928 DUŠAN MRAVLJE zmagal v oblačilih adidas AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, lax: 67-655 J VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO naš glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLIC ŠT. 27 • LETO XVI • 23. AVGUST 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krš cena: 100 SIT OBMOČNA ENOTA KRŠKO A 900 let videmske župnije Visoke in pomembne obletnice Tudi v videmski župniji nadvse praznično. 100 let sedanje cerkve, 50 let vrnitve iz izgnanstva. Somaše- val je tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Pet novih zvonov. Videm - Krško, 30. julija -Zadnjo julijsko nedeljo so pred cerkvijo Sv. Ruperta poleg mariborskega škofa so-maševali še župnik kanonik Janez Zorko, zlatomašnik Alojzij Žalar, domačin Rafko Vodeb in nekateri drugi duhovniki posavskih župnij, na steni nad oltarjem oa je poleg slik ostalih zaslužnih župnikov visela tudi slika graditelja sedanje cerkve, župnika Janeza Novaka. Kot gostitelj je v pozdravni besedi častni kanonik Janez Zorko opozoril, da so pomem- bni in visoki jubileji, ki jih v poletnih dneh praznujemo, še kako obvezujoč spomin. Pred 900 leti je bilo tu ustanovljeno župnijsko središče, medtem ko je prvi pisni vir za Brestanico in Krško darilna listina, že iz leta 895. Ob zvoniku cerkve Sv. Ruperta je bilo na blagoslov pripravljenih pet novih zvonov, pred vhodom pa sta bila postavljena tudi dva velika železna zvonova, ki sta od leta 1923 zvonila v zvoniku. Od petih novih so se trije pridružili (Nadaljevanje na 8. strani) Med maševanjem mariborskega škofa dr. Franca Kramber-gerja pred videmsko cerkvijo Sv. Ruperta Da Kostanjevica spe« biser Za normalno življenje in večje zadovoljstvo mesta ter njegovih prebivalcev bo potrebno rešiti še kar nekaj problemov Kostanjevica, 16. avgusta -Predsednik sveta KS Milan Herakovič je sklica! sestanek, ki so se ga udeležili trije svetniki in nekaj predstavnikov strank. Pregledali so delo krajevne skupnosti, predvsem pa so se posvetili perečim problemom prebivalcev mesta in okoliških vasi. Najprej je beseda tekla o neuspelem referendumu. Mnogi še danes ne morejo mimo tega, da Kostanjevica ni postala občina. Očitki seveda padajo na KS, ljudje pa razmišljajo, da je bil referendum speljan tako, kot so si ga zamišljali za to pooblaščeni. Ne glede na to, kdo je kriv za neuspeh, so se pojavile glasnejše ideje o novi občini, zato so na sestanku sklenili, da bodo preučili možnost za ponoven razpis referenduma. Velika težava ali "sramota", kakor pravijo mnogi Kostanjevi-čani, se pojavlja v zdravstvu, saj so ljudje v Kostanjevici in okoli- ških vaseh od petka popoldan do ponedeljka zjutraj prepuščeni sami sebi. V Kostanjevico bi bilo potrebno dobiti dežurnega zdravnika, ki bi v kraju živel. Krajani so se deset let borili za veterinarsko postajo in jo pred kratkim končno dobili. Na tak način bo potrebno pridobiti tudi dežurnega zdravnika. Razpravljali so še o urbanističnem načrtu mestnega jedra in o problemu obvoznice, ki se vleče že od leta 1978. Veliko skrbi zadaja tudi pitna voda zaradi zastarelega in dotrajanega vodovodnega omrežja. Tudi bencinska postaja ne ustreza več osnovnim pogojem obratovanja, saj jo je že zdavnaj "povozil čas". Svetniki so obljubili, da bodo o tem razpravljali že na naslednji seji občinskega sveta, saj želijo pričeti probleme čim prej reševati. Le tako je možno, da bo Kostanjevica res spet nekoč biser, na katerega se vsi še vedno prepogosto sklicujemo. (Lea) Slavnostni dogodek v Dolenji vasi Prenovljena cerkev Sv. Marije. Blagoslov novih zvonov, spominskega obeležja, vodnjaka in nove kapelice je podaril mariborski škof, dr. Franc Kramberger. Obelisk - spomenik vrnitvi izgnancev v Dolenji vasi, vodnjak in kapelico je blagoslovil mariborski škof, dr. Franc Kramberger. (Foto: Dama) Dolenja vas, 15. avgusta -Letošnji veliki šmaren je bil dan središčne občinske slovesnosti ob 50. obletnici srečne vrnitve iz izgnanstva. Na priložnostnem oltarju pred vhodom v obnovljeno cerkev sta med drugimi maševala škof dr. Kramberger in častni videmski kanonik Janez Zorko. Slavnostni govornik spominskega dela slovesnosti je bil Danilo Siter, župan občine Krško. Dogodek, o katerem se bodo Dolenjevaščani še dolgo pogovarjali, bi lahko rekli. V vasi in njeni širši okolici so se že nekako pred sedmimi leti začele priprave na dan, ko naj bi Dolenja vas, ki je bila izbrana za središče dogajanja, dobila lepšo podobo. Skozi Stari Grad in Dolenjo vas so ob glavni cesti urejeni pločniki, postavljena javna razsvetljava, mnoga dvorišča so spremenila izgled, obnovljena je cerkev Sv. Marije z oltarjem, v zvonik so potegnili tudi dva nova zvonova, namenu je predan vaški NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASA IZIDE 6. SEPTEMBRA flM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 park, v katerem stoji spominsko obeležje žrtvam druge svetovne vojne in izgnanim v letih 1941-45, v samem središču parka je postavljen vodnjak, ob njem pa nova kapelica, posvečena Mariji begunki. Številne zbrane je v samem začetku slavnostnega popoldneva pozdravil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je poleg ostalih somašnikov zbranim podaril slavnostno mašo. V svojem nagovoru je opozoril, da je dan, ki smo ga posvetili spominu na mnoge izgnane, pregnane iz svojih domov in njihovemu srečnemu povratku pred petdesetimi leti, velik dan za tiste, ki so preživeli, ter poudaril, da naj bo to tudi dan, ko se v žalosti spominjamo predvsem tistih svojih, ki se jim v domovino ni nikoli uspelo vrniti. "Prisilno zapustiti svoje domove in biti pregnan v neznano pomeni biti brez zavetja, ki ga vsakemu ponuja njegov dom, pomeni biti brez prostora, kjer lahko najdeš svoj mir. To so, žal, doživeli mnogi naši starši, so- jij_fjf_^ Tt-g Izgnancav la t*. 0G06 6E-236 tac OGOB SZS52 UUBUANA ti oa B3J-55 (ax oa H3-B-47 Dunajska oarta 22 t*, oa at-eo-77 MARIBOR OBje ParUzanaka c 3-5 gut*Janaka C 3» M. OS 29-460 M OS 38-936 tax 063 S9-4SO fax- 063 MU« Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od S'do 1? In na vseh enotah poštel J*j_fJ^_p5 POOlLAjltMA INVItnCUSKA OauilA rodniki, prijatelji in znanci med nemško zasedbo Slovenije, ko so morali zaradi okupatorjevih načrtov v zvezi s krepitvijo južne meje nemškega rajha zapustiti svoja ognjišča," so bile misli krškega župana Danila Siterja. ki je v nadaljevanju opozoril, da v Sloveniji živimo v miru, med- tem ko se v sosednji državi ravno v tem trenutku dogajajo zločini, enaki tistimi izpred petdesetimi let. V krški občini, natančneje na brestaniškem gradu, pa bo 17. septembra še središčna državna proslava ob petdeseti obletnici vnitve iz izgnanstva, (dama) AKTIV RA VHA TEUEV 0BČIME KRŠKO OBVEŠČA, OA SE POUK V ŠOLSKEM LEVO 05/90 PRIČME Y PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA 1995 Streetball turnir v Brežicah Brežice, 19. avgusta - V soboto je bilo na Cesti prvih borcev zares živahno. Potekal je namreč 10. oz. predzadnji letošnji kvalifikacijski Streetball turnir pod geslom Najboljša droga je žoga, ki ga že drugo leto zapored prireja ekskluzivni Adidasov zastopnik za Slovenijo, podjetje AFP iz Dobove. Kljub kislemu vremenu so veliko zanimanje tako igralcev kot gledalcev, športni boji, nagradne igre, plesne točke skupin* Bolero v oblačilih blagovne kolekcije Adidas in "neutrudljiv" moderator Edi glavne značilnosti sobotnega dogajanja na turnirju v ulični košarki. O rezultatih več na športni strani. (Galex) Ob uspehu Dušana Mravljcta V adidasovih copatih do zmage po Ameriki New York, 20. avgusta - Slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje je postal prvi Slovenec, ki je zmagal na 2.925 milj oz. 4.800 km dolgem maratonu po Ameriki. Za pot je potreboval 422 ur, 6 minut in nekaj sekund ter potolkel prejšnji rekord za dobrih ur. Mravljeta so na cilju pričakali mnogi prijatelji, med njimi tudi Franc Polovic st. iz podjetja AFP Dobova. Glede na to, da je podjetje AFP naš poslovni partner, smo poklicali v Dobovo, kjer nam je Franc Polovic ml. povedal, da se je takoj po prihodu na cilj po telefonu pogovarjal z Mravljetom. »Njegov temeljni vtis je bil, da je Amerika pač Amerika in da po zmagi ni dobil niti kozarca vode. Povedal je, da je za pomoč po 25 etapnih zmagah dobil Japonko Miwo Fujitu, ki naj bi tudi razkrila skrivnost Dušanovega uspeha. Poročala je sevedalahko o (naših) adidasovih copatih, napitkih in majicah, ki jih je slovenski ultramaratonec uporabljal. Jasno je, da sem mu za zmagovit tek prek ameriške celine čestital v imenu vseh nas in da lahko tudi vam izrazim naše navdušenje nad takim uspehom«, je še povedal Franc Polovic ml. d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 D Ustanovitev KO SDSS v Kostanjevici Kostanjevica, 9. avgusta - Po dolgotrajnem prizadevanju nekaterih članov SDSS so končno tudi v Kostanjevici ustanovili svoj odbor, na katerem so bili prisotni tudi člani iz Podbočja, saj se. dogovarjajo, da bi se nekako povezali med seboj. Predsednik SDSS Krško Stanislav Dvoršek in tajnik Stane Novak sta predstavila stranko, njeno delovanje in statut. Dve pomembni nalogi, ki so si jih zadali člani krajevnega odbora sta proučitev možnosti za razpis referenduma nove občine Kostanjevica in ureditev zdravstva v tem mestu. Po debati, v kateri je vsakdo izrazil svoje mišljenje in poglede na stranko, so izvolili predsednika KO SDSS Kostanjevica, Slavka Sintiča. (Lea) Zapuščina gospe DemcheH 10.000 USD nakazanih za brežiško bolnišnico Krška ekspozitura Ljubljanske banke je v mesecu aprilu obvestila Splošno bolnišnico Brežice, da je gospa Rosalie Demchek iz mesta Yankee, Colfax Countrv v Novi Mehiki, vdova po pokojnemu Charliju Demchek, s svojo zadnjo voljo, zapisano v testamentu, zapustila brežiški bolnišnici 10.000 USD oz. jih nakazala na njihov žiro račun. Brežičani so poskušali dobiti pri LB in ustreznem veleposlaništvu ter v registru prebivalstva podatke o morebitnih svojcih, da bi se jim zahvalili za human prispevek gospe Demchek. Teh podatkov ni bilo možno dobiti, prav tako pa tudi ne informacije o tem, ali zakonca Demchek izhajata iz Slovenije oz. brežiške okolice. Ugotovili so le, da priimka Demček ali Demšek ni v registru prebivalcev Slovenije. Ob tej priložnosti se vodstvo bolnišnice iskreno zahvaljuje za plemenitost zadnje volje gospe Rosalie Demchek, saj so dobrodelni prispevki na področju zdravstva pri nas vselej dobrodošli, če ne že (pre)potrebni. (Galex) PCPI KršHo Visoke strokovne šole tudi pri nas nje tujih jezikov in različnih računalniških tečajev ter programov za pridobitev izobrazbe, še posebej bosta zanimiva poklicna programa izobraževanja za trgovca in natakarja. Novost je zagotovo ukinitev višjih šol, ki se bodo nadomestile z visokimi strokovnimi šolami (trajajo 3 oz. 4 leta). Tako bo letos možen vpis v 1. in 3. letnik Visoke poslovne šole (EF Ljubljana), Visoke upravne šole (VUŠ Ljubljana) in Visoke strokovne šole za vzgojiteljice (PF Maribor). Vpisi bodo predvidoma v drugi polovici septembra, vse ostale informacije pa so na voljo po telefonu (številka nespremenjena) in osebno na PCPI Krško, Dalmatinova 8. (Galex) Krško, avgusta - Posavski center za permanentno izobraževanje Krško, ki se je preselil na novo lokacijo (Dalmatinova 8 - pri Zavodu za zaposlovanje) tudi ob novem šolskem letu 1995/96 pripravlja bogato izobraževalno ponudbo. Letos so se v PCPI Krško odločili, da svoj izobraževalni program še popestrijo. Posvetili se bodo programom za izboljšanje komunikacije, za kar pripravljajo seminarje za podjetnike, za občane pa uvajajo novo obliko medsebojnega učenja. To bodo t.i. študijski krožki (za udeležence brezplačni), ki bodo zajemali različna področja, od zdravilnih zelišč, lepot gorjanskega podzemlja, kako živeti z naravo, pa vse do družine in kvalitete življenja v njej. Želijo pa obuditi tudi stare družabne igre, ki so šle že nekako v pozabo, za občane pa priporočajo tudi program kako se znebiti strahu in treme. Medsebojno učenje sodi v modernejše oblike učenja, saj si manjša skupina sama določi cilje dela in jih kasneje tudi dosega. Cilj teh študijsih krožkov je javna predstavitev dosežkov. Tudi letos ne bo manjkalo standardnega programa za uče- Argentinski maturantje v Krškem Krško, 12. in 13. avgusta - Triintrideset maturantov iz Argentine, potomcev slovenskih izseljencev, je v okviru enomesečne ekskurzije po Sloveniji obiskalo krško občino. Maturantje, ki so končali slovenski tečaj, so si v teh dneh lahko od blizu ogledali vse, kar so se učili iz knjig. Bili so navdušeni nad prelepo pokrajino, prijaznimi ljudmi in dobro hrano. Gostovali so v hotelu Sremič v Krškem, na kmečkem turizmu Vrtovšek v Koprivnici, v Čateških toplicah, obiskali so KS Gora, planinsko kočo na Bohorju, se udeležili maše v Brestanici, obiskali galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici in kmečki turizem Colarič v Jablancah pri Kostanjevici, popoldne pa so zaključili s čolnarjenjem okoli kostanjeviškega otoka. (Lea) SLAŠČIČARNA M IVANKA KOŠAK TRUBARJEVA 3 ŠKNITERNEJ V TELI068) SI 860 V IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU, SLAŠČICE. DOMAČ SIADOLED. SADNE KUPE LN OSTALE DOBROTE DEJ. ČAS VSAK DAN i 1» OB PONEDELJKU! ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! Ladko Kuhec Ladko Kukec je bil več kot 40 let v središču kulturnega snovanja in življenja, ki je bohotno vzcvetelo v Kostanjevici; nobene razstave, nobene, zbirke niso postavili brez*1 njegove pomoči, pa gre njih število krepko čez stotico. Opravljal je javne funkcije doma in v občini. Vsa leta je bil v organizacijskih telesih prosvetnega društva, Dolenjskega kulturnega festivala, Forme vive, Galerije Božidarja Jakca. Opravljal je dolžnosti izvršilnega predsednika krajevne skupnosti, delegata v skupščini občine, predsednika občinske kulturne skupnosti. Vse naloge, dolžnosti in napore je uresničeval iz čistega veselja do dela in ustvarjanja. "Čarobna je morala biti tvoja moč, kije v tvoji generaciji, generaciji pred zaprtimi vrati, vlivala voljo spreminjati svet. Spreminjati ne iz materialnega, temveč iz prvinskega duhovnega bogastva. Svet ti ni ponudil roke in odpiral vrat. Spopasti si se moral z življenjem doma, po trepetu vojnih let in v siromaštvu, ki ga je povzročila vojna." "Ne, ne leta ne vatli ne tehtnica ne morejo pravično premeriti uresničevanja tvojih sanj. Izmeriti bi to mogel le ti sam. Našega žalovanja ti ne potrebuješ, potrebujemo ga mi, ki te nosimo v srcu in smo ti hvaležni za tvoje prijateljstvo," so med drugim besede dr. Andreja Smrekarja, ravnatelja Narodne galerije v Ljubljani. VABILO V ekspozituri Krško, ki smo jo v mesecu maju 1995 odprli kot novo enoto v sistemu Banke Celje d. d. in kjer opravljamo vse bančne posle za občane, samostojne podjetnike in pravne osebe, Vam ponujamo delovno mesto za NEDOLOČEN ČAS VODENJE EKSPOZITURE. K sodelovanju vabimo zanesljive, prijazne, delovne, komunikativne sodelavce s sposobnostmi s področja vodenja in organizacije. Torej, če imate višješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali druge ustrezne smeri in najmanj 27 mesecev delovnih izkušenj, po možnosti na področju bančnega poslovanja, s poznavanjem dela z računalnikom, potem vas vabimo, da nam v roku 15 dni po objavi, pošljete prijavo s kratkim življenjepisom na naslov: Banka Celje d.d., Kadrovska služba, Vodnikova 2, 63000 Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa. banka celje y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel RE NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 068/323-000 Pisma bralcev Delala in trpela sem celo življenje Srečanje učencev gospodarske šole Sevnica, 5. avgusta - Po 43-ih letih so se v svoji nekdanji šoli pod sevniškim gradom srečali učenci in učitelji v gospodarstvu raznih strok. Zbralo se je okoli trideset nekdanjih učencev, ki so se v letih 1949-1952 učili poklicev, kot so mizar, frizer, kovač, klepar, mesar, modelar kopit, pek, vrtnar... Od 39 učencev je živih 31, od 21 "ih učiteljev pa 5. Šola je bila v času usmerjenega izobraževanja ukinjena. (T.S.) "Čudno, da sem sploh še živa," nam je v razgovoru povedala Marija Zorič. Njene osebne in stanovanjske razmere so se sedaj sicer končno uredile, a vendar je za to moralo preteči mnogo časa in "požreti" je bilo treba marsikatero grdo besedo, pa tudi osebno žalitev. Marija Zorič je končala kuharsko šolo v.Brežicah in 15 let delala dot kuharica v vrtcu. Leta 1949 se je poročila s Francem Dvoršakom, imela sta hčerko Anico. Mati mu je z izroč-no pogodbo izročila v last hišo na Rozmanovi ulici 36 G. Marija je kot žena postala solastnica hiše, pripadla ji jepolovica hiše. Sama je s svojimi sredstvi, delala je od jutra do večera, uredila hišo, napel|ala vodovod, elektriko... Mož je bil brez zaposlitve, vseskozi pa je Marija vestno skrbela tudi za njegovo mater. Težave pa so se pričele z ločitvijo leta 1964. Ob ločf.Vi je Franc izjavil med ostalim tudi to, da ji bo prepustil uporabo celotne hiše in premoženja, ki sta ga skupai ustvarila v času njunega zakona, dokler bo sama. Vendar Franci ni držal svojih obljub. Iz stanovanja ji je počasi odnašal vse, nazadnje sta Mariji ostala le še krožnik in skodelica. Vendar je bila Marija zelo delovna, bila je čistilka v takratni krški šoli, prala je pri mnogih gospeh, saj |e le tako lahko uspešno-preživljala sebe in svojo hčerko. Stanovanja ji mož sprva tudi ni hotel prodati, ko pa je le privolil, je postavil očitno previsoko ceno. vendar si je Marija denar izposodila in ga je kasneie tudi v celoti vrnila. Stanovanje je napadla tudi hišna goba. ki se je razširila v vse prostore, vendar jo je z dolgotrajnim in napornim delom v celoti uspešno odpravila. Tudi po ločitvi je Marija skrbela za Francevo mati: ko je umrla, jo |e pokopala na svoj grob. sa| |e to ob njenih dohodkih predstavljalo najcenejšo možnost. Vendar si |e sedaj, po Francovi smrti, grob prilastila niegova druga žena. Ob vsem tem, pa |e zanimivo tudi to. da |o bila Marija Zorič lastnica stanovanja na Cankarjevi 6 v Krškem, ki ga |0 prav tako uredila sama. Stanovan|n sta imela v najemu zakonca Kerin. ki pa so nista hotela izseliti oziroma presoliti v sta-.novanje v hiši v Rozmanovi ulici 36. Tudi mnoge tožbe na sodiščih žal za Marijo niso prinesle uspešnega izzi-da. Tako sta se zakonca izselila šele marca 1971 leta na podlagi sodbe. Najemnine nista plačevala, ko sta se izselila, pa sta s sebo| odnesla več lastnicinih predmetov. Stanovanje na Rozmanovi 36 je kasneje prodala Železniškemu pod|et|M L|ubl|ana. Marija svojemu nekdanjemu možu za storjene krivice ne zameri, sa| |e bil psihični bolnik, zdravil se \n tudi v Vojniku. Pravi tudi, da |e marsikaj storil samo zaradi tega, ker |e imela niegova druga žena nan| prevelik vpliv. Sedaj živi sama, hčerka |e v Nemčiji, vendar ne more pozabiti vseh krivic, ki so se ji dogajale. Vedno \e izpolnila svojo obljubo, čeprav jo |e le-ta marsikdai spravila še v slabši položaj. Le še en dokaz, da delaven in pošten človek ne dobi vedno tistega, kar si zasluži. ribje speoautete jedi po naroČilu nedeljska kosila sprejemamo naročila za zaključene družbe ob vikendih živa glasba DEL ČAS vsak delavnik od 1 2 94. ure. tobou In nedelja od 9 do 24. ure. NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 IZ NAŠIH OBČIN D Nadaljevanje 7. sejfe OS Brežice Sprejeli zaključni račun Brežice, junija - V prvem nadaljevanju 7. seje so svetniki z dnevnega reda, ki obsega 24 točk, obravnavali 6 točk, med njimi tudi dve, ki sta vzpodbudili največ razprav - o zaključnem računu za leto 1994 ter o proračunu za leto 1995. Ker so četrto točko o volitvah in imenovanju ponovno umaknili z dnevnega reda, bo sejo tudi v bodoče vodil najstarejši svetnik, Ivan Živič. . Na seji so bili poleg 24 svetnikov prisotni še župan Jože Av-šič, v.d. načelnika Upravne enote Brežice Darko Bukovinski, Dušan Blatnik z Zavoda za prostorsko načrtovanje, Ciril Kole-šnik iz Oddelka za družbene jav- ne službe ter strokovni delavki Mimica Avsec in Ivanka Kraljic. Najprej so se svetniki strinjali glede spremembe vrstnega reda obravnave posameznih točk -zaradi obveznosti strokovnih sodelavcev so točke 15, 16, 17 in 18 dobile prednost in bile vse štiri (Predlog programskih zasnov za Zazidalni načrt "Dedro" Dobova, Predlog