Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne iranklrajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesačno 15 Din.
Malih oglasov, ki služilo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1 — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostoipna vrsta 2 25 D. Pri večjem Številu objav popust
Št. 81.
Sobota 8. oktobra 1927.
Leto II.
Na pragu 1. novembra.
Bliža se 1. november, usodni °an neimovitih najemnikov, ki se na dan s strahom povprašujejo, a'* ne bodo morda morali sredi zi-na cesto. Vlada je obljubila, da stanovanjski zakon vendarle podaljšan, da bodo najemniki zaščiteni- toda te obljube so padale le za casa volitev; sedaj, ko so volitve 2e za nami, se pa o stanovanjskem zakonu in o zaščiti najemnikov vob-sploh ne govori več, hišni lastni-
ki
Pa zvišujejo medtem najemnine
JI1 odpovedujejo stanovanja, kakor da bi stanovanjska zaščita že bila pdpravljena in oni postavljeni v pri-]etni položaj, da po svoji mili volji 'n Preudarku rešijo stanovanjsko bedo s tem, da vržejo na cesto še ‘■ste, ki so se tako ali tako pririli do nekega stanovanja.
Gospod Gosar, minister socialne Politike, od katerega zavisi sedaj v Slavnem rešitev tega vprašanja, in kateri je, dokler je bil v opoziciji, trajno zahteval podaljšanje stanovanjske zaščite, je sedaj, kot minister, očitno povsem nasprotnega ttinenja. Njegov izpremenjeni položaj je izpremenil tudi njegovo nazi-ranje. Kot opozicionalni poslanec za zaščito najemnikov, kot minister v radikalni vladi za zaščito hišnih Posestnikov!
Na pragu usodnega 1. novembra svmo, in živ krst ne ve, kaj še vse caka itak izčrpane jugoslovanske neimovite sloje koncem meseca oktobra. Vladi se ne mudi: ona prepušča hišnim lastnikom, da nabijajo najemnikom višje in višje najemni-
ne v nadi, da se bodo najemniki v strahu pred eventuelno deložacijo sredi zime vendarle pogodili s hišnimi posestniki, pa čeprav za ceno, da dajo lastnikom ves svoj zaslužek, da le ostanejo pod streho. Potem bo vladi toliko lažje rešiti to kočljivo vprašanje, vsaj rešiti ga tako, da bo hišnim lastnikom prav — najemnike pa naj vrag vzame!
Vlada, odnosno njen minister za socialno politiko, so najprej nekaj govorili o podaljšanju zaščite, nato pa samo o maksimiranju najemnin, da bodo najemniki vsaj v tej obliki zaščiteni, sedaj pa pravi gospod Gosar, da je tudi to maksimiranje presneto težka in komplicirana reč itd. itd., kar pomena z drugimi besedami, da ima vlada ves namen, se izmotati na svoj znani briljantni in kavalirski način iz cele zadeve in prepustiti najemnike svoji zvezdi.
Najemniki sami pa tudi niso storili svoje dolžnosti, ker so samo intervenirali, sklepali resolucije in pošiljali v Beograd deputacije, kar je bilo sicer tudi potrebno, niso se pa od vsega začetka dovolj zavedali, da je tudi to vprašanje razredno vprašanje, ki se mora rešiti z borbenimi sredstvi razredne borbe.
Toda kar se še ni zgodilo, se lahko še zgodi in zato kličemo na eni strani najemnikom, da naj se združijo in pripravijo na boj, vladi pa, da naj ne tira delovno ljudstvo v obup, kajti njena prozorna igra je preveč izzivalna, da bi jo moglo mirno kvitirati.
Strankin zbor angleške delavske stranke.
V	Blackpoolu se vrši redni zbor bratske angleške delavske stranke, katerega se udeležuje nad 1000 delegatov iz vseh krajev Anglije. Otvoritveni govor je imel strankin predsednik Roberts, ki je bil v Macdo-naldovi vladi minister za socialno zavarovanje. Poudarjal je ponovno Potrebo enotnega političnega in strokovnega delavskega Ribanja. Grajal je ostro razbijaško agitacijo komunistov. Govoril je nato o notranji Politični situaciji ter izjavil, da mo-ra sedaj angleško ljudstvo plačati reakciji tako v gospodarskem kakor tudi v političnem pogledu stroške, k_er je leta 1924 pomagalo konservativcem do zmage. Konservativni rezini v Angliji je bankroten. Posledi-Ce tega režima so zmanjšanje živ-
| ljenskega standarda delavcev in po-! slabšanje kupne moči konsumentov. Nesposobnost in kratkovidnost ka-rakterizira tudi zunanja politika konservativne vlade. Angleška politika v Zvezi narodov je zgolj negativna. Konservativci se boje, da bi Zveza narodov preresno jemala svojo dejansko nalogo in skušajo zato ovirati na vse načine njeno delovanje. Chamberlaina proslavljajo vse evropske reakcionarne države kot voditelja mednarodne reakcije.
K sklepu je Roberts pozval vse strankine člane, da store vse, da bo pri prihodnjih volitvah mogoče sestaviti delavsko vlado, ki bo imela za seboj močno parlamentarno večino, kajti le potom delavske vlade bo mogoče izvesti strankin program.
Nove frakcijske borbe v Rusiji.
-v Kontrolna komisija ruske boljše-y*ške stranke je sklenila, izključiti !z komunistične stranke Trockega >» štirinajst njegovih ožjih pristašev, ker so po mnenju imenovane komisije kršili strankino disciplino s tein, da so »skupno z meščanskimi "'telektualci ustanovili tajno, proti ?tranki naperjeno organizacijo, ki J? imela tudi svojo lastno ilegalno bskarno, ter delovali na razbijanju cnotnosti komunistične stranke v s°yjetski uniji«. Stalin in njegovi Pristaši v kontrolni komisiji so naj-brže računali, da bo izključitev •rockega i »trockistov« ta nevarni Notranji spor v komunistični stranki Vsaj trenutno potlačila. Trocki se pa niora čutiti zelo močnega in mora
imeti za seboj veliko privržencev, ker se je' izključitvi uprl in je vladajoči skupini v komunistični stranki napovedal neizprosni boj. Trocki smatra, da je Stalinova politika podpiranja imovitejših kmetov in zanemarjenja industrijskega proletariata usodna za komunistične cilje ruske revolucije. On in njegovi pristaši zahtevajo, da naj se z državnimi krediti podpirajo predvsem nepose-dujoči kmetje. Trocki je za prvotno skrajno in fanatično bojevito bolj-ševiško taktiko, dočim se skuša Stalin opreti predvsem na rusko selo, v i katerem vidi gospodarsko osnovo pretežno agrarne Rusije. Trocki očita Stalinu, da je zato zaplavil v menjševiške vode, istotako pa očita
Stalin Trockemu menjševizem, ker terja zase pravico svobodne kritike, kar more disciplini v komunistični stranki in načelom diktature samo škodovati.
