/ANI Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v uoravi, naročnina 4 Din, na dom in K a pošti dostavljen st 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletno 25 Din. četrtletno 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru •POME.DE.CJSK.I VENEC Uredništvo: ivopt-tarjeva ul. št. 6/111 Telefon št 2050 in 2996 — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Kraljeva dvojica zopet med svojim Kraljev pozdrav našim mornarjem: Pomozi Bog, junaci! fltlfOCfOHI Tivat, 8. okt. AA. Po svojem pomembnem potovanju okrog balkanskega polotoka jc Nj. Vel. kralj Aleksander davi ob 8 zopet stopil na jugoslovanska tla. Lepo solnčno jutro je ie prej spremljalo naio vojno ladjo »Dubrovnik« po jugoslovanskih vodah. Ob 7.30 je prispela do vhoda ▼ Boko Kotorsko in krenila proti Tivtu. Pri prihodu v Boko Kotorsko so se nad ladjo pojavila nala vodna letala, ▼ livikem pristaniiču p« je ie bila zbrana vsa naša vojna mornarica. Vse njene edinice so se razvrstile v prostrani luki ln se odele ▼ zastave v veliki paradi. Na palubah pa so bila moitva postroje-na v vojni opremi. Ko se je kraljeva ladja pojavila pred Tivtom, jo je pozdravilo 21 strelov i* topov, godbe pa so zasvlrale državno himno. »Dubrovnik« je odgovoril z 21 streli L- se nato počasi približeval obali. Nf. Vel. kralj Aleksander je tedaj stal na poveljnitkem mostiču v admiralski uniformi. PribHžajoč se pristanišču je Nj. VeL kralj Aleksander izvršil revijo vseh edinic nate vojne mornarice. Točno ob osmih, ko so na vseh ladjah, zlasti p- na admiralski godbe zaigrale državno himno, se je »Dubrovnik« ustavil ob obali. V motorni čoln je z »Dubrovnika« stopil naj-prvo Nj. VeL kralj, zatem Nj. Vel. kraljica Marifa in ostalo spremstvo. Ko jc Nj. Vel. kralj zapustil »Dubrovnik«, so topovi te ladje oddali 21 strelov v njegovo počastitev. Na tivškem pomolu so Nj. Vel. kralja pričakovali poveljnik Boke Kotorske admiral Polič z ad-jutanti in častniki svojega itaba, na obali pa je bila postroiena "astna četa z zastavo. Poleg zastopnikov vojaških in civilnih oblastev fe Nj. Vel. kralja pričakovala tudi tisočglava množica iz Boke z narodnim poslancem Lazarevičem na čelu. Ko sc jc N). VeL kralj izkrcal, ran fe bilo videti na licu, da |e nenavadno dobro raaepoložen. Kralj jc p.egledal častno č«to ln jo pozdravil s »Pomozi Bog, junaci!«, nakar so mu vojaki odgo- ' sedel z Nj. Vel. kraljico v žc pripravljeni avtomo- vor ii z gromkim »Bog ti pomogao!« ! bil. Mnr" !c kralja in kraljico sprejela z vihar- Nato je admiral Polič podal vladarfu raport, i nimi ovari jami, ld se dolgo niso mogle poleči nakar se je Nj. Vel. kralj poslovil od prisotnih in | Navdušen sprejem na Cetin'u Cetinje, okt AA. Ko je Nj. Vel. kralj s kra-ljico zapustil Tivat, so kraljevski avto na vsej poti do Budve spremljala naša letala. Iz Budve je avto Nj. Vel. kra « krenil v Petrovac in Bar. Čez nekaj časa pa je avto krenil v drugo smer, se vrnil v Budvo, nato pa zavil po novi cesti na Cetinje. V Cetinju so se že od ranega jutra zbirale ogromne množice prebivalstva, ki so hotele pozdraviti svojega Ija in kraljico. Kasneje pa se je raz-iirila vest, da je Nj. Vel. kralj odšel v Bar in v Čr-nojeviča Reko. Ljudje so se začeli razžaloščeni razhajati in so se vračali na svoje domove. Iznenada p i se je pojavil pred Cetinjcm avtomobil Nj. Vel. kralja, nakar so se ulicc vnovič napolnile in jc občinstvo priredilo Nj. Vel. kralju navdušene ovacije. Kralj in kralji:a sta bila od teh spontanih izrazov spoštovanja in zvestobe močno ganjena. Kralj in kraljica sta veselo odzdravljala. Raz hiš so se Hipoma pojavile državne jugoslovanske zastave. Kralj je odredil, da je avto vozil skozi vse Cetinje do kotorske cestc, nato pa nazaj skozi goste ipalirjc prebivalstva. Kraljev avto si je komaj krčil pot skozi množico, ki mu je nenehoma izražala svoje spoštovanje in svojo zahvalo za visoki obisk. Kraljev av- | tomobil je naposled zapustil Cetinje in izginil t j daljavi. Atene, 8. okt. AA. Predsednik grške republike | Zaimis jc poslal Nj. Vel. kralju Aleksandru, v katerem mu v trenutku, ko Nj. Vel. zapušča grška . tla, vnovič zagotavlja svo,e spoštovanje in mu po-iilja svoje želje s prošnjo, naj bi v njegovem imenu tolmačil tudi Nj. Vel. kraljici. , Atene, 8. oktobra. AA. Grški listi priobčujejo danes podrobna poročila o obisku Nj. Vel. kralja | Aleksandra in Nj. Vel. kraljice Marije na Krtu in Vidu in o povratku grških ministrov Maximosa in Kondilisa ter jugoslovanskega poslanika Boška Hrističa v Atenah. Večji listi priobčujejo na prvi strani slike jugoslovanske kraljevske dvojice v okvirju grških in jugoslovanskih zastav in tudi že slike o njunem obisku na Krfu. -Katinicnnu priobčujc toplo pisano poročilo s Kria, s spomini na srbsko vojsko in njeno nekdanje trpljenje. • Ncoskosmos proslavlja jugoslovanskega kra-ha, ki je « svojim obiskom na Krfu dal grškemu narodu priliko, da izkaže svojo ljubezen in spoštovanje vladarju, ki je bil velik za časa svetovne vojne in ki se odlikuie z modrostjo v sedanjem mirnem času. »Elefteron Vima pravi, da je grško prebivalstvo na Krlu samo tolmačilo priiateljska čuvstva vsega grškega naroda napram Jugoslaviji, s katero je doprinašalo med svetovno vojno skupne žrtve za zmago civilizacije in svobode Obenem ie manifestiralo za kralja, ki mu je prva naloga, da konso-lidira mir na Balkanu. »Proia« poroča, da je kratko bivanje Nj. Vel. kralja Aleksandra na Krfu omogočilo zaupne razgovore in prisrčno izmenjavo misli z zastopniki grške vlade in da ie bila s tem ponovno dana prilika okrepiti mir m pri|ateljske stike med obema državama. V svojem političnem članku ugotavlja list .Ka-timerini«, da ie sedanji sestanek na Krfu poglobil tesno zajedn-<:'i prestolnic. Posebno intenzivno je izdelovalne teh plinov postalo v Hamburgu v zadnjih 15 dneh, kjer izdelajo na dan do 2C0 cilindrov. Ti plini so čisto nove sestave in takšni, da so vse sedanje maske proti njim brez moči. Te pline izdelujejo tudi po drugih krajih Nemčije in jc proti ivim vsaka zaščita nemogoča. soclaVsti za m'r Vichy, 8. okt. A A. Danes je bil zaključen kongres radikalnosocialistične stranke. Kongres je sprejel deklaracijo, v kateri pravi med drugim, da prevzema stranka vso odgovornost za vlado v