programskih zasnov za Ureditveni načrt za naselje Globoko, Predlog Zazidalnega načrta "Forma" Sromlje in Predlog programskih zasnov za Ureditveni načrt za naselje Kapele) soglasno sprejete. Naslednja točka - obravnava Osnutka odloka o zaključnem računu proračuna pa je že dvignila temperaturo v dvorani. Svetniki so svojim predhodnikom očitali predvsem velik primanjkljaj v proračunski blagajni in mnbge zapadle obveznosti. Predsednik Odbora za proračun in finance Dragotin Sotler je v svojem delu razprave povedal: "Predloženi zaključni račun za leto 1994 je izkazoval proračunski primanjkljaj v višini 48 mio SIT, kar pa ni vse, s"čemer je obremenjen občinski proračun. Skupaj s tem zneskom so bodoči občinski proračuni tako ali drugače obremenjeni s 497 mio SIT, kar je po oceni odbora zelo veliko, lahko bi rekli celo kritično." Svetnike najbolj bodejo v oči zneski, namenjeni za vlaganja v šport in športne objekte ter z druge strani krajevne skupnosti, dejavnosti kmetijstva in infrastrukture, ki so bile prikrajšane za mnoga sredstva. Na koncu so svetniki z manjšimi korekturami le sprejeli paket sklepov Odbora za proračun in finance, ki predvideva ustanovitev stanovanjskega sklada, sklada stavbnih zemljišč, vračanje obveznosti do stanovanjskega fonda po amortizacijskem načrtu v 3 oz. 5 letih, ustanavljanje nepro-fitne organizacije za upravljanje in gospodarjenje s športnimi objekti, pripravo kriterijev za porabo proračunskih sredstev, potrditev inventurnega elaborata in končno - preimenovanje Osnutka zaključnega računa za leto 1994 v Predlog in njegovo sprejetje. (Nena) ODGRNJENA ZAVESA O proračunu še prihodnjič Brežice, julija - Komaj so svetniki opravili z velikim zalogajem - zaključnim računom, že je bil pred njimi še večji - proračun za leto 1995. Njegov predlagatelj, župan Jože Av-šič, je v uvodu predstavil osnutek Odloka o proračunu Občine Brežice. Predsednik Odbora za proračun in finance Dragotin Sotler je predstavil sklepe odbora, med katerimi je pomemben predvsem tisti, ki govori o sprejemu predlaganega obsega plana Problemi Kozje, 10. avgusta - Tekoče reševanje neodložljivih problemov prehiteva normalne, z zakonom predpisane postopke. Delitvene bilance v razdru-ženih občinah še niso pripravljene. Tudi v bivši šmarski občini, ki se je razdelila na pet novih občin, je tako. Že sedaj pa je jasno, da bodo delitvene bilance prinesle nekaj dobrega, pa tudi veliko slabega. Leto bodo prav gotovo dolgovi, ki jih ne manjka skoraj v nobeni občini. Tudi v stari občini Šmarje pri Jelšah je tako. Pravijo, da dolgov na srečo ni veliko, kolikšni proračuna s primanjkljajem v višini 159 mio SIT, kar pomeni, glede na ugotovljeno stanje vseh obveznosti proračuna Občine Brežice, precejšno sanacijo stanja: Pokrivanje primanjkljaja bo doseženo s prenosom po-godBenih obveznosti na daljši rok proporcialno po vseh koris-tnikih proračuna. V razpravi so se svetniki spotikali predvsem ob kriterije delitve sredstev. Mnogi se ne strinjajo z razmerjem med športom, kmetijstvom in komunalo, ki je Kazalo je že, da se bo vsak svetnik potegoval za svojo KS in zahteval ureditev lokalnih cest. Jernej Zorko: "Vsak svetnik vleče na stran svoje KS. Jaz tega ne bom storil. Predlagam, da se ustanovi komisija, ki bo ugotavljala realne potrebe vseh KS in potem po -določenih kriterijih razdelila sredstva tako, da se bo ustvarilo neko ravnotežje v občini." močno na strani športa. Tudi sredstva za krajevne skupnosti in ceste niso enakomerno razdeljena, saj še vedno ostaja veliko cest, za katere so se občani odločili z referendumom, nepre-plastenih. Na koncu so svetniki sprejeli predlog predsedujočega Živiča, da naj predlagatelj upošteva vse predloge in opombe, izpostavljene na seji, ter sestavi nov predlog, če določenih predlogov ne more upoštevati, mora to odločitev tudi argumentirati. (Nena) Tretja izredna seja 0S Kozje prehitevajo roke za pripravo delitvenih bilanc so, pa bo pokazal čas. V vseh petih občinah so svetniki obravnavali in sprejemali odlok o prevzemu obveznosti po odloku o izdaji obveznic občine Šmarje pri Jelšah. V skladu s takratnim odlokom je občina Šmarje pri Jelšah izdala obveznice v višini 10 mio DEM. V tistem času je bila to moderna pogruntavščina, ki naj bi pomagala pri izgradnji infrastrukture. Na srečo se je takrat zalomilo v revirjih, kar je imelo za posledico, da je vlada s sklepom določila samo določen odstotek, do katerega so se občine lahko zadolžile. Verjetno je bil to vzrok, da znaša znesek prodanih obveznic samo 1,579.000 DEM. Denarje bil porabljen za izgradnjo magistralnega vodovoda, s katerim upravlja KOP Rogaška Slatina. Obveznice so bile izdane z rokom odplačila 10 let s pripadajočimi obrestmi in dvoletnim moratorijem na glavnico. KOP je javno podjetje v lasti vseh petih novih občin. Kolikšen delež ima katera, še ni v celoti znano, saj bo to pokazala delitvena bilanca. Na srečo so bile obveznice porabljene v namene, kjer bo dokaj enostavno zbrati denar. Prevzemnik obveznosti, KOP, ni za ta namen predvidel svojih sredstev, zato je sedaj pri- siljen preko povečanja cen prispevkov in taks priti do denarja, s> katerim bo servisiral prevzete obveznosti. Svetniki niso imeli veliko izbire. Sprejeli so ponujeni odlok, saj so z njim postali sub-sidiarni garant (v višini ustanovitvenega deleža, kar je veliko bolje od solidarnega poroštva, ki bi sledilo iz sprejetega odloka prejšne skupščine). Račun bodo plačali občani. Posebna komisija bo uničila neprodane obveznice. Ob tem pa bodo še naprej vsi skupaj z olajšanjem vzdihovali: "Še sreča, da nismo prodali več obveznic, saj bi bili tedaj problemi še večji." (Toni) Odnos do premoženja bivše občine Laško Jezi Radečane ne bilance, ter na kršitev zakonskih pravic in obveznosti do zaposlenih v bivši občini Laško. Očitno bo v nekaterih občinah jesen vroča že zaradi delitvenega vročega kostanja. (Toni) Radeče, 24. julija - Iz bivše velike občine Laško sta nastali dve, Radeče in Laško. Ob ločitvi pride tudi do delitve premoženja, ki ga vtem primeru imenujemo delitvena bilanca. Žal ta, tako kot večini občin, še ni pripravljena. Potrebna bodo pogajanja, ki ne bodo lahka, na kar opozarjajo tudi vsakdanji problemi. Do delitvene bilance bi naj postopki pravnega prometa mirovali, za neodložljivo pa je potrebno sprejeti ustrezne sklepe v vseh občinah - pravnih naslednicah. Videti je, da povsod ni tako. V občini Laško so preprosto prevzeli novojugoslovansko logiko, ki gre v tej smeri, da ime vleče pravno nasledstvo, torej so samo oni pravi pravni naslednik premoženja bivše občine. Pa ni tako, saj zakon o lokalni samoupravi v 100. členu in tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zgoraj omenjenega zakona jasno opredeljujeta, kaj je predmet delitvene bilance in po- stopkov. Ta člen obsega tudi preoblikovanje javnih zavodov, saj morajo o vsaki spremembi sklepati v obeh občinah - pravnih naslednicah-. Problem, na katerega opozarjajo svetniki in župan občine Radeče, je le eden od mnogih, nanaša pa se na po njihovem nezakonito dano soglasje k preoblikovanju javnega zavoda Zdravilišče Laško. Po zakonu mora enak sklep izdati tudi OS Radeče in določiti tudi svojega predstavnika v svet JZ Zdravilišče Laško. Zaradi storjene napake Radeški župan Janez Zahrastnik pisno opozarja župana občine Laško Petra Hrastlja in od njega zahteva, da zadrži nezakoniti sklep OS Laško. Opozarja ga, da mora tak sklep sprejeti tudi OS Radeče, ki mora poleg tega imenovati tudi svojega predstavnika v svet JZ Zdravilišče Laško. V omenjenem dopisu župan opozarja tudi na nezakonitost morebitnega prometa s premoženjem, ki je predmet delitve- ObiinsM svet Kozje Kljub vzdušju s 6« redno sejo Kozje, 27. julija - Kot na predhodnih petih rednih in dveh izrednih sejah so svetniki OS Kozje uspešno opravili svojo nalogo. Šestnajst točk dnevnega reda in zahtevno saniranje obveznosti, ki so nastale v času osamosvojitve, ni omajalo svetnikov glede potrebe po sprejetju pravnega nasledstva, tako v dobrih kot v slabih stvareh. Na seji so potrdili zapisnik, sprejeli usnutek poslovnika OS, predlog odloka o ustanovitvi delovnih teles občine Kozje, predlog sprememb odloka o preoblikovanju JZ OŠ Kozje in OŠ Le-sično. Obravnavali so osnutek statutarnega skjepa o določitvi uradnega glasila Občine Kozje. Največ razprave je bilo okrog osrednje točke, osnutka odloka o prevzemu obveznosti po odloku o izdaji obveznic bivše občine Šmarje pri Jelšah. Gre za garancijo, potrebno za ureditev izplačila obveznosti. Izplačilo obveznic je s tem odlokom prevzel KOP Rogaška Slatina. V naslednji točki so svetniki dvignili višino prispevkov in taks komunalnih storitev, v nadalje-* vanju pa zpdlokom določili višino prispevka za vzdrževanje skupnih objektov in napra^j; na melioliranih površinah. Prispevek znaša 2.000 SIT po hektarju. Imenovali so še komisijo za pripravo celostne podobe Občine Kozje in komisijo za nagrade, priznanja in odlikovanja. (Toni) Ko so se svetniki OS Brežice soočili z velikim primanjkljaiem v letošnjem proračunu, so žal tudi spoznali, da nikogar ne morejo obdolžiti za kaznivo dejanje, saj "je šlo za porabo, ki ni bila v skladu z razpoložljivimi sredstvi, ni pa bila v nasprotju s proračunom, kajti ta ni bil sprejet" (župan Avšič). Kaj pomeni najti se v pravem času na pravem mestu!? Žal se na sejah, ki že same po sebi dolgo trajajo, mnogokrat melje tudi prazen mlin. Po nekajurnem poslušanju pripomb in predlogov svetnikov na račun letošniega proračuna je župan moral ugotoviti: "Prosim, preštudirajte ali ponovno preštudirajte Zakon o financiranju občine. Zakon o proračunu in Zakon o lokalni samoupravi, kajti marsikatere stvari, ki so bile danes kritizirane, so tam zapisane in s tem tudi predpisane." V Sevnici se že nekaj časa govori, da bodo svetniki na eni izmed naslednjih sej od župana Peternela terjali še dodatna pojasnila, ker da vse, kar je župan v zvezi z denarnimi transakcijami pojasnil do sedaj, ne pojasnjuje ničesar. Sliši se celo, da nekateri, med njimi pa tudi ne pretirano politično obarvani, na vse pretege vrtajo, kako bi županovo delovanje čim bolj uspešno nadzirali. Morda pa to niti ne bo potrebno, če bo v prihodnosti sevniški župan naredil, kar mu je narediti - le malo več pozornosti in pazljivosti, pa bo šlo. Čeprav leni poletni meseci ponavadi resnično pomenijo le zatišje pred viharno jesenjo, se je v posavskih občinah marsikaj zgodilo, pripetilo, izvedelo, kar se ne bi smelo, skratka, poletni meseci le niso minevali v popolnem brezdelju občinskih veljakov. V nekaterih občinah so že kar preko poletja uvedli nove občinske davke in druge dajatve, v skoraj vseh pa se na njihovo uvedbo resno pripravljajo. Koga mislijo še obdavčiti in kako visoko, ne povedo. Vzrok pa je pri vseh dobro znan - dolgovi prejšnjih garnitur in velike tekoče potrebe. Kaj na vse, kar se jim pripravlja v ljubljanskih glavah, porečejo državljani, težko z gotovostjo zatrdimo. Vsekakor lahko izvemo, da so povsod po državi, tako pa tudi v Posavju, ljudje zelo nezadovoljni. Temu nezadovoljstvu, ki ga ne povzročajo zgolj in samo nizki osebni dohodki in visoki življenjski stroški, pač pa tudi mnoge druge, še leta nazaj dobro prikrivane prevare in malverzacije, ni videti konca. Mnogi ne verjamejo statističnim podatkom, celo tistemu ne, ki govori o številu brezposelnih. "Kako je možno, da je v državi uradno le 10% brezposelnih, ko pa med nami ni skoraj nobenega več, ki bi bil še vedno zaposlen?" Morda je treba odgovor zopet iskati v odrinjeni, niti še ne oblikovani posavski regiji. Mnogih ugibanj ni več. Posavske občine, vključno z Radečami, bodo v prihodnjem silnem vseslovenskem gospodarskem razvoju ponovno odrinjene v nemar in pozabo. Po čem to lahko sklepamo? Po vsem! Tokrat pa resnično čisto po vsem. Država je odločena graditi nove hidroelektrarne na spodnjem toku reke Save, kar preneseno pomeni, da se bodo, tako kot so se v primeru gradnje HE Vrhovo, vsestransko razvijale po toku reke višje ležeče zasavske občine, najbolj pa občina Zagorje. To pa nikakor ne zaradi tega, ker je premier Drnovšek iz Zagorja, ampak zato, ker imajo "sposobnega" župana, ki da dr. Drnovška sploh ne pozna. Kakšna zveza je med Piranom, Radečami in Sevnico? Najmanj dve. Prva, dokaj očitna, je ta, da si začetnice treh mest sledijo tudi v slovenski abecedi, obstaja pa še druga, drugačna povezava. Piran je slovensko primorsko mesto, kjer imajo svoja počivališča mnoga slovenska podjetja, nekatera so jih še do nedavnega imela. Radeče ali Sevnica; ali pa si bosta morda kar obe občini zaželeli prijateljevanja s Pirančani? Odgovor je sicer že delno znan, čeprav je uradno še vedno velika skrivnost. Morda pa o tem lahko več povesta zgornjeposavska župana...? Kako razdeliti proračun Radeče, avgustaK- Osnutek proračuna je, proračuna pa še ni. 183 mio tolarjev težili občinski proračun oz. njegov osnutek je v glavnem potrjen, kljub temu, da so od zadnje seje občinskega sveta na občinsko upravo dobili še nekaj pripomb -od krajevnih skupnosti in političnih strank. Verjetno bo potreben rebalans, saj so se še pravočasno pokazale tudi velike potrebe za športne dejavnosti, posebno ker je podjetje Radečepapir omejilo svoje sponzoriranje športa v občini za več kot polovico, (dama) Urejanje prostorov v občinski stavbi Radeče, avgusta - Zadnje dni v mesecu avgustu naj bi dokončno izselili industrijsko trgovino Kora Radeče iz stavbe, kjer je sedaj sedež nove občine. Pričeli naj bi z urejanjem prostorov za potrebe finančnega dela uprave, vendar se še vedno pojavlja težava zaradi prostora, v katerega naj bi se preselila trgovina. Ta ^namreč naj ne bi ustrezal, čeprav so ga sprejeli z ne prevelikim navdušenjem. V kratkem naj bi zadevo kljub vsemu obojestransko ustrezno rešili, (dama) Obreije k Radečam Radeče, avgusta - Končno je rešen tudi problem lokacijske pripadnosti naselja Obrežje. Kot je znano, je naselje po potrebi pripadalo tako občini Laško kot tudi novonastali občini Radeče. Zadeva, ki je brez primera v državi Sloveniji. Z Državnega zbora je končno le prišla razsodba, da Obrežje pripada občini Radeče, kar se zdi pomembno predvsem z vidika želje občanov po gradnji novega železniškega postajališča in postajnih objektov v Radečah, (dama) 2 GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 J Statistika nas potiska na rep Po plačah in uspešnosti se približujemo Družba Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. je končno ustanovljena nekdanjemu jugu v Krško, 16. avgusta - Statistične informacije prinašajo marsikak neprijeten podatek, ki pa je koristen za primerjavo in pokaže, kam spadamo. Na OS ZSS opozarjajo predvsem na zaostajanje v plačah in veliko brezposelnost. Plače - Statistične informacije št. 164/95 (april) gospodarstvo BP skupaj BP Slovenija Brežice Krško Sevnica 108.534 101.923 96.236 87.685 101.305 97.611 85.507 78.546 V negospodarstvu so razlike manjše, kar je posledica proračunskega financiranja. Na Sindi- katu so prepričani, se pa vidi tudi iz statističnih informacij, da gre za panožno odvisnost. Tako imajo tekstilci kljub svetovni produktivnosti še vedno najnižje plače, kar vpliva na višino plač v posamezni občini (Sevnica). V juniju je bilo v Posavju zaposlenih 17.952 delavcev. V Brežicah 5.487, v Krškem 8.077 in v Sevnici v588 delavcev. V tem istem obdobju je bilo v Posavju 4.540 brezposelnih, od tega v Brežicah 1.684, v Krškem 1.961 in v Sevnici 895 delavcev. Zanimiv je še podatek, da smo imeli v Posavju 915 delavcev -tujcev z delovnim dovoljenjem: v Brežicah 210, v Krškem 378 in v Sevnici 327. (Toni) Senovo, 4. avgusta - Z več meseci zamude smo končno dočakali dolgo pričakovano uredbo Vlade RS (ur. list - št. 42 z 21.7.'95), s katero ustanavlja družbe za zapiranje rudnikov rjavega premoga in Javno podjetje Rudnik Trbov-Ije-Hrastnik. Uredba je že pol-nomočna, z njo pa tudi družba Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. Za delovanje bo treba še precej narediti (akti družbe, direktor, razporeditev delavcev in podobno). Ustanovitelj družbe je Republika Slovenija, ki z vladna uredba določa osnovni kapital družbe (2,74% sredstev RRPS -754.195.000 SIT), obveznosti (20,28% vseh obveznosti RRPS - 663.447.000 SIT). Osnovni kapital družbe znaša 90.748.000 SIT. Vlada nalaga novonastalim družbam solidarno odgovornost za poravnavo obveznosti dosedanjega podjetja RRPS p.o. ŠEFI Doma imate dragocenosti in ne veste, kje bi jih najbolj varno hranili? Razmišljate kam naj jih spravite v času, ko boste na dopustu? Za krajši ali daljši čas lahko najamete ŠEFE Banke Celje v Celjski mestni hranilnici, Krekov trg 6, Celje ali v Ekspozituri Krško, Krško. Vse informacije so Vam na voljo na telefonski štev. 063/431-436 v Celjski mestni hranilnici ali 0608/22-604 v ekspozituri Krško. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka cel je Po Zakonu o družbah ima družba ustanovitelja, nadzorni svet in direktorja. Največjo veljavo ima ustanovitelj določa pogoje gospodarjenja, sprejema interne akte, zagotavlja nadzor nad poslovanjem, sprejema poslovno poročilo, obračune in zaključni račun, imenuje in razrešuje direktorja družbe in podobno. Nadzorni svet (NS) nadzoruje vodenje poslov m ima šest članov. Štiri predlaga ustanovitelj (med njimi je tudi predstavnik občine), dva pa sta predstavnika delavcev. NS opravlja nadzor nad poslovanjem družbe, pregleduje in preverja dokumentacijo družbe, skrbi za pravočasno sestavljanje letnega računovodskega izkaza, spremlja rentabilnost družbe in njena gospodarska gibanja ter o tem obvešča ustanovitelja. Vsako leto, do 1. septembra, pripravi operativni načrt izvedbe zapiralnih del glede na predvidena sredstva za naslednje leto. Do 31. marca pa pripravi poročilo o izvajanju programa za preteklo leto. Direktorja imenuje ustanovitelj za dobo štirih let, da izvaja sprejeto poslovno politiko družbe ter predstavlja in zastopa družbo z omejitvami,-ki so zapisane v 10. členu odredbe. Prehodne in končne določbe se dotaknejo tudi delavcev, saj pravi 17. člen naslednje (skrajšano): V družbi nadaljujejo z delom delavci RRPS, ki bodo z razpo-reditveno odločbo razporejeni v to družbo. Stalež zaposlenih se mora prilagajati posameznim fazam zapiralnih del. Tak program se izdela za vsak rudnik posebej, tudi za Rudnik Senovo v zapiranju. V primeru potreb je družba dolžna zaposliti delavce Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Vsi presežni delavci javnega podjetja Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki bodo izgubili delo zaradi zapiranja preostalih rudnikov, se bodo reševali z istimi oblikami in sredstvi, ki so iz proračuna namenjena za kadrovsko-socialni program. Družba Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. preneha z zaprtjem rudnika na podlagi določil Zakona o rudarstvu. (Toni) J// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 l 068/81-118 P.E.N0VO Ljubljanski c. 27 068/323-000 Ljubljanska borza Razmere na Ljubljanski borzi so se minuli teden nekoliko umirile. Teden nazaj je bil namreč delniški trg kljub vrhuncu "dopustniške sezone" živahen kot v najboljših časih. Na začudenje številnih vlagateljev je v sredo za nekaj časa celo zmanjkalo delnic, kar se je zadnjič zgodilo novembra lani. Tudi Slovenski borzni indeks je zaznal močno rast. Minuli teden pa so se delniški tečaji umirili, tako da se je Slovenski borzni indeks povišal za 5,63 točke oz. polovico odstotka na 1.147,32. To je približno 120 točk višje kot pred nedavno rastjo tečajev delnic. Delnice tako sedaj spet imajo svoj prvoten namen, ki so ga imele pred trgovanjem z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije z nakupnim bonom. Promet z delnicami se je povišal na približno 200 milijonov tolarjev dnevno. Največji padec tečaja je zabeležila delnica Finmedie, in sicer za 5,5 odstotka. Opazno, kar za 4,8 odstotka, se je znižala tudi vrednost redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje. Najbolj se je minuli teden podražila redna delnica Dadasa, in sicer za 6,2 odstotka na 110.962 tolarjev. Tečaj redne delnice Borzno posredniške hiše Nika pa je padel za polovico odstotka. Za 3,6 odstotka se je pocenila prednostna delnica Kreditne banke Triglav. Za redno delnico Term Čatež pa je bilo treba v petek odšteti 770 tolarjev, kar je za 1,6 odstotka več kot teden nazaj. Tečaji obveznic se povprečno zelo malo spreminjajo, zato pa bodo postali bolj zanimivi sedaj. Borzni poznavalci menijo, da se bodo tečaji nekoliko povišali, saj so bančniki minuli teden povišali podjetniški tečaj za nemško marko. Na medbančnem deviznem trgu je namreč ponudba deviz močno padla, tako da se je podjetniški tečaj za marko povišal za 60 stotinov na 82,35 tolarjev. Marke se dražijo tudi v menjalnicah. Višji tečaj te valute pa ugodno vpliva na donosnost naložb z devizno klavzulo. (NANI) Javni razpis za gospodarske dejavnosti Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je ob|avilo v Uradnem listu RS (št. 44/95) in časopisu Delo (29. julija 1995) javni razpis za naslednja področja: energetika, industrija, malo gospodarstvo, turizem ter izdelava projekta za informacijski sistem direkcije RS za poslovno informacijsko središče. Na področju malega gospodarstva je za obrtnike posebej zanimivo subvencioniranje obrestnih mer v malem gospodarstvu. Razpoložljiva sredstva za subvencioniranje obrestnih mer so v višini 198,929.000 SIT. Prednost imajo prosilci, katerih projekti predstavljajo proizvodnjo in proizvodne storitve in so sklenili kreditno pogodbo po 1.1.1995 z obrestno mero nižjo od 13 odstotkov na letnem nivoju in imajo čim večji delež lastne udeležbe. Sklad subvencionira realno obrestno mero (R) v višini polovice višine realne obrestne mere bančnega posojila. Vlogi je potrebno priložiti vso potrebno dokumentacijo vključno s poslovnim načrtom, kreditno pogodbo, izpolnjenim obrazcem (Ur. list 40/92), bančno mnenje in še druga dokazila. BLAGO UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. CAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE 'A M ZASTONJ DOSTAVIMO S A DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova. tel 0608/67-583 •V-^W Tu sme doma - zaupajte certifikat Viziji Kako certifikat Spoštovani lastniki certifikata Radi bi vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase m svoje otroke, znance in prijatelje, tudi po pošti, vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo 1 ostane denar doma, na našem področ|U. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov. Novi trg 5, 68000 Novo mesto: - izpolnjeno in podpisano pooblastilo, - certifikat (obvestilo SDK) 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o.. Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1 pooblaščeno investicijsko družbo d.d., Novo mesto, Novi trg 5 do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o.. Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v moiem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije 1 pooblaščene investicijske družbe d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe. Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis ie potrebno z velikimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMSO_____ Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem:________________SIT Datum----------------------------------------------------- Kraj __________________________________ Podpis imetnika certifikata ali enega od staršev za mladoletnega otroka C NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 Veterinarska postaja v Kostanjevi*/ Velika pridobitev za kmetijstvo KMETIJSTVO «J Na področju krškega polja, Podbočja, Kostanjevice, posebej pa v vaseh na področju Gorjancev je bila veterinarska služba dostikrat manj dosegljiva kakor v krajih, ki so bili bližje veterinarski postaji Brestanica. Zaradi tega je bila večkrat izražena želja porabnikov veterinarskih storitev iz teh krajev, da bi bila na nek način organizirana veterinarska izpostava v enem od večjih krajev v porečju reke Krke. Pred enim letom smo začeli z aktivnostmi, ki naj bi izpolnile želje teh ljudi. S pomočjo občine Krško ter z zavzetostjo Alojza Jordana z Dobrave so se začele stvari premikati. Na Kambičevem trgu 4 v Kostanjevici smo dobili prostor, ki je bil v izjemno slabem stanju. Za adaptacijo je veterinarski za- vod prispeval 200.000,00 SIT. 150.000,00 SIT pa veledrogerij-sko podjetje Kemofarmacija iz Ljubljane. S temi minimalnimi sredstvi smo prostor uredili, tako da bo lahko veterinarska služba vzpostavljena od 7. do 9. ure vsak dan, razen nedelj in praznikov. Ob 8. uri zjutraj bo na postaji prisoten dežurni živi-nozdravnik, s katerim se bodo stranke lahko neposredno pogovorile. Naročila bomo sprejemali na tel. št. 87-474 do 9. ure, kasneje pa bo vključen avtomatski odzivnik, ki bo povedal, kam klicati za nujne primere. Na postaji bo mogoče kupiti nekatera osnovna zdravila, ki se dobijo brez recepta, in urejati veterinarske listine. Veterinarska postaja v Kostanjevici na novo obratuje že od 01.08.1995. Veterinarska postaja Krško Tomaž Cigler, dr.vet.med. Nova generacija kmetijskih strojev Kostanjevica, 9. avgusta - Na Škrjančevi kmetiji pri Kostanjevici je ljubljansko podjetje Zeleni hit predstavilo dva poljedelska stroja padovanskega Hortusa, in sicer dvostopenjsko frezo in sadilnik, oboje zelo primerno za pridelovanje zelenjave. Freza zemljo grobo obdela do globine 25 cm, gornjo plast pa ne fino. Njena prednost pred drugimi tovrstnimi stroji je verižni prenos moči. ki omogoča upravljalcu večji nadzor nad delom. Če se stroj zaradi mehanskih ovir ustavi, je to bolj čutiti kot pri jermenskem prenosu. Druga predstavljena naprava je bil sadilnik, primeren za potikanje drobnih zelenjavnih sadik pa tudi večjih, npr. sadnih. Obe napravi omogočata natančno regulacijo globine obdelovanja, imata pa še nekaj dobrih strani; možnost hkratnega zalivanja in doziranja insekticida. regulacijo hitrosti obdelave, primernejše doziranje umetnega gnojiva... O praktični uporabi bodo svoje povedali uporabniki, (nic) TRAJNICE NA PODEŽELSKIH VRTOVIH Nekatere trajnice so zaradi svoje skromnosti in lepote še posebno primerne za podeželske vrtove. Ne potrebujejo veliko oskrbe, ni jih treba kar naprej zalivati, če jih pravilno razporedimo, bo gredica v cvetju od spomladi do jeseni. Ko jih enkrat imamo, jih preprosto razmnožujemo z delitvijo. Vendar pridemo do kakovostnih sort le vegetativno, to je z delitvijo razmnožene rastline, ne pa s semenom, ki je sortno čisto le pri nekaterih trajnicah. Od nizkih trajnic so za zasaditev v ospredju gred posebno primerne naslednje trajnice: rumeno cvetoči grobelnik, rožnato cvetoča bergenija, nizke zvončnice, raznobarvne plamenke, bele in rožnate arabske šmarni-ce, rogate vijolice v raznih barvah, rožmarin, belo cvetoč ibe-tis, nizki trajni klinčki. V senci se posebno dobro počutijo naslednje trajnice: razni nizki in višji je-gliči, zimzelen, teloh, jetrnik, šmarnice in druge. Med srednje visokimi trajnicami za sonce so zelo primerni: rumeni rmani, si- cer strupene, a lepe vijolične preobjede, ki jim ponekod rečejo šolenčki, bele in rožnate japonske vetrnice ali anemone, večbarvne orlice z dolgimi ostrogami, glavinci, razne indijske in korejske krizanteme, srčki, raznobarvne maslenice, enodnevne lilije, najrazličnejše perunike in še druge. V ozadju grede zasadimo višje in visoke trajnice, kot so: ostrož-nik (vse od belih, svetlomodrih do temnomodrih tonov), nežna visoka pajčolanka, višje rumene trajne sončnice, potonike, visoke sorte preobjed. Zasajamo jih vedno po času cvetenja, po barvah in višinah. Če posadimo na primer skupaj srednje visoke trajnice, zasadimo nekaj belih marjetk, rumene rudbekije, rožnate plamenke, za njimi pa modre ostrožnike in morda še lilije, in uspeh bo zagotovljen. Spomladi bodo pred njimi cvetele nizke trajnice, med katere zasadimo še spomladanske žafrane, nizke čebulne perunike, nizke tulipane, hijacinte in narcise. Kmetijska svetovalna služba Krško Nove negazirane pijače Vina Brežice Čatež, 6. avgusta - Vino Brežice je pripravilo prvo javno promocijo štirih novih negaziranih brezalkoholnih pijač kar ob bazenih Term Čatež, in sicer: osvežilni FIT pomaranča in FIT cocktail, izdelana iz sadnih baz, ter FIT ledenih čajev z okusom limone in breskve, oba sta na osnovi sipka in obogatena z vitaminom C. S polnilne linije iz Šentlenarta, ki jo je Schweppes, čigar proizvode Vino Brežice tudi polni, proglasil za najboljšo Schweppesovo polnilnico v Evropi, so v teh vročih dneh ponudili tržišču prve količine omenjenih proizvodov v nepovratni PET embalaži 0,5 in 1,5 Ijtra. V Vinu Brežice brezalkoholne pijače predstavljajo kar 80 odstotkov proizvodnje, na trgu pa dosegajo 18-odstotni tržni delež. Z novimi okusi tako računajo na 20-odstotni tržni delež. (Lea) Ob IlO-letnici konjeništva v Šentjerneju Šentjernej, 12. avgusta -Klub za konjeniški šport v Šentjerneju je ob praznovanju 110-letnice konjeništva pripravil razstavo kasačev iz šfentjernejskega območja. Prikazali so konje, ki jih tamkajšnji rejci gojijo od druge svetovne vojne dalje. Okoli 20 konj na razstavi je bilo potomcev, ki so izkazovali rejsko zvestobo in se je tako ohranilo kar nekaj generacij. Selekcijo je že pred tem na terenu opravila posebna komisija. Na razstavi sta bila tudi dva ple- menska žrebca. Alfred Trenz, podpredsednik kluba: "Konji tukajšnjih rodov so izraziti dolgoprogaši in zelo vzdržljivi, vendar uvoženi konji dosegajo večjo hitrost. V našem interesu je ohraniti domače konje, ki bi z načrtno rejo dosegli rezultate in bi prenesli konkurenco uvoženih konj. Danes je na šentjemejskem območju okoli 15 rejcev, včasih jih je bilo tudi trikrat več, pa tudi konjev je bilo tri krat toliko. Današnji konji so športni, nekoč pa so služili zgolj kot delovna sila. (Lea) Amur velikan Slovenska vas, 13. avgusta - Da je trinajstica res srečna številka, ve tudi Mladen Novak iz Slovenske vasi. Natanko trinajstega avgusta je član RD Brežice lovil ribe v strugi ob Savi, znani pod imenom Cola. Mladen je ujel 107 cm dolgega in 18,5 kg težkega amurja. Po ribiško bi se temu reklo, da je v vodi ostala luknja. (Božidar Zore) Hiša odprtih vrat pri Plahutovih Kališovec, 5. avgusta - Domačija Plahutovih je marsikomu znana po jelenih, ki se sprehajajo na ograjenih štirih hektarjih zemlje poteg hiše, ali pa po veliki pipi, ki je delo Mateja in njegovega sina Matjaža. Zaradi lepe lege, ki v njihove kraje privablja veliko ljudi, so se odloČili za neke vrste kmečki turizem oziroma hišo odprtih vrat, ki jo be vodila hči Lidija, pomagali pa ji bodo vsi domači. Plahutovi bocfc svojim gostom nudili samo domačo hrano, specialiteta pa bo prav gotovo jelenov golaž. Hiša odprtih vrat pri prijazni družini Plahutovih bo sprejemala goste od petka zvečer do nedelje, naročene skupine pa bodo lahko prišle tudi druge dni. (Lea) Slavič kraljeval v Šentjerneju Ob 110-letnici prvih kasaških dirk v Šentjerneju je Konjeniški klub Šentjernej pred 6.000 gledalci priredil velike kasaške dirke. Na 5. kasaškem derbiju je zmagal favorit številka l Albatros z Markom Slavičem ml. in časom 1:17,4. V prvi točki tekmovalnega sporeda je zmagal domači žrebec. ki ga je na vajetih držal Vo|0 Maletič. s kilometrskim časom 1:24.9. Drugo mesto |e zasedel Zvone Vidic s 34etno kobilo Roško B. domači uspeh pa je s tretjim mestom dopolnil Slavko Franko s svo|im tnletnikom Adonkom (1:25.6). V drugi dirki je zmagal Jelko Orel s Fomo in časom 1:24.8. drugi pa |e bil Krčan Marjan Mars s Safinem. Tretja dirka se ie končala z zmago gosta iz Hrvaške Vladimirja Petranoviča. ki je z Romino Hill dosegel čas 1:22,6. Domačin Ivan Košak pa je bil s Fin Keyem šesti (1:24.8). V četrti dirki |e zmagal Ljubljančan Marjan Žvan s Štelo (1:23.1), Ivan Humek ml. pa |e bil s Findi tretji. Na šesti dirki je najbol|e štartal Slavičev Charlv Somolly (1:18.2). (Lea) TRGOMOTO d.o.o. Trgovina, servis CKŽ 139 tel 0608/22-442, KRŠKO P1AGGIO prodaja in servis pooblaščen servis motornih koles: YAMAHA. TOMOS, Kavvasaki; rezervne dele za motorna kolesa; gume za motorna kolesa; motoma olja PENNASOL, MOTUL, brušenje cilindrov. PRIPOROČAMO SE S KVAUTETO /N UGODNIMI CENAMI! S TRŽNIC »MEŽICE KRŠKO LES-KOVEC SEVNICA RADEČE JAJCA 11 14 H 16 16 JABOLKA 140 120 150 140 150 HRUŠKE 1 160 / 240 240 GROZDJE 350 320 350 360 350 KTVI / 600 1 270 / BANANE 100 100 120 120 120 UMONK 1BD 150 200 170 160 POMARANČE 230 220 200 200 200 JAGODE / / / / / BRESKVE 120 100 140 170 120 NEKTARINE 300 300 / 210 300 MARELICE 220 / 200 / 1 LUBENICE >K to 60 50 50 PARADIŽNIK *150 160 140 130 150 PAPRIKA 130 100 140 130 120 PETERŠILJ 400 400 1 300 300 OMROVT 260 250 1 190 1*0 SOLATA 200 200 200 150 150 KROMPIR 50 40 ' 40 50 40 KORENJE 160 1*0 150 100 90 POR 300 ' 220 200 •> ČEBULA 120 120 120 130 120 ČESEN 330 350 300 310 300 FIŽOL (ZRN.) 330 300 320 300 300 FIŽOL (STROČJI) / / / 3tO 350 SVEŽE ZZLJE 110 100 110 110 100 CVETAČA 300 300 300 250 2*0 OREHI 910 150 1.000 150 / Op Mnbfc_vzaLiQJM IpniSg t*m e koliftac »o imam v lata gamih d RAZVEDRILO NAŠ GU\S 27, 23. AVGUST 1995 J Kako pripravimo zelenjavo za ozimnico Pozimi primanjkuje zelenjave, zato moramo posvetiti več pozornosti motovilcu, kodra-vemu ohrovtu, brstičniku, kresi, čebuli in drobnjaku, ki vsebujejo dovolj klorofila vso zimo. Posebno pomemben je radič, ki ga pozimi sadimo za solato. Mnoge zelenjadnice lahko vkuhavamo: beluše, cve-tačo, buče, fižol, grah, korenček; kisamo: zelje, kitajsko zelje, kumare, papriko, paradižnik, mlado koruzo; sušimo: vse kapusnice, sladkorni grah, kodravi peteršilj in večino kuhinjskih zelišč. Preizkušen način vzimovanja korenovk je v zakopu: repa, pesa, korenje, podzemeljska koleraba, red-kev, krompir, črni koren, pa-stinak, luštrekova korenina, hren, zelena (gomoljna), kore-nasti peteršilj, kolerabica ipd. Da bi jamo zaščitili pred mišmi, jo obložimo z vejicami brinja ali smrečja. V sredino na^ mestimo kol z nanizanimi dre-nažnimi cevmi za zračenje, okoli njega pa nasujemo omenjeno gomoljno-korenasto zelenjavo in jo ob vrhu oblikujemo v obokast stožec. Nanj položimo praprot ali resje, mogoče še slamo oziroma dračje, smrečje ali brinje, kar pač imamo na voljo. Ko nastopi mraz, prekrijemo kopo z 10 cm debelo plastjo prsti, čez pa položimo črno folijo, da v notranjost ne prodro padavine. Korerfcek in peso, ki zahtevata ve"S zraka, vložimo raje na kup v obliki kope. Najprej odkopljemo za lopato globoko prst v obliki kroga, v sredino zabijemo kol in nanj nataknemo drenažne cevi. Okoli dre- ASTROLO&KI HOROSKOP ZA OBDOBJE NED 11. 8. IN O. O. IOOS Ste v zelo napetem obdobju, v katerem lahko pride do nenavadnih, agresivnih izpadov in situacij, ki jih niste vajeni. Nič vam ne bo prav, ne partner ne družba. Lahko boste razočarani tudi v službi ali nad poslovnim partnerjem. To je čas razčiščevanja odnosov. D JL OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 sa LEV 23.7.-23.8. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. ^3 ''m W 3 '¦Ztii KOZOROG 23.12.-20.1. Ste v času, ko se boste morda bolj ukvarjali s seboj in svojim zdravjem, če imate kakšne izpite, se tudi lahko pospešeno učite, ker vam gre sedaj bolje v glavo. Pazite se lenobe in pretiravanja, ki vam lahko zelo škodi - predvsem tistim s slabim srcem. Ste v zelo neprijetnem obdobju in za marsikoga bo to obdobje "razpada sistema", kar ne pomeni nič slabega, pač pa bodo vaše intelektualne, čustvene in intuitivne sposobnosti skoraj na nuli. Nekaj takega, kot da imate bioritem čisto na dnu. Ne sekirajte se. Vam bodo zvezde še kar naklonjene v primerjavi z nekaterimi drugimi znaki. Vendar pa to ni čas za napredek, temveč bolj za počitek in nabiranje moči. Predvsem pa - ne prepuščajte se lenarjenju in pretiravanju v hrani, raje rešite problem, zaradi katerega več jeste! Če ne boste pazili, se boste nekomu zelo zamerili zaradi svoje želje po vsiljevanju lastnih stališč in pogledov na svet. Zaradi nekega razočanja v preteklosti skušate na vsak način, tudi s silo, če je treba, dokazati, da ste glavni in najboljši. Mar ste res? Nič vam ne more do živega. Še večji deloholiki boste pa tudi zdravje vam bo dalo misliti. Marsičesa novega se lahko naučite na teh področjih. Morda boste dobili nove in razburljive prijatelje, ki vam bodo dvignili precej hladno temperaturo na vroče! Kar naprej vas daje nenavadna želja po pustolovščinah in družbi, v kateri morate seveda biti glavni. Kljub temu, da znate upoštevati druge, tudi vi želite, da drugi upoštevajo vas. Ne dajte, da vas želja po dogodivščinah odpelje na drugi tir - v pretiravanje in razdajanje. Prihaja do velikih napetosti znotraj vas, te pa se izražajo tudi v odnosih z drugimi, posebno s partnerjem in družino. Rešitev je enostavna: nihče ne more nikogar drugega spremeniti, spremeni pa se lahko vsak sam in s tem spremeni vse okolje. Če boste prišli v spor z avtoritetami ali pa s svojim partnerjem, se ne čudite. Tako gre ta pot: enkrat gor, drugič dol. Nič ni stalno, vse se spreminja. Le vi se nočete spremeniti - in če želite, da vam bo bolje, enostavno poskusite. Če se ne boste počutili dobro, to pripišite kar sebi, kajti zvezde so vam naklonjene, vaša svobodna volja pa je tisti faktor, ki odloča, ali boste njihovo energijo sprejeli ali ne. Kaže na napredek v službi, na položaju v družbi, v šoli in ljubezni. Lepo, kaj ne? Kot kaže, ste v fazi spreminjanja in prilagajanja, zato ste lahko pod vplivom čudnih dogajanj v sebi: kakšna vrtoglavica je zelo verjetna. Če veste, za kaj gre, potem delajte naprej. Če pa ne veste, poiščite nekoga, ki ve, da vam razjasni dogodke. Nasprotja se zopet poglabljajo. Pojavljajo se različne želje po begu od partnerja, ki nikakor ne more zadovoljiti vaših potreb. Znotraj sebe ste razcepljeni z "moralnimi zakoni", ki vas lahko popolnoma uničijo. Opustite jih in SAMI poiščite tisto, kar je prav. Bono Baršek nažq, ki naj bo tudi na tleh, oblikujemo omenjeni prstnini. K prstninam sodijo korenovke ifi gomoljevke, zato imenujemo kopo s prstninami tudi prstninka. Tudi njo prekrijemo naposled s prstjo in pokrijemo s plastiko. Uporabimo tanko plastiko, ki še diha (0,05 mm). Plastika ni nujno potrebna! Drenažne cevi (zračnice) lahko zamašimo proti mrazu le s slamo. Okoli prstninke uredimo jarek za odtok vode. V hudih zimah jo še dodatno zavarujemo s koruznico ali s še enim slojem zemlje. Zelenjava vseh vrst dobro prezimi tudi v kleti s stalno temperaturo (1 do 4 stopinj Celzija). Sodobne kleti z betonskimi ali oploščenimi tlemi niso primerne za zelenjadnice. Tla, ki dihajo, so naravna ilovnata tla ali pa opečna, če je opeka vložena v pesek (mivko), enako velja za granitne kocke. Še tako skrbno tlako- vana klet, ki jo prepredajo cevovodi centralnega ogrevanja, pa čeprav so izolirani, zmanjšajo porabnost kleti (suh zrak, menjava temperature). Klet mora biti tudi zračna (nasprotna okna) in prepišna (ventilator, zračnik). Pomembno vlogo igra zračna vlaga, najprimernejša je 85-odstotna relativna zračna vlažnost. Četudi ima klet vse navedene lastnosti, je zelenjava, shranjena v zemeljski jami (prst-ninki), v zasipnici in celo v zaprti gredi, kakovostnejša kot v kleti. Klet ima pač to značilno prednost, da je v vsakem vremenu in času dostopna. Zelenjavo lahko vlagamo tudi v mivko, ki ji lahko primešamo perlit, stiromul ali šotnico, ki uravnavajo vlago. Uspeh vzimovanja ni odvisen od primernosti kleti, temveč tudi od zdravja in kakovosti zelenjave. (Povzetek pripravila Lea Colarič) Koscanjeviški zlatniki Pred kratkim so v Kostanjevici dobili že nekaj od 110 ročno kovanih novcev iz čistega zlata in 220 srebrnih, enakih tistim, ki jih hrani Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani. Pri projektu sta sodelovala Narodni muzej in Galerija Gema. Novec je kovan na eni strani in je bogato dekoriran. Izhaja iz časa kralja Otokarja II. (med letoma 1270 in 1275/76), iz Kostanjevice. Sodi v zakladno najdbo na Starem gradu, naključno odkrito v začetku 20. stoletja. Zaradi majhne količine ročno kovanih novcev bodo ti namenjeni protokolu. En zlatnik je dobil Lado Smrekar, ravnatelj Galerije Božidar Jakec, in ga poklonil svojemu vnučku Jakobu ob prvem godu. (Lea) Sivi dim se ne da Krško, julija, avgusta - Po razpadu tabora ob Krki pri žagi na Soteski so krški taborniki še krepkeje poprijeli za delo. Štiri svoje člane so poslali na usposabljanje za inštruktorje, devet pa jih je sedaj na vodniškem tečaju. Z novim šolskim letom bodo torej lahko nemoteno nadaljevali delo po vodih. Tako z medvedki in čebelicami kot tudi drugače. Drugo nedeljo v septembru nameravajo sklicati občni zbor