Vse kaže, da se bodo v Rusiji obnovili tudi frakcijski spori v sami komunistični stranki in Internacionali in vladi. Ti spori kažejo, da je celo notranje življenje v sami ruski komunistični stranki, ki je bila doslej najbolj kompaktna, v hudi krizi.
P3JAC/&
N
je kava z izvrstno H
[ROtl N/KOCI KCTHIJO
Tudi za rusko revolucijo bo rešitev le v socialistični demokraciji in svobodi.
Nemški nacionalisti proslavljajo osemdesetletnico Kaiserjevega mesarja.
Nemški nacionalisti in nemška monarhistična reakcija vobče so izrabili osemdesetletnico Hindenbur-govega rojstva za proslavo svojih težko prikritih revanžističnih teženj.
V	Tannenbergu, kjer je baje žel Hindenburg kot vojskovodja naj-večje triumfe, saj je padlo tam na stotisoče ruskih in nemških vojakov, se je zbrala elita pokojne dvorske in militaristične Nemčije, da obudi spomin na slavne pokolje za čast in veličine nemške monarhije in bedo in žalost nemškega naroda. In ne samo v Tannenbergu, tudi drueod širom Nemčije so smatrali nemški siegfriedovci za potrebno, da se od-
dolžijo junakom domovine s tem, da proslavijo baš tiste, ki so bili tvorna nesreča in propast nemškega ljudstva. In tudi sam Hindenburg, kateremu je ob tej priliki sekundi-ral slavni Ludendorf, je hotel mirovna stremljenja in delo Zveze narodov podkrepiti s tem, da je v svojem govoru »dokazoval« nedolžnost uradne in vojaške Nemčije na svetovnem pokolju! Tiste Nemčije, ki je bila izmed vseh držav vojaško najbolj pripravljena! Sreča, da Hindenburg in nemški revanžisti niso nemški narod. Nemški delovni na-j rod ima o takih rečeh in takih para-I dah svoje mnenje!
Mussolini znižuje zopet delavske mezde.
Pod predsedstvom vladnega načelnika Mussolinija se je vršila v Rimu seja fašističnega strankinega direktorija, na kateri se je sklenilo, predložiti prihodnji seji fašističnega sveta načrt nadaljne redukcije delavskih mezd, kakor to zahtevajo delodajalci, ki hočejo vzpostaviti
konkurenčnost italijanske industrije vzlic visoki kotaciji lire, ki onemogoča izvoz italijanskih izdelkov, s pomočjo čim nižjih delavskih mezd, z drugimi besedami, potom popolnega izstradanja italijanskega proletariata.
Akcija za žensko volilno pravico.
Ženski pokret je povabil na dan 14. septembra vsa ženska društva v Ljubljani na razgovor glede skupne manifestacije za žensko volilno pravico.
Odbor Zveze delavskih žena in deklet je sklenil na svoji seji dne 13. sept. pridružiti se manifestaciji, ako sprejmejo vsa ostala ženska društva sledeče pogoje in jih uvrste v resolucijo. Zahtevamo:
1. splošno, enako, tajno, aktivno in pasivno žensko volilno pravico;
2. odklanjamo vsako neenako žensko volilno pravico.
Za slučaj, da vlada, oziroma narodna skupščina ne ugodi popolno-
ma prvi točki, zahtevamo, da se vsa ostala ženska društva zavežejo, pridružiti se našim protestom.
Ker so vsa navzoča društva te pogoje sprejela, se pridružimo na dan pred otvoritvijo narodne skupščine, to je v nedeljo, dne 9. oktobra, manifestacijskemu shodu, ki se bo vršil ob 3. uri popoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Poživljamo vse naše sodružice iz Ljubljane in okolice, da se tega ma-nifestacijskega shoda udeleže vse brez razlike, ter agitirajo za čim večjo udeležbo pri vseh svojih znankah, kajti čim večja bo udeležba, tem večji bo vpliv na vlado.
Še o komercializaciji železnic.
Zadnjič je sklical Savez železničarjev Jugoslavije v Ljubljani anketo, ki naj določi splošne smernice k temu vprašanju. Poleg naših strokovnih in gospodarskih organizacij je bila povabljena k anketi tudi naša stranka ter skupina Zedinjenje, Na-prejevci in Dekalisti. Zastopana^ je bila seveda tudi Delavska zbornica.
Kakor na vseh anketah, pri katerih sodelujejo Naprejevci in Dekalisti, je zašla debata tudi na tej v povsem napačni smeri. Kakor v ys®m javnem življenju, tako so skusali tudi tukaj Naprejevci potvarjati resnična dejstva, zavijati in lagati, kakor pač samo oni znajo. Stališče našega pokreta k temu in sličnim vpra-
šanjem nismo šele na tej anketi zavzeli, temveč ga zastopamo že dobrih 30 let, pa ne samo mi, temveč vse socialistične stranke na svetu. Zato ne čutimo potrebe, zagovarjati se na bedasta zavijanja omenjenih dveh skupin, pač pa hočemo naše stališče raztolmačiti, da osvežimo spomin našim čitateljem in da pokažemo, kaka škoda bi nastala, če bi mi podpirali to, kar mislijo Berno-tovci in Dekalisti, da je pri tem vprašanju najvažnejše.
Naše stališče k vprašanju komercializacije železnic je prav na kratko povedano: Kakor za vse panoge gospodarstva, zahteva naš program podružabljenje privatne lastnine, ta-
SINALCO
v 1*5
p$
|l!