sedanjih hudih časih. Stranka je proti inflaciji. Priznava Društvo narodov kot najboljši val proti pretiranemu nacionalizmu. Stranka bo branila svobodo in neodvisnost vseh držav. Ostala bo zvesta vsem dosedanjim prijateljskim zvezam, ki pa naj se razširijo še na druge države zaradi vzajemnega sodelovanja pri miru, ne glede na to, kakšna je notranja ureditev dotičnih držav. Stranka je za narodno varnost v okvirju mednarodnih obveznosti vse dotlej, dokler ne postane efektivna razorožitev in mednarodna kontrola še boljše jamstvo za varnost narodov. Deklaracija se končuje s popolno zaupnico Daladierjevi vladi. Vichy, 8. oktobra. AA. Predsednik francoske vlade Daladier je prispel danes semkaj z letalom. Občinstvo in udeleženci radikalnosocialističnega kongresa so mu priredili navdušene ovacije. Na zaključnem banketu kongresa je Daladier povzel besedo in imel velik govor o francoski zunanji politiki. Uvodoma je naglašal, da bo Francija uporno branila zlato podlago svoje valute. Prav tako bo sedanja vlada skrbela za uravnoteženje državnega proračuna. Nato je Daladier prešel na zunanjo politiko in izjavil: Ce je v prejšnjih mesecih kredit Francije v inozemstvu porastel, je to posledica naše zunanje politike, ki )e ostala jasna in razumna. V Evropi, ki jo mučijo nemirni pokreti in kjer se tako pogosto oglašajo glasovi in pozivi k nasilju, je ostala Francija spokojna in miroljubna. Francija si mora v vseh okoliščinah ohraniti svojo svobodo. Ves svet ve, da smo za mir in da smo za mir doprinesli take žrtve, kakor jih zgodovina ne pozna. Niti na misel nam ne pride, je nadaljeval Daladier, da bi hoteli koga ogrožati ali ponižati kakršenkoli narod, ne glede na njegov notranji režim. Zato pa smo se odločili, da ne bomo več omejili svojih sil in da se bomo držali lojalno vsakega mednarodnega dogovora, ki bi jamčil za jrostopno razorožitev in ki bi stalno nudil avtomatično kontrolo. Tak dogovor nam mora nuditi eleklivno jamstvo, iskrenost in mora preprečiti vsako barantanje, štiriletna doba, v kateri bomo organizirali kontrolo, bo pomenila začelek razorožitve. Medlem pa bomo posamezne tipe vojsk jxistopno preobrazili v vojske s kratkoročno vojaško službo. Pri tem pa bo treba izključiti vse vojaške ustanove. Dozdaj svobodno oborožene države se bodo morale obvezati, da ne bodo več producirale težkega vojnega materiala, čim Izostane kontrola učinkovita. To so bistvene razoro-, žitvene misli, ki jih podpira javno mnenje Velike Britanije, USA, Italije, Sovjetske Rusije in mnogih i drugih držav. Zdaj se vrše |iogajanja o jamstvih, ki naj jih da razorožitvena konvencija, je nadaljeval Daladier. Prav iskreno želimo, da bi to delo vzajemnosti us|>elo in da bi se uresničile misli, ki jih je v Ženevi zagovarjal in raztolmačil Paul Boncour. Za temi načrti stoji brez dvoma vsa Francija. Govornik sc je nalo dotaknil izjav, ki jih je tc dni dal podpredsednik angleške vlade Baldvvin, da hoče Velika Britanija drage volje prevzeti soodgovornost za evropske dogodke in da želi brez pridržkov sodelovati pri velikih mednarodnih pogodbah, ki naj varujejo mir v Evropi po svetovni vojni. Navzlic temu pa se govorniku |x>rajajo dvomi, ali so res vse države dobre volje in ali žele jx>stopno razorožitev in nadzorstvo nad oboroženostjo. Nova vojna bi vsekakor pomenili konec Evrope. Dozdaj so se vsi |x>izkusi trajnega sporazuma med Nemčijo in Francijo izjalovili. Vendar uihče ne odreka Nemčiji njene pravice do obstoja, nihče ne sanja o leni. da bi o |vonizal Res ie. da nemška vlada sicer javno proglaša, da je za mir. Ioda čemu potem ic manilestacije ogromnih vojaških množic. čemu tislo odklanjanje nrve stopnje k razorožitvi. zakaj tc zahteve po dragem vojnem materialu. ki ga bodo morali itak kmalu no podpisu razorožitvene konvencije uničili. Daladier je končal svoi govor , izjavo, da nihče nc bo mogel očitali Franciji, če bo ludi v bodoče skrbela za svojo varnost, kakor je dozdaj opelo-vano dokazala svoio iskreno ljubezen do miru. Socialist« v novi španski vladi Madrid, 8 okt. AA. Radikalno socialistična skupina ie p; % urno izjavila, da bo sodelovala z mandatarjem Maganonom. Kasneje pa jc lo izjavo preklicala. Zato ie moral Maganon vrniti mandat. Predsednik republike je nato poveril sestavo nove španske vlade Posadi, ki pa je kmalu dognal, da tega posla ne bo mogel opraviti. Posada jc izjavil, da se je prepričal o nemožnosti sestave nove španske vlade na podlagi sedanjega stanja v parlamentu. Za njim je bil pooblaščen Martincz Barrios, ki je takoj stopil v stike s socialisti, ki bi edini mo-gLi tvoriti osnovo zadostne večine za razpustitev sedanjega parlamenta. Kaže, da so njegovi izgledi ugodni. Madrid, 8. oktobra. AA. Martinez Barrioz je sestavil novo špansko vlado. Zunanji minister je član republikanske akcije, Albornoz, vojno ministrstvo je prevzel neodvisni republikanec Iranzo. Nova vlada se bo predstavila predsedniku republike ob 18. Ukaz o razpustu parlamenta bo podpisan še tekom jutrišnjega dne. Volitve bodo po vsej priliki 3. decembra, parlament pa se sestane 8. decembra. Italijanski umih v Ženevi V Ženevi pripravlja posebni odbor resolucijo o fiosplošenju določb glede manjšinske zaščite, ki naj bi jo sprejela Zviia narodov. Ko so Poljaki in Cehi umaknili svoje radikalnejše predloge, je ostal na dnevnem redu šo francoski. Kakor poročajo iz Ženeve, se je v začetku temu predlogu uj>ir<4 poleg nemškega delegata tudi italijanski. Pri končnem glasovanju pa se Italijani niso upali več glasovati proti francoskemu predlogu in Nemčija je ostala osamljena. Glasovanje je bilo samo v odseku političnega odbora in odbor sam se v zadevi še ni izrekel. Vsekakor je značilno stališče Italijanov. Vsaj po dosedanjih poročilih se torej italijanski delegat ni upal glasovali proti francoskemu predlogu, ki zahteva, da se naložijo obveze glede zaščite nar. manjšin tudi tistim državam, ki jih v mirovnih pogodbah niso bolele sprejeti. Med te s|)nda v prvi vrsti ludi Italija, ki se je takrat izgovorila, češ, da bi bile zadevne določke celo žaljive za Italijo: saj jo svobodoljubnost italijanskega naroda in njegove kulturne tradicije najboljše jamstvo, da botlo uživali novi državljani »matere« Italije vse jira-vice. Kulturna Italija se ne bo