URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 10 Ljubljana, ponedeljek 21. aprila 1980 Cena 15 dinarjev Leto XXXVII 672. Na podlagi 6. točke 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 10. aprila 1980 sprejela SKLEP o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1979 I Sprejme se zaključni račun Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1979, ki izkazuje: din — skupnih prihodkov 14.602,747.060,34 — skupnih odhodkov 14.758,995.239,13 — presežek odhodkov nad prihodki 156,248.178,79 II Presežek odhodkov nad prihodki se krije iz rezervnega sklada skupnosti. III Na dan 31. 12. 1979 znaša stanje: din — rezervnega sklada 243,941.128,51 — poslovnega skltida 789,765.550,35 IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/3 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. 673. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena in v zvezi s prvim odstavkom 176. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. aprila 1980 SKLEP o uskladitvi pokojnin I Po uradnih statističnih podatkih so se povečali Povprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega v letu !979 nasproti letu 1978 za 25,2 »/o. Ker so bile pokojni-ne že akontatlvno povečane 1. 7. 1979 v poprečju za 10 V« in 1. 1. 1980 za 10% se tako povečane pokojnine povečajo še za 3,5%. II Povečajo se vse pokojnine, pri katerih se za izračun pokojninske osnove ni upošteval osebnih dohodek iz leta 1979. III Pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove, se s 1. 1. 1980 na novo odmerijo od pokojninske osnove, ki je enaka poprečnemu čistemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu, povečanemu za 17,6%, to je od zrteska 8694 dinarjev. IV Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1980 dalje. Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek iz leta 1979, se ne povečajo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1980 dalje. V Po tem sklepu usklajene pokojnine gredo upokojencem od 1. januarja 1980. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/4 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode L r. 674. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 106. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. aprila 1980 sprejela SKLEP o mejnem znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov I Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov znaša od 1. januarja 1980 dalje 3631. U Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/5 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. 675. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 108. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne lO.^aprila 1980 sprejela SKLEP o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka I Pravico do varstvenega dodatka imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci, če njihovim prispevkom in davkom zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo — 19.900 din letno na upokojenca in — 9950 din letno na posameznega člana gospodinjstva. Če je v dohodku zajet samo katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin ali pa je poleg drugih dohodkov vštet tudi takšen katastrski dohodek, se le-ta pomnoži s 5,0, pri čemer se kot osnova upošteva katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin, določen za leto 1978. Dohodek, oproščen prispevka in davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove. Za ugotavljanje premoženjskih pogojev po tem sklepu, se upoštevajo katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin in drugi dohodki v višini, ugotovljeni v prejšnjem koledarskem letu. Med druge dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. Če prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokojnine in rente seštevata. II Premoženjski pogoji za priznanje varstvenega dodatka po 2. odstavku I. točke tega sklepa se od 1. januarja 1980 dalje v primeru, da katastrski dohodek ni na novo določen, ugotavljajo tako, da se upošteva katastrski dohodek, določen za leto 1977, pomnožen z 22,11. III Upokojenec, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se za ugotavljanje premoženjskih pogojev po tem sklepu ne vštevajo osebni dohodki iz delovnega razmerja. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 130/6 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. 676. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z 89. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. aprila 1980 SKLEP o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane I (1) Šteje se, da zavarovanec preživlja starše, očima, mačeho ter posvojitelja, pastorka, vnuka brez staršev, brata in sestro, otroka brez staršev ter otroka iz tretjega odstavka 97. člena statuta, če jih zavarovanec preživlja v svojem gospodinjstvu in: 1. če družinski član nima nobenih lastnih dohodkov; 2. če družinski član ima lastne dohodke, ki pa ne presegajo: a) mesečne polovice mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, če gre za osebne dohodke ali druge dohodke, ki v tem sklepu niso posebej omenjeni; b) letno 2250 dinarjev katastrskega dohodka iz kmetijstva — od negozdnih površin ali 450 dinarjev katastrskega dohodka iz kmetijstva — od negozdnih površin, če katastrski dohodek v letu 1978 ni bil na novo določen. (2) Dohodki iz prejšnjega odstavka, ki so oproščeni davka, se upoštevajo na podlagi idealne davčne osnove. (3) Če ima družinski član dohodke iz 2. točke pod a) in b) prvega odstavka, seštevek teh dohodkov pa presega polovico mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov se šteje, da zavarovanec ne preživlja družinskega člana. (4) Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov se upošteva v višini veljavni ob nastanku zavarovalnega primera. Katastrski dohodek iz kmetijstva se upošteva iz leta 1978. V primeru, da ta dohodek ni bil na novo določen, se upošteva katastrski dohodek, določen za leto 1977. (5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se šteje, da zavarovanec ne preživlja družinskega člana, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan; ki je upokojenec pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev ali upokojenec starostnega zavarovanja kmetov. II Pri starših, očimu, mačehi ter posvojitelju se dohodki enega od staršev pri upoštevanju dohodkov P° I. točki delijo na oba od staršev, če sta oba še živa. III (1) Če družinski' član iz I. točke ni živel v zavarovančevem gospodinjstvu, se šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če je zavarovanec družinskemu članu redno dajal sredstva za preživljanje v poprečni vrednosti vsaj polovice mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, vsaj tri leta pred smrtjo oziroma vsaj 6 mesecev neposredno pred smrtjo, če je bila smrt posledica nesreče pri delu ali poškodbe izven dela. (2) Pogoj preživljanja ni podan, če je imel družinski član iz prvega odstavka te točke lastna sredstva za preživljanje, ki so presegala znesek dohodkov, izračunan po I. točki tega sklepa. IV Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane (Uradni list SRS, št. 9/79 in 22/79). V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 130/7 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. 677. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 180. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. aprila 1980 sprejela , SKLEP o višini invalidnin za telesno okvaro I Zneski invalidnin za telesno okvaro se uskladijo s !• januarjem 1980 za 24 %>,. to jo za odstotek porasta življenjskih stroškov v letu 1979. II Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare, ki je Posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, znašajo novi zneski invalidnin za telesno okvaro: Stopnja Telesna Znesek okvara din •/. . 1 100 711 2 90 640 3 80 570 4 70 497 5 60 427 6 50 357 7 10 283 8 30 215 III Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znašajo novi zneski invalidnin 70 "/o zneskov iz II. točke tega sklepa in sicer: Stopnja Telesna Znesek okvara din •/• 1 100 497,70 2 90 448,00 3 80 399,00 4 70 347,90 5 60 298,90 6 50 249,90 7 40 198,10 8 30 150,50 IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/8 Ljuoljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. ,678. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 117. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 18/78) je Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. aprila 1980 sprejela SKLEP o višini dodatka za pomoč In postrežbo I Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci), tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70°/«) in četrtega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 116. člena statuta, znaša od 1. januarja 1980 dalje 2270 din na mesec. II Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1980 dalje 1440 din na mesec. m Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/9 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode L r. 679. Na podlagi 2. točke 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 164. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 10. aprila 1980 sprejela SKLEP o določitvi enkratnega letnega prispevka za rekreacijo v letu 1980 I Enkratni letni prispevek za rekreacijo znaša v 1980. letu 750 dinarjev. II Znesek iz I. točke tega sklepa pripada tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomestila, katerim se je posamezna od navedenih dajatev začela izplačevati do vključno 1. junija 1980. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/10 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednik; Ignac Nagode L r. 680. Na podlagi 2. in 5. točke 251. člena statuta skup-, nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 10. aprila 1980 sprejela SKLEP o razporeditvi sredstev za dejavnosti in pospeševanje rekreacije upokojencev v letu 1980 I Sredstva za dejavnosti, zagotavljanje pogojev za rekreacijo skupnega pomena in pospeševanje rekreacije vseh upokojencev se v letu 1980 namenijo za: 1. opravljanje dejavnosti in pospeševanje rekreacije upokojencev v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije v višini 8,4'mio din in sicer za gradnjo in opremo klubov, domov ter kulturno-prosvetne in športne dejavnosti v skladu s programi dela zveze in posameznih društev upokojencev; 2. opravljanje dejavnosti humanitarnih organizacij invalidov v SR Sloveniji v višini 2,1 mio din v skladu z usklajenimi programi dejavnosti teh organizacij; 3. zagotavljanje pogojev za rekreacijo skupnega pomena za vse upokojence v SR Sloveniji v višini 37,3 mio din. II Način, pogoje in roke izplačila zneskov iz prejšnje točke tega sklepa določa izvršilni odbor skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/11 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode I. r. 681. Na podlagi 2. točke 251. člena v zvezi z 61. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 10. aprila 1980 sprejela * SKLEP o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove I Najnižji znesek pokojninske osnove za leto 1980 se določi v višini 3945 din, to je v višini najmanjšega osebnega dohodka, določenega za leto 1980, po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73, 27/74 in 7/80). Najvišji znesek pokojninske osnove za leto 1980 se določi v višini 22.918 din, to je v višini 3,1 — krat-nega poprečja osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1979. n Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St. 130/12 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. 682. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s tretjim odstavkom 49. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. aprila 1980 sprejela SKLEP o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1979 I Ugotovi se, da je znašal v letu 1979 poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega na območju te skupnosti 7393 din, kar pomeni 25,2 e/o več kot v letu 1978. II Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1979 takole: Osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom 1186.7 Osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom 897.2 Osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom 812.4 Osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom 741.5 Osebni dohodek, dosežen v letu 1969, s količnikom 644.0 Osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom 537.3 Osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom 450.0 Osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom 382.1 Osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom 329,9 Osebni dohodek, dosežen v letu 1974, s količnikom 262.6 Osebni dohodek, dosežen v letu 1975, s količnikom 210,0 Osebni dohodek, dosfežen v letu 1976, s količnikom 181.7 Osebni dohodek, dosežen v letu 1977, s količnikom 152,6 Osebni dohodek, dosežen v letu 1978, s količnikom Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. t St. 130/13 Ljubljana, dne 10 aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. 683, Na podlagi 251. člena in drugega odstavka 252. člena v zvezi z 235. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slove-hiji na seji dne 10. aprila 1980 sprejele SKLEP 0 spremembi in dopolnitvi sklepa o pooblastitvi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Ljubljani (1), da odloča tudi o pravicah zavarovancev na Podlagi mednarodnih pogodb za območje vse skupnosti I Točka I sklepa o pooblastitvi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Ljubljani (1), da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi Mednarodnih pogodb za območje vse skupnosti, se spremeni in glasi takole: »Odbor za uveljavljanje pravic za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik s sedežem v Ljubljani (1) se pooblašča, da odloča poleg svojih siceršnjih pristojnosti tudi o pravicah zavarovancev iz pokojninskega in Invalidskega zavarovanja Po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti za ob- močje vse skupnosti, kolikor skupščina skupnosti ne pooblasti za to nekega drugega odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev v skupnosti. II Točki II. in III. sklepa o pooblastivi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Ljubljani (1), da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb za območje vse skupnosti, ostaneta v veljavL m Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se prične s 1. januarjem 1980. St. 130/14 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. 684. Na podlagi 251. člena in drugega odstavka 252. člena v zvezi z 235. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na svoji seji dne 10. aprila 1980 sprejela SKLEP o pooblastitvi odbora za uveljavljanje pravic zavaro-vcncev s sedežem v Mariboru (1), da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb o socialni varnosti za območje občin Maribor, Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec I Odbor ža uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Mariboru (1) se pooblašča da odloča fjoleg svojih siceršnjih pristojnosti tudi o pravicah zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, in sicer za naslednje občine: Maribor, Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. II , O pravicah zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih pogodbah bo odločal odbor za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Mariboru (1) po posebnem senatu. Ta senat bo lahko odločal le v sestavi treh članov odbora oziroma njihovih- namestnikov, od katerih eden predseduje senatu. III Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 130/15 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. 685. Na podlagi 251. člena in drugega odstavka 252. člena v zvezi z 235, členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na svoji seji dne 10. aprila 1980 sprejela SKLEP o pooblastitvi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Murski Soboti, da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb o socialni varnosti za območje občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota I Odbor za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Murski Soboti se pooblašča, da odloča poleg svojih siceršnjih pristojnosti tudi o pravicah zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, in sicer za naslednje občine: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. D pravicah zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih pogodbah o socialni varnosti bo odločal odbor za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Murski Soboti po posebnem senatu. Ta senat bo lahko odločal le v sestavi treh članov odbora oziroma njihovih namestnikov, od katerih eden predseduje senatu. III Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se prične s 1. januarjem 1980. St. 130/16 Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Namestnik predsednika Ignac Nagode 1. r. , ' ' ' 686. Na podlagi 587. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, 53/76), 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupno-' sti Slovenije ter 21. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72, 16/76 in 13/77); sklenejo samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o načinu združevanja In uporabe sredstev za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu I. SPLOŠNE DOLOČBE , # 1. člen S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnjem besedilu: sporazum) se opredeljuje način združevanja in uporabe sredstev za raziskovalno delo v stanovanj- skem gospodarstvu, viri financiranja- raziskovalnega dela, postopek potrjevanja programa raziskovalnega dela ter pristojnosti udeležencev sporazuma, pristojnosti Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, sodelovanje z Raziskovalno skupnostjo Slovenije kakor tudi pristojnosti odbora udeležencev samoupravnega sporazuma za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Samoupravne Stanovanjske skupnosti občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) namensko združujejo od 1. 1. 1978 dalje finančna sredstva za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu. II. VIRI FINANCIRANJA 3. člen Udeleženci sporazuma financirajo raziskovalno delo iz sredstev, ki se na ravni samoupravne stanovanjske skupnosti združujejo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. III. POTRJEVANJE PROGRAMA RAZISKOVALNEGA DELA 4. člen Odbor udeležencev samoupravnega sporazuma za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu pripravi osnutek letnega programa raziskav In študij, ki se financirajo s tem sporazumom ter ga predloži v obravnavo udeležencem sporazuma. Z osnutkom- programa letnih raziskav in študij seznani Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije tudi Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije in Raziskovalno skupnost Slovenije. 5. člen Po opravljeni tridesetdnevni javni razpravi o osnutku letnega programa raziskav in študij, se predlog programa predloži v potrditev skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. 6. člen Predlog programa letnih raziskav in študij mora biti tudi finančno ovrednoten. 7. člen Predlog programa letnih raziskav in Študij se obravnava na skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, kjer se obravnava in potrjuje tudi finančni načrt za tekoče koledarsko leto. IV. PRISTOJNOSTI UDELEŽENCEV SPORAZUMA 8. člen Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da se v ni razpravi o osnutku programa letnih raziskav in študij opredelijo najpomembnejše naloge v stanovanjskem gospodarstvu, ki zahtevajo tudi ustrezno razl' skovalno delo. 9. člen Udeleženci sporazuma vključujejo v javno razpravo o letnem programu raziskav in študij celotno delegatsko bazo posameznega udeleženca soorazuma / 10. člen Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da se pripravi in obravnava v tekočem letu tudi poročilo o izvajanju programa letnih raziskav in študij. Poročilo o izvajanju programa pripravi odbor udeležencev samoupravnega sporazuma za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu. V. PRISTOJNOSTI ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 11. člen Udeleženci sporazuma določajo in potrjujejo na skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije način združevanja sredstev, ki jih mora posamezen udeleženec sporazuma vplačati v roku 30 dni po potrditvi letnega programa raziskav in študij na žiro račun Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za raziskovalno dejavnost. Letna sredstva za raziskovalno delo se določijo po predhodnem finančnem ovrednotenju letnih raziskav, in sicer v odstotku, ki bremeni samoupravno združena sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu posameznega udeleženca. 12. člen Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije seznani vse udeležence sporazuma, pred potrditvijo letnega programa raziskav in študij, z mnenjem Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije o osnutku programa. 13. člen Udeleženci sporazuma obravnavajo in potrjujejo poročilo o izvedbi letnega programa raziskav in študij na Skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, kjer se obravnava in potrjuje tudi poročilo o finančnem poslovanju Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. 14. člen Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da se način seznanjanja udeležencev sporazuma s posameznimi raziskovalnimi nalogami določa na izvršilnem odboru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. VI. SODELOVANJE Z RAZISKOVALNO SKUPNOSTJO SLOVENIJE 15. člen Udeleženci sporazuma opravljajo prek Raziskovalne skupnosti Slovenije operativno-tehnične posle Pri raziskovalnem delu v stanovanjskem gospodarstvu. Udeleženci sporazuma pooblaščajo izvršilni odbor Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za pogodbeno urejanje razmerij v Raziskovalni skupnosti Slovenije. VII. ODBOR UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA ZA RAZISKOVALNO DELO V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 16. člen S ciljem, da se zagotovi in izvaja raziskovalno r,«lp v stanovanjskem gospodarstvu se oblikuje pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije osemčlanski odbor udeležencev samoupravnega sporazuma za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu. 17. člen Odbor udeležencev šteje osem članov. Pet članov odbora udeležencev izvolijo udeleženci sporazuma na skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, po enega člana odbora udeležencev pa Izvoli Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije. Odbor udeležencev Izvoli izmed petih članov delegatov udeležencev sporazuma predsednika odbora. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Udeleženci sporazuma namensko združujejo sredstva za raziskovalno delo za leto 1977 še po stopnji enega odstotka vplačanih sredstev družbene pomoči in jih po zaključnem računu za leto 1977 vplačajo na žiro račun Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. • 19. člen Sredstva, namensko združena za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu, ki so na posebnem računu pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in so na dan 31. 12. 1977 neangažirana, se prenesejo na žiro račun Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in se uporabijo za namene, opredeljene e tem sporazumom. 20. člen Sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine stanovanjskih skupnosti občin v SR Sloveniji. 21. člen Predlog za spremembo sporazum# lahko poda vsak udeleženec sporazuma. Predlog za spremembo se obravnava na skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. 22. člen Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS ter v Obvestilih Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, uporablja pa se od I. 1. 1978 dalje. Udeleženci sporazuma: Samoupravne stanovanjske skupnosti občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moete-Polje, Ljubljana Vlč-Rudnlk, Ljubljana Šiška, Ljutomer, Logatec, Lendava, Mozirje, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Slovenska Bdstrlca, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sežana, Sevnica, Škofja Loka, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Trbovlje, Tržič, Tolmin, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec. 687. 1 Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je sprejela dne 29. februarja 1980 tale UGOTOVITVENI SKLEP K samoupravnemu sporazumu o združevanju in zagotavljanju sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji v obdobju 1978—1980 (Uradni list SRS, št. 13/78) so pristopile še: — Samoupravna stanovanjska skupnost Dravograd — Samoupravna stanovanjska skupnost Jesenice — Samoupravna stanovanjska skupnost Laško — Samoupravna stanovanjska skupnost Litija — Samoupravna stanovanjska skupnost Maribor — Samoupravna stanovanjska skupnost Mozirje — Samoupravna stanovanjska skupnost Ravne na Koroškem. Predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Rudi Bregar 1. r. 688. Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je sprejela dne 29. februarja 1980 tale UGOTOVITVENI SKLEP K samoupravnemu sporazumu o dodatnem izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresov na območju občin Tolmin in Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 13/78) so pristopile še: — Samoupravna stanovanjska skupnost Dravograd — Samoupravna stanovanjska skupnost Jesenic« — Samoupravna stanovanjska skupnost Mori rje — Samoupravna stanovanjska skupnost Ravne nz Koroškem — Samoupravna stanovanjska skupnost Velenje. Predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Rudi Bregar 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 689. Na podlagi 80. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78. 14-1012/78, 17-1211/78 in 22/78) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 29. januarja 1980 sprejela tole LISTO prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v letu 1980 v občinski zdravstveni skupnosti Lenart Valorizirani prispevki k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke znašajo Zap. st. Vrsta prispevka Znesek v din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih ih obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je. opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer — za prvi pregled pri stomatologu — specialistu — za vsako zalivko — za polno kovinsko prevleko — za vse druge prevleke — za inlay nazidek — za vsako krono (z zatičkom) — za vsak člen v mostovni konstrukciji — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku — za gred, opornico ali jahač — za vsako totalno protezo — za vsako parcialno protezo — za vsako bazo kovinske proteze, do-dodatno k parcialni protezi — za vsako začasno protezo — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reoklu-zijo 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 5. za vsak rtg. posnetek, tudi zpb (največ 6 posnetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih 6. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 7. za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 8. za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih 30 90 30 30 220 265 145 320 145 50 65 175 470 585 510 440 75 75 8 90 20 145' 9. za proteze, ortotične pripomočke, apa- rat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 223 10. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in na vleke >■ krn po amputaciji 220 11. za ortopedske čevlje 440 12. za kilni pas 220 13. za bergle 45 14. za aparat za omogočanje glasnega govora 293 15. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v ko- ledarskem letu — dnevno 45 16. za očala 60 17. za kontaktna stekla 130 18. za očesno protezo 145 19. za oj ačevalni slušni aparat 220 2 Ta lista se uporablja od 1. februarja 1980 dalje; z njeno uveljavitvijo preneha veljati lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, veljavna od 1. aprila 1979 (Uradni list SRS, št. 12-627/79). St. 022-153/80. Lenart, dne 29. januarja 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart Pavel Lešnik 1. r. 690. Na podlagi tretjega odstavka 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1-3/80) v zvezi z drugim odstavkom 44. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78, 14-1012/78, 17-1211/78 in 22/78), so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in drugi delovni ljudje, po delegatih v skupščini občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 28. marca 1980 sprejeli SKLEP o natančnejši opredelitvi osnove za nadomestilo osebnega dohodka za delavce in druge upravičence v občinski zdravstveni skupnosti Lenart 1 (1) Osnova za nadomestilo osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: osnova) je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za poln delovni čas (redno delo) v letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost, zaradi katere ima Pravico do nadomestila. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v primerih iz 75. in 78. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78), pri delavcih, ki delajo nepoln delovni Čas, pa osebni dohodek za nepolni delovni čas. (2) Če je delavec delal v več delovnih organizacijah združenega dela se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel pri vseh organizacijah s tem, da se Preračuna na poln delovni čas. (3) Nadomestilo osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) ne more biti višje, kot osebni dohodek, če bi delavec delal. 2 Ne vštevajo se za izračun osnove: , 1. zneski, ki jih je delavec prejel sicer kot osebni dohodek, ni jih pa dosegel po osnovah in merilih, določenih v splošnem aktu organizacije za redno delo oziroma naloge; 2. nagrade za delo, ki ga je delavec opravil izven okvira svojega rednega dela (npr. dopolnilno delo, izpitni honorarji, honorarji za predavanja izven redne zaposlitve ipd.), kakor tudi nagrade za dolgoletno delo in podobnd, čeprav, se po splošnem aktu organizacije priznavajo k osebnemu dohodku; 3. dohodki, ki se po splošnem aktu organizacije sicer priznavajo k osebnemu dohodku, pa ne izvirajo neposredno iz delovnega uspeha, doseženega z delom (npr. za redno prihajanje oziroma neizostajanje z dela ipd.); 4. prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrina, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za dppust in podobno); 5. prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih in sto največ do višine, določene v teh predpisih. 3 Kadar se osebni dohodek delavca ugotavlja skupaj s potnimi in drugimi stroški na podlagi skupnih meril (provizije trgovskih potnikov, zavarovalnih agentov, povračilo učnemu osebju za predavanja v drugem kraju in podobno), se upošteva kot osebni dohodek le tisti del ugotovljenega zneska, ki ostane po odbitku potnih in drugih stroškov po določbah splošnega akta organizacije. Tako ugotovljen osebni dohodek ne more biti višji od najvišjega osebnega dohodka v organizacijski enoti, v kateri delavec združuje delo. 4 Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri organizacijah združenega dela, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu, je osnova poprečni mesečni znesek nagrad v tekočem letu. 5 Delavcem v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih se šteje v osnovo osebni dohodek, ki je bil podlaga za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu. 6 Delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, se šteje v osnovo tista osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo, oziroma osnova iz dejavnosti, na podlagi ka-gere so bili plačani prispevki za zdravstveno varstvo v preteklem letu. 7 Delavcem, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so še naprej plačevale prispevke za zdravstveno varstvo (detaširani delavci), se za izračun osnove upošteva osnova, ki je bila podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu. 8 Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini, delavcem na delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini in delavcem, ki so v delovnem razmerju pri de- lavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacij v tujini, se šteje kot osebni dohodek tista osnova, ki je bila podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu. 9 Delovnim ljudem-kmetom, ki opravljajo občasna dela pri organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu, se šteje v osnovo čisti zaslužek iz takega dela, to je kosmati zaslužek po odbitku vseh materialnih stroškov, vsebovanih v tem zaslužku 10 Delavcu, poškodovanem na poti za nastop dela, ki mu ni mogoče določiti osnove po določbah tega sklepa se za izračun osnove upošteva osebni dohodek, ki bi ga delavec prejel, če bi delo nastopil. 11 Če delavec v preteklem letu ni dobil osebnega dohodka, se šteje za osnovo poprečni mesečni znesek osebnega dohodka za tekoče leto pred mesecem, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, če pa je nastopila začasna zadržanost pred potekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek do dneva, ko je,nastopila začasna zadržanost. 12 če je delavec v preteklem letu dobival določen čas osebni dohodek iz združenega dela, delovnega razmerja in opravljanja dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, se osnova ugotovi s seštevkom osebnega dohodka, ki ga je delavec dobil za preteklo leto, oziroma osnov za preteklo leto. 13 (1) Delavcu, ki po odložitvi ali doslužitvi vojaškega roka ali po predčasnem odpustu iz JLA ne more zaradi bolezni ali poškodbe nastopiti dela, se določi osnova po doseženem osebnem dohodku v preteklem letu v skladu z določbami tega sklepa. (2) če pa delavec v preteklem letu ni prejemal osebnega dohodka, se mu določi osnova po 10. točki tega sklepa. 