Sas«
s&-''-fBREZ ALKOHOLfillllf^
/'vVj /i\Nl {^\"i /i-sNI ^\N'| £\V) /r.N\-j /i\N'i /^\V, A^\N, g*
IAVVU/
ko je jasno, da zahtevamo isto tudi za železnice, ki so v splošnem gospodarstvu ena izmed najvažnejših panog. Mi se seveda zavedamo, da je za dosego tega cilja predpogoj prevzem politične moči v državi po proletariatu. Na vsak način je pa podržavljena železnica veliko bližja temu našemu cilju, kakor pa ona, ki je v privatnih rokah. Če imamo torej zbirati ah naj ostane železnica v državni ali privatni svojini, potem smo mi brezpogojno zato, da ostane v državni svojini. To je naše načelo k temu vprašanju. Vse kaj drugega je pa vprašanje, kdo in kako naj se upravlja železnica. Kakor smo na eni strani brezpogojno zato, da ostane železnica državna last, tako na drugi strani nujno zahtevamo, da se uprava železnic absolutno loči od državnega centralističnega, birokratskega aparata. Mi vemo, in izkušnje zadnjih let so menda prepričale že zadnjega državljana, da je vse kar pride pod oblast državnemu birokratizmu, obsojeno na smrt. Zlasti železničarji bi o tem vedeli povedati prav gorostasne slučaje. Tako se je n. pr. dogodilo, da je moral popravljen in izgotovljen stroj čakati po več tednov v mariborski delavnici samo zato, ker je zmanjkalo barve za prepleskati ga in državno računovodstvo pri svojem »hitrem« poslovanju ni uspelo sproti odobriti nekaj dinarjev za nabavo barve. Takih slučajev je na tisoče, pa ne samo pri železnici, temveč prav pri vseh panogah, ki so v upravi države. Zato je čisto jasno, da mora vsak vsaj na pol pameten človek želeti, da se to stanje spremeni. Najboljše bi bilo, da bi se sestavila uprava železnic iz železniških strokovnjakov in pa iz zastopnikov železniških delavcev. Ta uprava naj bi vodila železnice po vsem avtonomno od državnega birokratizma. Odgovornost bi pa seveda nosila napram parlamentu. Za današnje razmere je to stališče najprikladnej-še. To stališče je predložila Delavska zobrnica, podpirajo ga pa vse naše organizacije. Naj tu pribijemo, da je Delavska zbornica v tozadevni spomenici še posebej naglasila svojo zahtevo, da pri tej preuredbi železničarski nameščenci absolutno ne smejo zgubiti niti ene že pridobljenih pravic. Nasprotno, če bo tak odbor hotel, da bodo železnice res
lunkcionirale, bo moral v prvi vrsti gledati, da se plače železničarjem za prvo silo vsaj za 50 odstotkov zboljšajo.
To je torej naše stališče, ki smo ga seveda tukaj na kratko povedali, v tozadevnih vlogah je pa to naše stališče podprto prav s preciznimi dokazili.
Nekaj sličnega zahtevajo menda tudi Dekalisti in Bernotovci, Sicer je težko reči, kaj zahtevajo, ker nikdar ne povedo jasno svojega stališče, temveč iščejo le dlake v jajcu, kako bi naše zahteve krivo tolmačili in uganjali napram našemu po-kretu demagogijo. Kaj jasno se je to videlo na anketi. G. Gustinčič je razložil stališče Dekalistov in v kolikor je k stvari govoril, njihovo stališče ni ravno povsem napačno. Ali seveda konec je bil tak, da je vse kar je preje sezidal, lepo zopet podrl. Klemenčič, ki je zastopal Bernotov-ce, je pa navezal menda vse otrobe iz cele Jugoslavije na eno samo dolgo nit. Da ste ga slišali in videli kašne je klatil,. Med drugim je povedal tudi to «modrost«, da nas za enkrat prav nič ne briga kaj pravzaprav buržuazija s komercializacijo železnic namerava, češ, da itak ni upanja, da bi jo poboljšali. Pravi, da bi bilo najboljše, da delavske skupine medseboj razčiščujejo ona vprašanja, ki jih ločijo. Možu bi bilo o-čividno všeč, da bi se delavci še kar naprej medseboj preklali, kapitalisti bi pa med tem nemoteno in brez pritiska delavske javnosti napravili res tako komercializacijo, ki bi bila na škodo delavskih zahtev, predvsem pa na škodo železničarskih interesov, Bernotovci in Dekalisti bi seveda imeli potem priliko, kričati, kako smo mi zopet enkrat delavske interese »prodali«. Očividno jim je ta način reševanja raznih važnih vprašanj najlubši, ker upajo, da bodo s tem strankarsko profitirali, predvsem jim je pa ljubši zato, ker nočejo iz svoje mlakuže in bi radi še dalje brzdali po blatu.
Mi seveda ne bomo nasedli in bomo storili vse, kar je v naših močeh, da se bo slišal tudi delavski glas vse povsod tam, kjer so delavski interesi tangirani. Mi smo prepričani, da je tako boljše in da bo imel delavski razred več od tega. Savez železničarjev, ki je to anketo sklical, se je imel priliko opetovano prepričati, da se z ljudmi, kakor so Dekalisti in Bernotovci, sploh ne da resno razpravljati. Tudi ta nauk bo za delavstvo koristen.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIOa šumečo limonado.
Dnevne novice.
SLS je izgubila Ljubljano in je
na najboljši poti, da izgubi tudi Maribor. Naravno tedaj, da bi rada vsaj tu kakorkoli rešila svoj obupni položaj. Zato besni in nerga in dela zlasti proti temu, da bi mariborsko delavstvo nastopilo pri volitvah enotno. Odtod podtikanja v »Slovencu«, odtod infamiia. objavljena te dni v drugič v »Slovencu«, da ovajamo socialisti komuniste, da smo zakrivili hišne preiskave itd. »Slovenec« obljublja celo, da bo to z dokumenti dokazal. Zahtevamo javno, da »Slovenec« te dokumente objavi ter dokaze prinese! Videli se bomo na sodišču, še prej pa zahtevamo, da »Slovenec« pove, kar ve, kajti sicer bomo morali proti njegovi žurnali-stični podlosti še drugače reagirati. Ponavljamo: »Slovenec« naj samo objavi dokaze, kakor je obljubil. Nato jih lahko predloži tudi sodišču, kjer se vidimo.
»Slovenec« kaže roge! V ponde-Ijek je »Slovenec« vendar enkrat pokazal svojo pravo barvo Zapisal je, da se bodo klerikalci maščevali nad socialisti, ker so v Ljubljani volili pri občinskih volitvah demokrate. Najprej bodi povedano, da nas taka grožnja prav nič ne preseneti. Tako groze in delajo tudi demokrati. Kakšna je še razlika med obema strankama? Mi smo vajeni preganjanja. Dalje moramo pribiti, da zavedni socialisti ne volijo nobene meščanske stranke in se tudi ne prodajajo za milosti te ali one stranke. S preganjanjem pa socialistične stranke ne bo nihče vstrašil, ker so člani in pristaši socializma vajeni trpeti, vajeni so pa tudi boriti se proti tiranstvu.