taborniškega rodu Sivi dim. Na njem bodo postavili novo upravo roda in sprejeli letni program dela. Ta bo seveda tak, da bo vrhunec dosegel prihodnje leto, na novem taborjenju. Za letos so krški sivodimovci dolžni zahvalo sponzorjem sicer žalostno prekinjenega tabora. To so: Sadje zelenjava Ameti, Agim Kresniqui, Jata trgovina, Gazela d.o.o., M-Preskrba, Podmornica Krško, Avtoprevozništvo Peterkovič, Civilna zaščita, Gasilsko društvo Krško in Sadje zelenjava Planine. (Ika) Po taboru pri Soteski ob Krki so si najbolj zagnani vodniki rodu Sivi dim omislili še nekakšen tolažilni ali nadomestni tabor na zelenici enega izmed staršev, kjer so lahko preizkusili zlasti svoje voditeljske in organizacijske zmogljivosti. Nato pa so se še s kolesi in šotori odpravili na potep v Belo Krajino in nazaj. Farmacevtov nasvet Posamezne zdravilne oblike Kako uporabljati mazila Poletje gre h koncu, brezskrbni počitniški dnevi tudi. Mnogi se boste posvetili negi svojega telesa ali pa želeli odpraviti težave s pomočjo mazila in kreme. Razlika med mazilom ali kremo je velika. Kreme so pripravki, ki vsebujejo več vode in v njej raztopljene zdravilne učinkovine, zato jih uporabljamo predvsem za nego obraza in občutljivih delov telesa. Mazila oziroma masti pa uporabljamo za poškodovano kožo. Oglejmo si tri različne načine nanašanja mazila za zdravljenje. Kako uporabljati mazila za hemeroide: - Če je potrebno najprej izpraznite črevo, ga temeljito umijte; - Umijte si roke! - Aplikator privijte na tubo in ga napolnite z mazilom; - Aplikator vstavite v črevo! Pri tem je najbolje, če ležite na boku s skrčenimi koleni; - Vsebino aplikator-ja izpraznite v črevo! Nato aplikator izvlecite iz črevesa in ga operite z mlačno vodo ter obrišite; - Dobro zaprite tubo in jo skupaj z aplikatorjem spravite v originalno ovojnino! - Ponovno si umijte roke! - Preprečite iz-praznjenje najmanj eno uro. Opozorila: - Zdravilo hranite na suhem mestu, pri sobni tempe- raturi; Zdravilo hranite nedosegljivo otrokom!; - Ni za uživanje! Kako uporabljati mazilo za vene: - Umijte si roke; - Nanesite mazilo v tankem sloju 2 do 3-krat dnevno na kožo; - Mazilo narahlo namažite na kožo. vedno v smeri od gležnja proti srcu! - Mazila ne nanašajte na poškodovano kožo, sluznico ali v oči! - Ponovno si umijte roke! - Tubo tesno zaprite in spravite v originalno ovojnino! Opozorila: -Zdravilo hranite na suhem mestu, pri sobni temperaturi; -Zdravilo hranite nedosegljivo otrokom! - Ni za uživanje! Kako uporabljati mazilo za masažo: - Umijte si roke! - Nanesite mazilo v tankem sloju 2-do 3-krat dnevno na koži; - Mazilo narahlo nanašajte na kožo, vedno v smeri od gležnja proti srcu; - Mazila ne nanašajte na poškodovano kožo, sluznico ali v oči! - Ponovno si umijte roke! - Tubo tesno zaprite in spravite v originalno ovojnino! Opozorila: - Zdravilo hranite na suhem mestu, pri sobni temperaturi; -Zdravilo hranite nedosegljivo otrokom! - Ni za uživanje! Breda Drenek Sotošek mr.ph.spec. informatike zasebni lekarnar Astronomsko društvo NEK na srečanju astronomov Javornik, julija - Na povabilo prijateljev in kolegov iz Ljubljane se je nekaj članov Astronomskega društva NEK udeležilo srečanja astronomov Slovenije na Javorniku, kjer stoji tudi observatorij društva Javornik. Ob udeležbi predstavnikov vseh slovenskih astronomskih društev in kopice posameznikov smo doživeli čudovito noč, v kateri smo si ogledali zanimive objekte na nočnem nebu ter se posvetovali z nekaterimi najvidnejšimi slovenskimi astronomi o težavah, ki pestijo to zanimivo, a pri nas tako neznano vedo. Ogledali smo si tudi teleskope, ki so jih naredili nekateri spretni posamezniki, in se posvetovali o nekaterih težavah, ki so jih spremljale pri gradnji. Ponudili so nam tudt nekaj rešitev prt gradnji inštrumentov, ki jih gradijo nekateri naši člani, kajti naše društvo na žalost ne premore nobenega teleskopa. Ob tem smo si dopoldne ogledali še observatorij v Fari, mestecu v Italiji, kjer si je nekaj nadebudnežev ob pomoči občine naredilo svojo lastno opazovalnico, kakršne pri nas v Sloveniji še dolgo ne bo. Astronomsko društvo NEK ima mesečne sestanke na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem vsak prvi petek v mesecu ob 17. uri. Vse, ki jih astronomija zanima in veseli, prosimo, daj se vabilom na sestanke in predavanj odzovejo v čim večjem številu. Datumi sestankov in predavanj bodo objavljeni v Našem glasu. (Sebastijan Jakša) Promocija Erotike Gasovcev 2. septembra ob 17. uri se bo na krškem štadionu Matije Gubca zgodi po zadnjem kongresu ZSMS v Krškem največji koncert, kar jih Krško pomni. Promocijski koncert bodo imeli KUT GAS, ki bodo predstavili debitantski album z naslovom Erotika. Poleg njih bodo nastopili le Demolition group, Orleki, Vlado Kreslin, kobariški Soča blues band ter modna revija z voditeljem Sašom Hribarjem. VABLJENI! Se vedno brez naslova od prejšnjega meseca pa do danes V tako dolgem času se človeku mora nekaj zgodit, četudi ne bi hotel. Ta čas se zelo uporablja faza "čas kislih kumaric", ki naj bi pomenila, da pisci tekstov za časopise nimajo veliko materiala, in da ne morejo pisat zanimivih člankov. Zaradi kroničnega pomanjkanja dogodkov si jih nato sami izmislijo. Ker se skupinskega športa (kot je npr. nogomet) nimam časa udeleževat, sem si kupil kolo. In ne samo kolo, tudi vse, kar sodi zraven, in to po principu "pa dej še to". Le zaščitne čelade si nisem kupil, ker sem v njej izgledal kakor žoga za ragbi. Moje kolesarske ture niso preveč dolge, so pa zato boleče in to v zadnjico, ki tako boli, kakor da najbolj trpi. Morje sem letos videl samo na razglednicah in v Piranu na streetballu. Imel sem krasen namen "nekam it", vendar je ta namen, kakor vsako leto, izginil oz. se izgubil med ostalimi nameni ali pa obveznostmi. Sicer pa za vse še ni prepozno, sedaj ponujajo posezonske pakete, ki imajo več prednosti, kot nizka cena, in več slabosti, kot ta, da lepih punc septembra menda ne bo več na morju. S pomočjo nekaterih, ki jih sedaj ne bi našteval, a se bodo že prepoznali, sem le prišel do podnajemniškega stanovanja. Neo-premljenega- sem prejel pred mesecem in pol in takšno je tudi danes. Moram priznat, da je samostojno življenje, čeprav sem si ga želel, kar komplicirano; želiš kaj pojest, pa ne znaš kuhat, kar pri meni ni takšen problem, glede na to, da kuhinje sploh nimam; cunje so tudi potrebne pranja, ti pa ne veš, na kateri temperaturi se lahko perejo, ali pa daš skupaj belo in rdeče. Najbolj so popularne zgodbe s srečnim koncem: ta pride še toliko bolj do izraza, če se zgodba začne tragično: Balkija so poklicali na fronto.....ne da se opisat, kako mi je vojna naenkrat postala zelo blizu (že tako ali tako ni daleč). Potem, ko sem se že postavil in navadil vloge nevtralnega opazovalca, me je situacija prisilila, da začnem za nekoga "navijat". Tisoč in ena misel mi je rojila po glavi. Vesel in presenečen sem bil nad tem, da me je veliko ljudi ustavilo na cesti in povprašalo, ali seje Balki kaj javil. Po štirinajstih dneh me je nekdo poklical in rekel: "Ša-Ijem ti pozdrave od Balkija, sve je O.K. i javit če se ti ovih dana." Lepše novice takrat nisem potreboval. (Edi) C ŠPORT IN REKREACIJA 1 NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 J OP za kadete in mladince Priprave Dobovčanov V poletnih mesecih so se rokometaši AFP Dobova intenzivno pripravljali za nastope v novi sezoni. V pripravljalni tekmi so se pomerili z ekipo RK Inženiring Šarbek in se razšli brez zmagovalca. V tekmi, ki je bila razdeljena na tretjine po 25 minut, sta se pri Dobovčanih izkazala predvsem Ocvirk (8 zadetkov) in Begovič (7). Končni rezultat je 31:31. V prijateljski tekmi dveh slovenskih prvoligašev je trboveljski Rudis Rudar na domačem igršču premagal AFP Dobovo z 29:28 (17:14). Pri Dobovčanih sta Djapo in Mijačinovič dosegla po 7 zadetkov, Ocvirk pa 6. Pivovarji zmagovalci turnirja Dobova, avgusta - V dobovski športni dvorani je minuli vikend potekal mednarodni rokometni turnir, na katerem so nastopile ekipe Badel Zagreb, Karlovačka pivovara, Pivovarna Laško in domači prvoligaš AFP. Za ta čas so vse ekipe pokazale solidno pripravljenost in igro, s čimer so bili zadovoljni tako trenerji kot številni gledalci, ki so zadovoljni zapuščali dvorano. S prikazano igro so se izkazali predvsem "Pivovarji", ki so zlahka premagovali vse tekmece, tudi hrvaškega prvaka Badel. Tudi domačini so presenetili z igro v tekmah s hrvaškima ekipama. Visoko so premagali Karlovačko pivovara, proti Badlu pa so klonili v zadnjih minutah. Vodja strokovnega štaba AFP Dobove Stane Ostrelič je po turnirju povedal, da je izredno zadovoljen z igro in rezultati svoje ekipe, da pa še pričakuje napredek, saj imajo pred seboj še mesec dni priprav in časa za uigravanje. Rezultati: Pivovarna Laško - Karlovačka pivovara 27:17 (16:6): AFP Dobova - Badel Zagreb 25:30 (13:13); AFP Dobova - Pivovarna Laško 22:33 (6:19); Badel Zagreb - Karlovačka Pivovara 21:23 (12:13); Karlovačka pivovara -AFP Dobova 17:29 (6:13); Pivovarna Laško - Badel Zagreb 23:19 (10:11). Končni vrstni red: 1. Pivovarna Laško, 2. Badel Zagreb, 3. AFP Dobova, 4. Karlovačka pivovara. (J.A.) Tudi Krčani se pripravljajo V sobotp so rokometaši Interierja gostovali pri drugouvrščeni ekipi avstrijskega prvenstva Bruck in se razšli brez zmagovalca (24:24). Najboljši igralec tekme je bil Cvijič. V nedeljo pa sta se v prijateljski tekmi pomerili ekipi Interierja in hrvaške Moslavine. Zmaga je pripadla domačinom (20:19), kljub vodstvu gostov s 6 zadetki. Ponovno je bil Cvijič najboljši igralec. (J.A.) KOŠARKA Hurovec podpisal za Interier Plavmaker reprezentance do 22. let Gorazd Murovec, bivši igralec KK Koper, je podpisal triletno pogodbo za KK Interier Krško. Trenutno je na služenju vojaškega roka v Kopru, Krčani pa si bodo prizadevali, da bi ga premestili v bližino Krškega, ker bi tako zvečer lahko treniral in igral prvenstvene tekme. S pridobitvijo mladega reprezentanta ima KK Interier na poziciji plava dva izredno perspektivna igrlaca, ki sta že v klubu, in sicer Mitjo Zaturovskega in Boruta Rozmana. Uprava kluba pričakuje, da bo novi trenerski tandem Tomo Mahorič in Ranko Durič ustvaril vsaj enega plavmakerja. Kraljevič podaljšal pogodbo Center slovenske državne reprezentance Mario Kraljevič je podaljšal pogodbo s KK Interier še za leto dni. Po mnenju trenerja Toma Mahoriča je to zelo pomembna okrepitev, saj bodo Krčani letos prvič nastopili v A1 ligi. Ivo Mahi*- zveneča okrepitev Interierja Za krški KK Interier je podpisal pogodbo hrvaški krilni igralec Ivo Nakič, ki je košarkaško kariero začel pri Kvamerju, nato dve leti igral pri zagrebški Ciboni ter s to ekipo dvakrat osvojil jugoslovansko prvenstvo in pokal. Igral je tudi pri Partizanu iz Beograda, ponovno pristopil k Ciboni, od koder pa je odšel v Španijo, kjer je igral za klub TDK Maresa. V lanski sezoni je zastopal barve izraelskega Hapoela. S to zvenečo igralsko okrepitvijo je novi prvoligaš Interier iz Krškega pridobil dodatno varnost v tekmovanju, saj je Nakič znan kot izreden "šu-ter", s svojimi izkušnjami pa bo zagotovo veliko pripomogel pri obstanku v prvi ligi. NK Krško se pripravlja V prvenstvu MNZ Celje, ki se bo pričelo že 26. avgusta, bo startalo v članski konkurenci osem ekip (Laško, Brežice, Odred Kozje, Vransko, Šmarje, Usnjar Šoštanj, Kovinar Štore in Krško). Razveseljuje tudi podatek, da se članski nogomet ponovno vrača v Brežice, Kozje in Šmarje. Krški nogometaši se zelo resno pripravljajo za nastope v prvenstvu. V klubu so vse aktivnosti usmerjene v osvajanje prvega mesta in napredovanje v višji rang (tretjo SNL), ob dejstvo, da klub leta 1997 slavi visok jubilej - 75 let nogometa v Krškem. V času, ki je športu nenaklonjen, posebej ne nogometu v Krškem, v času, ko se zelo težko pride do finančnih sredstev za golo preživetje, je upravi NK Krško uspelo obdržati znanega nogometnega trenerja prof. Matica. V klub so se vrnili nekateri nekdanji nogometaši (Brdik, Miro Molan, Kranjc in dov-čerajšnji kapetan KK Interier Franc Rozman), obdržali so vse boljše nogometaše lanske sezone, za prvo ekipo kandidira nekaj zelo talentiranih mladincev iz lastne mladinske šole. Vse to pove, da so postavljeni temeljni pogoji za kvalitetno delo in optimizem Krčanov rii brez vzroka. V pripravljalnem obdobju so Krčani odigrali nekaj močnih tekem. Dvakrat so igrali z ekipo NK Dana Mirna, prvič so prepričljivo zmagali (3:0), v drugi tekmi pa so boljši gostitelji (2:3). V posavskem derbiju so Krčani v Brežicah odpravili domačine z rezultatom 5:2, zasluženo pa so bili nadigrani v Zrečah (0:3). V prvem krogu sezone (v soboto, 26. avgusta) Krčani gostijo ekipo Laškega. (Pilip) Odlična organizacija, zelo uspešni tudi tekmovalci Krško, julija - Bazen PK Ce-lulozar je bil tri dni prizorišče bojev za čim boljše rezultate plavalcev na državnem prvenstvu za kadete in mladince, na katerem je nastopilo 180 plavalk in plavalcev iz 15 klubov v vseh plavalnih disciplinah. Po nagovoru predsednika PK Celulozar Jožeta Leskovarja in tajnika Občine Krško Vinka Baha je prvenstvo odprl delegat PZS Jože Pri-slan. Tekmovanja . so potekala v dveh delih. Dopoldan so bila predtekmovanja, popoldan pa finalni obračuni. Plavalci so opravili več kot 990 startov. PK Celulozar je zastopalo kar 18 plavalcev. Bili so uspešni in dosegli naslednje rezultate: 50 m prosto kadeti - 2. Andrej Žefran (26,86); mladinci - 3. Gregor Povhe (25,83); 1400 m prosto -8. Andrej Herakovič (4:45,03); 4. Gregor Povhe (4:21,42); 8. Damjan Herakovič (4:31,24); kade-tinje - 3. Nika Pribošič (4:47,99); 1100 m prsno mladinke - 6. Mojca Čargo (1:22,84); 1100 m hrbtno kadeti - 5. Jernej Žefran (1:08,96); 200 m mešano kade-tinje - 2. Nika Pribošič (2:40,39); 200 m prosto - 2. Nika Pribošič (2:18,21); 400 m mešano - 2. Nika Pribošič (5:28,42); 800 m prosto - 3. Nika Pribošič (9:53,42); 100 m prosto mladinci - 3. Gregor Povhe (55,00); 200 m prosto kadetinje-3. Nika Pribošič (2:55,11); štafeta 4 x 200 m kadeti (Žefran, Bizjak, A. Herakovič in Fuerst) - 3. Celulozar (8:49,84); štafeta 4 x 100 m kadeti (Žefran, Molan, Fuerst in Herakovič) - 2. Celulozar (4:03,04). (Toni) --M^ V Krškem padel driavni rekord Environ Branik Maribor je novi nosilec državnega rekorda za mladinke v disciplini 4 x 100 m. Ekipa v postavi Maja Zečevič, Nataša Merkan, Manuela Dobaj in Petra Vrhovčak je bila prepričljivo boljša od vseh drugih štafet ter je postavila nov državni rekord (4:46,88). (Toni) Si, „..^»&!*i Absolutno driavno prvenstvo v plavanju Trbovlje, avgusta - V najbolj vročih poletnih dneh se zaključke celoletna plavalna sezona. Državno prvenstvo je vsekakor vrhunec ter priložnost za dosego vrhunskih rezultatov. PK Celulozar je poslal na to prvenstvo svojo žensko člansko ekipo, ki je največ pričakovala v štafetnih boph. Ekipa v sestavi Anamarija in Natalija Repec, Barbara Bizjak in Urška Slapšak je dosegla naslednje rezultate: 50 m prosto - 3. Slapšak (28.02); 6. N. Repec (28,76); 400 m prosto - 8. A. Repec (4:46,07); 100 m hrbtno - 10. Biz|ak (1:13,59); 200 m prosto - 5. A. Repec (2:15.97); 100 m delfin ¦- 6. N. Repec (1:08,92); 800 m prosto - 8. A. Repec (9:50,45); 12. Bizjak (10:13,04); 100 m prosto - 3. N. Repec (1:00,21); 4. Slapšak (1:01.08); 6. A. Repec (1:03,67) in 12. Bizjak (1:05,74); štafeta 4 x 400 m prosto - 1. Environ Branik (4:06,36). 2. Celulozar (4:08.54), 3. Radovljica (4:08,67); štafeta 4 x 100 m mešano -1. Radovljica (4:33,78), 2. Environ Branik (4:35,04), 3. Celulozar (4:45,88). Štafeta 4 x 200 m Celulozar je bila diskvalificirana zaradi nepravilne predaje (kljub temu |e dosegla drugi najboljši čas 9:07,68). (Toni) SPEEDWAY SREDNJEEVROPSKI POKAL SOBOTA, 26. 8. 1995 OB 19.00 URI NASTOPAJO: AVSTRIJA, HRVAŠKA, MADŽARSKA, SLOVENIJA KOLESARSTVO ATLETIKA Robert Crojzdek dvanajsti v Evropi Mladinec Robert Grojzdek z Velike Trna, član AK Sevnica, je uspešno nastopil na mladinskem Evropskem prvenstvu atletov v Madžarskem mestu Nyireghyza. Mladi srednjeprogaš je nastopil v disciplini 10.000 m in med 25 udeleženci zasedel odlično 12. mesto. Ob tem je izboljšal tudi osebni rekord, ki je po novem 31:01,31. Kar petkrat je bil član državne reprezentance, uspešno pa nastopa tudi na državnih prvenstvih (državni prvak v krosu in na 10.000 m). 9. in 10. septembra se bo udeležil DP v Celju, kjer bo nastopil v disciplinah 3.000 m in 5.000 m. (Toni) 14 medalj za AK FIT Brežice Volkermarkt, 12. avgusta - Mladi atleti AK FIT Brežice so bili zelo uspešni na 4. mednarodnem mitingu mladih v Volkermarktu na avstrijskem Koroškem, kjer so osvojili 14 medalj, kar devetkrat pa so stali na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Prva mesta so osvojili: Katja Zorko v skoku v daljino, Luka Erkič v skoku v daljino in teku na 60 m, Anja Cepin v teku na 200 m, Aleš Jamšek v skoku v daljino in teku na 60 m, Sandra Planine v skoku v daljino in teku na 200 m ter štafeta 4 x 100 m (Erkič, Smukovič, Erkič in Jamšek). Petra Smole je osvojila 2. mesto v teku na 200 m, tretja mesta pa so osvojili Katja Zorko (60 m), Marko Erkič (daljina) in Barbara Grame (daljina in 200 m). (Galex) Rovan in Kevo na univerziado Brežiška atleta Jure Rovan in Vlado Kevo sta v petek skupaj s slovensko reprezentanco odpotovala na univerziado, ki bo potekala konec tedna v Fukuoki na Japonskem. O pripravah na veliko tekmovanje sta pred odhodom povedala. Jure Rovan, skakalec ob palici: "Svetovno prvenstvo študentov na Japonskem je bil zame največji cilj, ki smo ga skupaj ustvarili. Priprave so potekale dokaj aktivno, sem v dobri formi, del treningov pa bom opravil tudi na Japonskem. Pričakujem dober rezultat, upam tudi na izboljšanje svojega osebnega rekorda in s tem tudi državnega ter čim boljšo uvrstitev. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Vinu Brežice, Termam Čatež in Zavarovalnici Triglav, ki so nama s Kevom omogočili nastop na tako pomembnem tekmovanju." Vlado Kevo, metalec kladiva: "Upam, da sem dobro pripravljen. Če bi se uspel uvrstiti v finale, bi bil zadovoljen. To pa pomeni, da bi moral vreči okrog 68 metrov. Zame bi bil finale velik uspeh, saj je univerziada le stopničko nižje od olimpiiskih iger. Rad bi se še zahvalil vsem sponzorjem, ki jih je že omenil Jure, ob tem pa še Francu Deržiču, Marjanu Volovcu, piceriji Grič, Splavarju in podjetiu Odisej." (Galex) Skok na Lisco Športno kulturno društvo Florjanska je organiziralo 4. gorsko kolesarsko dirko - Skok na Lisco '95, ki se ga je udeležilo 86 tekmovalcev v šetih kategorijah. Proga je tekla od sevniškega glavnega trga do križišča za Lisco na Bregu v zaprti vožnji, nato pa leteči start do cH|a (100 m pred Tončkovim domom na Lisci). Rezultati: rekreativci nad 40 let - 4. Žuraj (Sevnica), 6. Levičar (Master team); rekreativci od 31 do 40 let - 6. Planine (Master team); mlajši mladinci z licencami - 6. Dular (Savaprojekt): starejši mladinci - 3. Gregoršanec. 