14 Delavcu, ki je bil v letu pred letom, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, učenec v srednjem usmerjenem izobraževanju ali pripravnik, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je prejel po prenehanju svojstva učenca oziroma pripravnika, sicer pa osebni dohodek po 11. točki tega sklepa. 15 (1) Osnova se izračuna tako, 'da se osebni dohodek deli z možnim številom delovnih ur v razdobju, iz katerega se upošteva osebni dohodek po prejšnjih točkah tega sklepa in množi s predpisanim delovnim časom v organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu v razdobju, za katerega se mora izplačati nadomestilo. (2) Za delavce, ki niso v združenem delu ali v delovnem razmerju, se šteje kot predpisani delovni čas 42-urni delovni tednik. 16 Delavcu ali drugemu upravičencu iz 30. člena samoupravnega sporazuma, ki postane v 30 dneh po kon- čani zadržanosti od dela znova zadržan od dela zaradi istega (bolezenskega) vzroka, se ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnje in sicer glede osnove in glede odstotka za odmero nadomestila. 17 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 022-153/80 Lenart, dne 28. marca 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnost' Lenart Pavel Lešnik 1. r. 691. Na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1-1/80) in resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine Lenart za obdobje 1976—1980 v letu 1980, drugega odstavka 50. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1-3/80) ter upoštevajoč usmeritve iz 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah In obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78, 14-1012/78, 17-1211/78 in 22/78 — v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum), so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, drugi delovni ljudje in občani, po delegatih v skupščini občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 28. marca 1980 in na seji zbora izvajalcev dne 28. marca 1980 sprejel1 SKLEP o uskladitvi obsega nekaterih pravic do socialne varnosti in v zdravstvenem varstvu z dohodkovnimi možnostmi ob izvajanju politike stabilizacije v občinski zdravstveni skupnosti Lenart 1 Določbe 50. člena samoupravnega sporazuma se v celoti ne uporabljajo. 2 ‘ V 53. členu se samoupravni sporazum spremeni in se glasi: »Znesek posmrtnine za leto 1980 se določi tako, da se višina posmrtnine, ugotovljene za leto 1979, poveča za 16 odstotkov.« 3 V 55. členu se samoupravni sporazum spremeni in se glasi: »Zneski pogrebnine za leto 1980 se določijo tako, da se višina pogrebnine, ugotovljena za leto 1979, P°' veča za 16 odstotkov.« 4 Na koncu prve alinec drugega odstavka 93. člena samoupravnega sporazuma se nadomesti podpičje z vejico in doda naslednje besedilo: »pri čemer se ne uporabljajo določbe, ki sc nanašajo na indikacije za koristno zdravljenje, kolikor nc gre za udeležence narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945.« 5 Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati ta sklep, uživajo nekatere pravice do socialne varnosti v zdravstvenem varstvu, pridobljene po določbah samoupravnega sporazuma, ki so veljale do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določbah tega sklepa. Enako velja za že dospele pravice, ki niso bile uresničene. 6 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev, in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980 dalje. St. 022-153/80 Lenart, dne 28. marca 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart Pavel Lešnik 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA 692. Na temelju določb resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1930 v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) so Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota na seji skupščine dne 4. 2. 1980, Občinska zdravstvena skupnost Lendava na seji skupščine dne 6. 2. 1980, Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer na seji skupščine dne 8. 2. 1980 in Občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona na seji skupščine dne 31. januarja 1980 sprejele SKLEP 0 spremembi sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih p -ispevkov za leto 1980 1 V sklepu o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo na osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) se 2. člen spremeni In glasi: »Za dogovorjeno višino sredstev za pokritje zdravstvenega varstva iz dohodka in osebnega dohodka občinske zdravstvene skupnosti ugotavljajo in sprejemalo naslednjo prispevno stopnjo: ozs Iz dohodka (v •/.) Murska Sobota 1,93 Lendava 2,51 Ljutomer 2.38 Gornja Radgona 1,86 Iz osebnega dohodka (v •/.) 7,96 7,65 7.43 7,15 Osnova za obračun prispevka iz dohodka in osebnega dohodka je bruto osebni dohodek.« 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. St. 01/1-1/80 Murska Sobota, dne 4. februarja 1980. Lendava, dne 6. februarja 1980. Ljutomer, dne 8. februarja 1980. Gornja Radgona, dne 31. januarja 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota dr. Franc Štlvan 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lendava • Tine Ošlaj 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer Vera Bogdan 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona Stefan Zalodec 1. r. 693. Na temelju 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 7/77) in 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 14/78) so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani po delegatih v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona na seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 31. 1. 1980, v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Lendava na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6. 2. 1980 v skupščini občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 8. 2. 1980 in v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. 2. 1980 sprejeli SKLEP o uskladitvi prispevkov uporabnikov, k stroškom zdravstvenega varstva 1 Stroški zdravstvenega varstva v letu 1979 napram letu 1978 so se povečali za preko 25 °/e. Zaradi takšnega gibanja stroškov zdravstvenega varstva v občinskih zdravstvenih skupnostih Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota se uskladijo pri- v Stran 686 URADNI LIST SRS St. 10 — 21. IV. 1960 spevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva ’ tako, da se povečajo za'25 Vo. Pri izračunu zneska prispevkov se v listi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva ! uporabi sistem zaokroževanja za 5 dinarjev. 3 v Usklajena lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva je sestavni del tega sklepa. ■ 4 ' ■ Ta sklep velja od dneva objave v Uradnih obja- 'vah‘pomurskih občin, uporablja pa se od 1. marca 1980. ■ v!", ‘ LISTA PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom zdravstvenega Varstva ža naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: <■. : . i . • - din 1. Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih / svojcev > 3. Za zobozdravstvene storitve ter pripo- močke in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu — za vsako zalivko — za polno kovinsko prevleko ‘:— za vse druge prevleke — za lnlay naizidek — za vsako krono — za vsak člen v mostovni konstrukciji — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje -stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena in gredi ,r— za začasno prevleko ali . člen v- začasnem mostičju; — za gred, opornico ali jahač — za vsako totalno protezo — za vsako parcialno protezo — za vsako začasno protezo — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi — za snem ni ortodontskl aparat pri uporabnikih starejših pd 18 let — ža ’ vsak fiksni ortodontskl aparat .pri uporabnikih starejših od 18 let — za vsako reparaturb, prilagoditev stare proteze, preložitev ali reokluzijo 4. Za vsak prvj pregled, pri zdravniku — specialistu' 'z 'napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 5. Za vsak rtg. posnetek, tudi' zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju) v' ambulantah In dispanzerjih 6. Za nemedicinski de! oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za naj- 30 85 30 30 270 300 150 375 153' 50 70 180 535 685 450 000 525 750 75 75 5 din več 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu, dnevno 45 Opomba: V Občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona se za nemedicinski- dei oskrbe v naravnih zdraviliščih zaračunava SO' din dnevno in to za prvih 15 dni neprekinjenega zdravljenja, pri večkratnem zdravljenju pa največ 30 dni v koledarskem letu. 7. Za 'medicinske storitve med odobrenim zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način, za največ 15-krat, pri večkratnem koriščenju za največ 30-krat v koledarskem letu dnevno 10 8. Ža prvi prevoz z reševalnimi vozili in po- sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posamezpim primerom zdravljenja 85 9. Za zdravila, pomožni in sanitetni "material ob prevzemu v lekarni na recept 25 10. Za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah In dispanzerjih 150 11. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prostostoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne na- prave 225 12. Za nepodložene usnjene rokavice, estet- ske rokavice za protezo, navleke za krn po amputaciji 225 13. Za ortopedsko obutev 450 14. Za bergle 45 15. Za očala, inhalator, aparat za aerosol 70 16. Za kontaktna stekla, kadar so potrebna za opravljanje poklica 135 17. Za očesno protezo 150 18. Za lasuljo, zaradi trajno izražene plešavosti traumatskega izvora 135 19. Za ojačevalni slušni aparat, kadar je potreben ža' opravljanje poklica 300 20. Za aparat za omogočanje glasovnega govora 300 21. Za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 375 694. Na temelju določb 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Uradne objave pomurskih ' občin, St. 7/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne 28. februarja 1980 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1979 .... , , • v Sprejme se zaključni račun Občinske -zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1979, ki izkazuje: skupnih prihodkov 283,037.654,25 din skupnih odhodkov 283,037.654,25 din- 2 Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu ir’ uredbe o kontnem planu in bilancah za saiiioupiavne Interesne skupnosti (Uradni Ust SFRJ, št. 27/77 In Št. 37/77). 3 Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 06/1-196-80 Murska Sobota, dne 28. februarja 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnost Murska Sobota dr. Frane štivan 1. r. 695. Na temelju določil 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 7/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lendava na svoji seji dne 3. marca 1980 »prejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Lendava za leto 1979 1 Sprejme se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Lendava za leto 1979, ki izkazuje: — skupnih prihodkov 102,219.569,70 din — skupnih odhodkov 102,219.569,70 din 2 Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu in uredbe o kontnem planu in bilancah za samoupravne interesne skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 27/77 in št. 37/77). 