Morala. Čitali smo, da so se na ljubljanskem magistratu pod demokratskim gerentstvom delile podpore raznim strankam. Te stranke so dobile del podpore ali pa sploh ne. Drugi del podpore ali pa cela je šla nekam drugam — najbrže v roke demokratske stranke. In kaj pravijo na to demokratski listi. Pravijo, da je to moral povedati kak magistralni uiaJ-nik, ki ga bo moral občinski svet poklicati na odgovornost, to je, dati v disciplinarno preiskavo, ker je razkril uradno tajnost. Dejstvo pa ne taje. Boj proti takim dogodkom, kakršni so se dogodili na magistratu, je po disciplinarnem redu torej kaznjiv, ne pa malverzacija — dokler teh vesti ne prekličejo — z javnim občinskim denarjem.
Kaj je z ljubljansko stanovanjsko akcijo? Obligacijsko posojilo za ljubljansko stanovanjsko akcijo je razpisano in obenem pa stojimo pred odpravo zakona za zaščito stanovanjskih najemnikov. V Ljubljani so pri volitvah v občinski svet dobili demokrati največ mandatov, čeprav so smešili
in sabotirali stanovanjsko akcijo ter se zavzemali za odpravo zaščite stanovanjskih najemnikov. Stojimo torej pred važnim vprašanjem. Kdo je za pospešenje stanovanjske akcije m kdo za zaščito stanovanjskih najemnikov? To vprašanje je v ljubljanski občini važno; eno najvažnejših vprašanj.
Slovenski klerikalci in radikal* bodo imeli enoten parlamentarni klub. Nenaravna je sicer ta pobrati-mija klerikalcev in radikalov, toda zgodilo se je tako. Verujemo pa, da ta ljubezen, če je sedaj še tako ideal-noprofitarska ne bo preživela medenih tednov, ker imajo v državi pac večje stranke tudi velik interes na tem, da soodločujejo v vladi. Klerikalci se vsega tega prav dobro zavedajo, zato ne more biti govora o tem, da bi nameravali klerikalci vstopiti v radikalno stranko. Klerikalizem hoče namreč s svojim blejskim paktom, ki ga je sklenil z Vukičevičem, le razpeti svoja politična krila na nekatere druge dele države. Pričakovati imamo torej še hude boje, morda še hujše s klerikalci.
Rezervni sklad Kranjske hranilnice. Končno je »Narodni Dnevnik« povedal, da se je rezervni sklad 2,500.000 Din res razdelil med politične stranke kot — »odkupnina« za dobrodelne namene. Rekli smo že, da razdelitev tega zneska ni bila moralna in da si naša stranka ne bi hotela mazati rok s takim denarjem, ker nima do njega nobena stranka moralne pravice. Denar se je torej izročil političnim strankam. To so res lepe razmere! No, seveda, denar ne smrdi, če je tudi ukraden.
Opozarjamo vse pekovske pomočnike, da je v Ljubljani stavka istih v polnem razmahu in je vsled tega delovni trg za pekovske pomočnike zaprt, ter prosimo sodruge, da to vpoštevajo, in vse sorodne organizacije, da pazijo na krumirje!
Slovenci v južni Ameriki, V južni Ameriki je začel izhajati prvi slovenski list. Imenuje se »Gospodarstvo« in izhaja tedensko v Buenos Airesu, Argentina. List pa ni samo slovenski-Dvakrat v mesecu ima slovensko čtivo, sicer pa prinaša tudi hrvaške in španske članke. Izdajatelj je inženir C. Jekovec, urednik slovenskega dela pa Rudolf Leban, vojni invalid. List izhaja v hrvaškem in španskem jeziku že drugo leto, slovenske številke so pa začele izhajati šele 5. julija tl-Naročnina za inozemstvo je 1.50 dol-na leto. Naslov lista: »Gospodarstvo« Nueva York 3363, U. T. Mayo 38— 6464, Buenos Aires, Argentina, Sud America. List ima članke o delavskih razmerah v Argentiniji, vesti iz stare domovine in tudi vesti iz Združenih
Pavel Dorohov:
Veletoki.	2
(Oodlomek iz romana »Golgota«. Prevel Iv. Vuk.)
»Tisti Kardinski kraj je kultivirana zemlja! Mi smo orali tisto zemljo, mi jo posejali, zemlja je natančno takšna, kakor pri nas.«
»Na zemstvu sem jim to tudi povedal. Rekel sem — »mi smo obdelali tisto zemljo s svojimi konji in s svojim orodjem — žetev tam ni nič boljša, nego pri nas. Ponekod slabša, ponekod boljša — kakoršna je pač zemlja. »Ne gre«, so mi odgovarjali, »nov zakon je izdan, ne moremo vam dati zemlje. Red mora biti«!«
»Re—ed?!«
»To naj bo red! Davek plačevati, desetino dajati! Za vsak kvadratni vršak zemlje naj plačamo!«
»Obljubili so nam zemljo brez vsake odškodnine.«
»Kolikokrat smo že plačali?!«
»Naj toraj zopet gospoda dobi zemljo?!«
»Tega je že preveč.«
»Moramo se vzdigniti, to je!«
Ivan Bodrih ima obisk.
Na mizi stoji posoda z močno samogonko. Gostje sede okrog po klopeh.
Veselo in krupno je.
Sun-jat-sen stoji pod oknom, zveženj na hrbtu.
»Madama, lanenina, robci, nogavice?«
»Pojdi notri! Pij žgajnico?«
Sun-jat-sen stoji v izbi. Ozke poševne oči bliskajo veselo.
»Kaj prodajaš, Kitajec?«
»Lanenino, robca, nogavice? Lastna tovarna. Dobra tovarna, madama!«
»Kaj imaš še?«
»žido, sitec, madama!«
»Imaš Židane robce?«
Sun-jat-sen pokima veselo.
»Židane robce, Židane robce. Lastna tovarna.«
Sun-jat-sen vrže zveženj na tla, počine in ga razveže.
»Glejte ga, že razprostira svoje blago!«
»Vsak kupi svoji ženi robec!«
Pijani kmet stopi k Sun-jat-senu, Stoji nekaj trenutkov pred njim in razmišlja. Pogleda Kitajca s pijanimi očmi.