6. Golobic (oba Savapro|ekt). Absolutno najhitrejši tekmovalec je bil Sandi Papež (Krka), ki je postavil nov rekord proge. (Galex) Uroš Dular osvojil 1. mesto Ptuj, 20. avgusta - Na državnem prvenstvu so po ptujskih ulicah nastopili tudi kolesarji KD Savaproiekt, ki so s svojimi nastopi upravičili zaupanje vodstva in tudi krške športne |avnosti. Mlajši mladinec Uroš Dular je moral šele po fotofinišu priznati premoč novomeškega kolesarja Ribiča. Z 2. mestom je Uroš Dokazal, da sodi v vrh slovenskega kolesarstva. Med 72 mlajši mladinci je Damjan Prevejšek osvojil 8. mesto, Aleš Čepon 20., Deian Žnideršič 29. mesto. V dirki za prvi memorial Mitje Plavčka |e na 23.5 km dolgi progi zmagal Krčan Gregor Zagorc, 8. mesto pa je zasedel Primož Četrtič. Med starejšimi mladinci sta nastopila tudi Sebastjan Gregoršanec (15. mesto) in Marko Golobic (17. mesto). Nastopili so tudi člani KD Savaprojekt, vendar še niso mogli enakovredno kosati s kolesarji, ki krojijo vrh slovenskega kolesarstva. Tekmovalci in vodstvo KD Savaprojekt so se ob vseh uspehih in neuspehih dolžni zahvaliti zvestim sponzorjem (Savaprojekt, Zavarovalnica Triglav in Kostak), ki so jim omogočili nastope na največ|ih tekmovanjih, ter staršem, ki so jim stali ob strani. Naslednji vikend odhajajo krški kolesarji na cesto dirko in kriterij v Kranj, več o tem pa v naslednji številki. (Galex) 1. Rudijev memorial Kolesarsko društvo Master team Krško je organiziralo v nedeljo kolesarski maraton v spomin na rekreativca Rudija Pajtlerja. Kljub slabemu vremenu se je odzvalo 36 kolesarjev, med njimi ena ženska, ki so prekolesarili 80 km od Krškega, preko Impoljce, Studenca, Rake, Dolge Rake, Smednika, Velike vasi, Velikega Podlogfc.Kostanjevice, Podbočja, Krške vasi, Drnovega, nazaj do Krškega. Najstarejši udeleženec je bil Herman Bratanič iz Ljubljane (rojen 1941), najmlajši je bil Krčan Janez Škoberne (1984), najštevilnejša ekipa je bila šestčlanska ekipa Lek, najštevilčnejšo družino pa so sestavljali Kaunikovi iz Maribora. Najbolj oddaljen kolesar je prišel iz Idrije. Člani KD Master, ki so organizirali memorial, se bodo v sredo, 23. avgusta, ob 16. uri odpravili izpred krške tržnice z željo, da tudi sami prekolesarijo maraton in tako počastijo spomin na prijatelja. Maratona se lahko udeležijo tudi vsi zainteresirani kolesarji. (Galex) Internacionalni tek Alpe Jadran i Ojfasujte, V NAS i^LAS V Velikovcu na avstrijskem Koroškem je v petek potekal 9. internacionalni tek Alpe Jadran, na k'aterem so nastopili tekači iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Francije, Češke, Hrvaške in Slovenije. Med 192 atleti se je tekmovanja udeležilo tudi 12 tekmovalcev AK Sevnica, ki so dosegli vidne rezultate. Rezultati: 400 m letnik 1990 moški - 3. Pavlek Drobne; 1.100 m 1.86 ženske - 1. Branka Virtič; 1.100 m I.86 M - 4. Aleš Kozole, 8. Sebastijan Drobne; 1.100 m I.86 Ž - 2. Andreja Pinoza; 1.800 m I.82 Ž - 4. Polona Mirtič, 6' Gordana Cimperšek; 1.800 m 1.82 M - 1. Borut Veber, 6. Gregor Vodenik; 1.800 m I.80 M - 2. Robin Papež; 5.000 m 1.76 M - 1. Robert Grojzdek; 5.000 m člani - 15. Pavle Drobne. (Galex) Plesalci ie začenjajo s tekmovanji To soboto in nedeljo bo v Ljubljani potekal mednarodni plesni turnir Ljubljana open '95 v standardnih in latin-skoameriških plesih. Turnirja se bosta udeležila tudi dva plesna para Posavskega plesnega para Lukec, in sicer Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar ter pionirski par Marko Babic in Sanja Antolič. C NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 ŠPORT IN REKREACIJA 2 J Ob izvedbi DP v plavanju zadovoljni vsi* udeleženci in organizatorji Krško, 30. julija - Državno prvenstvo v plavanju je za nami. Ta trenutek je že pravi čas za prve ocene. Povprašali smo nekatere najbolj odgovorne, da ocenijo pripravo in izvedbo, pa tudi dosežene rezultate. Matjaž Jemec, predsednik PZS: "PK Celu-lozar je znan kot dober organizator, zato je tudi dobil organizacijo tega prvenstva. Z izvedbo sem zelo zadovoljen. Organizacija DP je nekakšna pika na i po celoletnem trdem delu. Na zasedanju IO PZS tu, v Krškem, pa smo dali piko na i tudi mi, saj smo dokončno oblikovali reprezentanco, ki nas bo zastopala na bližnjem evropskem prvenstvu." II «.«***«*L*»< Jože Prislan, delegat PZS: "S strani organizatorja je vse odlično pripravljeno. Nekaj zapletov je bilo le zaradi dotrajanih oznak prog. Te bo nujno posodobiti. Prihajam iz PK Velenje in dobro poznam prizadevne delavce Celulozarja. Sem zadovoljen % počaščen, da sem delegat prav na tem prvenstvu." Matjaž Godec, vrhovni sodnik: "S stališča sojenja sem z organizacijo in rezultati zelo zadovoljen. Pri sojenju so sodelovali sodniki iz vseh klubov in skupaj z domačimi sodniki prispevali k tekoči izvedbi prvenstva. Zapletov ni bilo, ni bilo niti pritožb. Organizacija in izvedba sta bili odlični. Čestitam organizatorjem!" Silvo Potočnik, vodja tekmovanja: "Glede na pogoje, v katerih delamo, lahko rečem, da je vse izvedeno maksimalno. Pohvaliti moram prav vse, še posebej sodnike in seveda tekmovalce, ki so kljub končanim mednarodnim tekmovanjem v teh kategorijah zadržali formo. Mislim, da bomo še dobili kakšno organizacijo DP, , moramo pa rešiti kar nekaj problemov, da zadostimo normam takšnega tekmovanja. Posodobiti moramo proge (15.000 DEM) in začeti s pripravami za akcijo, ki bi pomagala pri izgradnji pokritega bazena. To bi zelo izboljšalo pogoje dela. Upam, da so doseženi rezultati zadosten razlog za takšno akcijo." Jože Leskovar, predsednik PK Celulozar: "Mislim, da je prvenstvo uspelo nad vsemi pričakovanji. Za to so zaslužni mnogi, ki so nam . pomagali. Vsem se moram zahvaliti, še posebej našim sponzorjem, ki so nas podprli. Želimo si dobrega sodelovanja z Vitacelom, ki edini lahko zagotavlja pogoje (toplo vodo) za koliko toliko dobre pogoje dela. Seveda pa želimo dobro sodelovanje tudi z Občino Krško in Zavarovalnico Triglav, ki nas podpirata. Naša želja pa je, da bi dobili še kakšnega sponzorja. Posebna zahvala velja tudi vsem selekcijam in trenerjam, saj brez njih in njihovih uspehov ne bi bilo take zagnanosti pri drugih." Nika Pribošič, najuspešnejša plavalka PK Celulozar: "Celoletne priprave so obrodile sadove. Zadovoljna sem z razpleti tekmovanj v posameznih disciplinah. Pred tekmovanjem nisem niti pomišljala, da bi lahko osvojila toliko medalj. V mlajših kategorijah sem jih že dobivala, letos pa prvič tekmujem v tej kategoriji. Največ mi pomenijo kolajne na 200 in 400 m prosto. Moja najljubša disciplina pa je 200 m prsno. Upam. da bomo dobili boljše pogoje za delo, kar bo prav gotovo vplivalo na bodoče rezultate." Prof. Tone Bizjak, predsednik strokovnega sveta PZS, član IO PZS in trener PK Celulozar: "Celotna sezona in tudi zadnja tekmovanja so bila na zelo visokem nivoju. Kar 12 mladincev je bilo na Evropskem prvenstvu mladih v Švici in pri kadetih 6 na Evroigrah mladih. Osvojili so štiri medalje, kar dokazuje, da držimo korak z Evropo kljub manjši bazi in slabšim pogojem dela. V Celulozarju smo zelo zadovoljni z doseženimi rezultati. So plod načrtnega dela od leta '88. Rezultati so nad pričakovanji. Iz osemnajs-tčlanskega zastopstva so vidno izstopali predvsem Nika Pribošič pri kadetinjah, pri kadetih Jernej Žefran, kadetska štafeta in pri mladincih Gregor Povhe. Trudili so se vsi po vrsti, za kar zaslužijo iskrene čestitke." (Toni) TEKOČE INrCBMACIJE! Srečanje posavskih RSC v nedeljo« 1. septembra Na področju Posavja delujejo kar štirje RSC klubi (Posavje Sevnica, RSC Krško, CPS NEK Krško in RSC Kondor Senovo), ki se ukvarjajo s streljanjem v športne namene. Streljajo s pištolami in revolverji kalibrov, večjih od 9 mm. RSC Kondor Senovo je najmlajši med klubi. Trenutno ima 16 aktivnih članov, tudi dve članici, ki vadijo in že tekmujejo na turnirjih, ki se prirejajo sirom Slovenije. V RSC Kondor Senovo so se odločili prirediti srečanje posavskih RSC klubov v nedeljo, 3. septembra, ob 9. uri v Zaklu ob porušenem jašku, kjer imajo svoje strelišče. Vse morebitne navijače prosijo, da se držijo navodil organizatorjev, zadolženih tudi za njihovo varnost. (Toni) Streetball turnir Breiičanom Brežiškega turnirja v ulični košarki, ki ga že drugo leto zapored pripravlja podjetje AFP iz Dobove, so se udeležile tudi ekipe iz Brežic in okolice. Po zanimivih bojih smo lahko videli kakovostno košarko, ki so jo pokazali prav posavski igralci. Na turnirju je nastopilo 80 ekip, med njimi 7 ženskih. V kategoriji mlajših igralcev je zmagala ekipa Champions iz Novega mesta, brežiška ekipa Pizzerija ob Krki je slavila v kategoriji moških 16 do 20 let, ekipa Olimpa iz Brežic pa je bila najboljša v najstareši skupini. Med ženskami so bile najboljše tekmovalke ekipa Niče and easy iz L|ubl|ane. (Galex) Štirje mušketirji - Krivokapič, Marčetič, Antolovič in Krošelj ponovno potrjujejo, da znajo igrati košarko. To so dokazali tudi na brežiškem streetball turnirju, pred časom pa tudi v Brestanici. Le ime zamenjajo, igralski kader pa ostaja nespremenjen. LJUBITELJI ŠAHA V KOSTANJEVICO! KO SKD Kostanjevica organizira v nedeljo, 3. septembra, hitropotezni šahovski turnir za amaterje in kategornike v restavraciji Pod Gorjanci s pričetkom ob 9. uri. Pokrovitelj turnirja je predsednik OO SKD Krško Danilo Siter. Prijavite se lahko na tajništvu SKD Krško (tel. 22-744) vsak delovni dan ali uro pred pričetkom turnirja. €B radioMub Posavec Najcenejše povezovanje med ljudmi s CB postajami Kaj predstavljajo dolge antene na avtomobilih? Se uporabljajo za mobitele ali kaj podobnega? To se sprašujemo mnogi občani, ki srečujejo vozila, na katerih so pričvrščene dolge antene. Zato smo se odpravili kar v krški dom mladih, kjer ima prostore CB radio klub Posavec. 70 članov iz vseh treh posavskih občin, je dobro organiziran, predseduje mu Peter Podgoršek, gospodar kluba pa je Franc Frenkv Černelič. CB je kratica amriškega izraza Citizens Band. Pri nas pa največkrat govorimo kar o radijski oz. brezžični povezavi, ki jo lahko uporablja vsakdo. CB postaje Generacija krških cebejašev se je s CB postajami začela ukvarjati že pred letom 1980. V začetku so bili fantje predvsem tehnično orientirani in so kombinirali druženje na radijskih valovih z "brkljanjem" po postajah. Sedaj pa klub šteje že več kot vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA OODAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 2-1.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOROTE DO SOROTE in mladinska oddaja HKCTV vsah dan ob 19. in 21. uri NOVICE Vodstvo CB radio kluba Posavec na ustanovnem zboru so namreč najcenejše brezžične povezave, saj je najcenejše moč dobiti že za 200 nemških mark, k temu pa je potrebno prišteti še nujne dodatke, kot sta antena in usmernik, vendar pa vsota ne preseže 350 DEM. Za delo na CB-ju ni potreben nikakršen tečaj oz. predznanje. Edini pogoj za delo je posedovanje dovoljenja za uporabo ročne radijske postaje, ki ga izda Republiški urad za telekomunikacije v Ljubljani. Dovoljenje lahko dobi vsak državljan. ČPvas omenjeno področje zanima, se oglasite v prostorih CB radio kluba Posavec v Krškem (cesta 4. julija 38/a), kjer vas bodo z vsem z veseljem seznanili. (Galex) NAŠ GLAS VAŠ OGLAS lil Vsi ustvarjamo odpadke g^ in vsi mora- ^> mo za to pla- <& čevati M* Projektna organizacija Sa-vaprojekt Krško ima v svojih organizacijskih enotah raznolike izobrazbene profile, ki skozi postopek nastajanja izdelka s svojim znanjem prispevajo h kvaliteti in k rešitvam izvedene naloge. Pri arhitektih urbanistih je glavna tema vklapljanje objekta v krajino in ohranitev kulturnih vrednot, pri urbanistih komu-nalcih pa gre predvsem za izgradnjo komunalne infrastrukture ob kontroliranem vplivu na okolje. Ing. Miran Jak-hel je specialist za komunalni inženiring. S tem področjem se ukvarja poklicno in je ob tem vodja nalog in odgovorni projektant. Ing. Miran Jakhel: Pred osmimi leti sem prišel v Savaprojekt iz komunalnega podjetja Kostak, kjer sem dodobra spoznal komunalne probleme, s katerimi se srečuje naša skupnost. Ukvarjal sem se s komunalnimi ureditvami življenjskega okolja (vodovod, kanalizacija, cesta, odvoz smeti, deponije...), kar mi pri današnjem delu zelo koristi. Ena mojih prvih nalog v novi organizaciji je bil zazidalni načrt deponije Spodnji Stari Grad. Povedati moram, da smo pri reševanju ekoloških problemov še daleč za drugimi. Tudi urejenost naših deponij je temu primerna, kar velja tudi za tisto v Spodnjem Starem Gradu. Z njo smo sicer rešili del problemov, še zdaleč pa ne vseh. Če pogledamo samo ozemlje občine Krško, lahko vidimo, da odvoz zajema širši okoliš mest (Senovo, Brestanica, Kostanjevica in Krško; 62% prebivalstva), kar je premalo. Če bi nam uspelo odvoz še razširiti, bi zmanjšali število črnih odlagališč. Sedanji nivo reševanja tega problema je še zelo daleč od nivoja rešitev Zahodne Evrope. Odnos do odpadkov se je z uvedbo demokracije in pojavom zelenih zelo spremenil. To pa je premalo. Stroka se mora odločiti, kaj bo ponudila za izboljšanje obstoječega stanja. V nekaterih državah imajo zelo razvite tehnologije za sortiranje in predelavo komunalnih odpadkov in težijo samo k deponiranju odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Klasifikacija odpadkov je zelo različna, za komunalne pa velja, da ne smejo vsebovati nevarnih in strupenih snovi. Zanje je treba poskrbeti na posebnih odlagališčih. V Savaprojektu smo že dlje časa vpeti v obdelavo in urejanje komunalne infrastrukture. Sodelovali smo pri izdelavi študije Skupni koncept ravnanja z odpadki na območju Posavja in ob pomoči posebnih metod poiskali tudi možne lokacije odlagališč. Sedaj je čas, da se predlagane rešitve konkretizirajo, v to nas sili tudi 1993 leta sprejeti zakon o varstvu okolja. Izgradnja regionalne deponije komunalnih odpadkov bi rešila problem za nadaljnjih 30 let. Ob tem pa bi morali sprejeti tudi odločitve o organizaciji komunalnih služb. Možnost je popolna konkurenčnost ali združitev v nek nov ekološki servis. Merilo pa mora biti kvaliteta in sprejemljiva cena. |:|;I^H!l:IJ!,Ml'IH'l[-,l V času od 24. julija pa vse do 20. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Anuška Kernulc iz Artič - dečka, Adrijana Rebemak iz Krškega - dečka, Martina Bleta s Senovega - deklico, Tatjana Rogulič iz Brežic - dečka, Anica Kržan z Malega vrha - deklico, Ines Toporišič iz Šenkovca - dečka, Danica Pisanski iz Vrhovske vasi -deklico, Milena Pribožič iz Anž - deklico, Natalija Koprive z Brezine - deklico, Zvonka Zbilski iz Krškega - deklico, Stanka Bunetič z Vinjega vrha - dečka, Fatima Semenič z Obrežjega - dečka, Indira Lukavica s Senovega - deklico, Veronika Medvedec iz Jereslavca - dečka, Ivanka Lukša iz Gornja - deklico, Paša Hostič iz Brežic - deklico, Mateja Kraševec iz Velikega Mraševa - dečka, Nataša Žarn iz Sevnice - deklico, Anica Pere iz Stranja - dečka, Nataša Celjko s Trebeža - dečka, Marjeta Zupančič z Libne - deklico, Antonija Jazbec iz Preslave - deček, Marjanca Češnjevar iz Krškega - dečka, Katarina Požun-Brinovec iz Brestanice - dečka, Brigita Turk iz Bušeče vasi - deklico, Slavica Vovčko z Velikega Kamna - dečka, Marjanca Škofljanc s Koritnega - dečka, Vida Ambrožič iz Župeče vasi - deklico, Biserka Šinkovec iz Jesenic na Dolenjskem - deklico in Marjanca Kelmer z Bizeljskega - dečka. Vsem mladim mamicam iskreno čestitamo! C NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 RAZVEDRILO V PA SE SUŠI. V Intermarketu v Brežicah imajo vse. No, skoraj vse. Pri živilih so strašno prijazni, pomagajo ti stvari znositi v avto... Pri čevljih in v drogeriji se pa ustavi. Nekaterim zaposlenim ni vedno jasno, kaj pridejo stranke gledat - njih ali blago... V krški papirnici so neverjetni. Poleti so imeli ves čas gnečo za knjige in zvezke, vendar si kljub nabito polnemu lokalu takoj prišel na vrsto. Pohvalno!! Pomoč tudi sosedom. Ob praznovanju krajevnega praznika KS Čatež ob Savi so se na obisk na Žejno odpravili tudi predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti in vasi. Ob poslušanju podatkov, kaj vse je bilo v KS narejenega, so skoraj onemeli. Predstavniki KS Mrzlava vas je predlagal Čatežanom, da lahko z delom nadaljujejo tudi v kakšni drugi KS. Vendar takrat, ko bo pri njih vse narejeno. Vlado Deržič tega zaenkrat še ni komentiral. Turistične agencije. Tudi letos se je potrdilo staro pravilo, da nekatere (poudarek "nekatere") turistične agencije sploh ne vedo, kam turista pošiljajo oz. kaj bo dobil za ceno, ki jo skoraj v celoti mora plačati, še preden je sploh videl kako in kaj. Anonimni bralec nas je obvestil, da pa je letos zadovoljen, ker agencija (z najdaljšo tradicijo pri nas) ne ve, v tem primeru, ali ima hotel sploh balkon ali ne. Na srečo ga je imel, zato je bil volk sit in koza cela. Da pa se bo vojno na Hrvaškem tako razplamtela kot se je, pa niso mogle vedeti niti turistične agencije. "Naredu sem pizdarijo." Grafit na brežiški trgovski šoli je zagotovo last kakšnega dijaka, ki je maturitetne izpite poimenoval kar za pizdarijo. Mogoče pa mu je to stvar na p uspelo celo uspešno opraviti. "Radi imejmo profesorje." Ta grafit pa je na gimnazijsko telovadnico napisal dijak (tako se pač sliši), ki je že oz. še upa na uspeh pri maturi. Drži pa, da je potrebno profesorje imeti rad, vendar se to ne napiše na steno. Dobri stari časi. Nekdanji paradni konj krškega gospodarstva, stari Djuro Salaj (Videm papir in Vitacel ali, če hočete po novem, združeno podjetje za proizvodnjo celuloze in papirja), nedvomno sodi med večje, če ne celo med največje onesnaževalce zraka v krški občini. Kljub pred kratkim obljubljeni ekološki sanaciji pa je stari "Djuro" eno od minulih nedeljskih dopoldnevov pokazal nekaj (na sliki), kar so Krčani zagotovo že skoraj pozabili. Iz manjšega dimnika se je prikradel črn "oblaček", ki je mnoge, ki so ga zagledali, spomnil na stare čase tovarne. Verjetno pa bi presežni delavni vseeno lažje prebavili to, kot pa da pristali na... Reklama mora biti prodorna. Prebivalci Jelš, Gorice, Leskovca pa še kdo še ne derejo bogvekako v brežiški Intermarket. Pa so se v Drogerie Marktu (slovenščina in sploh!) odločili, da jih bodo pridobili za svojo stvar, in se lotili EPP-ja. Ko bodo krajani čistili, kar je bela stoenka razfračala ob cesti, bodo kak listek prav gotovo prebrali. Potem pa - hajdi po nakupih... Kakršna koli že pač je konkurenca trgovin z živili, bi se v pre-nekaterih morali malo bolj potruditi, vsaj kar se higiene tiče. Morda trgovke ne vedo, da kupce odvračajo prav s svojo malomarnostjo. Salama se ne prijema z rokami po tistem, ko šteješ denar, prav tako tudi ne žemljice, kruh in še marsikaj! Pa sendvič in kolač ne sodita v isti zavoj! Ko je mariborski škof, dr. Franc Kramberger, poskusil vodo iz vodnjaka v dolenjevaškem parku, je domnevno izjavil: "Ta voda je res božji dar. Negujte jo in jo spoštujte, kajti voda je izvor sreče in vsega življenja." Škofove besede bi kar držale in se med ljudmi verjetno tudi prijele, če ne bi predsednik KS Dolenja vas Branimir Vodopivc vedno in povsod vztrajno ponavljal, da je voda, ki da je res zelo kvalitetna, iz vodnega zajetja v Črni mlaki. "Pa menda ja ne, da je voda tako čista, priteče pa iz črne mlake," so modrovali nekateri. Ob otvoritvi rubrike Vibrofon v Našem glasu smo vas opozorili na izjemno skupino iz Čateža ob Savi ...A je to! Nekaj mesecev po prvem članku so si fantje prislužili novo snidenje z vami, kajti njihova popularnost raste iz dneva v dan, in to ne samo pri nas, ampak tudi izven meja matične domovine. Skupina bi lahko ob tempu, ki ga fura, prešla meje lokalnih zvezd. Prvi korak, stopnička višje, je prav gotovo bil izbor skupine na puljskem Melodv festivalu, kjer so se ob izredno močni konkurenci uspeli prebiti v finalni krog, ki pa se žal, zaradi vojne ni zgodil. Organizatorji obljubljajo razplet finala v oktobru, mi pa držimo pesti, da ...A je to! zmagajo. Ob tem, da bi dobili jasnejšo sliko o kvaliteti skupine, je potrebno povedati, da je sosednja Hrvaška glasbena velesila, ki lahko na tak festival privabi več kot sto prijavljenih skupin, a jih v ožji izbor jih pride le osem. V poletnih mesecih so ...A je to! pri Malca records izdali svoj prvenec, kaseto z naslovom Dejmo, material so posneli v ljubljanskem študiju Kif Kif. Kaseta nosi sedem izjemno dobrih in energičnih avtorskih skladb, od katerih jih je kar šest v slovenščini: Na obali, Tista stvar. Himna za potepuhe, Tercijalke, Špan-cir, Jožica ter Share v angleščini. V septembru pa fantje planirajo izdati maxi CD, na katerem bodo še štiri bonus skladbe. CD bo predvidoma izšel ob nastopu na letošnjem Novem rocku, kjer so se ...A je to! uvrstili med 46-imi prijavljenimi skupinami. Za konec še pozor: k nam prihajajo ljubljenci Nirvane, ameriški Melvins, katerih koncert bo 31. oktobra v Mariboru. Vibro-fonski pozdrav! (Mr.Jozo) Demolition group piknik i novim bobnarjem Cerklje ob Krki, 12. avgusta - Ob Krki, malo pred Klunovimi toplicami, se je odvijal tradicionalni Demolition group piknik s snemanjem tretjega videospota za skladbo Amerika. Junija so "Demolišni" posneli dva video spota za skladbo "You never cry" s CD - ja "Deep True Love", iz istoimenskega albuma pa še skladbo "U tvojim očima", ki je bila posneta na koncertih v Laškem, Ljubljani, Zagorju in v Brežicah. Režiserja spotov Saša Podgorška pa smo lahko videli tudi na pikniku v Cerkljah, kjer je snemal še tretji spot za skladbo Amerika. Tam se je zbralo kakšnih 200 ljudi, ki so lahko (če so prišli dovolj zgodaj) pojedli tudi kakšen čevapčič in spili pivo. res pa je, da je vsega kmalu zmanjkalo. Prisluhnili smo lahko čateškim ...A je to! ter krškim Spiritual Pvrotehnics, na koncu pa še seveda Demolition group s pomočjo njihovih otrok, ki so skrbeli za zvočne efekte. Predstavil se je tudi nov bobnar skupine Ivan (Ivč) Rime, ki je za bobni zamnejal Uroša Srpčiča. (Cole) Od leve: Goran Šalamon, Metka Krošelj in Jože Pegam med snemnajem spota "You never cry", ki je bil posnet v močvirnatih Jovsih ob Sotli, na slovensko-hrvaški meji. Poleg članov zasedbe in njihovih otrok v spotu briljira 17-letna Metka Krošelj, ki je pri 32 st. Celzija prestala igralski krst. V spotu se prvič pojavi tudi nov bobnar "Demolišnov" Ivan Rime. Helidonov glasbeni kotiček Pri založbi Helidon sta v zadnjem paketu izšli dve najnovejši glasbeni izdaji, in sicer kompaktni plošči in kaseti skupin Kameleoni (Za vse generacije) in Victorv (Ukal bi). V prejšni številki Našega glasa smo Vam, dragi bralci, zastavili nagradno vprašanja. Da je Ansambel Lojzeta Slaka lansko leto slavil 30. letnico obstoja, Vas je vedelo malo. Pa nič zato. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dva in ju tudi nagradili. Janez Vogrin iz Jesenic na Dolenjskem bo po pošti prejel dve kaseti narodnozabav-ne glasbe (Ansambla Lojzeta Slaka in Fantje izpod Rogle), Tilka Turšič iz Cerkelj ob Krki pa si bo urice krajašala ob poslušanju 4. festivala narodnozabavne glasbe Vurberk '95. Čestitamo! NAGRADNA KRIŽANKA ZASEBNE LEKARNE "POD SV. ROKOM" Na svoji slovenski turneji se bo v petek, 1. septembra v Krškem ustavila skupina TRANSCENDENCE, ki izvaja spiritualno-meditativno in ročk glasbo. Gost koncerta bo Tom Plummer iz ZDA. Program se bo pričel ob 19. uri na ploščadi pred KD Krško. Vabljeni! Sponzor tokratne nagradne križanke je zasebna lekarna "Pod Sv. Rokom" z Drožanjske ceste 68 v Sevnici. V njej lahko dobite zdravila na zdravniški recept; zdravila, ki se izdajajo brez recepta; veterinarska zdravila in dodatke h krmi; sredstva za osebno higieno; otroško prehrano; kozmetiko svetovno priznanih firm; domače mešanice raznih čajev; različna olja; destilirano vodo. Posebna ponudba pa zajema biohrano po želji; vse za diabetike; vinsko apoteko; ortopedske pripomočke; svetovanje. Lekarna je odprta vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Za pravilno rešeno križanko zasebna lekarna "Pod Sv. Rokom" podarja tri nagrade: 1. Le-koslim (komplet kapsul), 2. 1 x nega obraza, 3. 1 x komplet domačega čaja. Pravilno rešene križanke pošljite najkasneje do sobote, 2. septembra na naslov Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško. Upoštevali bomo samo v celoti rešene križanke, izrezane iz časopisa. RENAULT CVETKA UNETIČ S.p. SAJEVCE9 KOSTANJEVICA NA KRKI "fes; NAŠ GLAS ZBOR OSMJH PEVCEV GESLO KRIŽANKI ZAČETEK rcBrar GBANJE NA opru LANTAN iiim Z VELIKIMI CCM KNJZN JUNAK BUUBA L LEOPARDU PODOBNA MAČKA ^M 1|Pi^|b GNOJM ROV V BOLNI kosti APETTT ALOJZ REBULA UUD. NA LAOSU MAH GR BOGOV ) 5- BOJAN MACUR CARL03 RJENTES slov. ŠPORTN DELAVEC KDMO NA5 GLAS STAR SLOVAN GOSPOD « ZVIŠAN ION "E" DRAGAN StUKMČ DVOREC PALAČA KLOR VULKAN NA FUPIMH [VRSTA" LJUBLJANA AKO IVAN LENOL ŽELEZO NKEU IOVCA GRŠKA osvoe. FRONIA LUDVK ČEBIN SNOV V MIŠICAH VZOR NA* GlAS NADAU. GESLA 1 SLOVESNA PrTFM NADAU. gesla IZ SUKE SARAJEVO ODKV RSK MOR. EKSPLO-ZIVNO TELO NAS GLAS ŠKOTSKO meSio RADU koNec GESLA IZ SUKE ¦ 1 1 1 POKLON. DARILO ockv OTOČJU 1UAM0TO '1- JOSEF ALIN AMERCU STENA MEDMET BOLEČINE RADO LIKDN RASO. 0. VRST ULUEVK MEJNA REKA MED eosNO n smo MARJAN KRALJ DU5A UMRLEGA ŽRTVENK d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 J NA KRATKO: Ruska umetnika razstavljata v Brežicah v Brežice, avgusta - V razstavno-prodajni galeriji Meke v Brežicah v tem času razstavljata zakonca Hahonin, člana Zveze slikarjev Rusije, ki pa že dve leti živita in ustvarjata v Ljubljani. Ljubov Hahonina in Sergej Hahonin sta končala Krasnojarsko likovno akademijo - specialno dekorativno slikarstvo. Njuna dela se nahajajo v muzejih in kolekcijah Rusije, Japonske, Nemčije, Avstralije, Slovaške, Finske in Slovenije, (dama) Večer šansonov Meh te Osojnik V sklopu prireditev sevniškega grajskega poletja bo v soboto, 26. avgusta, ob 20. uri v grajskem atriju vaCer šansonov Melite Osojnik z gostjama pesnico Nežo Maura^ in plesalko Jasno Knez. Krajani Podsredc pri prijateljih v Welf seggu Podsreda, 28. julija - Kar 44 krajanov Podsrede je obiskalo svoje krajane pobratenega nemškega kraja VVolfsegg. V treh dneh so še poglobili že tako trdne vezi med pobratimi. V dogovoru pobratenih krajev je, da se izmenično obiskujejo. Letos so opustili moreče ceremonije, saj so ugotovili, da dragoceni čas lahko porabijo tudi drugače. Med nekajletnim sodelovanjem so si družine dobile krog prijateljev, ki se obiskujejo, si dopisujejo in na različne načine poglabljajo sodelovanje. Krajani Podsrede ugotavljajo, da vse poteka v zadovoljstvo obeh strani, vendar je največja ovira slabo poznavanje jezika, zato že razmišljajo, da bi v Podsredi organizirali šolo nemškega jezika, v kateri bi se naučili osnov, kasneje v medsebojnih srečanjih pa bi svoje znanje dopolnjevali. (Toni) Prodajna galerija v Kostanjevici Kostanjevica, 5. avgusta - V mestnem jedru, natančneje na Ulici talcev 10, je slikarka Silvi Magyar-Avsec odprla prodajno umetniško galerijo Souvenirs & art, v kateri se bohotijo umetnine slikarjev in kiparjev iz širše Dolenjske in okolice (Vene, Vovko, Predanič, Fabjančič, Stoviček, Zorko, slikarkina lastna dela...), izdelki domače obrti in raznovrstni umetniški spominki,'prav tako pa je možno naročiti tudi notranjo opremo italijanskega proizvajalca Imoker. Prodajna galerija bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure ter od 14. do 17. ure, razen ponedeljka in torka. Gospa Silvi je v Kostanjevico prišla lani, z veliko idej in načrtov, kako polepšati kraj, ki ji je zelo všeč. Razmišlja tudi o formi vivi za hišo ter o turističnem prospektu Kostanjevice. (Lea) Čateska no« ' Čatež, 29. julija - Letos že četrta čateška noč je kljub slabemu vremenu uspela, čeprav so zaradi dežja odpadle športne igre na vodi. Program se je pričel že popoldne s Pojočim vrtiljakom, v katerem so se predstavili mladi pevci iz brežiških osnovnih šol. Sledil je zabavni del programa z ansamblom Preporod s Ptuja, ženskim harmonikarskim orkestrom Zupan iz Mengša, Terezo Ke-sovijo in Hajdi. Domačini so kasneje obiskovalcem, ki so se vkrcali na splav, pokazali nekdanje rimsko pristanišče in oblačila Rimljanov. Posebnost večera je bil letos prvič obujeni lik z imenom Čatež, ki ga legenda opisuje kot pol človeka, pol kozla. Prireditev je tudi letos organiziralo Turistično društvo Čatež. (Lea) Na valovih Krke Kostanjevica, 19. avgusta - V Kmečkem hramu je bilo družabno srečanje diatoničnih harmonikarjev, ki se ga je udeležilo okoli 26 glasbenikov z različnih koncev Slovenije. Organizatorja srečanja sta bila gostišče Kmečki hram in zlatarstvo Kranjc. Program se je pričel s povorko konjskih vpreg, harmonikarje so spremljala dekleta in purgergarda. Kočijaži so kasneje po otoku popeljali tudi skupine gostov. Na vrtu Kmečkega hrama so članice aktiva kmečkih žena nudile domače dobrote, Vino Brežice pa je pripravili pokušnjo vin. Vesele melodije so se razlegale po mestu do jutra. (Lea) Koncert Hihe Doviana in Joiice Kalisnik Sevnica, 19. avgusta - ZKO Sevnica je v okviru grajskega poletja v Lutrovski kleti organizirala koncert Mihe Dovžana - citre in Jožice Kalisnik - glas. Nedvomno najbolj znani slovenski citrar Miha Dovžan je že več kot petintrideset let prisoten na glasbenem prizorišču doma in v tujini. Dolgoletna pevka v kamniških zborih Jožica Kalisnik je uspešno nastopala v številnih krajih doma in v tujini z ansamblom Avsenik, v zadnjem času pa se posveča predvsem oživljanju slovenskega glasbenega izročila. Dveurni koncert je občinstvo lepo sprejelo. (Lea) Krški Romi v Prekmurju Murska Sobota, julija - V organizaciji Društva Rom Krško in na povabilo Zveze Romov Murska Sobota se je skupina krških Romov udeležila tradicionalne prireditve "Romska noč" v pravem romskem vzdušju na murskosoboškem gradu. Prireditve se je udeležilo več kot tisoč Romov in gostov, ki so jih zabavali trije ansambli z izvirno romsko glasbo. Pred tem so krški Romi obiskali Puščo, največje in najbolj urejeno romsko naselje v Sloveniji. Povemo naj še, da so si krški Romi sami financirali izlet v Prekmurje. (Pilip) Krške policistke zaključile šolanje Legendarni spački tudi v Posavju Ljubljana-Posavje, 14. julija - Po nekajletnem zatišju je sredi julija v Izobraževalnem centru Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije zaključila izpopolnjevanje nova generacija slovenskih policistk, ki so začele izobraževanje januarja 1995. Med njimi so uspešno zaključile šolanje tudi štiri policistke UNZ Krško, in sicer: Vanesa Avsec s Sromelj, Helena Černoš iz Brežic, Tatjana Čižmek s Senovega in Vesna Fakin z Blance. Ob nastopu dela v policijskih enotah uprave jih je sprejel načelnik UNZ Krško Rajmund Veber, ki jim je predstavil razmere v Posavju in zaželel uspešno policijsko kariero. (Lea) Pridobitvi gasilcev na Gori Gora, 12. avgusta - Gasilci na Gori so prevzeli in dali blagosloviti novo vozilo in motorno brizgalno, ki je kar štirikrat močnejša, saj je stara omogočala le 250 litrov pretoka na minuto. Novi pridobitvi sta za gasilce velika spodbuda za nadaljnje delo. S tem so prestopili prag majhnega vaškega društva, sprejemajo pa tudi večje obveznosti za hitrejša posredovanja. Gasilsko društvo šteje okoli 60 članov in nekaj podmladka, gasilski dom pa združuje nekaj več kot 300 prebivalcev krajevne skupnosti. Slovesne predaje so se udeležili tudi Danilo Siter, župan občine Krško, člani gasilske zveze Krško in člani gasilskega društva s Koroške. Po slavnostnem prevzemu je sledilo družabno srečanje krajanov z Zasavskimi fanti. (Lea) Čatež ob Savi, julija - Letošnja tradicionalna "spačkijada". na kateri se zberejo ljubitelji teh vozil iz skoraj vseh evropskih držav, je potekala tudi pri nas. Legendarne jeklene konjičke smo si lahko ogledali v Čateških toplicah, pa tudi na bizeljskem gradu, kjer se je njihova letošnja pot končala. (Galex) Bencinski servis v Dobovi Dobova, 25. julija - Pisali smo že o tem, kako si krajani Dobove želijo svoj bencinski servis. Naposled se je tudi to zgodilo, vendar pa šele konec julija in ne v začetku maja. kot so načrtovali. Vendar pa ga sedaj imajo. Po 30 letih dolgega čakanja, mnogih zapletih in spletkah so dočakali svoj oz. Petrolov servis. Nov, moderno in ekološko urejen bencinski servis je vreden okoli 70 milijonov tolarjev, saj poleg črpalke zajema še prodajalno z avtomobilskimi deli, elektromaterialom in živili ter okrepčevalnico. (Galex) Mednarodno srečanje motoristov Kostanjevica, 11. - 13. avgusta - Tret|ega mednarodnega srečanja motoristov, ki gaje organiziral Motoklub Škorpijon iz Krškega, se je udeležilo okoli 150 motoristov. Prišli so iz Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, veliko pa jih je bilo tudi iz Slovenije. Po cestah in manjših ulicah so se prebivalcem predstavili v turistični vožnji z raznovrstnimi motorji od 3,4 do 180 konjskih moči. Vožnjo so zaključili v spremstvu policistov v Karlčah, kjer so imeli družabni zaključek z bogatim programom. (Lea) ¦~Mm;mitl,--ni'B 900 let videmske župnije Visoke in pomembne obletnice (Nadaljevanje s 1. strani) velikemu zvonu (1.700 kg) iz leta 1923, dva pa sta odpotovala na Kremen in v Staro vas. Poleg cerkve Sv. Ruperta ima namreč sedanja videmska župnija še šest podružničnih cerkvic, skupna značilnost pa je, da se v zadnjem času vse pospešeno obnavljajo in da so nekatere že tudi v celoti obnovljene. Lahko bi rekli, to pa so nekako bile tudi besede in sporočilo videmskega kanonika Janeza Zorka, da mnoge aktivnosti cerkvenih dostojanstvenikov zadnjega obdobja pomenijo že tudi priprave "na velike dneve, ko bo Cerkev na Slovenskem in Slovence obiskal papež Janez Pavel II." (dama) Krajevni praznik posvečen izgnanstvu Žejno, 19. avgusta - Na predvečer krajevnega praznika KS Čatež ob Savi je v vaškem domu Žejno potekala svečana seja Skupščine KS, na kateri je zbranim spregovoril predsednik skupščine Vlado Der-žič, podeljena pa so bila tudi priznanja krajevne skupnosti. Predsednik Skupščine KS Vlado Deržič je v svojem govoru povedal, da je letošnji krajevni praznik posvečen izganstvu 1941-45, kajti letos slavimo 50. obletnico vrnitve iz izgnanstva in 50-letnico zmage nad nacifa-šizmom. Slavnostni govornik je spregovoril tudi o gospodarskih vprašanjih oz. komunalnih vprašanjih, ki se tičejo tako telefonije, pitne vode, sprejemanja drugega programa nacionalne televizije, adaptacij gasilskih domov, odvodnjavanja, javne razsvetlja- Predsednik Skupščine KS Čatež ob Savi Vlado Deržič ve, asfaltiranja cestnih odsekov in še bi lahko naštevali. Narejeno je bilo zares veliko, vendar pa jih v jesenskem času čaka še kar nekaj dela, vendar upajo, da bodo ob pomoči občine tudi to zmogli. Ob praznovanju krajevnega praznika KS Čatež ob Savi so bila podeljena tudi letošnja krajevna priznanja. Prejeli so jih: za aktivno delo v vaški skupnosti Anton Pungerčič, za dolgoletno delo Ignac Slakonja, za delo na področju turizma Alojz Škrabl, za dolgoletno delo Rudi Knitl, za izredno dinamičen razvoj zdravilišča Terme Čatež v zadnjih letih Borut Mokrovič. V prihodnje si krajani KS Čatež ob Savi želijo tudi čim večjo povezanost s podjetji Terme, Cvetje, Petrol, Motel, VGP, podjetniki in obrtniki ter sodelovanja z mnogimi društvi, sosednjimi KS in vasmi. Ob nedeljskem praznovanju krajevnega praznika je bilo na Žejnem zares veselo, kljub kislemu in deževnemu vremenu. Naj- prej so se v vaškem domu srečali izgnanci KO Društva izgnancev Slovenije - Čatež ob Savi, sledila je otvoritev ceste Žejno-Gornja Straža-Gadne, kolesarji so se pomerili na kolesarski dirki, potekalo so vaške igre ter tekmovanje v vlečenju vrvi, postavljen pa je bil tudi temeljni kamen za javno razsvetljavo vasi Žejno. Na vaški veselice je krajane in goste zabaval ansambel Rompompom. (Galex) COMPUTER CENTER CPB46 j-j^j BREŽICE RAČUNALNIKI IN MREŽE, POSLOVNI PROGRAMI IN PC IGRICE, ORGANIZACIJA SEMINARJEV WINDOWS OKOLJA MICBOSOFr DEALEB POSAVSKI PLESNI KLUB' KRŠKO Hk Posavski plesni klub vabi vse, kijih zanima ples, k vpisu v PPK Lukec Na voljo imate naslednje sekcije - športni les - show dance - step - manekenstvo Športni ples bomo izvajali tudi v naših oddelkih v Brežicah, na Senovem, v Dobovi in Kozjem, kamor vas še posebej vabimo Za informacije pokličite na tel 22-269 ali 32-795 ali pisno na naslov PPK Lukec, p.p. 78, 68270 Krško VABLJENI! C NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 KRONIKA - ŠOLA D Radijski prenos pri 15D km/h? Nemogoče! Horda pa le ••• Lani se je predvsem iz novinarskih motivov na dirkalni motor spravil Brežičan Veljko Jukic, ki sicer že leta kot novinar in TV produ-cent profesionalno spremlja dogajanje od formule 1 in Camel trophv-ja do domačih avto-moto dogodkov. Vonj po bencinu pa je tudi njega potegnil med tekmovalce -predvsem zaradi možnosti nastopa na lanskoletni domači dirki za Veliko nagrado Slovenije v Cerkljah. Po odličnem nastopu in boju za 2.mesto ga je padec v zadnjem krogu stal uvrstitve na osvojeno 3.mesto - na koncu je dirko vendarle končal na 5. mestu! Do konca sezone je osvojil skupno 6. mesto v prvenstvu Slovenije in med drugim dosegel tudi svojo prvo motozmago na gorski dirki za Nagrado Mirne '94. V letošnjem letu |e Veljko Jukič v svoji drugi in predvidoma tudi zadnji tekmovalni sezoni, načrtoval nekaj mednarodnih nastopov, vendar so jih v Promotor racmg teamu zaradi težav z dirkalno tehniko in financiranjem morali omejiti na tekmovanja prvenstva Slovenije in pokala Alpe Adria: "Za prvo dirko DP v Avstriji še nisem imel pripravljenega motorja, na drugi dirki v Reki pa mi je na treningu odpovedala elektronika," pravi novinarski dirkač, ki se bojuje predvsem za tekmovalni prestiž v konkurenci novinarjev, kamor sodita denimo tudi kolega iz revije Avtomagazin Mitja in Samo Gustinčič. Pred dnevi se je Jukič vrnil z dveh dirk na Slovaškem, ki sta šteli za prvenstvo Slovenije, Madžarske in Slovaške ter pokal Alpe Adria. Na vo-jaško-civilnem letališču Pieštany pri Bratislavi je na dirki razreda 250-GP osvojil 9. mesto v mednarodni razvrstitvi ter 5. mesto v točkovanju za DP. Le teden dni zatem pa je sledila nova dirka na drugem letališču Hri-čov, kjer domuje Slovaška visoka šola za promet in letalstvo Žilina. Jukič, ki je dosedanje nastope izpejal ob pomoči sponzorjev Agrocenter Krško, Avtobopa Brežice in Instalo-monta iz Krškega, je v Hričovu osvojil 7. mesto v mednarodni konkurenci ter odlično 4. mesto v prvenstvu Slovenije. Skupno zmago na obeh dirkah je dosegel Igor Jerman, sicer pa je na dveh slovaških prireditvah od 11 možnih kar sedem zmag pripadlo slovenskim tekmovalcem. "Vrhunec sezone bo nastop na letošnji Veliki nagradi Slovenije na mariborskem letališču, ki bo potekala v petek, 1., in v soboto, 2. septembra. V našem razredu je letos zelo močna konkurenca, saj ob favoritu Jermanu tu nastopajo še povratnik in bivši vi-ceprvak Zvonko Lavrič iz Ribnice, lanskoletni viceprvak in zmagovalec prve dirke DP Miran Hudovernik iz Kranja, hitri Novogončan Vili Živec. Tržačan Viezzer. pa tudi brata Gustinčič: solidni Samo bo vozil z iama-ho (lani |e v Cerkljah osvojil 3. mesto). Mitja pa je pred dnevi pnpel|al iz Italije novo in zelo hitro Apnlio RSV-250, tako da bo boj za prvih pet mest zelo tesen. Tu bodo tudi številni tekmovalci iz Hrvaške, Italije. Slovaške. Avstrije in še kdo." napoveduje najpomembnejšo dirko sezone voznik Promotor teama: "V Mariboru imam dva cilja -rad bi kot prvi slovenski novinar izpeljal neposredni radijski prenos z javljanjem kar z motorja med samo dirko, torej pri polni hitrosti. Pred tem moramo rešiti še nekaj tehničnih podrobnosti. Razen tega mi na stezi ostane tudi boj za 3. mesto. Ta uvrstitev mi je na lanski VN Slovenije v Cerkljah ušla le za lasi Oba cilja sta težko izvedljiva in dosegljiva, že če dosežem enega od obeh, bom lahko zelo zadovoljen," je realističen Veljko Jukič, ki je tudi na motorju pri 250 km/h najprej razmišlja kot novinar in poročevalec, šele nato kot dirkač. (Mitja Pungarčič) Dva nastopa za Veljka Jukiča (Promotor racing team) na mednarodnih dirkah na Slovaškem, ki so štele tudi za prvenstvo Slovenije: 5. mesto na letališču Pieštanv in 4. mesto naletališču Hričov - morda pa mu uspe osvojiti tudi 3. mesto na letališki dirki v Mariboru, ki šteje za DP in Veliko nagrado Slovenije (Foto: Željko Jeličič - PRO STUDIO Brežice) Sopotnica je umrla Na magistralni cesti Obrežje-Ljubljana pri Prilipah se je zgodila prometna nesreča, v kateri je sopotnica v osebnem avtomobilu A.E. na kraju samem poškodbam podlegla, voznik A.V. pa se je telesno poškodoval. A.V. je vozil v smeri od Čateža proti mejnemu prehodu Obrežje, ko je izven naselja Pri/ipe pripeljal preblizu desnemu robu cestišča. Tu je zaradi neutrjenosti ban-kin avto potegnilo s ceste ter ga po nekaj metrih vrglo na nasprotno, levo stran cestišča, kjer je s sprednjim desnim delom vozila trčil v kolovozno pot. Avto se je po dolžini kar dvakrat prevrnil, med prevračanjem pa je iz avta padla tudi sopotnica A.E., ki je zaradi poškodb na kraju podlegla. Poškodovanega A.V. so pripeljali v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Izsiljevanje prednosti se je tragično končalo 29. julija se je na regionalni cesti izven naselja Skrovnik v občini Sevnica zgodila prometna nesreča, v kateri je zaradi izsiljevanja prednosti umrl H.J.. (roj. 1932), voznik kolesa z motorjem. L.J. iz Ljubljane je vozil osebni avto iz smeri Mokronoga proti Tržišču. Ko je pripeljal po klancu navzdol, je z njegove desne strani iz dvorišča na cesto pripeljal voznik kolesa z motorjem, ki je ne da bi mimo spustil vozila, ki so vozila po prednostni cesti, nameraval zaviti levo proti Mokronogu. Ko je L.J. zagledal motorista, je začel zavirati in se umikati na levo, na pas, po katerem so prihajala vozila iz nasprotne smeri, vendar je kljub temu s sprednjim delom avtomobila trčil v levi bok voznika kolesa z motorjem. Do trčenja je prišlo na levem prometnem pasu v smeri Tržišča. Pri trčenju je H.J. odbilo na pokrov motorja in na vetrobransko steklo, nato pa je padel na vozišče. Med prevozom v ZD Sevnica je umrl. Umrl med prevozom v bolnišnico Na regionalni cesti Drnovc— Kostanjevica na Krki se je 12. avgusta ob 16.20 uri pri naselju Kalce-Naklo zgodila prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil Gregor Zorko, roj. 16. 11. 1972, iz vasi Selo, občina Krško. G.Z. je vozil osebni avto znamke Renault R5 Campus iz smeri Krškega proti Podbočju. Izven naselja Kalce-Naklo je pripeljal v ostri levi ovinek, pri čemer ga je zaradi neprilagojene hitrosti potegnilo čez desni rob vozišča na neutrjeno, travnato brežino nasipa. Po bočnem drsenju približno 24 m je vozilo trikrat prevrnilo preko strehe. Pri prevračanju je G.Z. skozi vetrobransko steklo padel iz vozila in obležal na levem, nasprotnem voznem pasu. Pri tem se je tako hudo telesno poškodoval, da je umrl med prevozom v brežiško bolnišnico. Našel človeško okostje Kako se počuti človek, ko med sprehodom v gozdu naleti na človeško okostje? V ponedeljek, 7. avgusta, je H.T. iz Brežic na južnem pobočju Javornika pregledoval teren za sekanje in podiranje lesa. Približno 500 m pod vrhom je v gozdu našel človeško okostje, odeto v sicer že preperela oblačila in moške škornje št.43, črne barve, z zadrgo ob strani. Najdeno okostje so prepeljali na Inštitut za sodno medicino v Ljubljani, kjer bodo skušali ugotoviti vse okoliščine, ki so povzročile smrt še neznanega pokojnika. Nesreča z jadralnim padalom Na Lisci, v neposredni bližini Tončkovega doma, se je med letenjem z jadralnim padalom hudo telesno poškodovala Maja Navodnik, vzrok nesreče na višini 40 m pa naj bi bilo nenadno dvigovanje toplega zraka. M.N. (1970) iz Velenja je članica ja-dralno-letalskega kluba "Luftar-ji" in ima že tri leta staž jadralnega pilota. Ko je na Lisci poletela z zaletišča tn se kmalu odločila tudi pristati, je približno na višini 40 m priletela v zračno turbulenco. Prišlo je do deformacije jadralnega padala in jadralka je začela padati. Le nekaj metrov pred zemljo ji je uspelo odpreti rezervno padalo, ki pa se zaradi nizke višine ni odprlo, in Navod-nikova je s vso silo treščila v grmičevje na pobočju. Hudo poškodovano so odpeljali v celjsko bolnišnico. Delovanje NEK v Juliju Julija je Jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 96,96-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 447.268 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 2,1 stopinje C, največ pa 2,6 stopinj C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 0,99 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,01 odstotka od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 1,6-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu so vskladiščili 73 sodov SRAO in tako kumulativa zdaj znaša 10.352. NAŠ GLAS 2A MAKOČNIKf SO MALI 09LASI 9J&2PLAČNI.'.'.' "Vinski" kolesar" Dne 20. avgusta okoli 16.45 se je na Cesti krških žrtev v Krškem Č.D. iz Krškega vozil s kolesom po pločniku iz smeri Brestanica proti semaforizirane-mu križišču v Krškem. Ko je pri- peljal do picerije "Pajek", je trčil v kovinsko ograjo, padel in se hudo telesno poškodoval. Policisti so po preizkusu alkoholizi-ranosti ugotovili, da ima Č.D. v izdihanem zraku 1,9 promila alkohola. Ubijalska cesta skozi Dolenjo vas Priprave na slavnostno prireditev so tragično zaznamovale tri hude prometne nesreče z dvema smrtima in hudimi poškodbami Kdaj bodo uslišane želje ljudi, ki živijo ob cesti Krško-Brežice na odseku skozi Stari Grad in Dolenjo vas, da bi pristojni vendar že uredili promet skozi omenjeni vasi. Pred več kot letom dni, ko se je v Dolenji vasi zgodilo kar nekaj hujših prometnih nesreč, so nekateri najbolj ogroženi ob cesti zahtevali omejitev hitrosti na največ 40 km/h, in sicer s postavitvijo "ležečih policistov". Utemeljevali so, da drugače hitrosti ne bo moč zmanjšati. Že 40 km/h je hitrost, ki v vasi z vrtcem, trgovino, dvema gostilnama, cerkvijo, štirimi avtobusnimi postajališči in mnogo odcepi na zasebna dvorišča pomeni nevarnost za vse, ne le za otroke in starejše, ampak tudi za naključne udeležence v prometu. Da se hitrosti res ne bo dalo omejiti drugače, sta dokazala tudi zadnja primera, ko je v središču vasi voznica osebnega vozila kljub prometnemu znaku, ki je dovoljeval najvišjo hitrost 40 km/h, zbila pešca in ga hudo telesno poškodovala, ker jo je ob zaviranju zaneslo. Ali pa trčenje dveh osebnih avtomobilov le nekaj metrov naprej, kjer so bili trije hudo telesno poškodovani eden od voznikov pa je po nekaj dneh v bolnišnici umrl. Dokaz, da prometni znak za omejitev ne zaleže, je več kot dvajset prometnih nezgod s hujšo telesno poškodbo ali celo smrtjo, da o primerih le z materialno škodo ne govorimo. Gre za življenja, ta pa ugašajo pred našimi očmi. Kaj, če bo nekdo postavil pod vprašaj odgovornost pristojnih? Kdo si lasti pravico, da drugim vsiljuje nevarnost in nesrečo? Zakaj se kljub opozorilom ni še nič premaknilo? Želja vaščanov je, da pristojni skozi vas postavijo "ležeče policiste", ki bi hitrost omejili na 20 km/h in ne samo na 40 km/h. Le tako bodo varni otroci, starejši in vsi, ki potujejo skozi Dolenjo' vas in Stari Grad. Upati je, da vsa dela v Dolenji vasi, kjub temu, da so že mnoga končana, le še niso čisto končana. "Ne daj bog, da kakšen idiot meni koga povozi! Če Idžečih policajev ne bo, bomo.jpeton sami navozili," pravijo mnogi že jezni vaščani. Vedeti je treba, da je vzrok vseh nesreč samo previsoka hitrost. Verjemite ljudem, ki živijo v Dolenji vasi. (dama) Promet, nas Vsakdanji ventil Na prometno novost - obrobljeno krajevno tablo "Libna" - smo se domači vozniki že večinpma navadili. K temu so nam pomagale radarske zasede pri odcepu za Libno ali za živo mejo pred Klinčevo hišo in mandatne kazni. Seveda pa vedno ostane nekaj nepoboljšljivih voznikov, ki se jih ne primeta ne kazen in ne črna obroba na krajevni tabli, ki dovoljuje kvečjemu 60 kilometrov na uro, in vedno je tudi dovolj tujcev, ki tukajšnje folklore ne poznajo. Ti divjajo po cesti med Krškim in Pohanco s takim žarom, da je pravo čudo, da ni še več nesreč. Pa jih je bilo že doslej kar preveč. Niso se sicer zgodile na t.i. sloki cesti med Staro vasjo in Starim Gradom, predvsem pa se niso zgodile zaradi tega, ker bi se vozniki držali donedavne omejitve osemdesetih kilometrov. A pustimo ta vprašanja strokovnjakom, ki so se odločili za znižanje najvišje dovoljene hitrosti. Omejitve so jasne, kazni je pač treba plačati ali odslužiti. Očitno pa samo to ne zaleže in število prometnih nesreč, zlasti tistih s tragičnim izidom, se ne zmanjšuje. Ne dogajajo se sicer na območju Libne, se pa nekaj kilometrov stran, v bližini Dolenje vasi. Če človek opazuje promet, mu je tudi takoj jasno, zakaj nesreče. Tisti, ki vozimo tako, kot so nas izučile bridke izkušnje z mandatnimi kaznimi, smo pač ovira onim, ki se jim zdi, da bi lahko po taki cesti krepko pognalb-Zato prehitevajo na vse načine, običajno neprevidno, nevarno, v škarje, z izsiljevanjem, skratka, z vsemi vrstami umazanih trikov. Ni vzroka za razmišljanje, da se take nesreče in taki prometni nesmisli dogajajo samo na cesti, po kateri se vozim vsak dan. Tudi ni vzroka za pomisel, da so radarske zasede policistov kje drugje drugačne. Končno si moramo priznati, da prometna policija samo opravlja svoje delo in da tisti, ki jih zalotijo pri prekršku, so krivi. A policisti niso na svetu samo za to, da kaznujejo. V starih časih so nam o njih trosili zgodbice, češ da so voznikovi prijatelji in svetovalci. To verjetno vključuje tudi kako opozorilno funkcijo. Saj ne, da bi morali ustavljati in svetovati ali da bi morali prekrškarjem žugati s prstom in jim napovedovati ukrepanje "naslednjič..." Prepričan pa sem, da se vozniki začnejo obnašati povsem drugače, če ob cesti opazijo patruljo. Drug drugega tudi takoj solidarnostno nanjo opozarjajo in v bistvu je s tem cilj dosežen. Če veš, da te "veliki brat" opazuje, se obnašaš tako, kot je treba. V Nemčiji so si celo izmislili finto, da ob cestah postavljajo makete s podobo policijskih patrol. Vozniki že od daleč zmanjšujejo hitrost, učinek velikega brata je dosežen. Saj si ne domišljam, da sem strokovnjak za promet, a vseeno sem kot davkoplačevalec in možna žrtev prometne norosti drugih prepričan, da bi pogostejša navzočnost mož postave ob naših cestah delovala preventivno, čeprav bi jo kombinirali s kaznovanjem le ob drastičnih kršitvah predpisov. (Ika) (K PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 J Cesta na Gradišče-Zaravno dviguje temperaturo Zaravno, 18. avgusta - Dva kilometra od vode in gradbenih strojev razrite makadamske ceste tudi v bolj kislih avgustovskih dneh dvigujejo temperaturo. Začeta gradnja in hitra prekinitev iz ljudem neznanega razloga (menda je zmanjkalo denarja), je bil razlog, da so Devetakovi poklicali novinarja, da je s svojim vozilom preizkusil kalvarijo, ki so , je sami deležni vsak dan. V razpotegnjenem zaselku še _ živi 15 duš, pretežno starčkov in stark, ki tudi v tako opevani demokraciji niso deležni pogojev normalnega življenja. Napol prazne, dotrajane in razpadle hiše, razmajana gospodarska poslopja, kmetije brez kmetijske mehanizacije, brez mladih zdravih rok in brez normalne cestne povezave so tam realnost. Živijo le streljaj od sedeža KS Podsre-da (780 prebivalcev), od sedeža Kozjanskega parka, in vendar se zdi, kot da živijo na Sarplanini in ne v osrčju lepega Kozjanskega. Kljub težkemu življenju bi se mladi morda vrnili, če bi imeli vsaj kolikor toliko normalne pogoje življenja. Celi dve leti se dogovarjajo in poslušajo obljube o cesti, ki da bo posodobljena, pa je ni od nikoder. Pred poletjem so bili pre- pričani, da gre tokrat zares in da so njihove prošnje uslišane. Zasebnik je pripeljal stroje, začel s»,v širjenjem ceste (v spodnjem de- . lu), potem pa delo nenadoma prekinil, razrita cesta pa je ostala v posmeh obljubam in dogovorom. Na UE v Šmarju jim zatrjujejo, da so denar za posodobitev ceste dali, enako pravijo v občini Kozje. Videti je, da njihova sredstva dobiva nekdo drug. Bliža se zima, ki vas za nekaj časa odreže od sveta, saj pluženje ni urejeno. Gesta pa, taka kot je, njihovo odrezanost samo poglablja. Že*poleti bi potrebovali terenska vozila ali traktorje, da bi lahko prišli v dolino in nazaj. Samo tak prevoz jim že sedaj omogoča obisk zdravnika, da o kakšnem prevozu z reševalnim avtomobilom sploh ne govorimo. Ljudje pravijo, da si ne želijo špetira. Imajo zaupanje v novo oblast, v župana, tudi v KS. Upajo, da so končno enkrat lahko tudi oni na vrsti za kakšno dobroto. Z izraženim protestom želijo opozoriti na neizvajanje obljubljenega. Upajo, da bodo sedaj dela le stekla in da bo njihov razriti kolovoz postal normalna cesta, ki jih bo povezovala, ne pa ločevala od drugih ljudi. (Toni) i.TIsHovna konferenca v ME Krško / S prepakiranjem RAO prihranijo tretjino prostora Krško, 28. julija - V naslednjem desetletju najbrž še ne bo zgrajeno odlagališče jeder-skih odpadkov. O tej realnosti razmišljajo odgovorni v NEK. Direktor Stane Rozman nam je povedal, da so v NEK pripravljeni na možnost, da v okviru obstoječega obratovalnega dovoljenja zagotovijo začasno skladiščenje vse do dneva razgradnje elektrarne. V elektrarni se srečujejo z več vrstami nuklearnih odpadkov. Ena izmed njih je izrabljeno gorivo. V NEK bodo do konca načrtovane življenjske dobe (leta 2023) proizvedli predvidoma 1.900 izrabljenih gorilnih elementov. V obstoječem bazenu jih je možno vskladiščiti 828. S posodobitvijo rešetk jih bo možno vskladiščiti 1.228, kar naj bi zadoščalo do leta 2012. Po tej časovni meji pa nameravajo preiti na suho skladiščenje in tako vskladiščiti še preostalih 700 izrabljenih gorilnih elementov. Srednje- in nizkoradioaktivne . odpadke so do sedaj pakirali v 208-litrske sode. Takih odpad- kov je že za 10.279' sodov. Po besedah Martina Novšaka. vodje projekta posodobitve sistemov za obdelavo, bodo z novo tehnologijo sušenja odpadkov dosegli, da bodo ti vsebovali manj kot 1 odstotek vode in vo-lumensko zavzemali samo 20 odstotkov sedanjega prostora. S superkompaktiranjem - stiskanjem obstoječih sodov in prepakiranjem v nove sode domače izdelave (Metalna Senovo) bodo dosegli, da se bo volumen zmanjšal za trejino. s tem pa bo tudi skladiščenje dosti varnejše (2-milimeterski sodi se zavarijo - razsutje ni možno). Po posebnem postopku so stisnili že 6.091 normalnih sodov. Naloga poteka tekoče in bo končana v oktobru. Ob tem pa razmišljajo o razširitvi skladiščnih zmogljivosti, saj jim to narekuje uvajanje novih tehnologij predelave RAO. Večjih komponent ne morejo hraniti v sodih in v obstoječem skladišču, zato bo nujno zgraditi dodaten skladiščni prostor, ki bo imel primerne prostorske in tehnološke zmogljivosti. (Toni) Kriki invalidi skrbijo za svoje zdravje Krško-Šmarješke toplice, julija, avgusta - Invalidi društva občine Krško letos že tretje leto vroče dneve preživljajo na zdravljenju v Šmarjeških toplicah. Učinki zdravljenja so pozitivni, saj so že mnogim popustile bolečine v ožilju, krči v nogah, zdravljenje je koristilo tudi srčnim bolnikom, ki so imeli by-pas operacijo, olajšanje čutijo tudi revmatični bolniki, prizadeti od kapi, posebno ugodno pa zdravljenje v toplicah vpliva na splošno počutje in lahkotnost gibanja. Dana Potokar, tajnica društva: "Okoli dvajset invalidov, ki se vozimo na kopanje, smo z vsem zelo zadovoljni. V toplice gremo že v zgodnjih jutranjih urah s prevoznikom Jožetom Mirtom z Blance, ker pa je kombi premajhen, pelje tudi Tone Pleterski z osebnim avtomobilom. Zjutraj je voda v bazenu še kristalno čista, 5 ur dnevno pa nam popolnoma zadostuje za zdravljenje s kopanjem. Zdravilišču Šmarjeta se zahvaljujemo za prijetno zdravljenje in druge ugodnosti." (Lea) 111 le« GD Radeče V soboto, 26. avgusta, bo v Radečah potekala svečana prireditev ob 123. obletnici obstoja in dela Gasilskega društva Radeče. Program se bo pričel v cerkvi Sv. Petra ob 17. uri, ko bo nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslovil nov kip Sv. Florjana - zaščitnika gasilcev. Po svečanosti bo ljudsko rajanje, zabaval pa vas bo ansambel Cvet iz Radeč. Delovni tabor Rogla 1995 Rogla, julija - Delovnega tabora od 25. do 28. julija se je udeležilo 14 otrok iz OŠ Raka in OŠ Jurij Dalmatin if Krškega, ki so pri Centru za socialno delo Krško vključeni v skupinsko delo, ter 10 prostovoljcev, ki celo šolsko leto nudijo psihosocialno pomoč mlajšim otrokom. Otroci in prostovoljci smo skupaj z vodji skupin spoznavali mnoge taborniške aktivnosti, se kreativno izražali v likovni in plesni delavnici ter literarnem krožku, sodelovali pri socialnih igrah, družabne večere pa smo popestrili ob tabornem ognju. Zadnji večer smo si ogledali diapozitive in poslušali zanimivo predavanje s potovanja po Južni Ameriki. Za prijetno vzdušje in zanimiv ter pester program se iskreno zahvaljujemo zunanjim sodelavcem ter vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji in izvedbi zastavljenega programa. (Marina Rabzelj) Matura je za večino končana Brežičani izvrstni, v Krškem tudi zadovoljni Ministrstvo za šolstvo in šport je konec julija objavilo rezultate prve nove mature, ki so jo nekateri poimenovali kar "evropska" matura. To pomembno življensko preizkušnjo je opravljalo 7.596 slovenskih dijakov, uspešno pa je maturiralo 6.421 kandidatov oz. 84,53 odstotkov prijavljenih. Med njimi so tudi krški in brežiški dijaki. Na brežiški gimanziji in ekonomski šoli je maturo opravljalo 154 dijakov. Uspešnih je bilo 143 kandidatov, kar je 92,9 odstotkov in uvršča Brežičane v sam vrh po uspešnosti v Sloveniji. O izrednem uspehu je ravnatelj Jože Antolovič povedal: "Z uspehom smo zelo zadovoljni. Povedati pa je potrebno, da je ta uspeh rezultat intenzivnih priprav, angažiranosti učiteljev za dodatno izobraževanje ter povečanje števila šolskih ur že med šolskim letom pri posameznih predmetih, ki so si jih dijaki izbrali glede na poklicno usmerjenost. Kljub vsem težavam, ki nas pestijo, tu mislim predvsem na prostorsko problematiko, je to zares lep uspeh." Poudariti velja, da je bil rezultat pri predmetih nemški jezik, ekonomija, sociologija, fizika in kemija stoodstoten, pa tudi pri slovenskem in angleškem jeziku je bil odstotek kar visok (99,35). Na Srednji šoli Krško je opravljalo maturo 30 učencev. Z rezultati so po besedah tajnika šolske maturitetne komisije Janeza Fir-basa zadovoljni, saj je bil uspeh 80 odstoten. Po predmetih pa je uspeh nad 90 odstotkov, kajti posebej so zadovoljni z rezultati pri maturitetnih predmetih fizika in elektrotehnika, kjer so bili uspešni vsi učenci. To pa potrjuje pravilno poklicno izbiro in naravoslovno usmerjenost dijakov. Neuspešni učenci bodo lahko v jesenskem roku od 5. do 9. septembra opravljali popravne maturitetne izpite. Vendar pa lahko tudi odločijo, da bodo namesto z maturo srednjo šolo končali z zaključnim izpitom. (Galex) Glasbeno poletje na gradu Pod s red a Šola klasičnega saksofona mednarodni seminar Podsreda, 3. avgusta -Osemnajst študentov je obiskovalo šolo klasičnega saksofona, ki je potekala v tednu med 29. julijem in 5. avgustom. Šolo v organizaciji Kozjanskega parka in pod generalnim pokroviteljstvom francoskega kulturnega centra iz Ljubljane je vodil prof. Jean Marie Lon-deix iz Bordeauxa v Franciji, pomagali pa so mu člani kvarteta Aliaž, ki so njegovi bivši učenci. Udeležba je bila res mednarodna, saj je na seminarju sodelovalo 10 slušateljev iz Slovenije, 3 iz Avstrije, 5 iz Nemčije in 1 iz Francije. Slovenski slušatelji so imeli različno predznanje; od srednjih glasbenih šol do bivših študentov prof. Londeixa. Delali so na dveh lokacijah; vadili so v glavnem na gradu Podsreda, ob spremljavi klavirja, pa tudi v informacijskem centru Kozjanskega parka v Podsredi. Vse skupaj se je začelo z uvodnim koncertom sax kvarteta Aliaž iz Nemčije. V njem deluje Slovenec Dejan Prašiček, bivši študent prof. Londeixa, ki je v veliki meri zaslužen za pripravo in izpeljavo tega seminarja. Dejan Prašiček: "Prof. Londeix je eden vodilnih interpretov in pedagogov tega instrumenta. Je ustanovitelj in predsednik svetovnega združenja saksofonistov. Sam sem študiral v Dobro Jutro« Slovenija« iz Kostanjevice Kostanjevica, 12. avgusta -Na vrtu Kmečkega hrama je bilo sobotno dopoldne zelo živahno, hkrati pa za Kostanje-vičane zelo pomembno, saj je beseda tekla le o njihovem mestu in njegovi povezanosti z drugimi občinami. Ekipa Radia glas Ljubljane je tako v oddaji Dobro jutro, Slovenija svojim poslušalcem tokrat omogočila, da so kaj več izvedeli o turistični ponudbi mesta, njegovi zgodovini, ljudeh in običajih. Dr. Andrej Smrekar, ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani, sicer pa Kostanievičan, je orisal zgodovinski razvoj mesta, nato pa sta Katarina Zahrastnik in Matej Suhač predstavila turistični podmladek. Milan Herakovič in Otto Sevšek sta predstavila gostinsko ponudbo in cviček, Otto Sevšek pa tudi vinsko cesto. Ravnatelj Osnovne šole Matjaž Zajelšnik je opisal šolo kot vzgojnoizobraževalno ustanovo in stalno umetniško galerijo, poudaril pa je tudi pomen čolnarjenja na reki Krki. Milan Ku-plenik je poslušalcem podrobneje predstavil pustne dni v Kostanjevici za časa vladavine Prforcenhausa. Gost v oddaji je bili tudi župan občine Krško Danilo Siter, ki je dejal, da je turizem v krški občini še vedno tabu tema. morda tudi zaradi Nuklearne elektrarne Krško, ki zmanjšuje turistično privlačnost. Župan Novega mesta Franci Koncilija meni, da čeprav je Kostanjevica razpeta med novomeško in krško občino, ne pripada le eni občini, pač pa ljudem. Podžupanja brežiške občine Darinka Šegota je povezanost Kostanjevice z brežiško občino predstavila s podgorjan-sko vinsko cesto in poudarila, da turizem ne pozna ne krajevnih ne občinskih meja, zato povezanost mora ostati. (Lea) Izšla Je pesniška zbirka Ančke Salmičeve Julija je izšla v samozaložbi, z gmotno podporo občine Krško ter župnije in krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem, ob 50- letnici izgnanstva zbirka sto pesmi Ančke Salmičeve (1902-1969), ljudske pesnice iz Leskovca. Zbirka nosi naslov Moja pesem. Pesmi, od katerih večina še ni bila objavljena, je izbrala, priredila in uredila Gitica Vahčič-Jakopin. Knjigo je opremil Primož Jakopin. Salmičeva se je bralcem predstavila že z dvema knjižicama pesmi - pred vojno s Cvetjem z neobdelanih gredic, I. 1965 pa z zbirko Iz črnih dni pregnanstva; v slednjo je zlila trpljenje, domotožje in hrepenenje po srečni vrnitvi naših izseljencev. Tudi v pričujoči zbirki se naslov enega od ciklov glasi Moje izgnanstvo, ostali pa se imenujejo Domačija, Moje življenje, Zgodbe, Sanje in Moja pesem. V njih avtorica izraža svojo veliko lju- bezen do narave, do slovenske zemlje, izliva osebno bolečino ter razočaranje nad življenjem, opisuje pa tudi delo in čustvovanje preprostih kmečkih ljudi. Kako ji življenje ni bilo naklonjeno, sama opiše v življenjepisu, natisnjenem na začetku knjige. Kot je med drugim zapisala v spremni besedi g. Jakopinova, odsevajo njene pesmi "značilno usodo naše umne preproste žene iz prve polovice tega stoletja /.../, ohranjajo nam še živ spomin na slovenska kmečka opravila, ki so jih danes izpodrinili moderni stroji..." Urednica zaključuje z besedami: "Ko danes beremo njene pesmi, nam je težko ob misli, kako neusmiljen je bil nje čas, ki ji je bilo v njem usojeno živeti. Obenem pa hvaležno sprejemamo sporočilo o pomenu trajnih vrednot, ki nam ga iz svoje življenjske zgodbe in iz jedra svojih čistih pesmi pošilja Ančka Salmičeva." (K.S.) jUČAVNIČARsTv< Iv i- o IVAN KRAJNIK s.p. Mihoviea 28 68310 Šentjernej Tel.: 068/81-571 Doma: 068/42-437 - specialna nadgradnja - izdelovanje in popravilo kasonov - izdelava avtomatskih dvižnih vrat, vrata na vodila za garaže in delavnice - varjenje aluminija njegovem internacionalnem razredu. Moja ideja je bila, da bi mladim slovenskim saksofonistom omogočili delo z njim. Za takšne seminarje se potegujejo v mnogih državah. Zelo so dragi, tudi po več kot 2.000 DEM, v našem primeru pa le 500 DEM. Uspeli smo zagotoviti deset mest za naše slušatelje. Upam, da so zadovoljni in da so se veliko naučili. Profesor je navdušen nad pogoji dela, ambientom in Slovenijo. Obljubil je, da še pride. Namen seminarja je bil tudi predvsem tujcem pokazati lepote naše Slovenije, še posebej lepote Kozjanskega. Sam trenutno poučujem v Nemčiji, se pa želim vrniti v Slovenijo. Samo z glasbo je težko preživeti, če pa kombiniraš poučevanje in igranje, pa gre." Udeleženci seminarja so spali pri domačinih, prof. Londeix in člani kvarteta Aliaž pa v gradu Podsreda. Med bivanjem v Podsredi so pripravili več koncertov. 4. avgusta so imeli zaključni koncert na gradu Podsreda, 5. avgusta pa v Rogaški Slatini. Z udeležbo in izvedbo šole klasičnega saksofona so zadovoljni tudi v Kozjanskem parku. Za naslednje leto napovedujejo razširitev programa na jazz saksofon in pozavno. Ob takšni organizaciji in prizadevnosti jim bo .tudi uspelo. (Tonil C NAŠ GU\S 27, 23. AVGUST 1995 OBVESTILA - REKLAME n) BloHadc žiroraiunov r letošnjem letu Likvidnostni problemi v Posavju se stopnjujejo Iz podatkov o blokiranih žiro računih gospodarskih pravnih oseb v letu 1995, s katerimi razpolaga Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Krško, je razvidno, da se likvidnostni problemi posavskega gospodarstva tudi letos stopnjujejo. Po stanju konec meseca julija je znašala povprečna vrednost blokiranih žiro računov posavskega gospodarstva 3.809 milijonov SIT oz. je bila za 2,1 odstotka višja kot prejšnji mesec in za 70 odstotkov višja kot na začetku letošnjega leta. Povprečni znesek blokad je v letošnjih sedmih mesecih znašal 2.775 milijonov SIT in je bil za 61,1 odstotkov višji od povprečnega zneska blokade v celem lanskem letu. Pri 18 podjetjih v družbeni lasti je vrednost blokiranih žiro računov dosegla 3.213 milijonov SIT, kar predstavlja 84,4 odstotkov celotnega zneska blokiranih žiro računov v gospodarstvu Posa-vja. Pri 129 podjetjih v zasebni lasti je vrednost blokiranih žiro računov znašala 544 milijonov SIT oz. 14,3 odstotkov celotnega zneska blokad. V 3 podjetjih v mešani lasti pa je znašala vrednost blokiranih žiro računov 52 milijonov SIT ali 1,3 odstotkov celotnega zneska blokad v gospodarstvu. Med posameznimi posavskimi občinami izstopa po višini povprečnega zneska blokiranih žiro računov v mesecu juliju, kar velja tudi za celo leto 1995, gospodarstvo občine Krško, sledita pa brežiško in sevniško gospodarstvo. JNET1C VULKANIZEKSTVO, OPTIKA. POPIAVIIO CUM. TRGOVINA DmuJ,!,^!*.? fc«J70Kriko, Slovenia Rosinharievaf.2',M270K lel.: (0608) 21-407,.«: (C SAVA, BARUM, MICHELIN, GOODVEAR, DUNLOP, VREDESTEIN. ALUMINIJASTE "FELGE" GUME ZA MOTORJE, OSEBNE AVTOMOBILE IN TRAKTORJE. npAPIROTI Nudimo usluge GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA IN TISKANJA V KNJIGOTISKARSKI IN OFFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANUPAK-TTJRNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rj avega rebra-stega natron papirja, ki jih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustreže-mo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. • Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter 5 in 10 kilogramske DVOSLOJNE VREČKE izdelujemo iz belih ali rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. • Če smo pri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. PAPIROTI, Vse iz papirja, Krško d.o.o. Tovarniška 14, 68270 KEŠK0 Telefon: 0608/22-002, 22-009 • Telefax: 0608/22-284 O 0 TRGOVINA Z BARVAMI ^CAAVT-o^ UGODNO: JUPOL 30 KG - 2830,00 SIT O ^7 ver RAMOVŠ^ direktor : filLVA FDIC ng. agr. - VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA" -TERMOTEHNIKA Ribniki 38 68290 SEVNICA tel. |0808) 81 - 365 , 81 • 320 fax.(0608) 81 - 365 SE PRI PO RO ČA HOt TRGOVINA IN SERVIS KOLES Florjansko 47A, 68290 SEVNICA TEL.: 0608/81-808 Del. čas: od 9hdo 18h * ^J» Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax:+386 68/342 094 -ar^^T^ čas oddajanja: »rv Ob sobotah oddaja- r\ ^^K" mo dokler nas boste **L ^ klicali. Vsak dan-oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. Komisija za izobraževanje in štipendiranje pri upravnih organih občine Krško na podlagi 10. in 11. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju učencev in študentov za potrebe družbenih dejavnosti in občinske uprave v občini Krško (Ur.l. 6/93 z dne 29.01.1993) objavlja RAZPIS ZA PODELITEV KADROVSKIH ŠTIPENDIJ bčina Krško razpisuje kadrovske štipendije za visokošolski študij za naslednje poklice: __________________ št. štipendij učitelj računalništva in matematike (VII. stopnja) učitelj matematike in fizike (VII. stopnja) učitelj angleškega jezika (VII. stopnja) učitelj slovenskega jezika (VII. stopnja) učitelj glasbene pedagogike (VII. stopnja) učitelj razrednega pouka (VII. stopnja) diplomirani psiholog (VII. stopnja) vzgojitelj predšolskih otrok (VII. stopnja) 1 1 2 1 1 2 1 1 Kandidati za štipendije naj pisne vloge pošljejo do 25.8.1995 na naslov: Občina Krško, CKŽ 14, Oddelek za družbene dejavnosti. Prijavi za razpis je treba priložiti: ¦ a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika c) potrdilo o državljanstvu d) življenjepis O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni do 31.8.1995. Štipendisti bodo po šolanju sklenili delovno razmerje v skladu s pogodbo o štipendiranju. Krško, 20.7.1995 Predsednik komisije: Herman Kunej (Pljjgjg Časopis za Posavje in okolico - J------ Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ,"' \ t. Tele (poln on: datum: naslov n podatki o naročniku pravni ali žični osebi) Kraj, (podp s naročnika in žig m Ja^^e Bm ¦ W ^aw M JP^aV |9P I ALTOS Krško - Rrogra- mi angleškega jezika: - poletne enotedenske delavnice za učence m di- jake (Julij, avgust) - semestrski dopolnil- ni/konverzacijski progra- mi za učence m dijake (začetek septembra) - tečaji za odrasle (za- četek septembr.il Informacije/prijave: (0606) 32-131. Ana Rosto- har. Prodam novo žensko gorsko kolo. Cena po dogovoru. Tet.: 31-256+1 Prodam dvoinpolsobno stanovanje v Krškem. Tel.; 21-268 (od 7. do 15. ure). Parcelo - 61 arov v centru Vidma (Krško) prodamo naj- |t||||if1||;:|; V Krtkem kupim ah najamem neopreinljeno eno* sobno stanovanje. Tel.: 31- Občane prosimo, da nam z j potrebe skupinskeoa dela z otroki tn mladostnl-k. odstopijo rabljene igrače, športne rekvizite, dru- Center za socialno delo Krško, CK2 11, telefon 22-325. Pipi m i« ss:< >ki >i; ¦« 11 w< "0(MWii ii||fn..{!(':»iift« «>:>!). teto ftfdrj- Kupim otroško sobo. TeL; 31-546. -^.........................—......................—— Safrničeve lahko naročite po činskega društva slušno prizadetih iz Posavj3 in vse, ki bi to radi postali, da se udeležite Mednarodnega dneva gluhih, k. bo letos v Kopru 30.9.95. Prijavite se v društvu do vključno 11.9.95 n3 tel. št. 21-392 ati osebno na naslov C. 4. julija 17. Krško. ProdamZastavo GTL 55, let- slim natakarico - nadomes- Za najmanj eno leto zaposlim natakarico - nadomeščanje delavke na porodni- bruarja 1996. Tel.: 31-133 (dopoldan) ali 78-298 (popoldan). Vodimo poslovne knjige za obrtnike in m.il.i podjetja. Tef.:060S/ 62-990. Oddam trgovino v obratovanju v Brežicah. Pogoj: odkup zaloge in opreme. Tel.: 0609/ š632*557. bife Murjanca Star. Grad, tet,; 77-102 do 16. ure ali 33-598 zvečer. ::. ¦¦¦ .¦:¦:¦..:..¦¦¦¦¦ :¦:.: ..: ¦ , ¦:::¦...:.:.. .¦¦;¦. ...¦¦. Knjigovodske storitve nudim za samostojne podjetnike m podjetja (računalniška obdelava). Po dogovoru urejam dokumentacijo na sedežu strnnke. Tel.: 0608/21- SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaie lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. STVDIO Ivkea Silvia CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 B8270 KRŠKO TEL.: OAOS/2 1-781 - FITNESS TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA - KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. S HRVATSKO ZAGORJt TEL: 049/370-513, 370- 561, 371-255 KAX: 049/372-068 PODATKI O PROPAGANDNEM OGLAŠEVANJU SO DOSEGLJIVI NA UREDNIŠTVU NAŠEGA GLASA. Brežice 23. in 24. Vtll. ob 20.30 uri; CAMILLA, drama 25., 26.. 27. VIII. ob 18.30 in 20.30 uri in 28. VIII. ob 20.30 uri: TOMAZEK. komedija 29. Vlit.: nt predstav 30. VIII. ob 20.30. uri: ZGODBA IZ BRONXA, drama 31. VIII.. 1..2..3. IX. ob 18.30 in 20.30 uri in 4. IX. ob 20.30 uri: BATMAN ZA VEDNO. STUDIO BREŽICE i a o i g po s n j i 5 IX.: ni predstav Kulturni dom Krško 25. VIII. ob 20. uri in 27. VIII. ob 18. ur, MALI MILIJONAR, mladimka komedija Kino Šentjernej 25. VIII. ob 20. tn 22. uri: 1. IX. ot, 20. in 22. uri: OPIČJE NORČIJE, družinska ko- (K ZADNJA NAŠ GLAS 27, 23. AVGUST 1995 Sladoled - nesramen zapeljivec ali dolgočasna zmrzlina? V obmorskih krajih je bila vedno živa tradicija albanskih sla-doledarjev in njihovega spretnega premetavanja sladolednih kepic. Fantje po kioskih so imeli čas in so se lahko v urah brezdelja do popolnosti izurili v ravnanju s sladoledarsko žlico. To je bil čar, ki je kupce privlačil ravno k njim in ne ki sosedu. Seveda so pri tem svojem žongliranju s sladoledom lahko kupca neprekinjeno gledali v oči in če je bil kupec prikupna najstnica, so z osvojitvijo njene simpatije za štirinajst dni priklenili na svoj kiosk tudi vso njeno družino. Tu in tam so dodali kak modni okus, a dejstvo, da so dolga leta edino Albanci znali narediti enkratno okusen sladoled, mu je zagotovilo stalno povpraševanje. Zlasti uspešni so bili pri vaniliji. Industrija je prodrla na tržišče najprej z lučkami in te so bile nekaj časa prava atrakcija. Število različnih sladoledarskih izdelkov se je le počasi večalo, saj po novostih ni bilo pr^ve potrebe. Kupci bi jih že sprejeli, a zakaj bi se lotevali novega, č^gre v promet tudi staro in so obstoječi sladoledi resnično kakovosiTii, zdravi in iz naravnih sestavin. Potem so se srečali z novostmi najprej tisti, ki so potovali v tujino, še potem pa so novosti prišle k nam. Z liberalizacijo uvoza se je naša sladoledarska industrija znašla v škripcih, saj je slovensko tržišče nenadoma preplavila plejada različnih sladoledarskih izdelkov, novih okusov in obliki. Konkurenca je posegla v ustaljeno potrošnjo tako temeljito, da so naši izdelovalci najprej zagrozili, da bodo zaradi zmanjšane prodaje svojih sladoledov zmanjšali odkup mleka. Očitno ni pomagalo niti to niti dokazovanje, da so domači sladoledi bolj naravni, torej tudi bolj zdravi od uvoženih. Potrošniki so se sicer s temi trditvami strinjali, a očitno so vseeno raje segali po uvoženih, ki so se jim zdeli zanimivejši. Nekaj odkupljenih licenc za najbolj iskane uvožene sladoledarske izdelke je problem domače industrije rešilo za nekaj časa. Poudarek na "nekaj časa". Že v naši anketi imamo izjavo Slovenke, zaposlene v Združenih državah, ki zatrjuje, da mora tam sladoledarska industrija vsako leto pripraviti svojim odjemalcem dovolj novosti. Očitno s svojimi izdelki ustvarjajo kar modo v potrošnji zmrzlin. SevečJa je razlika med neskončnim ameriškim in mini slovenskim tržiščem, a razlika med tamkajšnjimi in domačimi potrošniki je čedalje manjša. Naši bi jim radi postali čim bolj podobni: izbirčni, svojeglavi, trmasti in zahtevni. Zato bo treba čedalje pogosteje odgovoriti s kakim novim, nesramno zapeljivo dobrim izdelkom in si zanj izmisliti celo novo nesramno zapeljivo ime, ga oblikovati, obleči, vsiliti kupcu... Kako neki bi za potrebe sladoledarskega marketinga lahko uporabno stopnjevali pridevnike "nesramno dober in zapeljiv"? (ika) Renata Juill, doma iz Brežic, že dobro desetletje pa živi v predmestju Chicaga v ZDA. Po poklicu je živilski tehnolog in dela v razvojnem inštitutu ene od tovarn, ki se ukvarja z mlečnimi izdelki, sladicami in sladoledi. O svojem delu razmišlja takole: "Trenutno delam v raz-vojno-raziskovalnem oddelku podjetja, ki ima podružnice po celem svetu (tudi v Evropi). Moje delo je predvsem razvojnega značaja, kakšnih 10 odstotkov tudi raziskovalnega. Iščem namreč neke nove sestavine, v glavnem pa razvijam nove re-cepture za mlečno industrijo, jogurte, nove sadne izdelke, čokoladne in karamelne izdelke, okuse sladoledov, v zadnjem letu pa sem se predvsem posvetila pekarstvu, torej kremam prelivi za piškote, kekse in podobno. Konkurenca v živilski industriji je ogromna. Trg je namreč nasičen z ogromno proizvodi, artiklov je nešteto. Velik uspeh je že, če se samo prebijemo na trg. Vendar pa vsak izdelek ostane na policah v povprečju le leto ali malo več. Zato je naloga marketinga izdelek ponovno uvrstiti na trg z novo embalažo, okusom, obliko..., saj stranka vedno želi novosti, kar pomeni, da moramo vsako leto na trgu predstaviti novo serijo na primer sladoledov, sicer nismo več konkurenčni." Marle Heep na oddihu v Sloveniji: "Če imam rada sladoled? Seveda! Kadar gre za sladoled, zame ni pomembno, katerega okusa je ali kdo je njegov proizvajalec, pomembna je količina in seveda tudi ni narobe, če je sladoled dober. Če bi se že morala odločiti za enega, ki je moj najljubši, pa bi to bil Magnum." Urška Dolinšek iz Jagnenice: Obožujem sladolede. V srednji gostinski šoli smo s sladoledi na veliko ustvarjali. Neverjetno, kaj vse lahko počneš! Škoda, da vam tega ne morem pokazati, pa čeravo vsak dan delam v lokalu, kjer sladolede tudi sami pripravljamo. Namenoma ponavljam sladolede, ker je tudi teh, na srečo, več vrst. Meni je najljubši kremni sladoled. Mislim, da ga znam dobro pripraviti. Sicer pa lahko vprašate goste, kakšen se jim zdi." Maja Colarič iz Kostanjevice: "Najraje imam sladolede ljubljanskih mlekarn, ki jih' prodajajo v slaščičarnah in gostinskih lokalih po kepicah, saj so polni in dobrega okusa. Meni je najboljša stračatela. Od ostalih sladoledov pa mi je najslajši beli maks. Sladoled nas v teh vročih dneh povsem osveži, nam vliva energijo in nas tudi potolaži, nepogrešljiv pa je predvsem na kopanju. Od vseh sladic in vse hrane imam najraje sladoled, zato ga tudi veliko pojem, pa se ga še vedno nisem naveličala. To pomeni, da ga imam resnično rada." Mihela Žajber iz Brestanice: "Najraje imam sladoled, ki ga pripravim doma. Recept je zelo dober in ga lahko kdo pride tudi iskat, če bi ga rad poskusil. Drugače imam najraje sladolede iz avtomata - okus vanilije in čokolade. Od sladoledov, ki jih lahko kupimo v trgovini, imam pa najraje nesramno velikega, nesramno dragega in nesramno dobrega MAXA. TUDI FIGOVI LISTI NISP VEČ a) NESRAMNO DOBER & ZAPELJIV b) NESRAMNEJŠO DOBREJŠI & KAZANOVEJŠI c) NAJNESRAMNEJŠO NAJ DOBREJŠI & PERVERZNEŠ Boštjan Pire, varnostnik iz Krškega: "Od sladoledov so mi najbolj všeč izdelki Ljubljanskih mlekarn oziroma njihov nesramno dober MAX. Prevzelo me je predvsem ime, ko pa sem ga poizkusil sem bil navdušen. Tuje sladolede sem tudi poskusil, vendar je zame MAX še vedno najboljši. Konkurenca med proizvajalci sladoledov je potrebna, saj je to vzpodbudilo Ljubljanske mlekarne, da so pripravile zares dober sladoled." J Tadeja Oberč, 7 let, iz Krškega: "Najraje imam maksa. Denar zanj mi da mamica, kupit pa ga grem sama. Od sladoleda v kepicah imam najraje jagodo; tri kepice." Aleš Oberč, 4 leta: "Najraje imam lučko in jagodo." Renata Haralovič, prodajalka iz Krškega: "Seveda tudi jaz rada jem sladoled. Zelo dobri so mi sladoledi tujih firm. ki se zadnje čase pojavljalo na našem tržišču in so v veliki meri izpodrinili sladolede Ljubljanskih mlekarn, še posebej imam rada sladolede firme Sammontana. Okusni pa so tudi sladoledi na kepice, ki jih razni gostinci delajo sami. npr. Sašin sladoled." ^ SERVIS IN MONTAŽA HLADILNIH NAPRAV ?-^L4PUH Anton s.p., Sp. Stari grad 65 KRŠKO lin hl.iclll KLIMA NAPRAVE „?#; RHOSS, GoldStar menjava izolacij na skrinjah Tudi na kredit! tel/fax : 21-086 e Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice j&uner d.o.o. Para Lisca *95 Lisca, avgusta - Lisca, 948 m visoki in s tem najvišji posavski vrh je priljubljena izletniška točka planincev in pa tudi ljubiteljev jadralnega padalstva. Njena odprtost nudi zelo dobre termične pogoje za jadranje ter možnosti vzle-tanja in pristajanja na vse strani. DJP Kondor iz Radeč je bil organizator letos že četrtega srečanja jadralnih padalcev. Namen je bil predvsem izmenjava izkušenj. Število udeležencev letošnjega srečanja presega lanskih dvesto jadralnih padalcev, ki so ob lepem vremenu uživali v druženju in skupnem letenju. (T.S.) Ob kofetku Rolling Stones na evropski turneji Po skoraj dvajsetih letih so se z enim izmed svojih koncertov "Stonsi" zopet na vsega nekaj kilometrov približali Sloveniji. 1977. leta so gostovali v Zagrebu, kjer so, kot je bilo to v navadi, uprizorili pravšnjo razdejanje hotela Es-planada ter zapustili vtis o pravih razgrajačih, saj jim tudi najimenitnejši hoteli svetovnih metropol niso pomenili nič Posavska naveza nekje v Avstriji drugega kot en velik in neskončen rockovski oder. 1. avgusta so Mick Jagger, Charlie VVatts, Ron Wood in Keith Richards še kako podžgali stotisočglavo množico na Zeltvveškem hipodromu. Koncerta se je udeležilo okrog 100.000 ljudi, na prizorišče je pripeljalo 300 avtobusov, 30.000 osebnih avtomobilov, ducat posebnih vlakov, mnogi so bili iz naše države, med njimi pa nas je bilo veliko tudi iz Po-savja. Seveda smo ugotavljali, da je Slovencev res precej, toda takšnega splošnega navdušenja, kot ga je pred velikanskim futurističnim mestom pripravila množica, potem ko je Jagger po prihodu na oder pozdravil državo Slovenijo in Slovence, res ni nihče pričakoval. Skratka, krasen uvod v skoraj dveinpolurno petje, pozibavanje in plesanje. Not fade away, pesem, ki postaja himna generacije, ki ji pripadajo člani skupine, je bila zelo primerna za začetek, v katerem se je že kmalu pokazalo, da so gospodje še vedno v dobri formi. Tempo preigravanja pesmi je bil peklenski, ljudje so do onemoglosti peli, pozdravljali roc-kovske legende, kričali, se smejali, jokali. Kolik,o generacij je na kraju dogodka? Med najmlajšim in najstarejšim verjetno tudi več kot štirideset let razlike. Tri generacije torej. O "Kamnih" vemo veliko. O vsakemu posamezniku lahko preberemo kdaj in kako menjuje spodnjp hlače, kje in kaj je jedel, koliko je natakarju pustil napitnine, zvemo lahko, ali smrči, koliko je zaslužil, skratka, o njih se piše in govori, okrog njih se nemalokrat vrti cel svet. V popularni glasbi je pač tako, da vsi le ne morejo tako visoko, med tistimi, ki pa na vrh le prispejo, le redkim izjemam uspe na vrhu ostati celo svojo delovno dobo. Rolling Stonsi bodo kmalu proslavili petintrideset let. (dama) Oder na samem prizorišču koncerta je bil res veličasten