3 Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 06/1-197/80 Lendava, dne 3. marca 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lendava Tine Ošlaj L r. 696. Na temelju 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer (Uradne objave pomurskih občin št. 7/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer na svoji seji dne 29. februarja 1980 sprejela SKLEP 0 potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer za leto 1979 1 1 Sprejme se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer za leto 1979, ki izkazuje: — skupnih prihodkov 77,466.587,20 din — skupnih odhodkov 81,127.800,95 din — presežek odhodkov nad prihodki 3,661.213,75 din 2 Presežek odhodkov nad prihodki po zaključnem . a čunu bo saniran po sklepu o uvedbi sanacij skeju postopka in sanacijskem programu po določbah 24. člena zakona o pogojih in postopku za sanacijo (Uradni list SFRJ, št. 58/76, 20/77 in 5/78). 3 Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu in uredbe o kontnem planu in bilancah za samoupravne interesne skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 27/77 in št. 37/77). 4 Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 06/1-198/80 Ljutomer, dne 29. februarja 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer Vera Bogdah 1. r. 697. Na temelju določil 15. člena statuta Občinska zdravstvene skupnosti Gornja Radgona .Uradne obja.e pomurskih občin, št. 7/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona na svoji seji dne 28. februarja 1980 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravs'vene skupnosti Gornja Radgona za leto 1979 1 Sprejme se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona za leto 1979, ki izkazuje: — skupnih prihodkov 91,533 365,05 din — skupnih odhodkov 88,748.626.45 din — presežek prihodkov nad odhodki 2,784.738,60 d:n 2 Presežek prihodkov nad odhodki' v znesku 2,784.738,60 din se prenese kot prihoclek v leto 1930. 3 Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu in uredbe o kontnem planu in bilancah za samoupravne interesne skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 22/77 in Št. 37/77). 4 Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 06/1-199/80 Gornja Radgona, dne 28. februarja 1930. Predsednik skupščine Občinske zdravstvere skupnosti Gornja Radgona Stefan Žalođec 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 698. Na podlagi 9. člena statuta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) je skupščina skupnosti na svoji 10. seji dne 28. februarja 1980 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1979 I Zaključni račun, ki izkazuje stanje sredstev 1. 1. 1979 sredstva — prihodki razpored sredstev — odhodki stanje žiro računa 31. 12. 1979 II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. SS-13-12/80-MM Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Sekretar skupnosti Predsednik skupščine Ludvik Cinč 1. r. skupnosti Olga Vipotnik 1. r. din 211,837.296,20 471,593.618,60 557,153.441,15 126,277.473,65 699. Na podlagi 53. člena statuta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin je skupščina skupnosti na svoji 0. seji dne 25. decembra 1979 sprejela S K I EP o potrditvi finančnega načrta Skupnosti za izvedbo programe izgradnje objektov družbenega standarda nit območju ljubljanskih vvčin za leto 1980—1981 I I Finančni načrt izkazuje: A. Prihodki za leto 1980 1. Krajevni samoprispevek 2. Stanovanjska skupnost mesta in občin Ljubljane 3 Skupnost pokojninskega-invalid-skega zavarovanja SRS 4. Regionalna zdravstvena skupnost in občinske zdravstvene skupnosti Ljubljane 5 Mestna skupnost otroškega varstva in občinske skupnosti OV Ljubljane 6. Mestna izobraževalna skupnost in občinske, izobraževalne skupnosti Ljubljane Skupaj prihodki 1980 Prihodki za leto 1981 1. Krajevni samoprispevek 2. Stanovanja skupnost mesta in občin Ljubljane 3. Regionalna zdravstvena skupnost in občinske zdravstvene skupnosti Ljubljane din 308.160.000. 00 23.225.000. 00 24.000. 000.00 71.108.000. 00 54.043.000. 00 11.370.000. 00 491.906.000. 00 309.792.000. 00 23.225.000. 00 71.108.000. 00 4. Mestna skupnost otroškega varstva in občinske skupnosti OV Ljubljane 5. Mestna izobraževalna skupnost in občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane Skupaj prihodki 1981 B. Razhodkl za leto 1980 1. Osnovne šole 2. Vzgonjovarstveni zavodi 3. Zdravstveni domovi 4. Domovi starejših občanov Skupaj razhodki 1980 Razhodki za leto 1981 1. Osnovne šole 2. Vzgojnovarstveni zavodi 3. Zdravstveni domovi 4. Domovi starejših občanov Skupaj razhodki 1981 C. Negativna razlika za leto 1980 Ostanek prihodka v letu 1981 Skupaj primanjkljaj 1980—1981, ki bo pokrit z novimi viri finančnih sredstev II 54,043.000,00 11,370.000,00 529,538.000,00 442,996.907,85 211,048.917,70 215.349.484.00 73.451.182.00 942.846.491.55 119,524.502,35 67,914.766,15 121.162.362.00 67.413.752.00 376.015.382.50 450.940.491.55 153.522.617.50 297,417.874,05 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. SS-13-12/80-MM Ljubljana, dne 10. aprila 1980. Sekretar skupnosti Predsednik skupščine Ludvik Cinč 1. r. skupnosti Olga Vipotnik 1. r. CERKNICA 700. Na podlagi 3. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3'73) ter na podlagi 142., 143. in 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Cerknica, dne 11. aprila 1980 sprejela ODLOK o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev na območju občine Cerknica 1. člen Za območje občine Cerknica se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev v občini Cerknica. 2. člen Na referendumu bodo delovni ljudje In občani odločili o uvedbi samoprispevka za financiranje pr°* grama izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev po naslednjem programu: din 1. dokončanje šole in adaptacija telovadnice v Novi vasi (oprema in dodatna dela) 8.300.000 2. načrti in tehnična dokumentacija za investicijo na Rakeku 3. dokončanje VVZ v Cerknici (del sredstev do zneska) 4. dokončanje šole v Babnem polju 5. izgradnja štirih učilnic, večnamenskega prostora, kotlovnice in ureditev telovadnice na Rakeku 6. adaptacija telovadnijce v Begunjah (do zneska) 7. prizidek k osnovni šoli s kuhinjo, dvema večnamenskima prostoroma in učilnico ter tremi oddelki predšolskega varstva v Begunjah 8. izgradnja VVZ v Starem trgu 9. izgradnja nove šole v Grahovem din 2,000.000 3,000.000 3,000.000 23,d00.000 1,450.000 8,000.000 33.000. 000 26.000. 000 Skupna predračunska vrednost programa znaša po cenah iz februarja 1980 107,750.000 dinarjev. S.^člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Cerknica in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, pa so zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih in imajo stalno prebivališče na območju občine Cerknica. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku. Pri ugotavljanju izida glasovanja se ne štejejo tisti delovni ljudje in občani, za katere se uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. 4. člen Referendum bo: a) v petek, 9. maja od 6. do 18. ure za vse delovne ljudi in občane, zaposlene v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Cerknica b) v nedeljo, dne 11. maja 1980 od 7. do 19. ure za delovne ljudi in občane, zaposlene izven območja občine, upokojence, kmete, občane, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve in druge občane po glasovalnih mestih, id jih določi občinska volilna komisija. 6. člen Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: a) občani od invalidnin, socialnih podpor, priznavalnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu ter prejemkov iz naslovov odlikovanj in priznanj, b) občani od pokojnin, ki ne presegajo 60 °/o povprečnega osebnega dohodka gospodarstva v SR Sloveniji za preteklo leto, c) občani od osebnih dohodkov iz delovnih razmerij v združenem delu in nadomestil, ki ne presegajo 60 Vo povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto, d) občani, ki s samostojnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske storitve ter intelektualne storitve, če osebni dohodek ne presega 60 °/o povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto, e) občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek in dohodek od poseka lesa ne presega 5.000 dinarjev na gospodinjstvo. Ugotavljanje oprostitev plačevanja obveznosti iz točk b, c in d tega člena se upošteva prvi naslednji mesec po objavi uradnih statističnih podatkov. S samoprispevkom občanov bi se v petletnem obdobju predvidoma zbralo 71,800.000 dinarjev, 35,950.000 dinarjev pa predstavljajo sredstva, ki se bodo zbrala v 5 letih po določbah 8. člena tega odloka. 8. člen Manjkajoča sredstva za celotno realizacijo programa iz 2. člena tega odloka se bodo zagotovila po samoupravnem sporazumu o solidarnostnem financiranju programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev v občini Cerknica, po katerem organizacije združenega dela iz območja občine Cerknica združujejo sredstva po stopnji 0,6 Vo od dohodka in IV# od bruto osebnih dohokov Iz sredstev stanovanjskega sklada nad obvezno stopnjo stanovanjskega prispevka, ki ga bodo plačevale organizacije združenega dela z območja krajevne skupnosti Loška dolina. 9. člen Na referendumu bodo glasovalci glasovali neposredno in tajno z glasovnico z naslednjim besedilom: 5. člen Samoprispevek bi bil uveden za dobo petih let in sicer od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985. leta Samoprispevek bi plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Cerknica po' naslednjih stopnjah: 1. — 2 Ve od bruto osebnih dohodkov in nadomestil delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodke iz delovnega razmerja, — 2 Vo od pokojnin upokojencev 2. — 2 V# od bruto osebnih dohodkov oziroma osnove za odmero prispevkov za SIS družbenih dejavnosti občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, 3- — 1 Vo od katastrskega dohodka in poseka lesa kmetijski zavezanci, ki so po odloku o davkih občanov občine Cerknica oproščeni plačila davkov, — 2 Vo od katastrskega dohodka in poseka lesa ostali kmetijski zavezanci. »Skupščina občine Cerknica Glasovnica za referendum dne 9. in 11. maja 1980 0 uvedbi samoprispevka v denarju za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev po stopnji: 2 Ve od bruto osebnih dohodkov in nadomestil delovnih ljudi in občanov, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, 2 Ve od pokojnin upokojencev, 2 Ve od bruto osebnih dohodkov oziroma osnove za odmero prispevkov SIS družbenih dejavnosti občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, 1 Vo od katastrskega- dohodka in poseka lesa kmetijski zavezanci, ki so po odloku o davkih občanov občine Cerknica oproščeni plačila davkov, 2 Ve od katastrskega dohodka in poseka lesa ostali kmetijski zavezanci, za dobo petih let 6d 1. T. 1980 do 30. 6. 1985. leta. Za vat veljajo oprostitve plačila Samoprispevka, ki SO določeni v 6. členu odloka o razpisu referenduma. glasujem žia proti Glasovalec izpolni glasovnico tako, da Obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.« 10. Člen Glasovnice morajo biti uverjene s pečatom Skupščine občine Cerknica. 11. člen Postopek v zvezi z izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija, ki imenuje tudi glasovalne odbore. 12. člen Denarna sredstva, ki se bodo zbrala a samoprispevkom so strogo namenska in se bodo zbirala na poseben račun. S sredstvi iz prejšnjega odstavka upravlja odbor za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev v občini Cerknica. Člane tega Odbord imenuje Skupščina občine Cerknica in skupščina občinske izobraževalne skupnosti Cerknica na predlog družbenopolitičnih organizacij občine Cerknica. Odbor ima svoja pravila, ki jih potrdi občinska skupščina. Odbor je dolžan sproti, najmanj pa enkrat letno, poročati o svojem delu ustanoviteljema. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se smejo uporabljati samo za namene iz 2. člena tega odloka in p6 vrstnem redu, ki je v tem členu naveden. 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma po tem odloku S* zagotavljajo iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti Cerknica. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-1/80-9 Cerknica, dne 11. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. KAMNIK 761. N* podlagi 9. člena zikoha 6 Ureditvi nekaterih vprašanj družben« kontrole cen v SR Sloveniji (Urad. ni lišt SRS. št 32/75) ter 5. Člena odloka o Izvršnem svetu SkupŠČihe občin« Kamnik (Uradni list SR6, št. 23/76) izdaja Itvršrti Sv6t Skupščine občin« Kamnik po Sklepu Sprejetem na seji dne 24. marca 1680 SKLEP f o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen l.člen Sklep o določitvi hajvišjih ravni cen (Uradni list ŠRS, št. 27/79) preneha veljati. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-35/76 Kamnik, dne 25. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. LAŠKO 702. Na podlagi 1. Člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško za opravljanje zadev, ki So določene z republiškimi in Občinskimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik občine Laško, Št. 8/74), je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 2. aprila 1980 sprejel ODREDBO o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih ravni cen I Odredba o določitvi naj višjih ravni cen (Uradni ust SRS, št. 27/79) preneha veljati. II Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/80-2 Laško, dne 2. aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Srečko Brilej 1. r. 708. Na podlagi drugega odstavka 2. 61ena odredbe « preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uredni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 40. člena začasnega poelovnlka o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 20. marca 1980 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter dragih preiskavah v letu 1980 na območju občine Laško L SPLOBNB DOLOČBE l.član Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej Odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarski organizacija, ki je po predpisih verificirana ea preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarski Zavod Celje, PE Laško (v nadaljnjem besedilu: P® Laško) opraviti v letu 1980 uk/epe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen PE Laiko je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. . 1 ' 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikor je potiebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen PE Laško, ki opravlja preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o sej rijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. ' V PE Laško mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje psov proti steklini, starih nad štiri mesece, je treba opraviti do 30. aprila 1980. Psi, poleženi do 31. avgusta 1980, morajo biti cepljeni v novembru 1930. Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati. 6. člen V letu 1980 je zaključiti peto splošno tuberkulini-zah aglomeracijah se cepi, če je v aglome-< etn nad SO pitancev oziroma nad 10 svinj, zato je P' i ori lastnikih Topole Peter, Jagoče in Zupan rvan, Vrhovo. 10. člen Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti sproti po vhlev-Ijenju kokoši skladno z obveznimi tozadevnimi navodili republiške veterinarske uprave pri vseh rejcih — kooperantih perutnine v občini. Rok za izvršitev: celo leto 1980. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mttVo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina'mora' biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po' spibšrio priznani metodi. 11, člen - Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati vse čebelje družine, ki Jih lastniki vozijo na pašo. Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti. preiskane tudi na nosemavost in hudi gnilobi čebelje zalege. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je preiskati na varoatozo. Pregled opravi Živinorejsko veterinarski zavod v Celju. Cepljenje in diagnostične preiskave lahko zavod opravi le s priznanimi biološkimi preparati, vzorce pa jemlje in odpremlja v skladu z od katastrskega dohodka, vendar najmanj 9.400 do 150.000 dinarjev; 2. dvoletna Olajšava v višini 75°/o letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000 dinarjev; 3. dvoletna olajšava v višini 100 0/o letnega davka, če znaša investicija nad 250.000 dinarjev. Zavezancem, ki jim kmetijstvo' ni glavni poklic, se prizna 40°/» olajšava od izračunane olajšave po drugem odstavku tega člena. Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račun in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. Mnenje o tem, ali gre Zg preusmeritev gospodarstva, oziroma za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija po programu in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo, oziroma območna turistična organizacija. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjen c' vek iz kmetijstva zniža za 500 dinarjev. Za otroke iz prvega odstavka tega Člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 odstotkov. Za otroke, ki prejemajo štipendijo ali nagrado učencev v gospodarstvu, se olajšava iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zmanjša za 60 "/o. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred ozl- roma letnik šole v katerih se šolajo. Olajšava sc prizna za otroke do 26. leta starosti. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole. 14. člen Občinskega davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč katerih skupni katastrski dohodek ne presega 2.000 dinarjev, če jim je kmetijstvo edini vir dohodkov. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 15. člen Višiha pavšalnega letnega zneska od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnostix(v nadaljnjem besedilu: davek od obrtnih dejavnosti) je odvisna: od vrste dejavnosti, od opremljenosti delavnice, od lokacije obrtne dejavnosti, od obsega in načina dela, od delovne sposobnosti zavezanca in od predvidenega dohodka. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka upošteva tudi višina skupne stopnje in prispevkov in davka, po katerih plačujejo prispevke samoupravnim interesnih skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka, poveča za enkrat. 16. člen Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodu, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, znašajo: Osnova dlnerjev •/. do 10.000 26 od 10.000 do 20.000 31 od 20.000 do 30.000 36 od 30.000 do 50.000 40 od 50.000 do 100.000 44 od 100.000 do 1'50.000 47 od 150.000 do 200.000 49 nad 200.000 51 17. člen Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji SC/o; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena pa se 'uporablja progresivna lestvica iz 16. Člena tega odloka. 18. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, sc po določbah 82. člena zakona o davkih občanov prizna posebna olajšava za dejavnost gostinstva. redno storitveno dejavnost in proizvodno dejavnost. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne morejo ke^istiti zavezanci, ki se ukvarjajo, s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic ter zavezanci, ki opravljajo storitve z gradbeno mehanizacijo. 19. člen Odmerjeni davek iz obrtnih dejavnosti se zniža za 306/» zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost iz strok, ki so v občini deficitarne. Priznana olajšava po tem čleriii lahko znaša do 50 odstotkov poprečnega letnega neto OD v SRS v dejavnosti, katero opravlja. Deficitarne dejavnosti ugotavlja IS na predlog odbora za splošno gospodarske zadeve 20. člen Zavezancem, ki prvič ustanovijo obratovalnico za opravljanje storitvene, obrtne .ali gostinske dejavnosti in se zavežejo tako dejavnost opravljati najmanj 5 let kot glavni poklic, se v prvem letu opravljanja dejavnosti odmerjeni davek zniža za 80°/o in v drugem za 50 %>. Ta olajšava znaša največ 50 */• poprečnega letnega neto OD v SRS v dejavnosti katero opravlja. Olajšava po tem členu sč prizna zavezancem, ki so dosegli najmanj 60 "/o celotnega dohodka s storitvami, od tega 50 %> z občani. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za prevozništvo in opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo. Zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost, se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti, ko dopolnijo 60 let (molŠki) oziroma 55 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in njihov dohodek po odbitku stroškov ne presega 25 iVo poprečnega neto OD zaposlenega v SRS za tekoče leto. 21. člen Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno od zbiranja naročil za časopise, knjige revije 10%; 2. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov; od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč 20%; 3. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohokov, doseženih s prodajo izdelkov uporabe umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30%; 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohokov, doseženih z i opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov doseženih po tretji točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 %. Zbiralci odpadnega materiala (železo, papir, steklo ipd' so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti. Davka po odbitku se oprostijo dohodki doseženi z zbiranjem in prevozom mleka do zbiralnic. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 22. člen Stopnje davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov znašajo: Osnov« dinarjev •h do 10.000 26 od 10.000 do 20.000 31 od 20.000 do 30.000 36 od 30.000 do 50.000 40 od 50.000 do 100.000 44 od 100.000 do 150.000 47 od 150.000 do 200.000 49 nad 200.000 51 23. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osebnega dohodka do višine po 10. členu zakona o davkih občanov po stopnji 30 “/o; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 22. člena tega odloka. 24. člen V pavšalnem letnem znesku plačujejo davek iz intelektualnih storitev vsi zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 50.000 dinarjev. Višina davka v pavšalnem letnem znesku se predpiše na isti način in po merilih iz prvega in drugega odstavka 15. člena tega odloka. 25. " člen Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po stopnji 40 "/o. V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 26. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izbojšav znaša 20°/#. Stopnja davka na dohodek dosežen z opravljanjem del navedenih v tretjem odstavku 107. člena zakona o davkih občanov znaša 40 “/o Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic se ne plačuje: — iz osebnega dohodka patentov in tehničnih izbojšav, — iz osebnega dohodka od koristnih predlogov po samoupravnih splošnih aktih OZD o izumih in tehničnih Izboljšavah, — iz osebnega dohodka po prvi točki 96. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. ) VI. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA 27. člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova dinarjev •It do 10.000 30 Od 10.000 do 20.000 33 od 20.000 do 30.000 36 od 30.000 do 50.000 40 od 50.000 do 100.000 44 od 100.000 do 160.000 - 48 od 150.000 do 200.000 54 nad 200.000 60 28. člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena In če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din. 29. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 Vo stroškov; od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30°/e stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 30. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 60 %> 31. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne dosegajo 1.500 din letno. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, tudi ne plačujejo davka na dohodek od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo pogodbeno prek organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta ali občinske konference ZSMS. Če po opremljene sobe oddajajo pogodbeno preko turističnega društva, se zavezancem prizna 30 %> olajšava. Priznanje oprostitve oziroma olajšavo po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto in kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. / VII. DAVEK OD PREMOŽENJA 32. člen Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. Za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začete tone od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilnosti. 2. Za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din. 3. Za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna voziia, navedena v 1. točki. 4. 21a delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din. 5. Za vlečna vozila: a) traktorje do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din b) vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v L točki. 6. Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več, 7. Za kombije — glede na delovno prostornino mo- torja, in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 din nad 3100 ccm 2.000 din 33. člen Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: — po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremi j enoeti, — po gradbeni izvedbi stavbe, — po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih pro- Btov stavbe. 34. člen Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v 37. členu in ob upoštevanju določb 33. člena, uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00; —. ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno Iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60; Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75 •/», — pri balkonih za 75 "/o, — pri ložah za 30 e/o, — pri mansardnih prostorih za 20*/e, — pri garažah, kot samostojnih gradbenih obiek-tih za 50*/». Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena se poveča za 25v/o, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 33. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 37. člena tega odloka, Odločba o odmeri davka je stalna io se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov, 36. člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka, na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. ' 37. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, v primerjavi z vrednostjo leta 1973 oziroma kasneje povečala za več kot 20 °/o. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotov-jena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 38. člen Davčni zavezanci na poeest stavb v naseljih Babna brda, Babna gora, Babna reka, Beli potok, Bsagovica, Bistrica, Bodrež, Brecljevo, Brestovec, Brezje pri Lekmarju, Brezje pri Podplatu, Brezovec pri Polju, Buče, Bukovje v Babni gori, Cerovec pod Bočem, Cerovec pri Šmarju, Ceste, Cmereška gorca, Čača vas, Črešnjevec pri Bistrici, Dckmanca, Dobležiče, Dobovec pri Rogatcu, Dol prt Pristavi, Dol pri Šmarju, Donačka gora, Dragomilo, Drensko rebro, Drevenik, Ga-berce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gorjane, Gostinca, Gradišče, Gradiški dol, Grobelce, Gubno, Hajnsko, Hrastje ob Bistrici, Imenska gorca, Irje, Jazbine, Jerčin, Jerovska vas, Ješovec pri Kozjem, Ješovec pri Šmarju, Kačji dol, Kamence, Kamenik, Kamna gorca, Klake, Konuško, Koretno, Križan vrh, Krtin ce, Lastnič, Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, lipovec, Log, Male Rodne, Močle, Nezblše, Nlmno, Nova vas pri Šmarju, Orehovec, Ortnice, Osredek, Pecelj, Pečica, Pijovci, Pilštanj, Plat, Platinovec, " Ples, Podturn, Poklek pri Podsredi, Polžanska gorca, Polžanska vas, Predel, Predenca, Pristava pri Lesičnem, Pristavica, Pernek, Pustike, Rajnkovec, Rako- vec, Roginska gorca, Rudnica, Sela, Sladka gora, Slake, Sopote, Sotensko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje Negonje, Spodnje Sečovo, Spodnje Selce, Spodnje Tinsko, Spodnji Gabernilc, Srebrnik, Stojno selo, Strmec pri Rogatcu, Strtenica, Sv. Ema, Sv. Jurij, Serovo, Škofija, Tlake, Topole, Topolovec, Topolovo, Trebče, Trlično, Tuncovec, Velike Rodne, Verače, Veternik, Vidoviča, Vinec, Vinski vrh pri Slivnici, Vinski vrh pri Šmarju, Virštanj, Vodenovo, Vojsko, Vonarje, Vrenska gorca, Vrh, Vršna vas, Žagaj pod Bočem, Zagorje, Zastran j e, Zavrže pri Grobelnem, Zdole, Zečo, pri Bučah, Zg. Kostrivnica, Zg. Negonje, Zg. Sečovo, Zg. Tinsko, Zg. Gabemik, Zibika, Zibiška vas in 2a-henberc ne plačujejo davka od stavb. Oprostitev po prejšnjem odstavku se ne prizna lastnikom počitniških stavb (vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. 39. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: •/. — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 — od poslovnih prostorov 0,20 — od počitniških hiš 0,50 40. člen Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka od zemljišč. VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 41. člen Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 10 "/o. IX. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 42. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev; 2. če zavezanec izkaže,' da zaradi bolezni ali elementarnih nezgod dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti oziroma ni imel dohodkov, se mu lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece, odvisno od višine davčnega dolga, trajanja zavezančeve bolezni ali obsega elementarne nezgode. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. X. DRUGE DOLOČBE 43. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina vrednosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 44. člen Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke osvojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin. 45. člen Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da mhko odloči na obrazložen predlog davčnega organa, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE \ 46. člen Poprečna gradbena cena za mz koristne stanovanjske površine ugotovljena za leto 1973 znaša 2.200 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974. Davčna napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1974 morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30. junija 1974. 715. Izvršni svet občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 5. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77) na svoji seji dne 27. marca 1980 določil prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega odlok o posebnem občinskem davku od pro- e meta proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24-671/73, 1-27/74, 23-1175/75, 28-1432/75, 6-288/76, 19-934/76 in 24-1657/77). Šmarje pri Jelšah, dne 27. marca 1980. " Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r. ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) 1. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se uvede poseben občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu odloka in tarife: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, po tem odloku in po predpisih, izdanih na podlagi omenjenih zakonov in odloka. 2. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razep od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom. 3. člen ' Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbijeta ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometu proizvodov in od plačil za storitve za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 3. a člen Zasebnim proizvajalcem in lastnikom vina in žganja se za potrebe občanov gospodinjstva upošteva: — za vsakega nad 16 let starega družinskega člana 3001 vina; — za vsakega nad 18 let starega družinskega člana 101 žganja. Za kalo in raztok se prizna pri vinu 10 °/e, pri žganju pa 2*/» od skupne proizvodnje. 4. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, določenih po tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. 7. člen Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja, po vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. TARIFA A — PROIZVODI Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana dgvčna oprostitev: 3 °/o. Opomba 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati. 2; Davek od prometa blaga na drobno se plačuje tam, kjer bi bilo blago prodano naravnost potrošnikom, tudi v primerih ko gre za prodajo proizvodov iz premičnih podajaln na posebnih vozilih. Tako obračunavajo in plačujejo davek od prometa blaga na drobno premične prodajalne v času, ko se mudijo na območju občine Šmarje pri Jelšah, na način, ki velja za ostale prodajalne, katerih sedež je na območju občine. 3. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice. Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št 25/77 in 47/77). Glede davčne osnove in davčnega zavezanca se uporabljajo določbe tarife posebnega republiškega prometnega davka. Tar. št. 1 a Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov se plačuje davek, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa, po stopnji 4®/«. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče. Tar. št. 2 1. od alkoholnih pijač, izdelanih v več kot 50 Vo iz domačih surovin, računano po vrednosti: dm — od naravnega vina, vina tipa »biser« in od btra vinsko sadnih pijač 2,00 — od penečega vina 4,00 din — od medice 15 — od piva 30 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 45 2. od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 ‘/e iz domačih surovin, •z. računano po vrednosti 45 Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz prve in druge alinee te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za ostale alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom, oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, Izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 20 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo predpisi o kakovosti teh pijač. 6. Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plačuje davek, dokler traja vrenje, oziroma do 15. novembra. Po tem času se šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano. Tar. št. 3 din Od alkohola (etanola) 1,00 Opomba: Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 4 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 20 °/». B — OBRTNE STORITVE Tar. št. 5 Posebni občinski davek od plačil za storitve v naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnostih: I. Predelovanje nekovin: dln steklarstvo 10 cementnina 10 II. Predelovanje kovin; avtokleparstvo 10 avtomehanika 10 kleparstvo 10 ključavničarstvo 10 kovinsko pasarstvo 10 kovaštvo (razen od podkovan j a konj in živine, okovanja in popravljanja kmečkih vozov ter orodja in kmetijskih strojev) 10 mehanika 10 precizna mehanika za optične instrumente 15 precizna mehanika za pisarniške stroje 15 orodjarstvo 10 popravljanje tehtnic 10 popravljanje motornih koles in koles z motorjem 10 III. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: akumulatorstvo 10 avtoličarstvo ■ * 10 elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev, aparatov idr.) 10 elektromehanika za dvigala 10 elektromehanika za hladilne naprave 10 elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje 10 elektromehanika za telegrafske in telefonske naprave 10 elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate 5 avtoelektrikarstvo 10 instalacija strelovodov , 10 elektroinstalacija 10 IV. Izdelovanje kemičnih izdelkov: impregniranje raznih predmetov 10 V. Predelovanje lesa: lesno strugarstvo 10 mizarstvo 10 popravilo lesenih karoserij 10 sodarstvo 10 tapetništvo In dekoraterstvo 10 VI, Izdelovanje tekstilnih izdelkov: strojno pletilstvo 10 VII. Predelovanje usnja: Popravilo kovčkov, torbic in druge usnjene galanterije 10 VIII. Izdelovanje gumijastih izdelkov: popravila gumijastih Izdelkov 5 vulkanlzaclja in centriranje gum 5 IX. Tiskarne in knjigoveznice: knjlgovezništvo 5 X. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: gra verstvo 10 popravilo okvirjev 10 prepariranje in gačenje živai 10 zlatarstvo 10 XI. Stavbna obrt: din instalaterstvo za vodovod, plin in kanalizacijo 10 Instalaterstvo za centralno kurjavo in klimatske naprave 10 izdelovanje in polaganje podov in umetnih mas 10 izoliranje 10 montaža in popravilo rolet 10 kamnoseštvo in teracerstvo 10 krovstvo 10 opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, dvigali,- avto vleko, viličarji in vlečnicami 10 parketarstvo 10 pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami 10 soboslikarstvo in pleskarstvo 10 sadrarstvo in marmorna štukatura 10 tesarstvo 10 zidarstvo in fasaderstvo 10 XII. Obrtne osebne in druge storitve: aranžerstvo 10 črkoslikarstvo 10 čiščenje, mazanje in izoliranje vozil 10 fotografiranje 10 poliranje pohištva in drugih lesenih predmetov 10 popravljanje in vzdrževanje merilnih in drugih regulacijskih naprav 10 kozmetika 10 C — DRUGE STORITVE Tar. št. 6 Od vrednosti prodanih vstopnic Za prireditve 10 Opomba: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba obračunati najpozneje v 5 dneh po končani prireditvi in plačati v 15 dneh po obračunu. 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturnoumetniške in telesnovzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške ali telesnovzgojne prireditve odloči pristojni svet občinske skupščine. 4. Prometni davek po tej tarifni številki re ne plačuje od vrednosti prodanih vstopnic za kinematografske predstave. 5. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve. Tar št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 •/,. Opomba: 1. Davčni -avezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 8 Od posebnih iger na srečo (rulette, shemin de fer, baccara fimple, baccara tout va, trente et quarante, beack 71 boule in igre na slots machines) 15 °/o. Opomba: Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo. Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo. Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca. Tar; št. 9 Od reklam * a) za tobačne izdelke In alkoholne pijače 20 b) za druge gospodarske reklame, razen za reklame v radiu, televiziji in informativnem tisku 10 Opomba: Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Tar. št. 10 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti ' 10 •/* Opomba: Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 11 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve 15 •/• Opomba: Davčni1 zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je Izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. Tar. št 12 Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti 10 •/e. Opomba: Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo. Davčna osnova Je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev. Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost. VSEBINA Stran DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 672. Sklep o zaključnem računu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1979 675 673. Sklep o uskladitvi pokojnin 675 674. Sklep o mejnem znesku najnižjlb pokojninskih prejemkov 675 675. Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka *76 676. Sklep o natančnejših pogojih, kdaj se Šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane 676 677. Sklep o višini Invalidnin za telesno okvaro 677 678. Sklep o višini dodatka za pomoč In postrežbo 677 679. Sklep o določitvi enkratnega letnega prispevka za rekreacijo v letu 1980 678 Stran 693. Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroš- kom zdravstvenega varstva (Murska Sobota) 685 694. Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1979 686 695. Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinske zdrav- stvene skupnosti Lendava za leto 1979 (Murska Sobota) 687 696. Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinske zdrav- stvene skupnosti Ljutomer za leto 1979 (Murska Sobota) 687 697. Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinske zdrav- stvene skupnosti Gornja Radgona za leto 1979 (Murska Sobota) *87 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 698. Sklep o potrditvi zaključnega računa skupnosti za Izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1979 688 680. Sklep o razporeditvi sredstev za dejavnosti In pospeševanje rekreacije upokojencev v letu 1980 678 681. Sklep o najnižjem In naj višjem znesku pokojninske osnove 678 682. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov Iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1979 678 683. Sklep o spremembi In dopolnitvi sklepa o pooblastit- vi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Ljubljani (1), da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb za območje vse skupnosti 679 684. Sklep o pooblastitvi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Mariboru (1), da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb o socialni varnosti za območje občin Maribor, Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem In Slovenj Gradec 679 685. Sklep o pooblastitvi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Murski Soboti, da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb o socialni varnosti za območje občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 680 699. Sklep o potrditvi finančnega načrta Skupnosti za izvedbo programa Izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1980—1981 688 700. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa Izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev na območju občine Cerk- nica 688 701. Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen (Kamnik) 690 702. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi naj višjih ravni cen (Laško) 690 703. Odredba o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Laško 690 704. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Laško) 691 705. Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za potr- dila In dovoljenje ter za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Laško 692 706. Odredba o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Ljubljana Bežigrad 692 707. Statutarni odlok o spremembi določbe 121. člena statuta občine Ljubljana Šiška 693 686. Samoupravni sporazum o načinu združevanja In uporabe sredstev za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu 680 687. Ugotovitveni Slovenije sklep Zveze stanovanjskih skupnosti 682 688. Ugotovitveni Slovenije sklep Zveze stanovanjskih skupnosti 682 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 689. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstve- nega varstva v letu 1980 v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Maribor) 682 690. Sklep o natančnejši opredelitvi osnove za nadome- stilo osebnega dohodka za delavce In druge upravičence v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Maribor) 683 691. Sklep o uskladitvi obsega nekaterih pravic do socialne varnosti In v zdravstvenem varstvu s dohodkovnimi možnostmi ob izvajanju politike stabilizacije v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Maribor) 684 692. Sklep o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo In osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1980 (Murska Sobota) 685 708. Odlok o spremembah In dopolnitvah poslovnika Skupščine občine Ljubljana Šiška 693 709. Odlok o spremembi odloka o prispevkih za financi- ranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti občine Ljubljana Šiška za leto 1980 693 710. Odlok o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev — Ss 12 Podutik I. faza (za dele zazidalnih otokov 3 a, 4 a, 3 c, 4 c, 5 c In 6 c (Ljubljana Šiška) 693 711. Odredba o obvezni prijavi In popisu čebeljih družin na območju občine Ljubljana Šiška 704 712. Sklep o pooblastilu strokovnim službam Samouprav- ne stanovanjske Interesne skupnosti za opravljanje strokovnega nadzora nad gradnjo objektov za trg (Mozirje) ;o4 713. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o dolo- čitvi naj višjih ravni cen Iz pristojnosti občine (Slovenske Konjice) 7*6 714. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Šmarje pri Jelšah) 7*5 715. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa pro- izvodov In od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Šmarje pri Jelšah) . 711 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1980 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevalo le mesec dni oo Izido vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a. poštni oredal 779'VU - Telefon dlrektot uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701 prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-cn:M0323 — Oproščeno nrometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72