»Hej, ti, ali hočeš Sovjete?«
Sun-jat-sen pokima vneto in veselo reče:
»Sovjete imeti, da, Sovjete imeti . . .«
Kmet suče začuden z glavo in mežika pomenljivo:
»Poglejte ga, nevernik in venJar ve, za kaj gre. Ti, svak — tudi Kitajec hoče Sovjete!«
»Kako ne, saj je Kitajec tudi proletarec in ve, kaj je njemu v dobro.
Po vsej vasi Sisovka se raznese od ust do
ust:
»Ste slišali — kmetje Slavogorodska so vstali?«
»Kaj pravite! . . -«
»Razgnali so Zemstvo in zopet vpostavili Sovjete.«
»Tudi pri nas bi bil čas.«
»Kmetje iz Kamonska hočejo tudi Sovjete, Na nekaterih krajih so jih tudi vpostavili.«
»Veš, Kitajci . . .«
»Kaj?«
»Hočejo tudi Sovjete. Nek Kitajec je prišel k Ivanu Bodrihu, ko so bili pri njem kmetje in se je izrekel za Sovjete. Mi moramo imeti Sovjete je rekel, povsod so Sovjeti, samo vi, bedaki, še imate Zemstvo.«
»Kitajec je bil gotovo poslan od sovjetskih ljudi.«
»Se razume. Zveženj na hrbtu nosi samo tako, da ga ne zasačijo.«
»Gotovo. Sisoki hodi pri nas okrog, oba druga je poslal v bližnjo vas.«
»Povsod govori za Sovjete.«
»Da, da, tudi mi se moramo vdigniti.«
»In revolucionarni štab je tik poleg nas. Mi pa hodimo okrog, kakor slepci.«
»Moramo poslati ljudi h kmetom v Slovo-gorodsk in Kamensk.«
»K Petruhinu jih moramo poslati. Petruhin je glavni vodja.«
»Ali orožja nimamo. Kaj naj naredimo brez orožja?«
»Pri miličnikih jih vzamemo. Pike si naredimo.«
Kmetje se zbero pred okrožnim uradom.
»Sovjete hočemo. Mite in predajte /se posle in pečate.«
»Nam je prav. Radi gremo.«
Predsednik je imel nekatere pomisleke.
»Ne gre tako, kmetje. Vsaj na videz nas morate s silo pregnati. Brez odpora ne smemo zapustiti urada.«
■ ^:-;\ : / :;■	/■.-	v-■:-.;:y^j.
rprati s Schichtovim
■•*• iC~ vi:.-'
i novi m milom
■držav poleg domačih novic. Iz tega lista razvidimo, da je v Argentiniji že Precej Slovencev, ki pa so večinoma iz Trsta in Primorja. V slovenski naselbini v Buenos Airesu so gostilne »Pri goriškem gradu«, »Slovenska gostilna«, itd. Dalje je tam »Slovenska pisarna«, ki menja in pošilja denar, posreduje za službe in dobavo zemljišč ter ima večerno šolo za španski jezik. V naselbini je tudi pevsko društvo »Primorje«, ki je bilo ustanovlje-no pred enim letom in danes šteje čez 40 članov. Pevovodja je Rajer. Društvo prireja tudi igre. Pripravlja se tudi centralna organizacija »Slovenska zveza«. Argentinski Slovenci imajo tudi farmarsko naselbino »La Uave« v provinci Mendozi, kjer pridelujejo grozdje, sadje, olivno in razno sočivje. — Dne 1. avgusta je prišlo 2opet iz Jugoslavije in Primorja 120 rojakov v Buenos Aires. Prišli so pa v slabem času, ker ravno zdaj je v Argentiniji velika gospodarska kriza.
Iz gibanja privatnih nameščencev v Mariboru. Zadnjič smo poročali o zborovanju privatnih nameščencev v Mariboru, Na tem zborovanju se je Judi povdarjalo, da je le v močni strokovni organizaciji rešitev privatnih Nameščencev! Tajnik Saveza je pravilno poudarjal: Uspešna zaščita naših mteresov je pa mogoča le v skupnem, složnem nastopanju, v enotnosti, tki nam jo more dati le strokovna organizacija, Strokovna organizacija, ki bi mogla ekonomske, kulturne in socialne interese privatnega nameščenca uspešno zastopati, se ne sme o-*nejiti samo na en del države, na eno samo pokrajino, temveč mora raztezati svoje delovanje na celo drža-v° in pod svojim okriljem zbrati vse Privatne nameščence cele države. Taka organizacija je »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije«, ki šteje na celem teritoriju naše države preko 70 podružnic in preko 5000 članov. Naša organizacija je osvojila načelo, da more biti njen član vsak privatni nameščenec ne Slede na spol, starost, vero, narodnost in politično prepričanje, ker se 5e uverila, da je samo na tej bazi možno doseči složno in enotno delovanje vsega privatnega nameščenca. Osvojila je pa tudi princip stro-^ovno-razrednega boja, ki ne sme Poznati nobenih obzirov v boju za zboljšanje ekonomskih, kulturnih in socialnih potreb vsega privatnega na-meščenstva — kakor tudi delodajalske organizacije ne poznajo nebene-Ža obzira napram privatnim nameščencem in njihovim potrebam, kadar navaljujejo na naše pridobitve.
Pomnite! Pralni prašek Ženska Hvala ima 50°/,, Schichtovega mila.
Mfltlbor.
Otvoritev mariborskega gledališča. V četrtek se je vršila otvoritvena Predstava mariborskega gledališča z Gogoljevem »Revizorjem«. So to Predstavo je mariborsko gledališče, čeprav je moralo premagati marsikatero težavo vsled nezadostnih dotacij, stopilo na dostojen način v n°v° sezono. Na programu so izbrana dela zlasti tuje literature, gojila se bo pa tudi opera in opereta. Angažirane so v glavnem iste igralske sile kot lpni; režijo vodi R. Pregare, Pričakovati je, da bo občinstvo podpiralo edino mariborsko gledališče ter posečalo v velikem številu tako dramske kakor glasbene predstave. Prva glasbena Premijera bo v nedeljo, 9. oktobra, s Palmanovo »Bajadero«, Priporočamo tudi mariborskemu delavstvu in vsem našim čitateljem sploh, da obiščejo redno tukajšnje gledališče. Repertoar Predstav od 7. do 9. oktobra je naslednji:
^etek, 7. oktobra: Zaprto.
