ta klic z meje, naj bi se zganili odgovorni Činitelji in dali obmejnemu prebivalstvu delo in zaslužek, ker s tem bodo najbolj učinkovito in najuspešneje utrdili našo mejo! 1 Ali naj Ljubljana zaostane ? Gospodarsko živlienie v Zagrebu in Beogradu tudi relativno zivahneiSe v Ljubljani Mic z meie Vte gospodarsko živlienie v cerkniškem okraju zaostalo Premilo nai d Pomanlkliivosii novega plačilnega x Nemalo Združenje trgovcev za srez Ljubi jana-okolica ima 17. redno letno skupščino v četrtek, dne 23. januarja 1936 ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva 27 Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Računski zaključek za 1. 1935. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Proračun za 1. 1936. 6. Volitev uprave. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Če ob 8. uri dopoldne ne bo navzočnil) zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je točuo ob 9. uri dep., § 374 o. z. Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred občnim zborom. Kdor se ne udeleži skupščine dne 23. L m., ruši disciplino v naših stanovskih vrstah ter omalovažuje prizadevanje onih tovarišev, k! se nesebično in požrtvovalno borijo za interese vseh ostalih članov. Zato tovariši in tovarišice, vsi na skupščino! ■ UPRAVA. *: . » ■ ■ Znižajte poštne tarife! Talko vzklika »Privredni pregled« in njemu se pridružuje vsa gospodarska javnost Jugoslavije. Kajti znižanje poštnih tarif ne bi samo pocenilo dopisovanja, temveč tudi povečalo poštni promet, kar bi imelo za posledico, da bi se dvignili tudi poštni dohodki. Za dopisnice se plačuje 0‘75 par, za pisma pa Din 1*50 že od januarja 1931, torej mnogo prej, kakor pa ee je začela gospodarska kriza. Od takrat pa so padli dohodki vseh nas. Padale so cene, reducirane so bile plače in zniževale so se mezde, da je ves dohodek naroda padel Poštne tarife zato dane« niso več v sklada z dohodki prebivalstva in ljudje so zaradi tega pri-. siljeni, da se poslužujejo pošte čim manj. A tudi za poštno upravo niora veljati pravilo, ki velja za vse poslovno življenje, da more zlasti v času kriz izhajati dobiček predvsem iz povečanega prometa. Da ima pošta od previsokih tarif izgubo, kažejo tudi te številke. L. 1931 je prodala poštna uprava približno 60 milijonov dopisnic, leta 1933 samo še 48 milijonov. Podobno se je zmanjšal tudi ves drugi poštni promet. To je jasen dokaz, da smatrajo ljudje danes poštne tarife za previsoke in da se zato čim manj poslužujejo pošte. Poštne tarife niso več v skladu z današnjim življenjem in zato se morajo znižati! število veletrgovin v Jugo« slaviji pada Število trgovin na debelo pada v Jugoslaviji, kakor piše -Privred-ni pregled«. List vidi vzrok v vedno večji industrializaciji dežele ter v prizadevanju novih industrij, da kar samo direktno prodajajo manjšim trgovcem. A ne samo to! Mnogo industrij je odprlo tudi svoje lastne prodajalne in v teh prodaja direktno vsem potrošnikom, da je izločen celo mali trgovec. A tudi nekatere taje tvrdke so začele ustanavljati v državi svoja zastopstva, ki prodajajo blago potrošnikom direktno. To je vzrok, da se število domačih veletrgovin vedno bolj krči. Tako je imel Beograd pred leti 70 veletrgovin z manufakturo, danes jih ima samo še 10. še bolj jc padlo število veletrgovin v Zagrebu, kjer jih je bilo včasih okoli 100, dlanes pa le še 10. Edino v Ljubljani se je to ohranilo, kar je bilo. (A tudi ne več v starem obsegu. Op. ured.) Prenehalo je sicer delovati nekoliko povojnih trgovin, dočim so predvojne ostale. Nekatere so že stare 100 in 120 let. Novi Sad ima danes 4 do 5 veletrgovin, včasih pa jih je imel 20. Kakor je v manufakturo!, tako je tudi v nekaterih drugih strokah, zlasti v Železni na rski. V 2 Jugosloven.sk e m Lloydu« je objavil dr. Fuks kritiko nove ureditve plačilnega prometa z Nemčijo. Priznava sicer, da kaže nova ureditev bolj liberalni duh in da se uvajajo bolj svobodni plačilni odnošaji proti Nemčiji, toda inter-vencionisti bodo že poskušali s svojimi intervencionističnimi eksperimenti ves promet tako kom-plicirati, da bo od nove svobode čim manj ostalo. Po novi ureditvi se uvajajo klirinški čeki, ki se razlikujejo od klirinških nakaznic po obliki in večji čekovno-pravni strogosti, ki pa je važna v prvi vrsti za Narodno banko. Te prednosti klirinških čekov, da namreč pomenijo bolj liberalen način, pa ka*č naslednji nedostatki: Recimo, da se Se opravlja promet s klirinškimi čeki. Na denarnem trgu bo ponudba teh čekov precej velika, ker bodo naši izvozniki pač skušali, da pridejo čim prej do svojega denarja. Kupovati pa bi jih morali uvozniki, katerim pa 6e nikakor ue^mudi z nakupom. Kajti oni ne plačujejo svojega blaga ’ direktno nemškemu izvozniku niti ne likvidirajo svojega blaga z vplačilom v kliring, temveč ga plačajo našemu izvozniku, do katerega nimajo prav nikakih obvez. Zato morejo mirno čakati, da bo padel tečaj teh klirinških čekov do te mere, da bodo mogli zaslužiti