nikdar spozabila, dt> bi pričela uničevati kulturne in gosjiodarske pridobitve Jugoslovanov in Nemcev. Danes vemo vsi predobro, kako izdatno je bilo to jamstvo. To so bile samo puhle obljubo, ki jih Italija ni izpolnila, v i. Obžalujemo, tla je bil umaknjen predlog delegacije z tokov llaiti, ki je določal, naj bi bile države, ki nO izgnale svoje državljane ratli nasjirot-n«*ga političnega prepričanja, dolžne skrbeti za te politične izgnance. Ko bi tse tn |>rcdlog uveljavil, ki marsikateri Jugoslovan lahko še ostal v Italiji, najsilsi to razumnik ali kmet. ki je moral zapustiti zemljo, na kateri biva njegov rod že miti 1300 let. Nikdo nima pravice, tla s katerokoli pretvezo napravi iz njega berača, ki mora v svet s trebuhom za kruhom, medtem ko st na njegovi zemlji šopiri tujeel Nov polet v stratosfero Dunaj, 8. oktobra, b. Kakor javljajo tukajšnji listi, namerava znani predsednik avstrijskega Aerokluba grof Ulrick Kmsky poleteli v stratosfero spomladi 1934. Za ta polet bosta sodelovala tudi prof. Viljem Schmid in prof. Viktor Hess, znan,a poznavalca kozmičnih žarkov. Balon bo konstruiran tako, da se bo dvigal počasneje kakor Piccardov balon. Načrti Kinskega se nahajajo sedaj šele v začetnem stadiju. Ameriški rudarji zmagali Washington, 8. okt. AA. Med Rooseveltom, Johnsonom in zastopniki jeklarske industrije je bila ponovna konferenca, pri kateri so razj>ravljah o sedanji stavki v |>ensylvanskili premogovnikih. Po končani konferenci je Roosevelt izjavil, da se bodo zastopniki te industrije zdaj pogajali z rudarji, da urede ta s|>or. Rudarjem so priznali pravico, da se pogajajo naravnost s svojimi delodajalci o priznanju rudarskih organizacij. To smatrajo poučeni krogi kot zmago rudarjev, ker so njihovi delodajalci dozdai taka pogajanja odklanjali. Roosevelt je zahteval, da morajo rudarji takoj na delo in da ne sme biti nadaljnjih izgredov Če sjx>r zdaj nc bo |xiravnan med delodajalci in rudarji samimi, bo Roosevelt osebno |>osredoval in spor sain uredil. Atentat na Starhemberga ? Dunaj, 8. oktobra. AA. Snoči so razširili govorice o |K>izkušenein atentatu na princa Starhem berga, ki sc zdaj nahaja na Senuneringu. Trdili so da je bil zadet od štirih krogel v prsa. Podkancelar major Fey je kmalu nalo izjavil, da mu o takem atentatu ni ničesar znanega. Zato jc Ireba te govorice sprejeli z veliko opreznostjo. Orožniška jx>staja v Reichenau jc potrilila, da je princ pri popolnem zdravju in da se je včeraj udeležil v okolici Semmeringa velikega lova. Kuba proti izkoriščevalcem Havana, 8. oktobra. AA. Predsednik vlade Gran San Martin je imel po radiju govor, ki so ga razširili |>o vseh Zedinjenih državah severne Amerike. V tem svojem govoru je San Martin obtožil nekatero finančne kroge USA, da hočejo strmoglaviti njegovo vlado in pahniti prebivalslvo na Kubi v še večjo nesrečo. To so tisti krogi, ki so v glavnem odgovorni tudi za sedanje stiske ameriškega naroda. San Martin je v svojem nadaljnem govoru želel, naj bi došlo do sodelovanja meti Kubo in ITSA. Treba je dvigniti eksistenčno stopnjo kubanskega naroda, treba ga je osvoboditi gospodarskega suženjstva in mu vrniti svobodo, kakršno imajo civilizirani narodi. Ne moremo več trpet i slamnatih vlad, odklanjamo monopole in koncesije, ki iz delavcev ustvarjajo sužnje priveligiranih razredov. Nov rekord: 625 km v eni uri Ancona, 8. okt. AA. Davi je polkovnik Casi-nelli postavil z vodnim letalom nov rekord. Preletel je 100 km med Ancoivi in Pesarom s povprečno hitrostjo 625 km na uro. Titulescu v Varšavi Varšava, 8. oI)ru-žina obučarskili rudnika., 1875). Sest let kasneje (1881) obstoji že ,.S|>lošno delavsko društvo« (-Opste rndnlčko društvo«), v katerem so bili organizirani delavci, mojstri in sploh delodajalci. Letu 1982 stu znani Vnsa Pelagič in še živeči Dpi-giša N. Lnpčevič (takrat je bil ekonom v Požegi blizu Užic) organizirala »Delavsko društvo* (liad-iličko društvo) v Arilju, ki je bilo žc precej socialistično barvano. To je jirvu faza delavskih gibanj v Srbiji, bolj jirefesioiialno-rokodelskegu značaja. Najbolj /nuna imena med tedanjimi delavskimi prijatelji so: znani Svetozar Miletič in že . menjenu iPelugič in Lnpčevič, Približno deset let po ustanovitvi Delavskega društvu v Arilju je prišlo do ustanovitve iBel-grajskega delavskega društva« (.Beogradsko rad-ničko društvo , 1902), od knterega ustanovitve da- Mariborshi spori ŽSK HERMES : SK ŽELEZNIČAR I : 0 (0 : 0) , Maribor, 8. oktobra. I Drugo kolo prvenstvenega tekmovanja prvega 1 razreda LNP je prineslo prav za prav presenečenje. SK Železničar, ki se je danes popoldne srečal z ljubljanskimi železničarji, je zelo razočaral svoje pristaše, ker je tekmo izgubil. SK Železničar je na- j stopil z istim moitvom kakor proti SK Cakovac. Hermes pa v postavi: Oblak, Ferian, Klančnik, La- j vič, Košenina, Cebohin, Kos, Brodnik, Zalokar, ! Skrajner in Kretič. Igra je bila v začetku raztrgana in medla. Prvi |iolčas je Železničar prevladoval v polju in izvedel nekaj lepih napadov,, ki jih je pa odlični vratar lleritiesa ubranil. V tem delu igre jc bilo nekaj živahnih napadalnih in obrambnih akcij v polju. Pred vrati pa sta obe strani zastreli mnogo ugodnih situacij. V drugem polčasu je bila igra povsem odprta in je sča.oma pridobila na živahnosti. Prof/ koncu pa se je razvila prava borba za točke. Sicer sta pa cbe moštvi igrali precej ležerno in pohlevno. V bodoče bi si želeli več vsebine v igri. Gostje so imeli močno zaslombo v ožji obrambi, ki je opravila najtežji del posla, ter s svojimi razdiralnimi akcijami onemogočila nasprotnemu napadli mnogo napadalnih akcij. V krilski vrsti je bil Košenina najboljši. Napad ic pa trpel predvsem na pomanjkanju opore od zadaj. Ko pa je prišel v zalet, si je znal ustvarili lejje situacije. Od domačega moštva se da le to povedati, da je igralo tako slabo kakor že dolgo ne. Edina formacija, ki je morda zadovoljevala, je bila ožja obramba. Krilska in napadalna vrsta v današnjem sestavu ne bosta mogli nuditi močnejšemu nasprotniku nobene zapreke. Rezultat igre je sicer pravičen, vendar ne odgovarja jioteku igre. Sodil je g. Lepac iz Zagreba dobro. V predtekmi sta se srečali prvi mladini Maribora in železničarja. Rezultat 1:1 (1:0). Sodil je g. Kopič. SK