Sobota, 8. okt. ob 20.: »Revizor«. Ab. B. Nedelja, 9. okt. ob 20.: »Bajadera«. Premi-iera, v režiji y. Bachmanna kot gosta.
Celje.
Mestno gledališče. Mestnemu gledališču celjskemu, ki razpolaga z od-hčnimi tukajšnjimi odrskimi močmi, ,	je posrečilo organizirati mnogo o-
i	betajočo gledališko sezono 1927-28
*er pridobiti za umetniškega vodjo 2nanega režiserja in igralca maribor-
skega in ptujskega gledališča, g. Va-lo Bratina. Gledališče je že objavilo svoj repertoar za tekočo sezono, ki priča, da bomo imeli letos priliko videti na našem odru najboljše slovenske dramatske novitete ter najboljša dela tujih literatur. Na sporedu je tudi Golouhova »Kriza« in še pet drugih slovenskih novitet. Sigurni smo, da bo letošnja gledališka sezona na višku. Vsemu našemu delavstvu in sploh občinstvu priporočamo, da pridno poseča našo dramo. Repertoarni načrt je naslednji: domača dela: Cankar: »Hlapci«, »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Cerkvenik:	»Roka
pravice« (noviteta), »V vrtincu«. Finžgar:	»Divji	lovec«. Golar:	»V
svatovskih škornjih« (noviteta). Golouh: »Kriza« (noviteta). Golia: »Pe-terčkove poslednje sanje«. Milčinski: »Mogočni prstan«. Novačan: »Celjska kronika« (nov.). Poljančeva: »Krst pri Savici« (nov.). Remec: »Jaz bi rad rdečih rož« (nov.), »Krik iz samote« (nov.), »Magda«, »Zakleti grad«. i-Savin: »Plesna legendica«. Seliškar: ' »Kamnolom« (nov.). Srbohrvatska dela: Begovič: »Pustolovec pred vrati«. Nušič: »Pot okoli sveta«. Tuja dela: 0’Neill: »Hlepenje pod bresti«. Shak-kespeare: »Hamlet«. Shaw: »Sv. Ivana«. Češka dela: Krapil: »Oblaki«. Jirasek: »Oče«. Francoska dela: Hugo: »Mavrica«, »»Tustor«. Moliere: »Žlahtni meščan«. Sardon: »Razpo-roka«. Zola: »Ubijač«, Grška dela: Sophokles: »Kralj Oidipus«. Nemška dela: Deutsch: »Pasion«. Drinkler: »Pogumni krojaček.« Kaiser: »Korala«, Mell: »Apostolska igra«, Rau-pach: »Mlinar in njegova hči«, Schiller: »Razbojniki«, Toller: »Naskok na straje«, Vedekind: »Pomlad prihaja«, Nordijska dela:	Strindberg:
»Peterček«, Ruska dela: Andrejev: »Dnevi našega življenja«, Tolstoj: »Vstajenje«. O otvoritveni predstavi izpregovorimo v prihodnji številki.
Celjsko gledališče vprizori v nedeljo popoldan v drugič Cankarjeve »Hlapce« in sicer je ta predstava namenjena širšim krogom, posebno iz vrst delavstva in nameščencev. Cene so za to predstavo znižane, zato priporočamo sodrugom in sodružicam, da se te prilike v čim večjem številu poslužijo.
Izjava. Šolskim slugom očita nekdo v »Napreju«, da prodajajo kruh in pecivo z 20°/o popusta. Ker pravi med drugim tudi, da si upamo toliko zahtevati, naj mu pojasnim, da nam je pekarna v kateri ima »Naprejev« dopisnik besedo, prva ponudila tak procent in da se je kruh iz te pekarne tudi precej časa iz naših rok prodajal. Omenim še, da me je dotični gospod celo na cesti sekiral in ponujal 20°/0 popusta, sedaj pa je tako hud čez ta procent, ker se ne nanaša na kruh iz dotične pekarne, Ako je »Naprejev« dopisnik radoveden koliko odstotkov dobivajo šolski sluge pri prodaji pevica učencem, naj se blagovoli informirati pri pekih, pa bo videl, da se je z dotičnim dopisom v »Napreju« urezal. Po mojem mnenju ni lepo, da gospodje pri »Delavski pekarni« sami ponujajo take procente, po drugi strani pa se v one, katerim take ponudbe stavijo, po časopisu obregajo. Toliko v odgovor gospodu dopisniku »Napreja«. — V. Janžekovič, šolski sluga.
Pogovor med stanovanjskimi najemniki. Prvi najemnik:	»Kaj	misliš
prijatelj, komu bi verjel, oblastnemu poslancu SLS dr. Ogrizeku, ki je v obleki občinskega odbornika na seji mestnega sveta v Celju bil proti temu, da se pošlje protestno resolucijo proti ukinitvi stanov, zakona v Beograd in jo pustil romati v odsek, da se tam najde »kompromisna« formula s hišnimi lastniki, ali pa SLS poslancu Vesenjaku, ki se je v Mariboru na protestnem shodu stanov, najemnikov v polni meri pridružil resoluciji in v imenu poslanskega kluba SLS dejal, da se bodo vsi poslanci te stranke zavzemali za težnje stanov, najemnikov?« Drugi najemnik: »Jaz bi prej verjel Vesenjaku, ker je bolj »ljudski« nego Ogrizek, kateri reže na dve strani!« Tretji najemnik; »Jaz pa pravim tako-le:	Ne verjamem ne
prvemu ne drugemu, ker sta oba poslanca stranke, ki »reže« na vse strani in ki hoče služiti vsem, kar je pa ravno v stanov, vprašanju nemogoče, vsled česar smatram vse obljube te stranke za lari fari, posebno če se spomnim na pozdravne telegrame, ki jih je Vesenjak lani pošiljal na zborovanja hišnih lastnikov in to tudi v imenu poslanskega kluba SLS. Zato ni res, da je res, da se klerikalna stranka poteguje za najemnike, pač pa je res, da ni res, da so ji revni najemniki »pri srcu«, kakor je gospod Vesenjak v Mariboru rekel. Tako je prijatelja in nič drugače, Z bogom!«
PtU].
Krajevna organizacija socialistične stranke sklicuje za nedeljo, dne 9. trn. ob pol 10. uri dopoldne v gostilno »Beli križ« javen protestni shod proti ukinitvi stanovanjskega zakona. Delavci, najemniki, udeležite se ga polnoštevilno.