maksimum od razlike v tečaju. Edino predpis o prisilnem odkupu čekov bi mogel nagnati uvoznika, da kupi čeke od izvoznika prej. Znano pa je, da prisilni predpisi navadno ne prinesejo koristi. Zato trgovina s čeki ne bo avtomatično funkcionirala in to je prvi nedo-statek nove plačilne ureditve. Drugi nedostatek ie v tem. da bo imel naš izvoznik zelo velike izgube, ker bo tečaj nieeovih čekov statuo izpod paritete. Čim večji bo izvoz, tem obunnejši bo •položaj izvoznika. Izvoznik bo prisiljen, da gleda na ‘o, da se voz ne poveča. Iz tega sledi tretji nedostatek, da bo moral izvoz pasti in da bo moral biti manjši od uvoza, ker si more izvoznik samo na ta način zagotoviti pariteto svojih čekov. Četrti nedostatek pa je v tem, ker zaradi poboljšanega plačilnega prometa ne ho razloga za dvig uvoza, ker od zboljšanega plačilnega prometa ne bo imel uvoznik nikake koristi. Vzrok našemu majhnemu uvozu iz Nemčije ni v plačilnih težkočah. Vzroki so čisto drugje. Plačilne težkoče so imele težak pomen le za naše izvoznike. Z novo ureditvijo plačilnega prometa se torej uvoz ne bo povečal, čc pa ne naraste uvoz, potem mora zastati tudi izvoz. Ko bodo odpadle plačilne težkoče, bo zavzel uvoz zopet svoj normalni obseg in naš izvoz bo začel padati. Pa tndi če bi se uvoz dvignil, ni pričakovati, da bi se zaradi tega dvignil tudi izvoz. Na trgu bo sicer več kupcev čekov, toda tem se ne bo mudilo in s plačilom blaga bodo čakali tudi mesece. V tem primeru pa bo moral čakati na svoj denar tudi izvoznik, ki bo zato še naprej paraliziran v svojem poslovanju. Temeljna napaka nove ureditve je, da se je postavil ves plačijni promet na isvozniške papirje, ki se jim mudi z vnovčenjem svojih terjatev. Zato bo izvoznik vedno izgubljal na svojih terjatvah, uvoznik pa vedno imel dobiček. Uvaja se s tem premija na uvoz, račun pa mora plačevati izvoznik. Zato se izvoz ne more razviti, niti če bi uvoz naraste!. Zanimivo bi pa bilo tudi zvedeti. če bo tudi Nemčija vpeljala podoben promet s klirinškimi čeki na svojem trgu. Če ga ne bo, zakaj smo mi kot prvi poskusili s sistemom, ki nikjer ne obstoji in ki ga še niso proučili gospodarski ljudje? Ce bi tudi Nemčija vpeljala le čeke, potem nastane vprašanje, na kakšni podlagi bo Narodna banka izdajala čeke našemu izvozniku, ko pa tudi nemški uvoznik ne bo več vplačeval v kliring, temveč kupoval čeke na borzi. Verjetno je, da se bo v tem primeru predpisala opravičba valute s prezentacijo čeka, kar bi bila dolžnost uvoznika dolžnika, ter bi se z določitvijo roka, do katerega se mora izvoz valute opravičiti, mogel nekako prisiliti uvoznik, da kupi čeke. Vendar pa to ne bi zadostovalo. Na vsak način pa je novi sistem klirinških čekov zelo blizu načrtu o kompenzacijskih devizah in čekih, kakor ga je priporočil svoje dni dr. Fuks. Razlika je navidezno zelo neznatna. Sedaj je postavljeno težišče na terjatve izvoznika, omenjeni načrt pa1 postavlja težišče na uvoznika. Sedaj gre za čeke Narodne banke, načrt pa določa kratkoročne menice nVotnika in njihove čeke ali pa čeke Narodne banke. Sedaj so uvedeni klirinški čeki samo za promet z eno državo, omenjeni načrt pa zahte- Predsednik praške trgovinske zbor-niee dr. Jan Tčebicky je napisal pred' kratkim v nekem listu tudi za naše kraje zelo veljavne besede o poslanstvu podjetnikov. Naj bodo zato zapisane tudi na teni mestu. »V resnici razveseljivo je, da začenja v naši javnosti v nasprotju z do nedavna naravnost sovražnim stališčem proti vsemu, kar je v zvezi z industrijo, prodirati bolj trezno in pravilnejše presojanje pomena industrije. Zlasti pa uvi-deva javnost, da je nespametno spravljati industrijo vedno v zvezo s politiko posameznih strank in industrijo kar počez obsojati za vse politične napake drugih. V tem ]>ogledu je zlasti pomembno, kar je napisal v -Pritom-nosti« minister Bechynč, ki priznava medsebojno povezanost interesov podjetnikov in delavcev in ki zato izvaja tudi pravilne kon sekvence. Jasno vidi, da moramo vsi skupno delovati, če hočemo premagati krizo in da ne smemo upati na nobeno zboljšanje, če se podjetniku zlomi veselje do deia in uniči njegova podjetnost. Delo podjetnika se ne more oživeti, če podjetnik ne ve, ali mu morda že jutrišnji dan ne vzame svobode dela. Zato obsoja minister Be-ehyne vsako agitacijo z gesli o podržavi jen ju industrije in podobnem državnem poseganju v njeno področje, ker more imeti takšna agitacija samo to posledico, da ohromi podjetnost in voljo do tveganja. Država sc mora zavedati mej, ki »o iz razlogov pameti postavljene njenemu vmešavanju, če noče da zasebna iniciativa popolnoma ne preneha. A za premaganje krize je baš ta odločilne važnosti, kakor je to minister dr. Engliš tako dobro povedal. Minister Bechynč ima za to zelo nazorno sliko: »Na-pravi se lahko zakon, da mora vsaka krava dati 20 litrov mleka, toda prokleta krava bo najbrže pokorščino odpovedala«. Prav zato pa ne morem v eni točki pritrditi ministru Bechynčju, da se naj namreč podjetnik v bodoče odpove, da bo v lastni hiši gospodar. Da pa je podjetnik gospodar v svojem podjetju, to vendar izvira iz definicije samostojnega podjetnika. Biti podjetnik, to se vendar pravi smiselno razpolagati z ma- va svobodno trgovino s tem papirjem brez ozira na državne meje, zato pa določa »zavarovanje in opravičevanje valute« s temi papirji. Po načrtu o kompenzacijskih devizah in čekih mora plačati uvoznik izvozniku svoj dolg z obligacijo (devizo ali čekom banke na osnovi efektivnega plačila), izvoznik pa dobi ta papir v plačilo za svoj izvoz in s tem papirjem dobi od banke ali uvoznika efektiven denar. S tem prihaja končno v direktni pravni odnos. Poleg tega mora uvoznik plačati svoj dolg, ker zahteva to tuji upnik. Zato je za to plačila mnogo bolj zdrava podlaga obligacija uvoznika. Tudi če bi na ta način 'narastel uvoz, bo na trgu več papirjev in padec njihovega tečaja bo dvignil naš izvoz. Premijo ho torej dobival izvoznik. Na ta način bi dosegli, da bi povečan uvoz (iz vseh držav) dvignil naš izvoz. Si-, eer pa temelji na osnovi dvožni-ka tudi znani načrt prof. Milhauda ‘ter londonske trgovinske zborni-' ee. Zato bi se morala-izbrati bolj zdrava osnova ter vsaj proučiti načrt o kompenzacijskih devizah in čekih, predno se je izdala nova ureditev o plačilnem prometu z Nemčijo. terialnimi sredstvi in z delovno silo nameščencev. Komur pa je njegova moč razpolaganja s temi sredstvi preveč omejena, ta nikdar ne more izpolniti nalog, ki mu jih nalaga njegova socialna funkcija. Prepričan sem, da opravlja svobodni podjetnik socialno funkcijo. Prav zato pa mora tudi imeti pravice, ki omogočajo uspešno izvrševanje te funkcije. Kakor mora imeti uradnik svoje pravice, da more uspešno opravljati svojo dolžnost in po potrebi imeti tudi moč, da izsili izvrševanje svojih odredb, tako mora imeti tudi podjetnik za vodstvo podjetja potrebne pravice. Dela podjetnika nikakor ne narekuje samo želja po dobičku. Dostikrat vidimo tudi nasprotna dejstva. Tako je n. pr. generalni direktor velikega podjetja v resnici podjetnik, ki pa ne sedi na vreči denarja, temveč ima samo svojo plačo. Delo podjetnika je po eni svojih gonilnih sil boj zaradi boja samega, da se razvijejo ustvarjajoče in organizatorične sposobnosti posameznikov, je tekma, ki sloni v častni rivaliteti presenetiti svet z izredno dobrim in velikim delom. Na vse zadnje pa je podjetništvo tudi notranje poslanstvo. Tudi tu velja, da je mnogo poklicanih, pa malo izvoljenih. Če pa imamo takšne izvoljence v svoji sredi, potem jih ne smemo kar kratkomalo obsoditi. Že skoraj modno je postalo očitati industrialcem, da ne prihajajo z nobenimi novimi idejami. Mislim, da se tudi v tem pogledu dela industriji težka krivica. Industrija je bila vedno iniciativna, samo da se njeni predlogi žal niso poslušali. Industrija je zato danes 'nad vse previdna. Če bo naslala potreba, pa bosta narod in država spoznala, da i« industrija pripravljena!« Preureditev tvornice Karletto Pollak namerava preurediti tovarno Ladst&tter v Domžalah v tovarno usnja in usnjatih izdelkov. O tem projektu bo komisijski ogled na kraju samem dne 14. januarja ob pol desetih. Politične vesti Predsednik Kemml hoče po zgledu Male antante povezati Turčije, Perzijo, Irak in Afganistan v za-padno azijsko antanto, ker bi se na -ta način vse te države laže uprle diktatu velesil. V Londonu pa niso nad temi prizadevanji, ki so poleg tega tudi uspešna, nič kaj navdušeni, ker bi se potem znatno znižal angleški vpliv na Bližnjem vzhodu. Eden je poslal svojini volilcem novoletno poslanico, v kateri pravi, da je sicer notranje politični položaj v Angliji ugoden, da pa tega ni mogoče reči o zunanjepolitični situaciji. Zato stopamo v novo leto s polno skrbi. Italijanski tisk po vrsti odklanja Rooseveltovo poslanico ter pravi, da ni nič drugega ko navaden volilni manever. Sicer pa Italija ne dopušča nobenega vmešavanja v italijanske notranje razmere. Fašistični režim pa je samo italijanska notranja zadeva, kakor se tudi nikogar ne tiče italijanska kazenska ekspedicija proti Etiopiji. Samo vprašanje je, za katerega bo končno pohod proti Etiopiji v resnici kazen. Angleški generalni štab zahteva poostritev sankcij proti Italiji, da se s. tem izsili čim prejšnji konec Krojile. Angleški generalni štab je mnenja, da bi mogel prevelik poraz Italijanov v Etiopiji vzbuditi upornost vseh črnih plemen. Tudi zaradi Nemčije Joi bilo škodljivo, če bi se preveč oslabila Italija. * Zaenkrat pa se Mussolinijeva Italija še ne ozira na te razloge angleškega generalnega štaba, temveč še nadalje grozi, da bo izvajanje petrolejskih sankcij ustvarilo nov položaj, ki bi mogel ogroziti tudi evropski mir. Malo verjetno pa je, da bodo te grožnje doživele željeni učinek. Mussolini je sprejel angleškega in francoskega rimskega veleposlanika ter tudi pariškega italijanskega veleposlanika. Pri teh sprejemih se Je predvsem govorilo o likvidaciji vojne v Afriki. Listi pišejo, da Mussolini ni več tako nepomirljiv in da bi bil prav rad pripravljen doseči sporazum. Anglija pa baje nikakor noče popustiti, temveč zahteva, da Mussolini kapitulira. Švedska vlada namerava zaradi bombardiranja švedske bolnišnice v Etiopiji tožiti Italijo pred haa-škim razsodiščem, ker je Italija podpisala dogovor o obvezni razsoji sporov po mednarodnem sodišču v Haagu. Kakor hitro bi sodišče izreklo svojo načelno razsodbo, bo zahtevala švedska vlada odškodnino tudi za svojce zaradi bombardiranja ubitih Švedov. Zadnje italijansko poročilo pravi, da so Italijani dosegli pri Dolu velik uspeh in premagali 500 Eti-opcev. Zanimivo pri tem poročilu je to, da so Italijani šele po tej zmagi priznali, da so Etiopci prodrli že do mesta Dola. V vzhodno Afriko je odšlo zopet 4000 italijanskih vojakov, ki pripadajo alpinskemu polku. Italijanska vojska se v naglici umika iz pokrajine Tembien in bodo izpraznili tudi mesto Makale. Na bojišču so pustili en tank in en oklopni avtomobil, kar dokazuje, kako hitro so se morali umakniti. Silno pa se pripravljajo za ofenzivo na južni fronti, kjer hočejo za vsako ceno doseči znatne uspehe še pred začetkom deževne dobe. Toda Etiopci poročajo že o prvi zmagi rasa Deste. Italijanska letala še nadalje bombardirajo etiopske kraje. Sedaj uporabljajo v vedno večji meri tudi zažigalne bombe in one s strupenimi plini. Letalci pa ne lete več tako nizko, ker so Etiopci že več letal, ki so se spustila prenizko, sestrelili. Pomorska razorožitvena konferenca je začela zopet s svojim delom. Japonci so vložili predlog, pc katerem bi bila dejansko neenakost v oboroževanju odpravljena dočim so Angleži vložili predlog s katerim bi se ohranilo dosedanji razmerje. Za predsednika konference je bil izvoljen zunanji minister Eden. Angleška vlada je prvič po svetovni vojni rekvirirala nekoliki večjih transoceanskih parnikov zr prevoz vojakov in vojnega materiala. Avstrijski zunanji minister od potuje prihodnji teden v Buda pešto, da se dogovori * madjar skim zunanjim ministrom gledi skupne zunanje politike obeh dr žav z ozirom na novo nastali po ložaj v Evropi. Turški parlament je odobril no ve kredite za izpopolnitev in reor ganizacijo turškega letalstva. Ameriško vrhovno sodišče je ra* vel javilo Rooseveltove agrarne ca kone v korist kmetovalcev kot protizakonite. Razsodba pomeni hm političen udarec proti Rooseveltu Poslanstvo podjetnika Mlegovo svobodno udejstvovanje pomeni vaino socialno funkcijo Denarstvo Denarni trg v 3. četrtletju Poročilo Narodne banke pravi o položaju denarnega trga v 3. četrtletju naslednje: Kljub okrepitvi gospodarskega poslovanja je bil za denarni trg v 3. četrtletju značilen miren in 3tabilen razvoj. Večje potrebe za denarjem niso povzročale napetosti. Nasprotno je narastel obseg neizkoriŠčanih sredstev, in sicer tako v primeri s prejšnjim ko tudi i 3. četrtletjem 1934, kar se najbolj vidi iz gibanja žiro-računov sasebnih zavodov pri Narodni banki. Ti so znašali v juliju 257*9, v »verustu 205*6 in v septembru 258 milijonov Din v primeri s 130*8, 143*7 in 163*6 milijona Din v istili mesecih 1. 1934. Večje izkoriščanje tržnih rezerv ne kažejo niti krediti Narodne banke niti drugih denarnih ustanov. Povečal pa se je obseg sredstev denarnega trga v primeri s tromesečjem 1934. Skupne obveze na pokaz Narodne banke so se povečale:od. 5.673 ua 6.039. milijonov Din, obtok kovanega denarja pa od 931 na 950 milijonov. Hranilne vloge so koncem tromesečja nekoliko padle,, vendar pa so še vedno višje, kakor pa so bile v istem tromesečju 1934. Obrestna mera ie ostala neizpremenjena. Ugodno so vplivali na stanj« denarnega trga sklepi upravnega odbora Nar. banke z dne 26. avgusta, zlasti sklep o dovoljevanju lom-bardnih posojil na tekoče račune denarnim zavodom. Devizni in valutni trg V 3. tromesečju so imeli devizni tečaji na domačih borzah čvrsto tendenco. Deviza Berlin je nazadovala, Pariz, London in Bruselj so ostali krepki, Milan pa je popustil. Promet deviz in valut se je v primeri s 3. četrtletjem 1934 povečal za 38 na 391 milijonov Din. Dinar je ostal v Curihu stabilen, tečaj dinarskega hankovca pa je kot«bal od 6.725 do 6*55. Klirinški odnošaji so postali vedno bolj aktivni ter smo v 3: če-trtMiu postali poleg z Nemčijo in Italijo, aktivni še z Bolgarsko, TurKiio in Romunijo. Naša pasivnost s Švico se je povečala od 5 na 10*4. s češkoslovaško od 14L9 na 152*5, dočim se je s Franeiio zmanišala od 64*6 na 61*7 milijona stab. Din. 7 B«l desk za čolne, 400 kg U-železa in železne pločevine; do 23. januarja o dobavi geološkega kompasa, dynamo žice in bakrenega lamela za kolek tor. Direkcija drž. arzenala v Tivtu sprejema do 20. januarja ponudbe o dobavi razne žice, 10 ton zemlje za kupelne peči, 600 kg jeklene pločevine, 300 kg konstruktivnega jekla v palicah, 1 plošče za tuširanje, 1 preciznega merila z uro (Messuhr) in merila za globočino (Mikrometer-Tieflehren); do dne 21. januarja o dobavi kompletne tokarske klopi; do dne 22. januarja o dobavi smirkovega platna, angleškega kamna, 2890 kg bombaža za čiščenje, 2100 kg krp za čiščenje, 25 garnitur žičnih mrež za postelje in dlzelmotorja; do 24. januarja o dobavi 102 kg železnih cevi, rezervnih delov za dizelmotor in 400 m katranirane vrvi; do dne 27. januarja o dobavi 40 kg amo-nijaka, stroja za rezanje sukna in rezervnih nožev za ta stroj; do 30. januarja pa o dobavi steklenic in električnih žarnic. Komanda mornarice kraljevine Jugoslavije sprejema do 20. januarja ponudbe o dobavi 200 kg pločevine. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 21. januarja ponudbe o dobavi 10.000 kg topilnega železa. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 23. januarja ponudbe o dobavi netilnih svečic za avijone. Licitacije: Pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu bo dne 11. januarja I. ofertalna licitacija za dobavo 285 jeklenih steklenic za kisik; dne 28. januarja za dobavo 20.385 kg bakrenih plošč za lokomotivne peči; dne 29. januarja za dobavo bakrenega materiala s predelavo starega bakra; dne 3. februarja za dobavo 114 pirometrov za lokomotive in dne 4. februarja za dobavo 4 električnih varilnih aparatov. V intendanturi savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo sklepala dne 13. januarja pogodba za dobavo 5.000 kg kave. V pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 21. januarja ofertna licitacija za napravo kopalnice v Mojstrani, 22. in 23. januarja za popravilo objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani, dne 25. januarja pa za oddajo dela pri konjušnici v Škofji Loki. Pri Upravi slagališta I. odd. voj-no-tebničnega zavoda v Sarajevu bo dne 24. januarja ofertna licitacija za dobavo električne peči. Pri komercialnem odseku Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo dne 21. januarja ofertna licitacija za nabavo brusilnih kamnov raznih oblik; dne 24. januarja sa dobavo 5200 kg sode in 15.000 kg natrijevega mila; dne 28. januarja za dobavo razne bakrene pločevine; dne 29. januarja za dobavo večje množine raznega jekla In dne 30. januarja za dobavo predmetov iz medi. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice sa TOI v Ljubljani us vpogled.) tudi čast, da se je osebno seznanit s tedanjim princem Aleksandrom, našim nepozabnim blagopokojnim kraljem. Dve leti kasneje je bil Lipej zopet na Ralkanu med onimi 17 Slovenci, ki so se na pobudo ljubljanskega župana I. Hribarja udeležili potovanja skozi Srbijo in Bolgarsko v Carigrad. Da je bil po teli potovanjih še bolj osovražen med brežiškimi nemškimi za-grizenci, je jasno. Toda prave može taka osovraž.enost le povzdiguje in tako je tudi povzdignila Lipeja. To je dokazal tudi njegov veli- kaže, rikija v Varda reki liodnjem letu še častni pogreb. Najprej se je spominjal pokojnikovih zaslug konz. svetnik Tratnik, nato župan dr. Drnovšek ter pokojnikov bizeljski rojak Janežič, na koncu pa je spregovoril klene besede v slovo pokojniku sreski načelnik Poklukar. Tudi v Žalcu je bil pogreb veličasten in k zadnjemu počitku so ga spremili med drugimi: ban dr. Natlačen, bivši mariborski župan dr. Lipold, sedanji župan dr. Juvan, dr. Holinjec, posl. dr. Veble, celjski župan Mihelčič, celjski podžupan Stermecki in cela vrsta drugih odličnih mož. Ob odprtem grobu pa se je poslovil od pokojnika bivši predsednik oblastne skupščine dr. Leskovar. Franc Lipe/ Ker smo šele v zadnjem hipu prejeli vest o smrti za vso slovensko trgovino zaslužnega veletržca Franca Lipeja, smo mogli v zadnji številki le na kratko podati njegov življenjepis. Zato je potrebno, da ga v bežnih črtah izpopolnimo. Franc Lipej je bil rojen 1. 1870. na Bizeljskem ter bil trgovski pomočnik v Brežicah, Ptuju in na Koroškem, nato pa se je pred 33 leti osamosvojil in odprl lastno trgovino v Brez' 'i, ki je bila prva slovenska trgovina v tem ponemčenem mestu. Samo cel mož je mogel skozi desetletja vzdržati v tem napetem ozračju, prenesti vse šikane zagrizenih nemških nacio-nalcev in neprijaznih uradov. Z vsemi sredstvi so delali proti njemu, toda Lipej je kot sposoben trgovec vse te boje zmagovito vzdržal in njegova trgovina je rastla ter postala ugledna veletrgovina. Pokojni Franc Lipej je bil navdušen Jugoslovan in Slovan od nekdaj. Bil je med onimi redkimi Slovenci, ki so se osebno udeležili 1. 1904. kronanja kralja Petra v Beogradu. Takrat je imel Lipej Zunania trgovina Podaljšanje roka za opravičenje izvoza v Italijo Kakor znano, morajo naši izvozniki ob izvozu blaga v tujino podati pri pooblaščenih zavodih zavezo, da bodo protivrednost za izvoženo blago vnesli v državo. Na podlagi te zaveze se jim izdajo iz-vozniška izpričevala, ki jih morajo priložiti pošiljkam. Za opravičenje izvoza pa so določeni roki, do katerih se morajo te opravičbe izvršiti. Zaradi izvajanja sankcij proti Italiji so nastale težkoče z opravičevanjem izvoza. Zato je Narodna banka s posebnim sklepom podaljšala rok za opravičbo izvoza za ves čas, dokler ne nastane možnost plačila terjatev izvoznikov. Vsa izvozuiška izpričevala za zavarovanje valute pred 18. novembrom se morajo opravičiti v določenem roku 15 dni samo v primerih, če je bila protivrednost za blago položena pri Italijanski banki v Rimu na zbiralni račun naše Narodne banke ter je izvoznik dobil o tem avizo ali klirinško nakaznico. Rok za opravičbo se nanaša šele na dan, ko je izplačilo prišlo na vrsto. Za izpričevala o izvoženem blagu, za katero se še ni izvršilo vplačilo v Italiji v kli-ring ter naš izvoznik še ni prejel aviza ali klirinške nakaznice, se v rok za opravičbo ne šteje doba, dokler so v veljavi sankcije proti Italiji. Potemtakem niso izvozniki dolžni zaprositi za podaljšanj » roka za opravičbo niti ni treba denarnim zavodom prijavljati finančnemu miistrstvu teh izvoznikov, če zaradii prej ornem enih razlogov niso mogli v predpisanem roku predložiti svoje opravičbe. * V splitsko pristanišče je prišel parnik »Tel-Aviv«, ki vozi pod židovsko zastavo. V Zadru se ▼ zadnjem času opaža silno pomanjkanje živil, radi česar so vse cene močno poskočile. Kmetom so plačevali v Zadru purane po 70 do 100 lir za žival. V Bolgarski tekstilni industriji je nastala težka kriza. Z novim letom je ustavilo delo 21 tvornic v Ga-brovem, središču bolgarske tekstilne industrije. Ob priliki pogajanja za sklenitev francosko-ruske trgovinske pogodbe se je tudi razpravljalo o francoskem posojilu Rusiji v višini 800 milijonov frankov. Posojilo bi se uporabilo za plačilo ruskih naročil v Franciji. Republika Peru je na zahtevo svojih trgovskih krogov sklenila, da ustavi izvajanje sankcij proti Italiji, dokler ne bodo izvršene že sklenjene kupčije z Italijo. Izvoz angleškega premoga v Italijo se je v 1. 1935. zmanjšal za 600.000 ton. Italija nakupuje v Ameriki parnike za prevoz petroleja in bencina. Sladkor je predrag Na Danskem se povprečno potroši na glavo 52 kg sladkorja, v Jugoslaviji pa 4-5 kg. A znana je hranilna snov sladkorja in vsi verno, da je zlasti za najbolj revno ljudi kava edina večerja. Ker pa je sladkor predrag, zato si revni ljudje niti te najbolj skromne večerje ne morejo privoščiti. Sladkor pa je pri nas drag, ker je trošarina na sladkor naravnost neverjetno visoka. Od kilograma kristalnega sladkorja se plača 7-50, od kg sladkorja v kockah pa 8’05 D*n državne trošarine. Ce bi se le malo znižala državna trošarina, že bi bilo pomagano ljudem in že bi se povečala potrošnja sladkorja. S tem pa bi se povečali tudi dohodki države. Pa Se pri neki drugi stvari bi imela država dobiček. Ce bi imel sladkor le količkaj primerno ceno, bi znatno padlo tihotapstvo saharina. Polovico manj bi imela država stroškov zaradi boja proti tihotapljenju saharina in vendar bi se saharin vtihotapljal v mnogo manjši meri, ker pač ljudje ne bi več kupovali saharina, temveč raje segali po redilnem sladkorju. Zato znižajte državno trošarino na sladkor, ker je to tudi v interesu državne blagajne! Povečanje proizvodnje »kikirikija« v Južni Srbiji Gojitev kikirikija v Južni Srbiji raste in za to proizvodnjo se je začela zanimati tudi industrija, ker se dobiva iz kikirikijev zelo dobro olje. Proizvodnja kikirikija se zelo dobro izplača. Na hektarju se pridela okoli 15C0 kg blaga, kar daje dohodek skoraj 10.0(10 Din, dočim se dobi od hektarja pšenice samo 3, maka 4 in riža (i tisoč Din. Vse da se bo proizvodnja kiki-banovini v pri-bol.j povečala. Likvidacije Gospodarska zadruga v Kokrici je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve. »Centrala za staro železo, družba z o. z. v Ljubljani« je sklenila likvidacijo ter poziva vse upnike, da prijavijo do 31, januarja vse svoje terjatve likvidatorju Maksu Schneiderju. Koijnii^^noravii^ Končano je poravnalno postopanje trgovke Albine Polak v Ormožu. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 4. januarja objavlja med drugim; Navodila za odmero družbenega davka — Uredbo o iz-premembi uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic — Tolmačenje določbe uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov — Odločbo glede roka za predložitev sez.namka tokomerov — Tolmačenja glede cianizacije sadik vinske trte in njih delov — Razne ratifikacije mednarodnih konvencij — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Doma in po svetu Nj. Vel. kralj Peter II. je daroval zimski pomoči v Beogradu 100 tisoč dinarjev. Bolgarska kraljica je poslala v Italijo 450 gramov zlata in nad 9 kg srebra, ki jih je nabrala v svoji najbližji okolici. Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je v svoji božični izjavi v »Pravdi« dejal med drugim: Vlada bo svoje delo odločno nadaljevala. Načrt vladnega dela ni le od danes na jutri, če ne bi naletel na ovire, bi ne bil zanimiv. Navajen sem borbe, ki je sicer ne iščem, toda vrženo rokavico sem še vedno pobral. Ljudje, ki so se borili proti meni, vedo dobro, kako so končali. Ponavljam, da pa borbe ne želim, ker moje geslo je: Mir med ljudmi, ki so dobre volje. Oficialna organizacija JRZ v Zagrebu je začela izdajati svoj dnevnik »Narodni list«, ki bo izhajal opoldne. Obširen pravilnik o finančnem poslovanju v občinah je izdal finančni minister ter so ga »Službene novine« z dne 4. januarja že objavile. Direktor opere v Plovdivu Aleksander Krajev je prišel v Zagreb, da izbere jugoslovanska glasbena dela, ki bi jih vprizorilo njegovo gledališče. Za vršilca dolžnosti šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je bil imenovan šef kontrole za izvoz živine dr. Milutin Petrovič. Dr. Topalovič, dolgoletni generalni tajnik centrale delavskih zbornic, je odstopil, da se bo mogel ves posvetiti političnemu delu. Za njegovega naslednika je imenovan direktor OUZD v Zagrebu Bogdan Krekič. Vsi člani delavskih organizacij v upravi okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Sarajevu so odstopili, ker so delodajalci imenovali kot svoje zastopnike štiri neorganizirane delavce-nameščence. V dolgotrajni rudarski pravdi je bila izdana vmesna sodba, da pade odgovornost zaradi poškodb na hišah nad trboveljskimi rudniki na TPD. Od 219 novih stanovanj, kolikor jih je bilo zgrajenih v 1. 1935. v Ljubljani, imajo samo štiri stanovanja 5 ali več sob. Toliko v podkrepitev našega članka, da se s sentimentalnimi vzdihi ne rešuje gospodarska kriza. Bal’a namerava spomladi zgra-dti v Zagrebu nebotičnik, ki bo imel 14 nadstropij. Prvih 6 nadstropij bo iz armiranega betona, ostalih 8 pa iz jekla in stekla. Nebotičnik bo visok 58 metrov. V Ljubljani pa trpimo, da ostane palača Bat'e taka, kakor je bila. Varaždin ima z okolico 14.609 prebivalcev, samo mesto pa 12.773. V 1. 1935. je bilo v Varaždinu zgrajenih 150 novih poslopij. V prvih li mesecih 1. 1935. je bilo skupno natovorjenih tovornih železniških vagonov 1,178.000, dočim jih je bilo v istem č'asu 1. 1934. samo 1.159.000. Velika skupščina dolžnikov bo dne 12. januarja v Subotici. Skupščine se udeleži tudi minister dr. Kožulj, ki se, kakor znano, posebno zavzema za radikalno rešitev dolžniškega vprašanja. Znani petrovgradski industrialec Geza Ambrosi, lastnik tvornice mila, je bil umorjen pod tajinstveni-mi okoliščinami. Zločin še ni pojasnjen. Rodbina umrlega industrialca Frcunda je darovala v počastitev njegovega spomina 100.000 Din v dobrodelne namene. Novo tvornico za predelovanje riža nameravata zgraditi v Kočanu skopljanska podjetnika Kostič in Nastič. Nova tvornica bi imela kapaciteto za predelovanje 4'5 milijona kg riža. Ker je znašala vsa letošnja žetev riža v Južni Srbiji 3'6 milijona kg riža, bi nova tvornica popolnoma zadostovala. Rudarji v rudniku »Resava« so začeli stavkati, ker je podjetje odpustilo okoli 30 starih rudarjev. Nova žrtev marsejskega atentata. V Marseilleu je umrl policijski stražnik Gally na posledicah rane, ki jo je dobil ob priliki marsejskega atentata. Proces proti marsejskim atentatorjem se bo nadaljeval dne 5. februarja v Aix en Provenceu. Predsednik španske akademije znanosti in umetnosti književnik Rarnon de la Vallein je umrl v Madridu. V angleških finančnih krogih se opaža tendenca, kakor pišejo »Financial Times«, da bi Anglija začela zaradi aktivnosti svoje trgovinske bilance zopet posojati denar v tujino, že letos naj bi dosegla ta posojila do 30 milijonov funtov. Italijanski listi se pritožujejo, da se v krogih Zveze narodov italijanska poročila o bombardiranju švedske bolnišnice Rdečega križa sploh ne smatrajo za resna. Zaradi bombardiranja bolnišnice egiptskega Rdečega polmeseca v Dagaburju so bile v Egiptu velike protiitalijanske demonstracije. Mesto obolelega švedskega generala Virgina je prevzel mesto svetovalca etiopske vlade dr. Spencer, ki velja za priznanega strokovnjaka v mednarodnem pravu. Kasacijsko sodišče je zavrnilo pritožbo 88 zavarovalnih družb in bodo te morale plačati 170 milijonov frankov odškodnine za pogoreli parnik »Atlantique«. V vsej Franciji so nastale velike povodnji, ki segajo od Pariza pa do izliva Rhone. Ob reki Loiri bo moralo zaradi povodnji veliko tvornic ustaviti obratovanje. Skladišče zdravil je na novega leta dan eksplodiralo v Padovi. Turška vlada je izgnala okoli 160 bivših ruskih carskih oficirjev, ki se bodo nastanili sedaj na nekem grškem otoku. švicarski vzorčni velesejem v Baslu 1936 Spomladi od 18. do 28. aprila bo v Baslu 20. švicarski vzorčni velesejem. Po dveli desetletjih stalnega porasta je dosegel moderni sejem švicarske proizvodnje raz vitek, ki odgovarja ugledu, ki ga uživa Švica v svetovnem gospodarstvu. Na zemljišču s 30.000 m2 površine je zgrajenih: 1 glavna zgradba in 7 razsiavlialnih dvoran. Ponudba vzorcev vsebuje 21 stalnih industrijskih skupin in številne posebne strokovne sejme. Sejem daje odličen pregled o švicarski industriji in njenem napredku. Tržna poročila Tržne cene v Celju dne L januarja 1936. Govedina: 1 kg volovskega mesa I. vrste Din 10'—,' II. vrste 8'—, UL. vrste 6'—, kravjega mesa 6'—, vampov 4'—, pljuč 5'—, jeter 8'—, ledvic 8'—, loja 5'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa Din 8 do 12'—, jeter 8'—, pljuč 8'—. Svinjina: I kg prašičjega mesa Din 12'— do 14'—, pljuč 8-—, jeter 7'—, glave 8 —, parklcev 0'—, slanine so-: Ijene 16'—, slanine na debelo 14'— do' L> , sala l.">'—, suhe slanine 18-— do! 20, masti 17'—, šunke 18'— do 20'—, prekajenega mesa 14'— do 18-—, prekajenih parkljev 8 —, prekajene glave 10—do 12’—, jezika 14'— do 16'—. Drobnica: I kg koštrunovega mesa I)in 10'— Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa , Din 4'-. Klobase: 1 kg krakovskih Din 20'—, debrecinskih 18'—. hrenovk 20'—, sa-1 falad 18'—, posebnih 20'—, tlačenk : 16'—. polsuhih kranjskih 26'—. suhih kranjskih 1 kom. kranjske klo- base do 4'50, I kg braunsviških 10-—, salami 44'— do 60'—. Perutnina: 1 piščanec Din 12'— do 10 , kokoš 17'— do 25'—, petelin 18— do 30—, raca 30'—, gos 35’— I do 40' -, puran 60-— do 70'—, domači zajec 5'— do 10-—. Divjačine: 1 divji zajec Din 20'—. Ribe: 1 kg krapa Din 14'—. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 1 '75 do 2'—, kisle smetane 12—. 1 kg surovega masla 22'—. čajnega masla 26-— do 30'—, masla 20-—,1 bohinjskega sira 24'— do 28'—, tra-pistovskega sira 1(1'— do 20'—. pol-enumtalskega sira 24'—, do 30'—. sir- f rka 6'—, eno jajce 1-25. Pijača: 1 liter starega vina Din 14 ' do 18'—, novega vina 10-— do 12'—, • piva 10'—. žganja 25'— do 30'—. Kruli: I kg belega kruha Din 4'—, polbelega kruha 3'50, črnega kruha ; 3'—. žemlja mala 0'50. Sadje: 1 kg jabolk Din 2'— do 4'—, orehov 8'—, luščenih orehov 20'—, su- . h ih češpelj 8T>0 do 10'—. suhih hruški 7'—, I limona I'—. Špecerijsko blago: 1 kg kave Porlo- I riko Din 78'—, Santos 54'—, ltio 44'—, praženo kave T. 08'—. TI. 04'—, ITI. 54 —, čaja 00 — do 130*—-, kristal belega sladkorja 13'50, sladkorja v kockah 15'50, sladkorja v prahu IG'—, medu 18'— do 20'—, kavne primesi 16'-, riža T. 12—, II. 0'—, IH. 57.0, 1 liter namiznega olja 12'—, olivnega i olja 10'— do 30'—, bučnega olja 13'—, ' vinskega kisa 4'—, navadnega kisa -3-—. petroleja 7-—, špiritu denat. 11'—, i 1 kg soli morske 2'75, soli kamene I 3' . celega popra 38—, mletega po- i pra 40'—, paprike 24'— do 28'—, slad- : ke paprike 32'—, testenin I. 11'—, II. 7 —, mila 11'—, karbida 87>0, sveč | 13’—. kvasa 32—30, marmelade 8'— do 28'—, sode za pranje 2'—. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 Din 3'— do 3'50, št 0 3'— do 37.0, št. 2 2-80 do 3-25, št. 4 2'75 do 3'—, št. G 2'G0 do 2'80, ržene enotne molče 2*75 .do 3'—, pšeničnega . zdroba 3'50 ■ do 3'75, koruznega zdroba 2'25, pšeničnih otrobov 17)0, koruzne moke 1‘90, ajdove moke 3— do 4-—. kaše 4'—, ješprenja 37>0, ovsenega riža 7'—. Žito: q pšenice Din 200'—, rži 180, ječmena 100'—, ovsa 100'--, prosa ! 200'—, koruze 130'— do 140'—, ajde 150 —, fižola 200'— do 400'—, graha 1250'—. leče 1250'—. Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 34'— do 36'—, zabukovški 35'— , do 39'—, rjavi velenjski 20' do 22' i m-1 trdih drv 82—. 100 kg trdih "drv 22'—. nr' mehkih drv 60'— 100 mehkih drv 20'—. Krma: q sladkega sena Din 05'— do 70'—, polsladkega sena 00'—, kislega sena 5.0'—, slame 40'—, prešana stane več 5'—. Zelenjava in gobe: 1 kg endivije Din 4J—, 1 kos endivije 0'50 do 1'—, 1 krožnik motovilca t-25, 1 kg radiča 10'— do 12'—, poznega zelja 17.0 do 2'—, kislega zelja 4'—, ohrovta 27.0 do 3'—, k a rfijola 10'—, kolerabe 1-50 4o 2^—, 1 kom. kolerabe 0'25. 1 krožnik špinače 1‘25, 1 kg čebule 8750, čes- i na 10'—, krompirja poznega 1'—, kisle repe 3'—. Mariborski svinjski trg Na svinjski sejem 3. januarja je bilo pripeljanih 131 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5—fi tednov stari 60—75, 7—9 tednov 85—110, 3—4 mesece 125—180, 5—7 mesecev 200—250, 8—10 mesecev 300 do 420, 1 leto 510—750 dinarjev za komad. Mladi prašiči 1 kg žive leže Din 5'50—6'50. mrtve teže 7—9 dinarjev. Prodanih je bilo 72 svinj. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske bano- j vi ne z dne 8. januarja objavlja i med drugim; Uredbo o izločitvi ! kraja Tvanjševoi iz občine Križevci in priključitvi k občini Prosenjakovci — Uredbo o izločitvi krajev j Voglje, Voklo, Hrastje in Prebačevo iz občine Trboie in priključitvi občini Šenčur — Naredbo o varnostnih odredbah in redu na zrakoplovnih javnih pristaniščih -- Razglas o ljudskem delu in odkupnini v proračunskem letu 1936./37. — Razne razglase sodišč /j in uradov ter razne druge objave. : AGRIPPA, švedska kartoteka v obliki knjige nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsigurnejši pregled v knjigovodstvu. Ker se razen patentiranega mohanizma izdeluje vbb doma, se m pocenila ta kartoteka za 509/o. — Zastopstvo za Jugoslavijo IVf TIO TL W IJublJana * Av/««# Šelenburgova ulica 1, kjor dobite tudi vse pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.