SVOBODA : SK PTUJ 6:1 (4:0). Na igrišču SK Svobode je bila danes dopoldne prva tekma v tekmovanju prvenstva mariborskega drugega razreda, iu sicer med SK Svobodo in Sk Ptujem. Tekma je bila precej živahna in je končala z zasluženo zmago Svobode. Sodil je g Bergant. V predtekmi jc tretja mladina SK Maribora premagala tretjo mladino s 7:0 (4:0). Medveda ie ustrelil Pretekli čelrlek je ustrelil na lovu bloški kaplan g. g. I Iren 120 kg težkega medveda v Iški pri Zimo vem bregu. Ko je zaslišal pasje lajanje prav blizu sebe, je godrnjaje lomastil po gošči naravnost proli stojišču g. kaplana. Kakor hitro se je prikazal iz gošče, 11111 je lovec jx>gnal dva strela v glavo. To je pa mreino tako razjezilo, da je z neznansko naglico še drl proti lovcu, ki se je obrnil počasi navzdol in med tem pripravil puško za strel. Medved je pa vendarle dobil zadosti po belici, kajti prav na stojišču g. kaplana se je zgrudil in renčaje izdihnil. Medveda so potem lovci spravili na dom lovca g. Rafaela Zakrajška v Zakraju, kamor ga hodijo ljudje ogledovat in občudovat zlasti njegov prekrasni kožuh. Bog daj srečo še nadalje! Živela brinova vejica! Zadnja povedenj je tudi pri nas napravila precej škode. Premnogim gospodarjem je vzela krompir, re|io in zelje. Ze dolgo ni bilo tako slabe letine na Blokah, kakor letos, da ljudje strahoina gledajo v |vrihajajočo zimo. Zveza hnjigotržcev Belgrad. 8. oktobra. 111. V dvorani Trgovske zbornice je bil danes do|ioldiie ustanovni občni zbor Zveze knjigotržkih organizacij Jugoslavije. Ustanovnemu občnemu zboru je predsedoval znani belgrajski založnik Geza Kolin. Po historijatu ustanovitve Zveze, ki ga je |iodal zagrebški delegat dr. Preslini, je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor. V upravni odbor je prišel od Slovencev g. Schvvent-ner, v nadzorni odbor |ia g. Primožič. Sklenjeno je bilo, da bo |>rihodnji občni zbor Zveze v Ljubljani. Stopnišče pri Gerberju Gerberjcva trgovina c papirjem, v katero .smo včasih hodili šolski otroci kupovat svinčnike in ponir, jc bila sicer solidna, vendar pa njen lastnik ni toliko zasluzen za .splošnosl, du bi se najlepše stopnišče v Ljubljani smelo imenovati po njegovem imenu. Naslov novodogra-jenegu stopnišča je torej le začasen in »i občinstvo in javnost z njim le nekoliko pomagata, le dni so namreč že prvi pešci .stopnji po tem stopnišču. lam, k jer je bil poprej majhen zanemarjen park. je dula mesta občina po Plečnikovem načrtu napraviti krasen prehod s kougresnegu Irgu uh nabrežje Ljubljanice, ki se ho po zadnjem sklepu občinske seje imenovalo Hribarjevo nabrežje. Že dogra jeno stopnišče je dovolj široko, tuko du bodo mogle po njeni tudi cele iiino/ice hkrati, kadar bo nu Kongresnem trgu kakšna manifestacija. Sedaj še delajo und (stopniščem ograjo i/, umetnega kamna. Pod stopniščem in pod nabrežjem pa vodijo stopnico pod obokanim zidovjem naravnost k Ljubljanici. To je pristanišče za čolne. Ljubljanica sicer še ni do kraju regulirana in bo treba šc nekaj časa čakati, da bo struga stalno pol 11 n vode. Vendar jw je dobro, da so že sedaj mislili nu bodočo potrebo pristanišča ter gn sedaj zgradili. /, »Gerbcrjevim« stopniščem in prifituniščeni je sredina mesta zopet pridobila iepo in zanimivo prometno napravo. Koncert za poptavljence Lepa in priznanja vredna je bila misel, prirediti koncert v namen, d ase iz dohodkov nudi vsaj majhna pomoč številnim bednim, radi povodnji tako občutno prizadetim revežem. Ta koncert se je vršil v petek zvečer in sicer v stolni cerkvi. Na koncertu je sodeloval pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja M. Poliča, in orgelski vir-tuoz St. Premrl. Koncert je bil v glavnem ponovitev že ob koncu pretekle sezone izvedenega sporeda Gallusovih del. Na orglah pa smo čuli tri nove skladbe: fuge s preludiji od Clerambaulfa, Sta-dlerja in Joli. Bacha. Izvedbi je treba priznati lepo | višino, tako zborovemu petju kakor orgelskemu solističnemu izvajanju, ki je doseglo višek v Bachovi e-mol fugi. — Prostorna stolna ccrkev je bila močno polna poslušalcev. V. U. tira prav za prav pokret čislo razredne organizacije. Iniciativo za »Belgrajsko delavsko društvo« je dal dr. K os tu Jovunovič. Istega lela so začele v drugo izhajati »Rudničke novine. v Belgradu. Ustanovljene so bile pruv zu prav že lela 1897, vendar so morate iz pilitičnih razlogov prenehali. Okrog društva in listu, se je zbralo lepo število javnih delavcev iu organfzutorjev. Omenil bom le Draglšo Lapčevlča, Dimitrija Tucoviča, znanega Jovana Skerliču, dr. Drugišo Djuriču iu Rudovana Dragoviča. Leta 1!X>3 je (9. junija) osnovana »Delavska zveza« (»Rudnički savez ), ki je dvi leti potem (1095) spremenil ime v »Gluvno delavsko zvezo«. To se je zgodilo po tretjem delavskem kongresu v Belgradu (6.-7. junija 1095). Nejiosredno po prvem kongresu je j>riš'o tudi do organizacije prve delavsko-socialistične stranke v Srbiji (20. julija 1903). Imenovala se je »Srbska social-demokrutska stranka. Leto 1903 je prineslo tudi drugo novost, delavsko |>rosvetno društvo namreč (»Beogradsko rudničko društvo-), ki je letu 1005 spremenilo ime v Delavsko umetniško skupino »Abraševičc. Dunes imu Glavna delavska zveza v Belgradu pribl ižno (JOOO člunov-delavcev. Med današnjimi voditelji delavskega gibinja moram omeniti še dr. Živka Topaloviča in Milorada Beliča. Milorad Belič je tudi uredil jubilnrno spomenico »Abruševič«, ki jo pred tremi dnevi izšla in ki je posvečena tridesetletnici obstoja društva. Kranjski vlomilci prepeljani v Ljubljano Ljubljana, 7, oktobra. Okrajno sodišče v Kranju jc končalo zaslišanje nedavno aretiranih članov močne vlomilske tolpe, ki je zlasti vlaniljala po Kranju in v blian.fi okolici. Pod ključem jc sedaj osem vlomilcev, eden pa jc pobegnil in sc skriva po planinah. Za njim jc bila izdana tiraJica. Družba jc bila doka/j pcxljetna in jc imela zasnovane prav velike vlome, kjer bi jim padlo celo do 300.000 Din v plen. Kranjski orožniki pa so jim te načrte prekrižali. ze koncem septembra so kranjski orožniki pri-pcljali v Ljubljano dva člana družbe, Josipa Aha-čiča in Franccta Mcgliča, ki je znan kol velik goljuf in nepridiprav. Danes pa pripeljejo orožniki iz Kranja še ostalih šest vlomilcev. Glavar tolipe je bil Jožclov brat Karel Ahačič, 20 letni mladenič, po poklicu kolar, toda bil jc postopač in nestalnega bivališča. Bil je pri vlomih zelo podjeten. Njegova desna roka sta bila dva stara vlomilca in tatova 20 letni delavcc na Jesenicah Viktor Markclj in njegov brat, 22 letni Janez Markclj, nestalnega bivališča, po poklicu vrtnar. Čevljar Ciril Triller na Bledu je bil pomagač Ahačičcv. Samski tkalec Gabrijel Masten, italijanski državljan, je prav tako pridno pomagal pri nočnih in dnevnih pohodih. Lipe Strojar, po domače »Flek« iz Smlednika, je bil žc 14 krat kaznovan zaradi tatvine, je vdovec in jc bil zvest drug Karla Ahačiča. Albin Šmid iz Selc je orožnikom pobegnil. Vlomilska družba je prav dobro in veselo živela. Po vlomu, ki ga jc Karel Ahačič 7. septembra ponoči izvršil v trgovino Ahačič in Šifrer in je prišel v roke družbi lep plen 8700 Din, jc Ahačič Karel odšel na Jescnicc, od tam pa na Bled, kjer je vcscljačil. V družbi Din; Muri-janskli kongregacija gg. seniorov 700 Din: dr. Juro Adle-ič 500 Din; Branko Dorčič 100 Din: Val. Brumen 50 Din; dr. Julij Ker mu! 50 Din; Meso- jedec Jože 100 Din; Martin Žmavc 100 Din; skupaj doslej nabrana vsota 11.729 Din. Obleko so darovali: Elbert, Neimenovani iz Vrhnike, več neimenovanih iz Ljubljane, gdč. Rakovec, Kraje J., Alb. Zupan, Bizjak Marija, Zavetišče sv. Jožefa, Zdravilišče Golnik, g. Klemene, Župnija Smlednik, dr. Julij Kocmut. Živila so darovali: Zavetišče sv. Jožefa, Župnija Smlednik in Gospodarska zveza v Ljubljani. Na svoje »obrate v Sloveniji, ki jih je zadela nesreča povodnji, so se spomnili tudi nekateri slovenski študenti, ki študirajo v Zagrebu z denarno zbirko. Med temi usmiljenimi srci so: Ivan Go-renšek (10 Din), Franc Luže vič (10 Din), Lojze Mlakar (10 Din), Bratje Zavodnik (10 Din), Joža Praprotnik (10 Din). Med znanci pa so nabrali 70 Din, katere so darovali generalni prokuralor stola sedmorice, Niko Domeniko, gostilničar VI. černe, uradnik Mirko Bele in uradniku Slavica Lottar. Skupno so torej poslali 120 Din. Res lejio dejanje za študivnlfi. ki ^o sumi brez denarja. Italijanske pridige v senci Oborožena sita vdrla v hišo katoliškega duhovnika tlClJOflCfOV O razmerah v Beneški Sloveniji doznavamo iz raznih virov sledeče: Ukaz glede laške pridige se zdaj po mnogih župnijah izvršuje pod pritiskom oborožene sile. Pridiguje se laško, a ostala opravila se vrše kakor poprej. Evangelij se čila slovensko. Nekemu duhovniku, ki jc slovensko pridigal, je vdrla oborožena sila v hišo, kjer so mu grozili z internacijo. Ljudstvo je močno nejevoljno proti fašistovski vladi, ki si je v konkordatarnem režimu dovolila vmešavanje v cerkvene reči. . O nadškofu Nogaii se doznava, da je že sam svoječasno skušal vplivati na slovensko duhovščino, naj začne laško pridigovati. Motiviral je to željo s tem, da on kot nadškoi ne more verninom govoriti, dokler se ne nauče njegovega jezika. Bil jc od sedanje vlade imenovan za komendatorja. Doznavamo tudi, da so se prizadeti obrnili na Vatikan s posebno spomenico. — Slovenski duhov- niki so strogo opazovani. Če pride k njim kaka manj znana ali tuja oseba, brž hite orožniki poizvedovat, kdo je bil, čemu je prišel itd. Če duhovnik gre kam z doma, pa spet poizvedujejo, kam je šel in po kakšnih opravkih. Potrjuje se vest o ropu slovenskih katekizmov. Zahtevali so od duhovnikov, naj ljudstvu naznanijo, da treba katekizme prinesti v župnišče, kjer so potem pograbili, kar se jc nabralo. Poročajo se tudi slučaji o surovem vedenju orožnikov proti duhovščini. V Krltovčah Hal ionski duhovnik Zloglasna župnija Krkovče pri Kopru je slednjič dobila italijanskega duhovnika. Za upravitelja je bil pred kratkim imenovan novomašnik Salvator Degrassi. V Šteriio je prišel kot upravitelj župnije Jožef Ricatto, duhovnik iz ltali.e; upravljal bo tudi župnijo Gradino. 10 aretacij radi slovenske nabožne pesmi V Sma.ju pri Kopru je bila v nedeljo 1. oktobra običajna roženvenska procesija. Skupina deklet je zapela v procesiji nekaj nabožnih pesmi po slovensko. Ducat oseb je bilo radi tega aretiranih in odpeljanih v Koper, l ako je slovenska nabožna pesem postala protidržavni zločin v državi z dva-tisočletno kulturo. S orensba beseda sc ne sme več lishali i V Gorici je oblastvo zaplenilo povest Alojzija Remca »Andrej Košuta., kalero je pravkar izdala založba »Sigma« v posebni knjižici. Jesenska nedelja izletov in lepih prireditev Ljubljana, K. oktobra. Tako pusto in žalostno, kakor je zdaj v Ljubljani, v resnici še nikoli ni bilo. Današnja nedelja, tipično jesenska, pa je še posebej jMilekala v znamenju obupne osamelosli. ('el dan so nad mestom viseli temni oblaki, proti večeru se jo celo zdelo, da bo vsiik hip pričelo deževali, ceste -o samevale prazne, ljudje so utonili kam v kavarne ali gostilne »li pa samevali doma. Okrog 1000 v. selih Ljubljančanov se je zjutraj a posebnim vlakom odpeljalo na Dolenjsko, med naše shira gradove, v nas dolenjski paradiž, kakor pravijo dolini (hI Trebnjega proti Mokronogu. Nad l:rz:o avil j generalu Dalloiiju in privlekel k ministri: tudi omenjeno avslri sko bombo Povedal inu je, da n:so i itali anske bombe zanič in priporočil 'lenerolu, naj prične) ludi llali-ani izdelovati takšne bombe, l.a-kor jc bila prav ta avstrijska. Zbor Vmcencijcvth konferenc L i u b 1 j a n a , 8. oktobra. Le redke ustanove delujejo med Slovenci tako tiho, vztrajno in plemenito, kakor cela vrsta Vin-oencijevih konferenc, ki s svojim karitativnim delom v resnici leči jo mnoge skeleče rane našega časa. Pregled tega delovanja med Slovenci, ki ga Vincencijeve konference po mnog'h krajih Slovenec vrše že dolgo vrsto let z vso vnemo in ljubeznijo, se je vršil danes dopoldne v ljubljanski-m Marijanišču. Tu se je zbralo okrog 50 zastopnikov iz' vse Slovenije, zastopajoč skupno 19 različn h krajevnih konferenc. Vseh Vincencijevih konferenc v Sloveniji je zdaj 27, lani je bilo novo ustanovljenih 5. Današnji občni zbor Vincencijevih družb v Marijanišču je vodil gosp. župnik F. S. Finžgar, podpredsednik družbe. Pred občnim zborom so vsi delegati skupno prisostvovali sveti maši v marija-niški kapelici, kjer so tudi prejeli skupno sveto obhajilo. Pri zborovanju, ki je trajalo od pol 9 do 12, sta prišla med poročili do izraza predvsem dva velika jubileja, ki ju to leto praznujemo. Letos poteče 1C0 let, ko je bila po Frideriku Ozanamu ustanovljena prva Vincencijeva konferenca, iz katere je potem kmalu zrastlo po vsem svetu na tisoče podobnih ustanov. Ta jubilej so letos praznovali že vsi večji narodi. Na Slovenskem bo proslava tega znamenitega dogodka lelos v novembru. Kako velikega pomena so Vincenci eve konference za ljudstvo, se točno vidi že iz dejstva, da so v lan- skem letu vse konference po vsem svelu razdelile med siromake nad pol miliiarde francviskih frankov, t. j čez milijardo Din. Slovenske konference so lani zbrale in izdale v karilativne namene okrog 800.00J Din Konference imajo skupno okrog 00 delavnih članov ter okrog 2300 podpornikov. Hrbtenica vsega delovanja posameznih konferenc so nižine, kalerih podpiranje sc je pospeševalo na vse mogoče načine-Zlasti druž.ine s številnimi otroci. I a misel se je tudi na današnjem zborovanju poudarila kot naloga, ki naj sc posebno izvaja v letošnjih z'ni>kili mesecih. V tem smislu so se opozorili na dve najvažnejši nalogi, ki čakajo zadovoliive reš tve- prvič podpiranje potrebnih delavskih družin po rudarskih revirjih: drugič zbiranje podpor za delavske druž.ine sploh, zlasti za tiste s številnimi otroci. Ob lej priliki se je zopet znova poudarila nisel o pametni ekonomiji pri podel evanju podpor. S o-rili so se ludi polrebni ukrepi glede javne kuhinje v Ljubljani. Zborovanje je ves čas potekalo v najlepšem redu ter se je zaključilo s skupno molitvijo. Pri skupnem kosilu v Marijanišču. ki se je potem vršilo, je bilo sproženih še mnogo koristnih in lepih misli glede uspešnejšega karitalivnega delovanja med ljudstvom. Popoldne so se nato v marijaniški kapeli vršile še lilanije z blagoslovom po litanijah pa se je vršilo v Marijanišču lepo karitalivno pre-. davanje, ki se ga je udeležilo lepo število članov, I prijateljev in dobrotnikov Vincencijevih konlerenc. Maribor, 8. oktobra. Včeraj in danes imamo v goslch slavne male »slavčke« iz tužnih trboveljskih revirjev. Prinesli so nam zopet svoio lepo pesem ter odpeli svoj letošnji koncertni program, s katerim so želi toliko triumfov na Češkem in na Dunaju. Priredili so dvoje koncertov: sinoči oficiclncga, danes dopoldne pa matinejo z istim piograinom za šolsko mladino Na obeh so doživeli Trboveljčki s svonni pevovodjem g. Suligojem prave triundc. Obakrat velika unUnska (Korana dobesedno razprodana, kar se v Mariboru Ic redkokdaj dogaja. Snoči so poselile koncert množice iz vseh slojev. Poleg mestne elite preprosti ljudje, delavci, dijaštvo, bil c zbran ves Maribor, navdušeno pozdravljajoč male pcvcc. t.c s svonni preišniimi konce,ti vi jc pevski ztor utrdil v Mariboru svoi sloves S snočnjim koncertom si ga jc vnovič učvrstil ter pokazal šc nove odlike, še večio tehnično in nolran o poglobljenost. Na sporedu so imeli celotno ugoslovan-ko moderno pesem Največ Adamičevih potem slovenske Oslcrca, Pahorja. Bravničarja, Kolo a, hrvatske in srbske. Vmes so pa pridali šc na odnih. da ic bil program res vsestransko pester in lep In kako so peli! la mladina trudnih in resnih, prav nič otroških obrazov, vsa zaživi v pesmi, ro.c res iz srca in duše. V vsako pesem se poglobi v smisel in vsebino ter jo poda naravnost dovršeno In pevci imajo tudi pravega dirigenta. Lc neumorno in Dedrobno delo, združeno z. visoko glasbeno naobrazbo, obenem pa z neizmerno ljubezni o do naše pesnil in do tc uboge mladine ic /amogio ustvariti slavni zbor .slavč-kov« v črnih Trbovljah. — Vsaka pescin ic bila spre eta z viharnim odobravanjem, zlasti one čuv-stvrnc. pri katerih 'e naslonila s svojim srebrnim sopianom mala solistka Obenem s pevci so bili deležni priznana in odobravanja komponisti. S Trboveljčki sla prišla E. Adamič in Os'erc, v Mariboru se jima ic pridružil šc naš Pahor in po vsaki niihovi o-Jpcti pesmi jih ic občinstvo viharno slavilo. _ Za Trhovetifkc so se dobre mariborske go-;pe ob njihovem prihodu in ves čas bivanja toplo zavzele, da bodo o lncsli iz Maribora res lepe spomine. LJUDJE IN ŽIVALI V SPREVODU Mariborsko društvo za zaščito živali ic zc'o agilno. S hvalevredno vnemo sc ic zavzelo ob raznih prilikah za ubjge živali in mnogokrat ludi uspelo. cia so sc uvedli razni zaščitni ukrepi za preprečen e nepotrebnega mučenja živali Omenimo samo proda o perutnine na trgu, ki sc ne sme več puščati na tleh zvezana, brez pijače na žgo.cin soln- Nova sezona na odru Rokodelskega doma Ljubljana, 8. oktobru. Nocoj se je zopet nn|ioliiihi dvorana katoliškega druMva rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu. kamor je občinstvo privabila prva predstava v novi sezoni. Za otvoritveno predstavo so s givlei rokodelskega odra izbrali češkega pisatelja Alojza .lirusekn Lnlemo . bajno igro s |)e!jeni in gedbo, ki jo ie spretno režiral g. .laiiku Novak. Dej inje ,gre je zajelo iz podložniške prostosti IN. stol el ju in prepleteno z bajnostjo in simboliko ki se ne kaže samo v lipi in Interni, marveč tudi v svobo Iniliu Mlinarju. Haniški, knežni, po-vodlijakih in sjiloh v vseh osebah, saj je prošlost g.iv:,->rila po pisateljevih inleneijah tudi za razmero v predvojnih dneh. ko je češki narod sanjal in slutil bližajočo se svobodo, v kateri razbije ob svobodni I i | > i zadnji spomin služnosti. Vprašanje je če je občinstvo razbralo zgodo-vins o oza«l'e in pomen dasi je z zanlm injem sledilo igri, ki so jo igralci in igralke prav Io|k> |io-dali. Glavne osebe, kot knežna. mlinar. Ilanička, dvorjani!,, oskrbnik bab;en so bili povsem dobri, n luili stranske osebe ni«o z. ostajale. Izboren je bil pomožni učitelj Zajiček. smejali smo se tem-p ramenlni Klaskovi in njenemu možu, občudovali povodna moža v njuni kreaciji. Da pa je bil v tolikem številu oseb — nad trideset jih je nastopilo — ta in oni šc preveč začetniški, je umevno, a vendar se je vsak potrudil, da ni molil. Ze /■opii ni bilo nn Rokodelskem odru toliko oseb. (1. režiser je bolel menda s to isjro pokazati usjveli dramatičnega tečaju, ki ga je |>red nekaj meseci vodil v društvu. Priznali moramo, da njegov trud ni bil zaman, in upamo, da bodo tudi novinci še krepko tekmovali s starejšimi, ko prebolijo oder-sko mrzlico! Roko iols'.-eiuu odru. ki je najstarejše naše I iud s'-o gledališke, želimo, da bi se v novi sez/ini vsaj tako živahno udejstvovalo kakor lansko lelo; občinstvu pa priporočamo, naj obiskuje redno in prav številno niegove predstave! Loalna konkurenca Washingion, 8. oktobra. A A. Roosevelt je podpisal uredbo o lojalni konkurenci za industrije svile. Prizadetih je Iffl.OOO delavcev. Uredba stopi v veljavo 16. oklobra. Delovni tednik bo trajal 50 ur. Minimalna mezda bo 13 dolarjev v severnih jio-krajinah, v južnih pa 12 dolarjev. Zajioslitev olrok izpod 16 let bo pre|x>vedana. cu, intervencije ob raznih drugih prilikah ild. Pa tudi javno zna društvo manifestirati za svoga plemenita načela 2e lani je priredilo na jesen obhod po mestu; in danes so zopet ljubitelji živali manifestirali v javnem sprevodu po mariborskih ulicah. V bližini Tomšičevega drevoreda so se zbrali člani društva. Privedli so s seboj štirinožcc vseh pasem, največ kužet vsake vrste in velikosti, poleni konje, meketajoče kožice in celo osla ni manjkalo. Razvrstili so se nato v sprevod, ki jc korakal po mestnih ulicah V sprevodu ic korakal ccloku-pen odhor društva / marljivim predsednikom g. veter narskim nadsvctnikoin Pirnaloin. Originalna, svojevrstna manifestacija ic vzbujala umevno p* zornost in gotovo nc bo zgrešila svojega cilja. DOBRO SE JE OBLEKEL Srečo ie imel včeraj pri belem dnevu nepoznan tat. ki je neopažen pogledal v odjvrto stanovanjsko sobo odvetniškega koncinicnta dr. Josipa Goričana v VVildcnrainericvi 16. Med 10 in 12 se ic vtihotapil v sobo ler se dodobra oskrbel s čisto novimi oblekami g doktorja. Odnesel mu jc teninoplavo obleko, vredno 1500 Din. prav toliko vredno tcnino-sivo obleko ler sivo poletno obleko v vrednosti 1200 Din Oblačila je stlačil v doktorjev potni kov-čug in ker jc bilo v meni še nekaj prostora, jc po-basal cc malo. lepo budilko Oškodoval je lastnika /a približno pet juriev Tatvina je bila takoj jav-licna policiji, ki ie uvedla preiskavo. Upa,o, da bodo novega lastnika kmalu dobili, ker so nekateri videli poznanega sumljivca v istem času sinukali sc okoli hiše. NESREČA V ŽELEZNIŠKIH DELAVNICAH V žele/n-ški delavnici je prišlo včeraj do hude nesreče, ki jc zadela delavca Leopolda Stoparja. Pri razkladanju starega železa z vagona mu ie padel težek kos na obe roki. Na desni mu je zdrobilo kosti v zapestju, na levici pa vse prste Prvo pomoč so nudili ponesrečencu reševalci ler ga nato prepeljali v bolnišnico. Z LIZOLOM V SMRT Danes so bili mariborski reševalci nenadoma pozvani na Tez.no, na Ptujsko ccslo, kjer so našli 24 letno Doro M. v nezavesti in zvijajočo sc v Meldet euch zuin Militar-Assistenz-Corps-Bundes Heer! Natančnejše v vojašnicah in na občinskih deskah.« — Mladi fantje odhajajo k vojakom. Smo ob obletnici koroškega plebiscita. Ob istem času. ko na Koroškem povsod vabijo k vojakom, pa še vedno visijo po šolah stare plebiscitne slike, ki predstavljajo ženo z molkom in inolitvenikom pred cerkvijo, pred njo pa odraščen sin, ki jo prosi: »Mama, ne štiinajle za Jugoslavijo, drugače moram ajnrukat ' f — Tedaj, pred 13 leti so strašili pred Jugoslavijo, ker ima vojaštvo, zdaj sami na vseh koncih in krajih vabijo k vojakom! In še druga slika visi v šolah na Koroškem, še nesramnejša! Smrt v obliki jugoslov. vojaka, poleg pa orje kmet na polju in pod sliko napis: »In SHS droht Krieg, daher einriicken, Karnten hat Frieden (v SHS grozi vojna, zato ajnrukat, Koroška ima mir)«. Tudi to je nemška plebiscitna slika, ki v svrho »nazornega pouka«, — kakor se lažejo — v resnici v svrho hujskanja slovenske dece visi v koroških šolah! Tekma med Francozom in Nemcem v zraku Nainovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, i revuznih trieik-Ijev motorjev in šivalnih strojev Velika izbera — Najnižje cene. — Ceniki tranko. frlbun«' F. B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesla št. 4. 191 Včeraj sta pokazala v Parizu svoje letalske zmožnosti francoski umetnostni letalec Detroyat in Nemec Frescher. Francoz pozdravlja Nemca, ko je priletel na letališče Le Bourget pri Parizu. Strokovnjak. Oče, elektrotehnik, se vrne domov, pa vidi, da ima 8-letni Franceljček obvezano roko. »Kaj pa se je zgodilo? Ali si se vrezni?«, vpraša mož. »Ne. Ujel sem samo eno čebelico, pu nu enem koncu ni bila izolirana.« Rooseveltu se je baje navdušenje za gospodarske obnovitvene načrte generala Johnsona, ohladilo. Načrti niso prinesli zaželenega uspeha. Johnson baje odstopi. Seveda se oba prijatelja še vedno smehljata drug drugemu. Poslovna tajnost V naših poslovnih krogih se večkrat čuje, če gre za važno ali manj važno stvar, da je treba varovati poslovno tajnost in da bi z izdajo kakšne poslovne tajnosti |x>djetje lahko utrpelo občutno škodo. Toda že pokojni Kathenau je rekel, da je poslovna tajnost samo produkt fantazije, pojem, ki je bil prenesen z drugih polj človeškega udej-stvovanja. Za primer, kako pa Angleži sodijo o poslovni tajnosti, pa nam pove vse naslednji resnični dogodek, ki se je pripetil nekemu nemškemu indu-strijcu. Prišel je v London k banki, pri kateri je imel ze dalj časa kredit in živahne poslovne zveze. Imel pa je razloge, ne vemo kakšne, da začne zveza z neko drugo banko, do katere je imel dobra priporočila. Ta druga banka mu je tudi v resnici poslala oferto. Popoldne je šel obiskat svojo staro zvezo, ker je pač prišel v London. Na njegovo nemalo začudenje pa mu pravi ravnatelj dotične banke: Vi ste bil i danes dopoldne pri tem in tem zavodu Zaprosili ste za kredit 5000 funtov, ki ga je bil zavod pripravljen dati po 7 odstotkov. Saj bi lahko to dobili tudi pri meni! Naravno je, da je Nemec zijal! Kajti v Londonu je pri starih uglednih tvrdkah navada, da se pač o takih stvareh obvesti prejšnji bančni vez-nik, saj se mogoče kaj zve, zakaj n. pr. se išče nova zveza. Seveda pri prijateljskem tonu, ki vlada med poslovnimi ljudmi, je samo ob sebi umljivo, da vpraša prejšnji zavod, če mu mogoče ni prav, da spremeni njegov klient dolgoletno zvezo. Zakaj se Mo/akoža nikdar ne svetlika Za koga delaš! V nekem podjetju je hotel šef vzeti v službo uradnika, ta pa mu je dejal, da noče delati za druge, hotel je biti samostojen. Nato mu je odgovoril šef firme: »Tudi jaz ne želim tega, delajte le sami zase, ampak v moji firmi.« * Trgovec s prešici je s svojim transportom zamudil zvezo in brzojavil ženi: »Vlak ni mogel več vzeti s seboj nobenih pre-šičev, zato pridem šele jutri.« Nai dežuje, naj piha veter, kaj me vse to brigal Dobro namreč vem, da puder Tokalon po zaslugi vsebovane smetanove pene ostane na licu ob vsakem vremenu. Moja koža le mastna, puder Tokalon pa se obdrži na njej 4 krat dalje kakor navadni pudri Po-tenie ne slabi v nobenem oziru te lastnosti. Puder Tokalon preprečava tudi ustvarjame razšli jenih znojnic. Karkoli delate, puder Tokalon je edini puder, ki Vam da podnevi ali zvečer divno naravno polt popolnoma brez vsakega sijaja. Če dva v Chieagu kvartata. »Ti,« pravi eden, »jaz imam v rokah tri ase. In ti?« »Dva revolverja.« »Dobil sil« špecerijsko m koloniiolno blago, umetna gnofila. cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Liublianl Dvosobno stanovanje komfortno, oddam 1. novembra: kuhinja, kabinet, predsoba, pralnica in pri-tikline; vrtiček, parket in elektrika. Tovarniška 25/1. Moste. Lahko se ogleda. Kašo feSprenf, ajdovo moko tedno tveio oddala od debel« veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva re»t* 24 Ugto Ojetti- — Esen: Cvetka na grobu Prvi mesec po smrti žene se je nekega večera au o&iUi Bebbo Magari iskreno zagabil samemu sebi. Pustil je v hiši svoje sestre hčerkico z go-vernanto in se je napotil počasi po Tritonu z cigareto v ustih, z odpeto mantiljo, s pogledom, zatopljenim v nebo nad piazzo Barberini, v bledi-kasto in daljno, ki se je moralo zdeti daleč tudi rajnim dušam, določenim za odhod v večnost. Na vogalu Vie Sistine je zadela vanj neka žena in ko se je vanj obregnila, je začutil Bebbo. ki je bil majhne postave in nervozen, da ona ženska ni bila suha in se je obrnil ne samo z očmi, ampak z vsem telesom in ji jel slediti. Nenadoma se je zasvetila ena izmed svetilk, ki so visele na Tritonu in Bebbo Magari je tako obstal oseupljen, vrgel jc zaničljivo cigareto na tla, ker ni mogel vreči lastne vesti. Biti vdovec in po treh mesecih slediti neznanki po cesti, ob večeru, tako...! Odšel je proti domu s sklonjeno glavo. In pri jedi sedeč med hčerjo in governanto, ki so bile oblečene v črno, je vedno molčal, potem se je zaprl v študijsko sobo in je poizkušal pisali trgovsko pismo, brati časnik. Ni mu bilo mogoče. Tedaj se je spomnil, da se je začela bolesti polna doba njegovega vdovstva šele v oni mehki, vonjivi jeseni. Prej se je v solzah spominjal svoje žene, ko je bil pri jedi, ko je govoril s hčerko, ko so ga obiskovali sorodniki. ko so se domači obračaji nanj, da jim da ukaze, ki jim jih je prej samo ona dajala — — — Zdaj se je je spominjal, jo je videl zopet, jo je čutil zopet predvsem, ko je bjl sam v sobi, pri svojem študiju, kamor je tudi ona večkrat vstopila. da mu da j>oljub, lepo dražestno ime, da ga poboža - — — In ker je bil človek, ki ljubi red tn odločnost, je pomislil po drugih petnajstih dneh, na, ce hoče zares spoštovati spomin svoje žene, ae ne sme z nemoralnim življenjem raztresati, pač posirašal koliko let da morn imeti Lucia 10 20 — — — Pozneje je zvedel, da jih iina 22. Ona 22 on 35 — — --Toda Lucia ni orišla več k Marti cel mesec Neko jutro je našel Rebbo Marto, ki je ohunno 'okala v svoji postelit. Governanta je rekla, da je Mnrla žalostna, ker noče priti gospodična Lucia — — — in ker ničnim pisemcem odgovarja le z darovi. Danes ji je poslala šk-itlo slndksirli in bonbonckov. Rebbo snm ie zdaj telefoniral po Lueio. Lucia s« je vrnila k Marti in ji je dala dve fotografiji; v eni je bila naslikana v promenadni obleki, smehljajoča se. na drugi v črni večerni obleki, vsa melanholična. Ko se je tri mesece po tem Bebbo zaročil z Lueio Carini, mu je Marta zaupala, da ga je hotela oni dan prositi, naj poroči Lueio--— • ~— K o je Bebbo Deliji naznanil, da se bo kmalu poročil in ji je razložil, da to mora storiti iz ljubezni do hčerke, se je zdelo, da se je Delija v prvem hipu vdala v usodo. Toda -loralo sc je vse tako končati. Pričakovala sem, da bo tako--- Potem se je premislila in dokler je on ostal pri njej, je vzdihovala... Tako je Bebbo prvič spoznal, da je napravil po lastni krivdi nesrečno dekle, ki je bilo vanj zaljubljeno. A ni si hotel tega priznati, ker ni imel te slabe navade, da bi čuvstva z besedami izražal; občutil pa je, da mu ta slabi ponos bolj ugaja, kot če bi neko ženo osrečil. In primerjal je obe po vsem ženitovanjskem potovanju, ki je trajalo zelo dolgo. In ni več toliko občutil vonjive lepote svoje sedanje žene Toda odločil se je, da bo ostal pošten mož, kot je bil pošten vdovec, zakaj samo pošteno življenje je lepo. Ko se je vrnil v Romo, so v njem našli prijatelji isti izraz in obraz. Deset mesecev ni bil več na grobu svoje žene. Toda ko je zagledal spomenik . . je tekel k njemu... Na spomeniku, ob nogah jokajočega angelčka, ki ga je kipar ustvaril, da bi simboliziral jok vdovelega, je bil venček svežih vijolic. Kdo iih je tja položil? Kdo se je spomnil mrtve, ki jo ie Bebbo pozabil? Ni se upal vprašati variha pokopališča. Na petek potem se mu je posrečilo za hip oprostiti se svoje žene in teči na pokopališče. Na grobu so še stale ovenele in oru.menele vijolice prejšnjega tedna. Že je hotel iti, ne da bi odkril skrivnosti, ko je zagledal med grobovi gospo v črnem. Skril se je za nekim spomenikom Gospa se je približala angelu iz marmorja, se ie naslonila na grob, odstranila je suhe vijolice, položila šop svežih rož na grob in pokleknila —-- Bebbo se ji je približal, tresoč se Gospa v črnem je vstala in je zaklicala začudeno: »Ti tu?« — Bila je Delna. »Odpusti mi, odpusti. Mislila sem, da ne boš nikoli zvedel.« »Delia.. .« »Odpusti mi. Jaz nimam pravice, da bi položila cvetja na ta grob, vem . . . Toda ali nisem tudi iaz nekako kot ona . za te ? . .. « in ko je pokazala na spomenik, z d v e mi ali tremi vzdihi, so io solze oblile ... Delia, Delia ga je torej tako ljubila? Bebbo jo je prijel za roko, ona je skrila lep objokan obraz na njegovem ramenu in njuni postavi sta se ostro odražali ob vrbi žalujki, prav kot v kaki romantični umetnini. In nad angelom, ki ie jokal, in Delijo, ki je ihtela, je tudi Bebbo zaplakal — — — In da bi počastil spomin svoje prve žene, je drurti dan zopet šel na pokopališče čez most Ga--ibnldi