Izvanredni občni zbor krajevne organizacije SSJ se vrši v nedeljo dne 16. oktobra tl. ob 9. uri dopoldne v gostilni »Pri Pošti«, Dnevni red:
1, poročilo odbora; 2, nove volitve odbora; 3. priprava za občinske volitve; 4. raznoterosti. Dolžnost vseh članov je, da se polnoštevilno udeležijo,
Esperantski pokret med Ruškim delavstvom.
Pri nas v Rušah je esperanto že precej razširjen. Zanimanje za ta svetovni jezik je zlasti med našimi sodrugi tako veliko, da je tukajšnje vodstvo esperantskega krožka odločilo v kratkem otvoriti nov kurz. Precej naših sodrugov že precej govori in razume esperanto ter pridno korespondira z inozemskimi sodrugi. — Med tukajšnjim esperant-skim krožkom in delavskim kulturnim društvom »Svoboda« je prišlo do popolnega soglasja, da se tukajšnji krožek, ker je itak večina čla-nov-delavcev, imenuje delavski esperantski krožek, katerega glavni cilj in smoter je sledeči: Propagiranje esperanta med delavstvom Slovenije; povečanje že postoječe delavske esperantske biblioteke, katera sestoji iz znanstveno marksističnih in podobnih knjig; korespondenca z inozemskimi delavskimi sindikati in krožki itd. — Sodrugi, delavci! Smatramo za eno najvažnejših nJ1. .^ našega delavskega pokreta, širiti esperantski jezik. Opustimo kričanja in teorijo, delajmo v praksi. Ujedinjenje svetovnega proletariata ' bo provedeno dejanski samo potom |
esperanta, kateri je že danes razširjen po vseh kulturnih deželah. Razbijmo babilonski stolp in se duševno ujedinimo! — S poznanjem esperanta se nam odpira nov svet, nova dežela, katera ne pozna državnih in jezičnih meja in v kateri soln-ce nikoli ne zahaja. To je dežela esperantistov — to je zemeljska krogla. Imamo možnost dopisovati z našimi somišljeniki iz vseh dežela; spoznajmo mišljenje njihovo in oni naše ter tako ujedinjeni in zbližani nadaljujmo borbo do popolne zmage delavskega razreda in dobrobit celega človeštva. — Naprošamo tem potom naše sodruge po vsej Sloveniji, da nas posnemajo in naj se za morebitna razjašnjenja obrnejo na nas; postregli jim bomo radevolje. Obenem naznanjamo tem potom našim sodrugom v Rušah in okolici, da naj se tisti, kateri žele obiskovati naš 11. esperantski tečaj, zglasijo pri sodrugu Štancu, ali pa v brivnici sodruga Zetoviča do najkasneje 20. t. m, Pristojbina znaša za celi tečaj 40 Din. Pri zglasitvi je plačati 20 Din, ostalih 20 Din pozneje. — Probudimo se iz tisočletnega sna. Proč z jezikovnim babi-lonom! Naj živi ujedinjenje svetovnega proletariata potom enotnega nevtralnega jezika! Naj živi espe-rantska ideja — naj živi esperanto! — Za delavski esperantski krožek v Rušah: Mirko Zetovič.
Goitiinl.
Dne 25. septembra smo imeli tukaj priliko slišati g. Moderndorfer-ja, ki je prišel prati sebe in vso svojo družbo, ki je pri zadnjih volitvah baje tako sijajno zmagala, da so dobili v Sloveniji kar dvajset poslancev — namreč klerikalci, katerim je ta omenjena družba zvesto pomagala oblatiti Socialistično stranko, samo da je bila zmaga kapitala sijaj-nejša. In to delo opravljajo berno-tovci še danes. To prepričanje sem dobil iz govora omenjenega referenta, kojega glavni namen je bil, oblatiti vsakogar, ki se še ni postavil v boj proti socializmu, oziroma Socialistični stranki, in ki se noče vpreči v njihov polomljeni voz. Zato se je Vinko z vso silo zagnal v našo stranko. Izposodil si je tudi taka očala, s pomočjo katerih je mogoče videti vsakega socialista v torbi policije; videl je vso šesto skrinjico v službi policije; videl je tudi mariborske sodruge v isti službi, ker so baje že en dan prej vedeli za njegovo aretacijo; videl je naš klub v oblastni skupščini v službi s podjetniki, ker baje niso hoteli glasovati za zvišanje njihovega davka; videl je naš klub v Delavski zbornici v službi angleškega kapitala v Mežici; videl je rudarsko unijo v isti zvezi z Angleži; tudi internacionalo je videl v tej zvezi. Mogoče je videl tudi samega sebe v tej zvezi — pa ga je bilo le sram povedati. Videl je s. Grčarja in še nekaj drugih pri njem v zaporu ter da so ga na vse načine prosili z besedami in z denarjem, samo da bi pristal za skupen nastop' pri volitvah. (Op. ur.: Ako je to trdil, tedaj je grdo lagal in mi zgubljamo pred njim poslednji rešpekt. Fuj! — V resnici je rekel, da bi že zato rad bil poslanec, ker je brez službe.) Ker je pa on zvest Bernotu in sebi, pa ni hotel tega umazanega denarja (!) od policajsocialistov itd.
In vse to obrekovanje je zavil še lepo v »komunistični manifest« s pripombo: Glejte, vi gladni proletarci, to je bil program K. Marksa. in ta je sedaj naš! — Ha ima g. Mo-derndorfer sam marsikaj na glavi, sem vedel; da jc pa tudi zloben, žal, vem šele sedaj. Zato mu kličem kot delavec: Očistite preje sebe, potem pridite čistiti druge! Ne čudite sc več, če vam delavci, ki vas poznajo dodobra, niso ploskali, in tudi se ne čudite, če je tako obrekovanje vzbudilo med nami, starejšimi delavci, le — stud.	F. Lepko.
Zajorje ob SavL
Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor Zagorje, vabi vse prijatelje in prijateljice na predstavo
»Poslednji mož«, ki jo uprizori dramatični odsek iz Ljubljane dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Sokolskega doma. Ker je čisti dobiček namenjen za božičnico sirotam in vojnim invalidom, pričakuje udruženje obilne udeležbe ter moralne in gmotne podpore. Predprodaja vstopnic sc bo vršila po stanovanjih in prosimo, da vsakdo po možnosti daruje ali kupi vstopnico. — Za odbor: predsednik Joško Walend.
zoioj.
Kakor drugod, tako se tudi pri nas razvija socialistični pokret počasi a sigurno. Socialistična stranka ima tudi tu že trdno pozicijo, za kar pa gre hvala predvsem neumornemu trudu naših sodrugov, ki se ne stra-
iJri&rvil ■ fr.:	-1 j,
— MBBMi
Pozor!
Sodrugi, prijatelji, igralci harmonike, kateri želite kupiti res dobro, trpežno in krasno izgotovljeno harmoniko, dobite isto pri
A. Potočnih
izdelovalec različnih harmonik, Selca pri Škofji Loki, Slovenija.
f Sprejemajo se tudi vsa pospravila v strokovno, trpežno ’ ter solidno popravilo. Cenik se pošlje zastonj.
šijo nobenih zaprek, kadar gre za koristi naše stranke in delavstva. Le žal, da so res agilni sodrugi precej redki in da stoje mnogokrat osamljeni v njihovem delu in boju za našo stvar. Temu je krivo predvsem to, da je tudi med našimi pristaši premalo razumevanja za pozitivno delo, kakor tudi to, ker se ne zavedamo v dovoljni meri naših dolžnosti, ki jih imamo kot zavedni proletarci do svojih organizacij, oziroma do našega pokreta. Mi se vse preradi samo junaško trkamo na naša socialistična prsa, debatiramo in kvečjemu plačujemo še samo članarino, a drugega pa ne naredimo največkrat — nič! Temu moramo napraviti konec! Konec pa bomo napravili temu šele tedaj, kadar bomo prišli do spoznanja, da je edina naša rešitev v našem skupnem delu in da je naša sveta dolžnost dejansko podpirati in agitirati za vsako proletarsko akcijo, pa bodisi to za naše politične, kulturne ali pa gospodarske organizacije. Podpirati pa tudi moramo materielno in moralno, vedno in povsod, naše agil-nejše sodruge kot nositelje naših
misli v njihovih intencijah, a ne jih kritizirati in se izmikat z raznimi, ponavadi piškavimi izgovori resnemu delu, kakor se je delalo po večini doslej. — Lepo priliko, da po* kažemo naše sposobnosti in našo dobro voljo, imamo posebno sedajr ko se dela za ustanovitev zadružne prodajalne. To bi sicer lahko že zdavnaj imeli, če bi ne bili tudi mi sami tako mlačni. Zato pa moramo sedaj toliko bolj za njo delati in s tem dokazati, da smo dovolj zreli in da dobro razumemo njeno vele-važno vlogo, ki jo igra v borbi proletariata za njegovo osvobojenje iz* pod kapitalističnega jarma. — Torej, zavihajmo si že enkrat naše rokave in na delo!
So. Lorene no Pohorju.
Vsem prijateljem esperantskega jezika! Tukajšnji esperantski klub otvori ta mesec nov tečaj mednarodnega pomožnega iezika esperanto. Kdor se želi priučiti tega lahkega a važnega jezika, naj se priglasi do 13. oktobra v konzumu, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila. VivU esperanto!
Ivan PoStrak,
čevljar.
Naznanjam, da otvorim lastno delavnico za
Izdelouanle čevljev
v MARIBORU, Miklošičeva ul. 2 dvorišče.
JUSTIN GUSTINČIČ,
Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Največja, najcenejša in najhitiejša mehanična delavnica, zlasti za kolesa, motocikle, otroške vozičke, šivalne stroje, pisalne stroje, gramofone, kakor vsa mala in velika mehanična popravila in okretala. — Lastni prostori za po-niklanje in emajliranje z električnim pogonom.
Iran Mor, Ljubljana
Izdelovanje oljnatih barv, lakov, firneia in steklarskega kleja.
Prodajalna: Mikloiileva cesta ilev. 4 Skladišče: Vidovdanska cesta Itev. 14
Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče.
A. JANEŽIČ11
UUBLANA, FLORJANSKA UL. 14
Industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov.
Cenjenemu občinstvu najvljudneje priporočam šolske zvezke in trgovske knjige. 2a
NAZNANILO.
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzela staro znano gostilno
TRŽAŠKI DVOR"
na TRŽAŠKI CESTI 44.
Vedno se bom potrudila, p. n. goste postreči z dobro hrano in najboljšim vinom po zelo nizkih cenah.
V	nedeljo, dne 9. oktobra se vrši ob 14. uri
POPOLDANSKI KONCERT
ki ga izvaja Trio KUKA.
Za obilen obisk se priporoča Katica Steblik« roj. Zupan, gostilničarka.
L MIKUS
LJUBLJANA, MESTNI TRG 15. #
DEŽNIKI
NA HALO.	NA	VELIKO.
USTANOVLJENO 1820. - TELEFON 2282
> NAJBOLJŠA
SVINJSKA HAST
Znamke
I. P.
Znamke
Lastni izdelek tvrdke
E. Popovič, Ljubljana
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter v sodih po 50, 100 in 200 kg.
Točna postrežbo! Cene najnižje!
,JUNIPER“
železno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljša sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, t/ganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in konzumni trgovini. — Glavna zalega:
VITOMIR DOLINŠEK
Agentura „Juniper“
CELJE, GOSPOSKA ULICA 26
Trgovci, zahtevajte engros cene.
Priporočam svojo veliko zalogo
„DOKO“
čevljev
za dame, gospode in otroke ter vseh vrst usnjatih dokolenic lastnoročnega domačega izdelka. Oglejte si zalogo v PreSernovi Ulici it. 9, na dvorišču.
Ivan Čarman.
D
Vsi kupujejo oblak« pri
J.Trplnn, Vnllu.liianl trg 17
ker tani se dobi sukno le od 26 Din naprej, kakor tudi vaakovistnO drugo blago po najniillhtenah.____________________
STAMPIUE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
Anton Vaupotu vdova GcmnnnnncronnnnncinnnncronnnciGinc?
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseh sobo-, črkoslikarsklh in pleskarskih del p« najnižjih cenah.
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
ANKER" DOMAČI HRANILNIKI
Srečke razredne loterije
2Va°/ovolno-odikodninska renta proti takojšnjemu plačilu in na mesečne obroke v bančni poslovalnici
Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25
>»
Ali že uporabljate
f ‘ leni
v
za ne!
I I
ys
a
Dobiva se jo povsod. Dobiva se jo povsod.
uauuLautautaauuauuuuuauuMuumuug
fflskar: Ljudlka tiskana d. d. * Mariboru, predstavnik Josip Ošlak t Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru.