Poštnina plačana v gotovini.
GEOGRAFSKI VESTNIK
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE
BULLETIN DE LA SOCIČTE DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA
XXIV
1952
S SODELOVANJEM
SVETOZARJA ILEŠIČA
UREDIL
ANTON MELIK
LJUBLJANA 1952
IZDALO GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI ZALOZILA DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE V LJUBLJANI
VSEBINA — TABLE DES MATURES
Anton Melik: Naše jadranske luke (z eno karto v prilogi) ....	3
Resume: Les ports yougoslaves de l’Adriatique............................. 40
Srečko Brodar: Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline. Parska golobina (z eno karto in 3 podobami med tekstom ter profili
v 2 prilogah).............................v................................43
Summary: A Contribution to the Stratigraphy of Karst Caves of the Basin of Pivka....................................................74
Ivan Rakovec: O nastanku in razvoju Ljubljanskega polja (z
dvema profiloma med tekstom)...............................................77
Summary: The Origin and Development of the Ljubljansko polje . .	93
Milan Šifrer: Obseg poledenitve na Pokljuki (z eno karto v prilogi) .	95
Resume: L’etendue de la derniere glaciation ä la Pokljuka .... 113
Vladimir Klemenčič: Rast prebivalstva na Slovenskem Koroškem
(s petimi kartami in enim seznamom v prilogi).....................i	.	.	115
Resume: Mouvement de la population dans la Carinthie Slovene entre 1934 et 1951........................................................ 132
Vitalij Manohin: Kratek pregled temperatur in padavin v Ljubljani v stoletni opazovalni dobi 1851—1950 (s tremi diagrami v tekstu
in dvema tabelama v prilogi...............................................133
Summary: A Survey of Temperatures and Precipitations in the town of Ljubljana from 1851—1950 ........................................ 144
Janko Tavčar: Planinske poti v slovenskih Alpah................................145
Resumč: Les chemins de montagne dans les Alpes Slovenes .... 175
Nada Čadeževa: Opazovanje in barvanje Logaščice................................177
Summary: The Subterranean Course of the Logaščica River . . . 188
Manjši prispevki — Petits Articles.............................................190
Obzornik — Notes et Comptes Rendus.............................................198
Književnost — Bibliographie...............................................  •	212
Kronika — Chronique . .  ......................................................246
GEOGRAFSKI VESTNIK izhaja v Ljubljani letno v 4 zvezkih, ki se
morejo začasno izdajati v eni knjigi. Rokopisi, časopisi v zameno in knjige
v oceno'naj se pošiljajo na uredništvo v Ljubljani, Geografski institut, Univerza. Za znanstveno vsebino so odgovorni avtorji sami. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva ter z navedbo vira. — Uprava revije je pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg. — Denarne pošiljke je pošiljati na čekovni račun 6-90172-0 (Državna založba Slovenije, Ljubljana).
GEOGRAFSKI VESTNIK
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE
BULLETIN DE LA SOCIETE DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA
S SODELOVANJEM
SVETOZARJA ILEŠIČA
UREDIL
ANTON MELIK
XXIV
1952
LJUBLJANA 1952
IZDALO GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI ZALOŽILA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE V LJUBLJANI
% j.
GEOGRAFSKI VESTNIK
19 5 2
Anton Melik
NAŠE JADRANSKE LUKE
Ko si postavljamo nalogo, da si razčistimo nekatera vprašanja o naših jadranskih lukah, o njihovem izboru za promet, njihovi funkciji ter povezanosti Sz: kaledjeni in z velikimi daljno-vodnimi potmi, se je treba najprej ustaviti ob nekaterih tako-rekoč načelnih vprašanjih.
Tu je predvsem vprašanje, kakšne prometne funkcije se postavljajo pred luke na naši morski obali. Morebiti se zdi komu to vprašanje na prvi pogled nepotrebno. Pa ni odveč. Zakaj nikakor niso naloge morskim lukam determinirane že s položajem samim. Nasprotno. Funkcije lukam se spreminjajo s spreminjanjem gospodarske strukture zaledja, kateremu opravlja pristanišče prevozno vlogo.
Odesa je bila v dobi carske Rusije velika luka za izvoz ukrajinskega žita in je naglo napredovala, toda ko se je začela industrializacija v sovjetski dobi in so žito rabili za prehrano hitro naraščajočega delavstva in sploh mestnega prebivalstva, je izvoz skozi odeško pristanišče bistveno upadel in Odesa ni skoraj nič več napredovala. Mala nekdanja Srbija se je v uporni borbi zoper gospodarski imperializem cesarske Avstro-Ogrske krčevito potegovala za svoboden dostop do morja, ki naj bi ji omogočil pošiljati proizvode domačega kmetijstva, zlasti živinoreje, na svetovni trg. Toda v obdobju med obema svetovnima vojnama je šel poglavitni del živinorejskega in sploh kmetijskega izvoza tudi iz Srbije po plovnih rekah ter po železnicah v srednjo Evropo, pa le malo čez jadranske luke.1 Za staro Jugoslavijo v polkolonialnem razmerju do svetovnih kapitalističnih
1	Primerjaj: Ivo Rubič, Gravitacija Jugoslavije k susjedninn morima. Geogr, vestnik XIY. 1938, str. 17 sl. — Ivo Rubič, Jadran u narodnom gospodarstvu Jugoslavije. »Jadranska straža« 1936, št. 11 in 12; 1937, št. 1 in 2.
sil, izrazito agrarno državo z izvozom agrarnih proizvodov ter rud in drugih surovin, pa z uvozom industrijskih izdelkov in kolonijalnih proizvodov, so jadranske luke pomenile nekaj drugega, nego za novo FLR Jugoslavijo, ki si v svoji socialistični graditvi ustvarja lastno industrijo ter bodo imele spet drugačne funkcijske prometne naloge v kasnejšem obdobju, ko bo celotno naše gospodarstvo, postavimo, po nekaj uspešno dovršenih petletkah že doseglo visoko stopnjo industrializacije. Naš cilj je na primer, da v končnem stadiju gospodarske razvitosti ne iz^ važamo hlodov in desk itd., temveč lesne izdelke; ob sebi je razumljivo, da bodo s tem naše jadranske luke vse drugače zaposlene.
Na prevozne naloge naših jadranskih luk potemtakem ne smemo gledati kot na nekaj trdnega in determiniranega, temveč kot na gibko stvar, ki se menjava ter spreminja v direktnem soglasju z gospodarskim razvojem vsega zaledja, pa tudi v soglasju z menjavami v gospodarskem razmerju naše domovine do sosedstva in do bližnjih in daljnih prekomorskih dežel. Prometno življenje luk je tedaj kompleksna stvar in diha ter utriplje z gospodarskim življenjem vsega zaledja, kakor tudi z gospodarskim sožitjem med tem istim zaledjem in gospodarskimi enotami vsenaokrog.
1
Zelo mnogo je krajev na naši jadranski obali, ki so po svoji geomorfološki izoblikovanosti, po globinskih odnošajih ter vetrovni zavarovanosti pripravni za pristanišče. Toda mnogo manj je takih krajev zares porabljenih za ladjišče. Zakaj da se po prirodi dober zaliv zares izkoristi za ladjišče, je treba, da so še drugi ugodni razlogi omogočili ter pospešili izkoristitev. Prvi razlog med njimi je ugoden relief v ozadju obrežja, ki omogoča zložen prehod v notranjost. Dovolj je znano, kako smo v velikem ob naši jadranski obali v tem pogledu na neugodnem, ker se Dinarsko gorovje vzdiguje neposredno ob obrežju, in sicer dokaj visoko in po večini zelo strmo, lo so vse znane stvari in ni treba, da se še kaj zadržujemo ob njih. Opozoriti je treba samo še posebej na okolnost, da je naše Dinarsko gorovje v širokem podolžnem pasu zakraselo, kar je povzročilo, da so se tu ohranile zelo široke visoke planote in planjave s kraškimi polji v znatnih nadmorskih višinah, v sklenjenem obsegu. Moderna
tehniška težnja, ki stremi za tem, da zgradi železnice skozi gorovje s pomočjo dolgih ali celo zelo dolgih predorov, pa v kolikor mogoče nizki nadmorski legi, zadeva v Dinarskem gorovju na velike težave, kar v vseh naših železniških načrtih bridko občutimo. Celo nad povirjem Kolpe, ki sega najbližje Jadranu od vseh naših notranjih rek, znaša zračna razdalja do Grobnika okroglo 25 kilometrov; tolike dolžine ni dosegel do sedaj še nobeden železniški predor na svetu. Zato so morali in morajo domala vsi naši železniški načrti jadranskih pristopov računati z visokim vzponom in zato so toliko bolj dragocene prečne rečne doline, zarezane v Dinarsko gorovje. Da je takih dolin zaradi zgodnje zakraselosti sorazmerno zelo malo, spada prav tako k neugodnim prirodnim pogojem glede povezave jadranskega primorja s celinsko notranjostjo. Zato toliko bolj dragocene one redke rečne doline, ki so zarezane prečno v Dinarsko gorovje, bodisi od jadranske strani (Soča, Neretva, Zeta z Moračo, posebej Drim!) ali od panonske strani (savski pritoki, predvsem Kolpa, Una z Uncem, Vrbas, Bosna, Drina, pa moravski pritoki), pri čemer moramo jemati v poštev tudi fosilne rečne doline, ki s svojimi zakraselimi podolji za prometne prehode zelo mnogo pomenijo (prim. podol je pliocenske Ljubljanice, ki teče po njem dvotirna južna železnica skozi Postojnska vrata brez predorov, pa zakrasela podolja, ki jih je porabila tako liška kot unska železnica, ali trebinjsko podolje, po katerem teče ozkotirna železnica skozi Trebinje na Nikšič).
Pri ovirah, ki jih ob izkoriščanju naših pristanišč pomeni burja, se ni treba ustavljati, dovolj so znane. Znano nam je obenem, kako je marsikje naša obala ob sicer za luke pripravnih krajih preveč strma in kako so ponekod tudi zalivi pregloboki, tako da so težave glede nameščenja obrežnih, pristaniških ter industrijskih in drugih zgradb. Toda s tem ne smemo pretiravati, zakaj na razpolago imamo vendarle obilo krajev v zalivih, kjer takšnih težav ni.
Toda tudi s tem še nismo na kraju z razlogi in pogoji, ki odločajo o tem, kje se razvijajo dobra pristanišča. Saj nam tudi na naši jadranski obali izkušnja pripoveduje, da se niso razvili po prirodi za luke najboljše opremljeni zalivi v največje luke, pa da so nekateri ostali docela neizkoriščeni, medtem ko vidimo znatne luke celo ob obali, ki je po prirodi zanje manj pripravna. Pri vsem tem je najbolj odločilen faktor državne skupnosti, v skupno voljo gospodarjenja organizirane teritorialne-človeške
skupnosti. Pristanišče, veliko pristanišče moderne dobe je nekaj organiziranega, kar je nastalo iz potrebe, nuditi v skupno državno gospodarsko enoto povezanemu državnemu teritoriju prometni stik z morjem in skozi luke s prekomorskimi deželami in državami. Pri tem je treba opozoriti na učinkovite, naravnost bistvene razlike med sedanjimi velikimi lukami, opremljenimi s tehniškim aparatom in napravami ter ustanovami zelo kompleksnega značaja, ter nekdanjimi preprostimi 1 ad j išči za stare ladjice in čolne in pa za jadrnice ter veslače, kakor so jih uporabljali še pred 1^0—2(H) leti in več. Kraj, ki je bil pripraven za preproste stare luke (prim. staro luko v Dubrovniku, ustje Jlečine na Reki-Sušaku itd.), ne pride v poštev za moderna velika pristanišča in pristaniška mesta. Marsikje se deduje pristaniška vloga skozi tisočletja, toda marsikje zaradi tehniške spremembe luških funkcij takšno dedovanje ni mogoče.
Moderno pristanišče ustvarja organizirano državno zaledje s svojim gospodarstvom in s svojo politično ter gospodarsko voljo. Pri tem nikakor ne pridejo do veljave samo pri rodne sposobnosti zalivov na obali, temveč predvsem smotrnost in pa ustreznost luk za dobre zveze z notranjostjo ter položaj notranjosti za ustrezajoče zveze na obalo. Ali z drugimi besedami: ne pridejo do izkoristitve vsa po prirodi dobra ladjišča, temveč samo tista, ki v celoti ustrezajo za celotni kompleks funkcij modernega pristanišča. Saj moremo celo reči. da se ustvarjajo velika pristanišča tudi v sorazmerno manj pripravnih krajih, ako drugi, bodisi teritorialni ali politično-gospodarski ali podobni razlogi tako zahtevajo. Morebiti je najbolj ekstremni primer za to zgodba poljske luke Gdinje. ki jo je prejšnja Poljska ustvarila na ne najbolj prikladnem kraju, da se osvobodi od Gdanska; današnja Poljska s sedanjim teritorijem Gdinje prav gotovo ne bi gradila, ker bi bila popolnoma saturirana z Gdanskim ter Sčečinom. Peter Veliki je začel graditi Sankt Peterburg z velikim pristaniščem na mestu, ki je bilo dotlej toliko kot neposeljeno.
Na jugoslovanskem ozemlju sta še vedno najbolj moderno organizirani pristaniški mesti Trst in Reka. Pač zato, ker predstavljata dediščino po stari Avstro-Ogrski. Avstro-Ogrska je razvijala ti dve luki v prirodnih topografskih pogojih, ki niso bili najboljši, medtem ko je imela na ostali naši obali, predvsem v Dalmaciji, na razpolago po prirodi mnogo boljše zalive. 'Poda kljub temu se ne moremo prav nič čuditi, da sta postala Trst in
Reka vodilni pristaniški mesti, temveč moramo celo reči, da sploh z drugačnim razvojem ne bi mogli računati. Stara cesarska Avstrija je predstavljala primeroma zelo velik teritorij, ki pa se je kakor z ozkim grlom dotikal severnega Jadrana. Ta kon-centriranost zelo obsežnega zaledja na majhen kos obale sploh ni dajala možnosti izbire, temveč je velevala izkoristiti tisto luko, ki je bila v državni oblasti; pri tem ne pozabimo, da so imeli takrat Benečani tako Tržič-Monfalcone kakor Koper, Izolo ter Piran pa bližnje Milje, ki imajo boljše naravno pristanišče ko Trst, tako da je bilo avstrijsko »jadransko grlo« še ožje. Podobno je bilo z Reko, ki jo je madžarski gospodarski ekspanzionizem v stari Ogrski izbral za svoje glavno pristanišče, v konkurenci s Trstom. Tudi stara Ogrska je predstavljala dokaj široko kontinentalno notranjost, z ozkim teritorialnim izhodom na morje v Kvarneru.
Podobno situacijo z ozirom na dostop do morja je imela predvojna Poljska: zelo obsežen državni teritorij v notranjosti, pa ozko grlo kot pristop do morja, ki so zanj v nemškem področju radi uporabljali označbo »koridor«. Tudi Rumunija ima zelo podobno situacijo, saj ima v Dobrudži dokaj na malo širjavo koncentriran dostop do Črnega morja. Sicer pa je po svetu takšnih primerov malo; vanje se uvršča belgijska kolonija Kongo v Afriki.
FLR Jugoslavija je docela drugačnega značaja kar se tiče položaja do morja. Jugoslavija leži po dolgem ob Jadranskem morju, od Tržaškega zaliva pa do ustja Bojane; tako da je dolžina njenega obrežja na Jadranu v zračni črti okroglo 700 km, medlem ko znaša globina državnega teritorija na najširšem področju ob severnem Banatu ter severovzhodni Bački in v Gjer-dapu le malo čez 400 km zračne črte. Razmerje Makedonije do morja je na svoj poseben način komplicirano. Saj zapira LR Makedoniji prosto pot do Solunskega zaliva Grčiji pripadajoči obrežni del Egejske Makedonije, medtem ko leži teritorij Albanije na neposredni poti do Jadranskega in Jonskega morja.
S konstatacijo, da se Jugoslavija razprostira po dolgem ob Jadranskem morju, smo si napravili izhodišče za pravilno pre-motrivanje naših jadranskih luk ter razmerja med zaledjem in n jimi. Predvsem je potrebno, da posebej naglasimo ter da vedno znova ugotavljamo z velikim poudarkom, da Jugoslavije v odnosa jih do jadranskih luk sploh ne moremo in ne smemo primerjati s staro cesarsko Avstrijo' niti ne z dualistično Avstro-
Ogrsko, ker bi nas kakršnakoli primerjava v tej smeri vedla samo do napačnih premišljevanj in do docela pogrešnih zaključkov. Glavno dejstvo, ki izhaja iz te konstatacije, je obseženo ob kratkem v ugotovitvi, da v Jugoslaviji ne more biti govora o enem edinstvenem pristanišču, niti o enem glavnem ali prevladujočem pristaniškem mestu, temveč da nam položaj narekuje potrebo po več luškili mestih, do katerih teko iz državne notranjosti več ali manj vzporedni dohodi.
Na splošno velja v trgovstvu pravilo, da kaže glede prehoda s kopnega na morski promet pri prevažanju ljudi čim dlje mogoče uporabljati železniški ali avtomobilski prevoz, a pri prevažanju blaga, zlasti težjih in prostorninsko obsežnih predmetov morski transport. Ker prihaja osebni ali potniški promet na našem Jadranskem morju v poštev v glavnem za obrežni prevoz, je očitno, da ostaja težišče na blagovnem prevozu. To se pravi, da morajo pokrajine LR Jugoslavije težiti za čim krajšim dohodom do morja ter da prihajajo dolge, z obalo skoraj vzporedne železnice, kakor je na primer liška železnica, za prevoz blaga bolj slabo v poštev. Optimalne so tiste poti, tiste železnice, ki držijo v čim bolj neposredni smeri iz notranjosti k morju, in tiste luke, ki najbolje posredujejo prehod s takšnih kopnih poti na ladje. To je izhodišče premotrivanja o naših jugoslovanskih lukah na Jadranskem morju, pri čemer ne moremo ločiti problemov in dejstev pristanišča od problemov ter dejstev prometnih poti, cest in železnic.2
2
Ako se po tem uvodnem razmišljanju lotimo obravnavanja naših luk v medsebojni primerjavi in po perspektivah za bodočnost, moramo najprej ugotoviti, da imamo po naravi danih pet pristaniških področij na našem Jadranu ter ob njih pet pristopnih smeri, med seboj več ali manj vzporedno potekajočih iz notranjosti do obale. Od severozapada proti jugovzhodu je prvo od njih področje ob Tržaškem zalivu, drugo je ob Kvarneru, tretje je v srednji Dalmaciji v Šibeniško-Splitskem območju,
2	Poglavje o razvoju dosedanjh železnic do naših jadranskih luk puščamo tu docela ob strani in smatramo te stvari kot splošno znane. Za pregled literature opozarjamo na navedbe v študiji A. Melik, Razvoj železnic na ozemlju Jugoslavije Geografski vestnik, XIY. 1938, str. 135.
četrto na ustju Neretve ter v njega obližju, 9. peto področje je v Črnogorskem primorju.
Teh petero pristaniških ter prometnih področij je v marsičem različnih med seboj, kakor so različna in celo zelo različna tudi po stanju sedanjih luških naprav ter prometnih povezav z zaledjem. Poskusimo si v naslednjem napraviti sliko o vseh teh petih področjih.
Tržaški zaliv smo imenovali kot eno od teh peterih. V današnjem politično-geografskem stanju je ozemlje Tržaškega zaliva razdeljeno tako, da pripada njega nižinski del na severu od ustja Timave pri Štivanu Devinskem, kjer se začne prava slovenska obala po etnografski strukturi prebivalstva, Italiji, vse ostalo ozemlje Tržaškega zaliva pa spada o okvir Svobodnega Tržaškega ozemlja, medtem ko se ozemlje FLR Jugoslavije začenja šele 5—8 km od obale na severu, a nekaj več kilometrov na jugu, obrežje samo pa doseže šele na ustju Mirne pri Novem gradu. Toda mednarodno-politična usoda STO-ja je še negotova; vsekakor je danes severni del od Debelega rtiča na Miljskem polotoku dalje s Trstom v britansko-ameriški zasedbeni upravi, a južni del s Koprom. Tzolo ter Piranom v jugoslovanski zasedbeni upravi. V današnjem stanju stvari je tedaj tako, da se dejansko iz Jugoslavije poslužujemo luk v južnem delu Svobodnega Tržaškega ozemlja.
Kaj so poglavitne vrednosti in prednosti pristanišč ob Tržaškem zalivu? Prirodna svojstva Tržaškega zaliva segajo preko krajevne pomembnosti in imajo odliko svetovnega značaja. Se-	'
stoje v tem, da pomeni Tržaški zaliv končni, najbolj daleč v kontinent pomaknjeni del Jadranskega morja. Ta lega ga usposablja za najimenitnejše jadransko pristanišče za vse podonavsko področje srednje Evrope. To dejstvo je osnovne važnosti, ki ga morejo politično-geografske meje modificirati, kakor tudi železniške tarifne in carinske intervencije, ki pa mu osnovne veljavnosti pač ne morejo uničiti. K tej odliki izvrstne lege v velikem se pridružuje dejstvo zelo ugodnega položaja za promet na daljavo po kopnem. Savska dolina je prav blizu, a do nje drži od narave nakazan zložen ali vsaj dosti zložen prehod po zakraselem podolju pliocenske Ljubljanice, tako da moremo iz podonavskega v mediteransko povodje dospeti brez predora, z največjo prevalno višino 609 m nad morjem. Treba je priznati: francoske luke na primer imajo po rečnih dolinah še mnogo boljše dostope v celinsko notranjost, a enako ugodnejše tudi
luke na Poljskem, v Nemčiji, v Ameriki itd. Toda za vzhodno jadransko obrežje je prehod od Tržaškega zaliva v zaledje še kar dobro pripraven. Tem bolj. ko drži od zgornjeg'a Posavja zložen prehod dalje v notranjost, predvsem po Posavini v spodnji del Panonske kotline ter v severno obrobje Balkanskega poltoka, čez Trojane in čez Celjsko kotlino ob vzhodnem robu Alp po prastari poti k Donavi ter dalje k Labi in Odri. Pri tem ne pozabimo, da je skoraj iz vseh predelov Vzhodnih Alp najbližji dostop do morja prav v Tržaškem zalivu, a s pomočjo modernih železniških predorov celo iz pokrajine na severnem vznožju Vzhodnih Alp. Saj se je naglašalo, da je dostop do Tržaškega zaliva na vsej dolgi črti od Rhonske doline do Carigrajskih ožin najzložnejši prehod od celinske Evrope k južnemu morju.3
Ustavimo se nekoliko še ob konstataciji, kako je Trst na dobrem v tem. da ima plodno nizko kmetijsko kolico. ki ga more zalagati s prehrano iz bližine, pa bodisi da mislimo pri tem na Šavrinsko gričevje ali na nižino ob spodnji Soči. Za namestitev pristaniških, industrijskih ter drugih zgradb in naprav, kakor jih nujno mora priklicati v življenje moderno veliko pristanišče, nudi okolica Trsta obilo možnosti.
Ob tem se spomnimo starega vprašanja, ali je Trst kot veliko pristanišče moderne dobe optimalno nameščen. Ob tem zadenemo takoj na znano dejstvo, da se je tudi Trst razvijal na historičnih osnovah in da se ima dejansko vrsti zgodovinskih dogodkov zahvaliti, da se je prav tu razvilo moderno veliko pristanišče, a ne na kakem drugem kraju ob Tržaškem zalivu, kjer so za moderne potrebe ugodnejši prirodni pogoji. Na lirdu Sv. Justa je bilo v antiki staro naselje in ob njem zelo majhna, preprosta luka; že takrat, a prav tako v kasnejših stoletjih, je bilo ob Tržaškem zalivu več po prirodi ugodnejših luk. Ako bi v zadnejm stoletju iskali prostor za namestitev vodilnega pristaniškega mesta ob Tržaškem zalivu, bi ga iskali po naslednjih kriterijih: Hoteli bi imeti ravnega ali skoraj ravnega prostora na obrežju, hoteli bi imeti ustrezno morje, ne preplitvo, pa ne pregloboko. Hoteli bi imeti obilo dobre vode v bližini in končno bi zlasti hoteli tudi čim boljših topografskih pogojev za prometni prehod v celinsko zaledje. Upravičeno se naglasa, da je velika
3	Cii. Semple Ellen, The Geography of the Mediterranean Region. Its relation to ancient history. London 1932. str. 219—237, zlasti 221.
neugodnost v položaju Trsta — visoko strmo pobočje Vene, roba planote, ki se vzdiguje neposredno od obale v višine Krasa, na jugu do 400 m, v sredi okrog 500 m ter na severozapodu 150 do 200 m visoko. Zopet je za geografa interesantno, kako je na primer južna železnica, glavna prometna žila do Trsta, rešila problem sestopa s planote Krasa do obale. Poslužila se je zakrasele suhe doline pliocenske Podgrajske reke, ki poteka mimo Materije, Hrpelj, Bazovice, Opčin in Nabrežine ter doseže mimo •Sesljana in Devina obalo. Po njej so speljali dvotirno železnico k morju v Trstu, z ostrim ovinkom in predorom pri Nabrežini, kjer so jo odmaknili iz območja suhe doline. Če bi imeli Trst nameščen pri Štivanu Devinskem, bi mogla glavna železnica teči v vsej dolžini to tej suhi dolini in bi bil s tem dan prav zložen dostop s Krasa k morju. Vrh tega bi se nudile izdatne, vsekakor zadostne množine vode, pitne in druge. Ravno zemljišče bi dajalo obilo dobrih zemljišč za vse pristaniške naprave, bližnji kraštki apnenec gradivo. Skratka, podoba je. da nudi področje pri Štivanu Devinskem po racionalnem kriteriju najboljše prirodne pogoje za namestitev modernega pristaniškega mesta: tu bi ga ustanovili, ako ne bi bili sledili historični tradiciji, ki je prenašala dediščino ladjišča od mnogo primitivnejših luk zaporednih obdobij na zahteve modernega pristanišča. Štivan bi bil brez primere boljši od Ogleja, starega antiškega vodilnega pristanišča, ki razpolaga s preplitvo obalo. In Štivan se je pred stoletji že boril za pristaniške funkcije, pa so ga stari Tržačani brezobzirno uničili.
Danes o tem razpravljati ima samo še teoretski pomen. Treba pa je vendarle, da se zavedamo tega in da ne mislimo, da se za vodilno pristanišče ob Tržaškem zalivu izkorišča optimalni topografski položaj. Saj je zelo značilno, da se je celoten kompleks pristaniškega mesta v Trstu začel pred desetletji razširjali na Miljski zaliv, kasneje pa zlasii k mestu Tržiču (Monfal-cone), v bližini štivana, kjer so namestili velike ladjedelnice, pa tudi znatne industrijske naprave. Prav gotovo je v južnem delu Tržaškega zaliva po prirodnih pogojih za moderno luko najprikladnejši Miljski zaliv, ki je dokaj prostoren, sega precej daleč navznoter, a ga je na zunanjem koncu mogoče zavarovati zoper valove s širokega morja ter ima v vzhodnem debi obrežja, posebno pri Žavljah, obsežno ravno zemljišče, pripravno za pristaniške zgradbe, za tovarniška poslopja in sploh za name-stiteA^ pristaniškega mesta. Pa še eno ugodnost ima Miljski zaliv:
neposredno v njegovem najbližjem zaledju se stikata fliš in apnenec; reke, tekoče v tem stičnem pasu, so do neke mere raztrgale strmi rob zakrasele apniške planote, predvsem Resandra ter Reka, še južneje pa Rižana, ter ustvarile s tem naravno olajšavo za preliod v notranjost. Zato so prav tu, v porečju Resan-dre, speljali železnico iz Trsta na Kozino—Hrpelje ter dalje proti Divači—Ljubljani in proti Pulju. Ob tem se najbolje vidi, kako nesmotrno je v zasedbeno-upravnem pogledu razdeljeno področje Svobodnega Tržaškega ozemlja. Da bi moglo pristaniško mesto Trsta s svojimi luškimi napravami ter industrijskimi in kopnoprometnimi podjetji in ustanovami zares tudi za časa zasedbe vršiti svoje gospodarske, trgovske in prometne funkcije v polnem obsegu, bi bilo smotrno in smiselno, da bi se razdelil ves Tržaški zaliv tako, da bi mejnica med jugoslovansko in ameriško-britansko zasedbeno zono tekla povprek čez Tržaško mesto samo in omogočila FLR Jugoslaviji delež na izrabi tržaške luke. Ta smoter bi bilo mogoče doseči na ta način, da bi južni del Tržaškega zaliva vključili v jugoslovansko zasedbeno zono, in sicer z vključitvijo Miljskega zaliva, tako da bi obrežje od Sčedne ali Skednja na vzhod in jug, z Žavljami in Miljskim polotokom nudilo osnovo za slovensko in jugoslovansko prometno in pomorsko izkoriščanje Tržaškega zaliva in Trsta samega, z možnostjo železniškega prikl jučka ob Resandrski dolini na Kozino-Hrpelje.
Sedanja zasedbena uprava v jugoslovanski zoni B se ne razteza čez Miljski zaliv, temveč teče njena severna meja podol-gem čez Miljski polotok. V njej imamo tri pristaniška mesta majhnega obsega, Koper, Izolo in Piran. Iz Slovenije najlažje dostopen je pač Koper, ki stoji ob Koperskem zalivu, najpri-pravnejšem za predelavo v sodobno luko z obsežnim ravnim obrežjem, pa s staro pristaniško tradicijo in s historičnim pristopom čez Črni Kal in mimo Mohovskega gradu pri Dolini. Železnica bi mogla s pridom izkoristiti Rižansko dolino ter se iz njenih pobočij povzpeti na orjaškim stopnicam podobne terase, v katere je razčlenjen tu strmi kraški rob. Koperski zaliv z moderniziranim pristaniščem bi mogel tedaj ojačiti pristaniške funkcije Miljskega zaliva. Ali, z drugimi besedami, Miljski zaliv, ojačen s Koperskim, bi mogel Sloveniji ter preko nje FLR Jugoslaviji nuditi ustrezni pristop na slovensko mor je. Železnico'skozi Ricmanje na Kozino-Hrpelje in na Ljubljano ter Reko bi mogli
okrepiti še z novo železno cesto od obale pri Miljah in Kopru na staro progo med Kozino in Podgorjem ali Podpečjo.
Kvarnerski zaliv ima zelo obsežno obalo. Toda o njej ne moremo trditi, da nudi obilo za moderne luke prikladnih krajev. Ta obala je domala povsod strma in se vzpenja v višave Velebita in Senjskega Bila ter Snežniškega pogorja, pa Čičarije z Učko. Obrežne ravnice je skrajno malo, a morje je že blizu brega zelo globoko. Za preprosto staro ladjišče jadrnic je bil prostor v ustju Rečine kar zadovoljiv in prav tako za naselje na rečni delti ter ob njej na višinah, bodisi na desnem bregu Rečine ali na Trsatu. Toda znano je, s kako velikimi finančnimi žrtvami so mogli graditi moderno luko in njene naprave ter industrijska podjetja in domovališča. Na slehernem koraku se nam razodeva,, kako manjka tu obrežna ravnica. Nič ni bolj značilnega, kakor če pogledamo, kako so si Rečani uredili svoje športno igrišče; vsekaiti so ga morali prav v živo skalo na obrežju v Kantridi. Zato so pred desetletji delali načrte, kako bi reško pristanišče razširili na ugodnejše zalive v bližini na jugovzhodu, bodisi v Martinščici kakor dalje v Bakarskem zalivu ter ob Kraljeviči. V ta namen so že speljali posebno železnico od postaje Škrljevo do mesteca Bakra. Toda tudi tu, zlasti v Bakarskem zalivu, so velike težave zaradi burje, ki pogosto divja izredno silovito. Reči moramo, da je Reka s svojimi sedanjimi pristaniškimi napravami ter industrijo zelo zelo dragocena v našem celotnem gospodarstvu in da opravlja izvrstno svoje funkcije v Kvarnerskem zalivu. Toda ako bi jo hoteli še povečati, bi bili prisiljeni, storiti to le v obliki, da bi pristanišče razširili čez Martinščico na Bakar in Kraljevico. Ali tudi ta pristaniška dela bi bila združena z znatnimi investicijskimi stroški.
Reka je od Trsta na slabšem še v dveh pogledih. Prvič ima slabše prometne zveze z zaledjem nego Trst. Obe železnici na Zagreb in na Ljubljano sta le enotirni razen v sektorju od Šem-petra-Pivke dalje. Železnica Karlovac—Zagreb se mora vzpeti čez prevale v Gorskem kotaru, ki so skoraj za 300 m višji od postojnskih. Velika škoda je, da dosedaj ni bilo mogoče boljše izkoristiti veliko prednost, ki jo nudi globoko zarezana Kolpska dolina. Ta dolina pomeni najbolj daleč v Dinarsko gorovje segajočo rečno zarezo prečne smeri in po njej se nudi iz Panonske kotline po ravnem zložen prehod proti morju, ki pa obnemore takorekoč neposredno pred ciljem. Od povirja Kupe nad Bro-
dom, pri Osilnici, v nadmorski višini samo 350 m, okrog 50 km od morja v Kvarnem, se vzpenja višavje v Dinarskem gorovju, nerazgibano in nerazčlenjeno, s širokimi prevali v razvodju v nadmorskih višinah med 800 in 900 m. Samo za 50 m je železniški preval nižji od cestnega v Vratih nad Fužinami, a ta razlika je dosežena s predorom. Ako bi hoteli ta široki pas dinarskega višavja premagati s predorom, bi ga morali zvrtati v dolžini okrog 25km. od povirja pri Osilnici do Grobniškega polja v nadmorski višini okrog 500 m, a še bi bilo treba kratko razdal jo od Grobnika do Reke v zračni črti 6 km obvladati s sistemom gostih krivulj.
Drugo v primerjavi s Trstom neugodnejše svojstvo Reke je njena malo obljudena okolica. Dejansko je Reka obdana z obodom slabo poseljenega ali celo docela neobljudenega ozemlja, ki ga imamo bodisi v Čičariji z Učko. kakor v Snežniškem višavju ter okrog Risnjaka in v ostalem Gorskem kotaru. J o je visoka gozdna pokrajina, ki je zelo zelo slabo poseljena. Šele neposredno ob obali in nekoliko nad njo se zgostijo naselja in so boljši pogoji za agrikulturo, bodisi na Kastavski terasi, kakor na Istrski rivieri okrog Opatije ter Lovrana, pa na flišnem področju, segajočem od Sušaka mimo Bakra na Vinodol. Toda to plodno, dobro obdelano ter gosto obljudeno obmorsko področje je vendarle premalo obsežno, da bi moglo z živili zakladati Reško-Sušaško pristaniško mesto, pa je zato treba in bo v bodoče treba, da ga zalagajo z dovozom od daleč. Prav tako je treba z doseljevanjem od daleč oskrbovati Reko z delovno silo. zato se ne čudimo, da se Reka odlikuje z zelo pisano množico doseljencev, ki je bilo v vseh časih med njimi tudi obilo ljudi s Slovenskega.
Resnica je sicer, da se mesta, predvsem večja mesta s pristanišči vred oskrbujejo s hrano tudi od daleč in da se jim velik del hrani namenjenih proizvodov dovaža celo iz oddaljenih pokrajin. Vendar pomeni znatno razbremenitev prometnih sredstev, če jim vsaj znaten del tega dobavlja najbližja okolica, kar je posebno važno v naših prometno še ne dovolj razvitih predelili. Splošno moramo ugotavljati težnjo, da se tudi večja mesta z velikim delom dnevni prehrani namenjenih pridelkov, kakor so mleko, jajca, zelenjava in še marsikaj podobnega, zakladajo iz okolice, odkoder jim nosijo in transportirajo blago takorekoč vsak dan sproti. Bližnja agrarna okolica zaživi z mestom v gospodarsko enoto prav v tem, da ga prehranjuje zlasti z drobnimi
dnevnimi prehrambenimi potrebščinami. Saj je podobno tudi z delovno silo, ki jo mesto najprej pritegne iz najbližje kmetske okolice. Velik del v mestu, tako tudi v pristaniškem mestu zaposlenega delavstva in uslužbenstva biva običajno v kmetski oko-tici ter se tjakaj vrača vsak dan po opravljenem delu. V času izrednih del in velikih koleban j v zaposlenosti urbanskega značaja se bližina rezervne delovne sile po okoliških vaseh posebno dobro obnese. Zaradi vsega tega kljub možnosti, da tako hrana kot delovna sila doteka iz večjih razdalj, vendarle ne smemo podcenjevati ugodnosti, da je eno in drugo v bližnji okolici.
Za oskrbo z vodo tudi na Reki niso v zadregi, a glede elek-troenergije se odpirajo velike možnosti z novo ogromno hidro-centralo v Vinodolu, ki bo izkoriščala vodo iz zakraselih rečnih dolin na višavah Gorskega kotara, pri Fužinah, Lokvah in Liču. Ker je tudi premog v Raši v bližini, je za pogonsko silo dobro posk rbljeno.
Pulj na južnem koncn Istrskega polotoka more imeti vlogo pristaniške podružnice Reki. Saj je bila njegova poglavitna funkcija v vlogi vojne luke stare Avstrije, pa v sistemu vojne industrije. Kot industrijsko mesto na morski obali, z obsežnimi pristaniškimi napravami, bo moglo mnogo pomeniti v našem gospodarstvu, a v blagovnem prometu po sebi, za zvezo s celinskim zaledjem, pač ne bo moglo imeti samostojne vloge.
V	politično-geografski razmejitvi, kakor se je uveljavila po drugi svetovni vojni, je morala Reka prevzeti glavni del prometne vloge, ki bi jo moral za severni del Jugoslavije vršiti Trst. Tudi Reki prihaja v korist velika ugodnost Posavine, po kateri leče prometna magistrala severne Jugoslavije. Ne pozabimo. da smo tu v gospodarsko najbolj razgibanem, najbolj gosto naseljenem, najbolj s prirodnimi bogastvi obdarjenem delu Jugoslavije. Prestolnice vseh treh severnih naših republik stoje ob Savi. Oskrbovati to veliko, gospodarsko naglo se razvijajoče ozemlje z dovozom preko morja, ni majhna stvar. Zato je docela naravno, da je pristanišče na Reki vedno polno ladij in da je tudi reška industrija tako krepko zaposlena.
Reka je poklicana, da koncentrira promet v vsem Kvar-neru ter da naveže nase tako obalski promet v Hrvatskem Primorju kakor v južnovzhodni Istri ter z otoki. Na Reko se bo najprikladneje naslanjal tudi turistični promet, ki ima v Kvarnem že svoje močne tradicije in krepko povezavo na srednjo
Evropo. Tudi ta daje krepke poteze v značaju reškega pristanišča in zlasti veča v njem osebni promet.
Poleg Reke in Trsta sta Split in Šibenik dosedaj najboljše organizirani pristanišči v našem Jadranskem primorju in tudi najboljše povezani z zaledjem. Obe pristanišči sta dobro zavarovani pred viharji s sistemi otokov ob obali, a tudi burja se uveljavlja tu nekoliko manj silovito. Obe pristanišči, tako splitsko kakor šibeniško, se nahajata v tipičnih »dalmatinskih« zalivih, t. j. v podolžnih eocenskih flišnih kadunjah, ki jih loči od morja ozek ali vsaj ožji prečni preliv v tršem kamninskem gradivu. Šibenik je postavljen vrh tega na ustje Krke in vhodni prečni preliv se nam razodene kot spodnji del struge te reke, pa je zato ozek, skoraj že nekoliko preozek. A zavarovanost pred viharji je tu popolna.
Pri Splitu vidimo genetično zelo interesantno historično dediščino, ki je ravno naš čas na tem, da jo popravi. Stara vodilna luka se je nahajala zadaj za Marjanskim polotokom v vzhodnem koncu Kaštelanskega zaliva, pri Saloni-Solinu. Na prvi pogled je razvidno, da je to pravo mesto za pristanišče, v prostornem zalivu, zavarovanem zoper viharje, z obilo ravnega ali vsaj skoraj ravnega prostora na obrežju, z izvrstno vodo v neposrednem sosedstvu. Slučaj, da je Dioklecijanova palača, postavljena ob južnem obrežju Marjanskega polotoka, nudila zavetje beguncem v burnih vojnih časih na prehodu iz antike v srednji vek, je odločil, da se je v njej in ob njej razvilo srednjeveško pristaniško mesto Split, dedič po Solinu. Pri tem pustimo ob strani vprašanje, koliko je bilo že poseljeno in za luške potrebe uporabljano to področje v časih pred Dioklecijanovo palačo. Zakaj dejstvo je, da nudijo Brač, Šolta in drugi otoki že sami obilo zaščite pred viharji, dasi je seveda res, da je Kaštelanski zaliv zadaj za Marjanskim polotokom še mnogo na boljšem. Zato pa se nova splitska luka seli v vzhodni del Kaštelanskega zaliva, ob slikoviti Vranjic, v neposredno bližino ilirske in rimske Salone-Solina.
V	toku naše prve petletke je dozorel sklep, da se izgradi nova luka za Split v Kaštelanskem zalivu pri Vranjicn, in sicer v glavnem blagovna luka, medtem ko bo poslej stara luka služila predvsem za potnški promet. Temu primerno preurejamo tudi železniško progo, ki bo dobila skozi predor najpripravnejšo zvezo med staro in novo splitsko luko.
ZELEZNISKE POVEZAVE MED JADRANSKIMI LUKAMI IN ZALEDJEM V JUGOSLAVIJI
MARIBOR
VARAŽDIN
LJUBLJANA
\Gmtm v/
UD. MOST
.SÜBOTICA V
fäMPCTM
SOMBOR
'ARLOVEC
SISAK\
REKA
NAŠICE.
NOVSKA
(SUNJA t
VINKOVO,
l TRINA;
bos/novi
RUMA
PULJ
\LOGRAO
BANJA
LUKA\
TUZLA
•••(
NZGOTIN
BAKOVIČI ZVi
,VALJtVOt
LAPOVO
ZA JEČAR jf PARAČIN f
\ W S\
iRAJ£VO
RANKOVIČEVCL
’OVICA
DUBROVNIK
mcs
KARDELJfVd
Legenda: 1. glavne (brzovozne) proge - 2. važnejše zvezne proge - 3. definitivno projektirane proge - 4. predvideni projekti
5. ozkotirne proge — 6. plovne žile — 7. projektirane plovne žile
Ob Splitu nastaja nova industrija, in sicer, kakor je in mora biti samo ob sebi razumljivo, ob Kaštelanskem zalivu; tu je že zelo zelo razvita stara cementna industrija, naslanjajoča se na obilne zaloge izvrstnega laporja-tupine. Tu je naš novi Jugovimi in tu se pripravljajo še nadaljnja nova industrijska podjetja. Za industrijo v Splitu je še ena velika prednost v velikih energetskih virih, saj je na Cetini že naša velika hidrocentrala »Tito« in so hidrocentrale na Krki, a tako na Cetini kakor na Krki so projektirane še nove velike vodne elektrarne. Premog ima dosedaj Šibenik bolj blizu, in sicer v Sivericu ter Velušiču, kjer pa zaloge niso več dovolj izdatne, če se ne posreči odkriti novih. Toda za Split imamo zaloge dobrega, šele komaj načetega premoga v Tušnici pri Livnu, zato je prav v letu 1950 storjen sklep, da se zgradi normalnotirna železnica od Splita na Livno.
Še eno veliko ugodnost ima Split in podobno Šibenik. Ima nizko, piano, zelo rodovitno in dobro poseljeno okolico, ki ga more zalagati z dobro delovno silo' in pa s prehrano v prav znatni meri. Razpolaga z nizko posredno okolico srednje in severne Dalmacije tja do Dinare, ki more v načrtnem gospodarstvu prav mnogo pomeniti bodisi glede prehrane pristaniško-indu-strijskega področja, kakor tudi glede dotoka delovne sile. Saj je ta predel pošiljal na tuje na tisoče in tisoče izseljencev. A razen tega so tu še naši največji in najbolj obljudeni otoki, ki so prav tako oddajali v svet silne množice ljudi, da »se je tujina dičila z delom njihovih rok«.
Topografski in marinski položaj Splita — in podobno njegove podružne luke Šibenika — je prav gotovo boljši nego je položaj Reke, a podoben položaju pristanišč ob Tržaškem zalivu. Z vodnimi zalogami ter z zelo obilno energetsko osnovo ima izvrstne osnove tudi za industrializacijo ter za nadaljnje širjenje pristaniškega mestnega naselja. V teh pogledih se nobeno naših glavnih pristaniških področij — razen Tržaškega zaliva — ne more meriti z njim.
V	severni Dalmaciji je še staro pristaniško mesto Zadar, dolgo dobo celo glavno mesto Dalmacije. Ima veliko ugodnost, da je zavarovano zoper viharje z veliko skupino otokov, a ugodne so tudi obrežne in globinske razmere. Toda Zadar je ostal brez železniške zveze z zaled jem in se je s tem tako rekoč izločil iz možnosti, da bi mogel opravljati količkaj znatnejšo moderno prometno funkcijo. Toda sedaj stopa v veljavo sklep naših oblasti, da se zgradi železnica od Zadra na Knin skozi nizko
2 Geografski vestnik
17
severno Dalmacijo; s tem se bo Zadar vključil v Kninu na železniški sistem liške ter unske čezdinarske železnice in bo mogel prevzeti del prevoznih nalog, ki jih opravljata Split in Šibenik.
Kakšni so prometni dostopi do Splita, to je vsekakor osnovno vprašanje. Tu se začenja oni temeljni problem, ki je njega reševanje potekalo naravnost tragično, tako za Split ka-kar za vso Dalmacijo. V dobi, ko so železnice zamenjavale stare ceste in trgovske poti. ko so se namesto jadrnic uvajali parniki, je predstavljala Dalmacija samo ozek, a zelo dolg pas jadranskega obrežja, ki se je ob njegovi vzhodni meji razprostirala Turčija, bistveno zaostala tako v gospodarskem kot kulturnopolitičnem razvoju. To se pravi z drugimi besedami, da se je Dalmacija znašla v mrtvem kotu in da je tudi njeno gospodarstvo obtičalo na primitivnem stanju stare dobe.4 Podjetni dalmatinski mornarji so se selili drugam, v Trst, kjer so se pojavile dalmatinske pomorske firme Kozulič, Tripkovič itd., pa še dalje v Ameriko, povsod po svetu, kjer je strujilo veliko življenje. To je bil tragični položaj Dalmacije, ki se bistveno ni spremenil v obdobju, ko je Avstro-ogrska okupirala in 1. 1908 anektirala Bosno in Hercegovino, zakaj zanjo je bila to kolonija, a avstrijski ter ogrski kapital ni hotel imeti tekmecev v Trstu ter Reki. In tako je Split dobil le ozkotirno železnico do Sinja, pa normalnotirno, a zelo neracionalno trasirano železnico mimo Perkoviča in Drniša na Knin, z zvezo med Perkovičem ter Šibenikom. Edina zveza s širšim zaledjem je bila gozdarsko-industrijska železnica iz zapodnobosanskih gozdnih planot mimo Drvara na Knin, ki so po njej izvažali les za izvoz do Šibenika.
Takšna je bila prometnogeografska situacija, ki jo je prevzela stara Jugoslavija leta 1918 v Splitu in Šibeniku. Liška železnica je bila šele v gradnji, nadaljevala in dovršila jo je šele Jugoslavija v letu 1922. Unsko železnico je začela graditi stara Jugoslavija, a dovršili smo jo v FLRJ v letu 1948. S tema dvema železnicama je Split in z njim vred Šibenik zvezan šele z delom
4	Iz obilice literature o tem naj opozorimo samo na delo, ki ga je izdala dunajska univerza malo pred prvo svetovno vojno, ko so se nekateri intelektualci jeli zavedati historične krivde, ki jo je zagrešila Avstro-Ogrska v svojem razmerju do zemlje in ljudi ob Jadranskem morju; izšlo je pod uredništvom univ. prof. Ed. Briicknerja z naslovom: Dalmatien und das österreichische Küstenland. Wien 1911. V zvezi z našo tematiko prim. v tem zborniku članek: R. Riedl, Die wirtschaftlichen Zustände Dalmatiens, str. 216—236. — Posebej: N. Krebs, Die Häfen der Adria. Wien 1911.
svojega gospodarskega zaledja in sicer z zapadno ier srednjo Hrvatsko ter severnozapadno Bosno in bližnjo zapadno Slavonijo, odkoder je sicer promet na morje usmerjen čez Reko. Vendar ne sme ostati nepoudarjeno: naša savska magistrala ima sedaj po unski progi močno izboljšan dostop do Splita, dasi je treba še izboljšati progo na obeh koncih, pred Sunjo in od Knina dalje, kjer imamo samo eno progo skupno za Split in Šibenik. Tudi tu je nujno potrebna sprememba in splitski projektanti so si jo zamislili v naslonitvi na projektirano novo železnico iz Splita na Livno, o čemer bo govora takoj. Ne liška ne unska proga pa še ni tisto glavno, kar je potrebno Splitu in gospodarstvu Jugoslavije sploh.
Split in Šibenik ležita nekako na sredi jugoslovanskega jadranskega primorja. Od tod je do ustja Bojane skoro enako daleč ko do naše državne meje na severozahodu. Dosedanje Železnice na Split pa strežejo samo severozahodnemu koncu Jugoslavije. Očitno je, da potrebuje Split železnice od severovzhoda, iz državnega osredja. To se pravi, bolje rečeno, da potrebuje osrednji del Jugoslavije pristopa do morja po najbližjih, po direktnih poteh. V tem je kardinalno vprašanje za bodočnost Splita, v tem je odgovor na osnovni problem, kateremu področju naj za pot do morja in čez morje služi Split s svojo podružno luko v Šibeniku. Od odgovora na to vprašanje je zavisna vsa nadaljnja funkcija morskih pristanišč v srednji Dalmaciji.
Nekaj odgovora na to vprašanje je bilo že podanega z zaključkom naše zvezne vlade v letu 1950, da se zgradi normal no-tirna železnica iz Splita na Livno. Naglašam: nekaj odgovora, zakaj Livno je mesto, ki stoji okrog 700 m visoko, ki pa ima svojo poglavitno vrednost prvič kot eno od središč izredno prostrane za kmetijstvo, posebno za živinorejo prvovrstno sposobne pokrajine, a drugič zaradi bližine velikih zalog dobrega rjavega premoga pri Tušnici, tako potrebnega za splitsko industrijo. Železnica na Livno bi bila šele lokalna železnica, bistvo problema pa je v tem, da se Split zveže še naprej z notranjostjo našega zveznega ozemlja. Okrog tega temeljnega vprašanja se gibljejo železniški načrti naših projektantov. Pri tem se nam postavljajo v odločitev nekateri osnovni problemi, ki se ne tičejo samo Splita in Livna.
Prvič je važno, da se na severovzhodu Splita — in Šibenika — vzdiguje široko področje zahodnobosanskih visokih planot in polj, visokih na najnižjih prevalih od 1000 do 1200 m, a tako
širokih, da na predore sploh ni misliti. Drugič ne smemo prezreti, da teko vsi savski pritoki na celinski strani v svojem zgornjem toku v dinarski podolžni smeri, a ne prečno iz Dinarskega gorovja, kakor Kolpa in podolje Ljubljanice. Tretje važno, zelo važno dejstvo pa je prečno zarezana dolina spodnje Neretve, ki tako rekoč nujno nakazuje potek prometnih poti, torej tudi železnic, iz 'Jadranskega primorja v notranjost. Ta tri dejstva so v osnovi diskusij o bodočih železniških zvezah Splita z osrednjim predelom Jugoslavije. Za stare trgovske poti, ki se niso bale klancev in vzponov v višave, so bili prehodi čez zaliodnobosanska višavja nekaj drugega ko za sodobne železnice. Od odgovora na vprašanje, kako zvezati Split z železnico proti severovzhodu in vzhodu, zavisi bodočnost Splita ter njegovega pristaniškega uspe van ja.
Razen velikih gozdnih planot zahodne Bosne z ogromnimi zalogami lesa ter znatnimi zalogami premoga in lignita, pripada po legi v zračni razdalji Splitu porečje Vrbasa kot najbližje zaledje. Nanj se naslanja sosedstvo okrog Prijedora—Ljubije ter ob spodnji Bosni, seveda z bližnjimi področji nižine ob Savi in Dravi. Tu se nam postavlja nasproti že navedena težava, da teče Vrbas podolgem v dinarski smeri, pa da se na levi od njega neposredno vzpenjajo visoke planote, z največjimi višinami v planem okrog Kupresa, nekako 1100—1200m nad morjem. Malo vzhodneje pa je globoko zarezana prečna dolina spodnje Neretve, od koder se vzpne prehod čez Ivan v nadmorski višini 967 m, z možnostjo, da ga prevrtamo v znatno nižji nadmorski višini, ker ni preveč širok. To je dajalo in daje veliko veljavnost prometnim prehodom čez Ivan; tu je stekla spričo tega prva, resda samo ozkotirna železnica iz Sarajeva na morje, ki jo sedaj preurejamo na normalno širino s podaljškom mimo Metkoviča na Ploče—Kardeljevo.
Vsekakor je najprikladneje, da tu uvrstimo poglavje o lukah na ustju Neretve ter dohodih do njih.
Luke na ustju Neretve ter v njegovem sosedstvu in dohodi do njih, to je četrto pristaniško področje v Jugoslaviji. Z obravnavanjem tega področja načenjamo eno najbolj težavnih vprašanj povezave med našim Jadranskim primorjem ter našim zveznim zaledjem. Neretljansko primorje je v nekih pogledih ravno nasprotno od Splitskega primorja: tam so izvrstne možnosti za luke in njihovo ustrezajočo bližnjo okolico ter energetiko, a slabše prirodne poti v notranjost, tu, ob ustju Neretve,
pa so slabše osnove za pristaniške naprave, a izvrstni pogoji za prometno povezavo z zaledjem. Zakaj tako? Ustja Neretve ne moremo šteti za dobro pristaniško področje; saj je bilo treba reko očistiti, izravnati ter regulirati, a še moramo računati s tem, da plavi zelo mnogo ter neprestano zasiplje svojo strugo. Met-kovic je spričo tega le luka za silo, medtem ko je bila stara ilirska Narona za takratne male ladjice izvrstna luka, podobno kot Reka-Tarsatika. Treba je torej poiskati luko vstran od rečnega ustja. Nudi se nam v neposrednem sosedstvu dvoje dobrih zalivov, Neurn na levi ter Ploče na desni od Neretvinega ustja. Po prirodnih svojstvih sta si zelo podobna. Neum pri Kleku smo po nekem kolebanju v stari Jugoslaviji končno spustili iz upoštevanja. V naši prvi petletki smo se odločili za Ploče in začeli ta zaliv preurejati za pristanišče. Da mu pripisujemo znaten ali celo velik pomen, se razvidi že iz tega, da smo novo luko in luško mesto preimenovali v Kardel jevo, v letu 1950.
Vzemimo najprej v pretres celoto: Kaj je velika odlika Ploč-Kardeljeva, da smo se odločili za ureditev pristanišča v njem? Prav gotovo je to dolina Neretve ter nanjo se naslanjajoči preval čez Ivan, ki nudi zložen dohod v dolino reke Bosne, v srce LR Rosne in Hercegovine. Sicer nas tudi tu nekoliko spravlja v nejevoljo dejstvo, da Rosna, kakor vsi desni savski pritoki, teče v znatnem delu v dinarski podolžni smeri, drugod pa vsaj v smeri proti severu, medtem ko bi nam mnogo bolj ustrezala reka in dolina z usmerjenostjo od jugozahoda, od vznožja Ivana, proti severovzhodu. Toda dejstvo ostane, da sta dolini Rosne ter spodnje Neretve v prometnem pogledu celota, ki nas prevaja od Panonske kotline do jadranskega morja, pa da imamo vmes samo preval čez Ivan, ki ga lahko prestavimo v nižjo nadmorsko višino, kolikor more zmagovati naša tehnika.
V	doglednem času bo proga od Sarajeva do Kardeljeva preurejena na normalno široki tir in brez prekladanja bodo tekli vagoni iz srednje Rosne, pa preko Šamca na savski magistrali iz naše panonske nižine in vsega področja severne Jugoslavije do morske obale. To so velike gospodarsko-prometne ugodnosti, velike vrednosti, tem bolj, ko treba pomisliti, da se na dolino Bosne v Doboju pa tudi drugod, naslanja veliko bosansko ru-darsko-industrijsko področje od Zvornika—Tuzle do Ranjalidte —Pri jedora.
Oglejmo si položaj Ploč po istih kriterijih, kakor smo jih uporabili ob premotrivanju Trsta. Reke ter Splita.
Za vodno uporabo je na razpolago Neretva sama, a za pitno vodo kraški izviri v okolici severno od Ploč. Že sedaj je semkaj napeljana voda iz sosednega kraškega področja in sicer od Kro-tuše na Vrgoračkem polju v Bačinsko jezero po 2200 m dolgem predoru, iz Bačinskega jezera pa po kratkem predoru in daljšem kanalu skozi Kardeljevo v zaliv Ploče. Izvori za vodovod Ploče so na vzhodnem robu Peračkega polja oziroma Blata; od tam dvigajo vodo črpalke do razvodnega rezervoar ja tik ob vasi Šipak ter jo spuščajo v novo nastajajoče pristaniško naselje Kardeljevo. Za energetiko sicer ni v bližini vodnih sil na razpolago, a ne bo jih težko dobiti iz velikih hidrocentral na srednji Neretvi ter na Cetini. Podobno je glede premoga, za katerega so pri Mostaru velike zaloge.
Manj ugodne so stvari za namestitev pristaniškega naselja samega. Zaliv Ploče je dejansko ves v živi skali, a na južni strani ima stik z aluvialno ravnino ob spodnji Neretvi, po kateri je speljana nova železnica in po kateri je s kanaliziranim rokavom Neretve v neposredni zvezi z morjem. Železniške ter pristaniške naprave je bilo mogoče namestiti na aluvialnem zemljišču v tem južnem delu, medtem ko bo treba za večino stanovanjskih in drugih zgradb za stavbišče uporabiti živoskalna tla, sestoječa v vsem obsegu iz apnenca. Tudi je v načrtu, da se še izravnajo obrežna področja, da se odstranijo cela brda, pa drugod zasujejo ueustrezajoči zatoki in se s tem zaliv nekako zaokroži in izravnajo obale. To so drage stvari. A nadalje moramo računati z zelo d ragimi investicijami, ko bo šlo za urbanistične potrebe, za kanalizacijo, vodovod in raznovrstne druge urbanistične napeljave. Ker bodo imeli v Pločah-Kardeljevem opraviti z živo-skalnim apniškim tlom, bodo vse te stvari dokaj komplicirane in pač ne poceni, toda vendarle vse —• izvršljive. Upravičene so domneve, da bodo urbanistična dela v takšnem težavnem terenu zamudna, pa da bo zaradi tega nastajanje pristaniškega mesta bolj počasi napredovalo. Pri tem pa je trebu naglasiti, da so dosedanja dela v graditvi Kardeljeva začeta na raznih področjih bodočega mesta, in sicer tudi na mestnih delih, dokaj oddaljenih med seboj, tako da je iz posameznih fragmentov nastajajočega pristaniškega mesta do drugih, pa do pristanišča ter do kolodvora primeroma daleč. Vse to še povečuje vtis, da smo dejansko šele na prvih začetkih pristaniške in mestne graditve. Ker delamo istočasno tudi druga mesta, postavimo Novi Beograd. Novo Gorico, novo splitsko luko, novi Bar, pa nešteta nova naselja ob novih
rudnikih ter industrijah itd. itd., se moramo zavedati, da ho moglo novo Kardel jevo le polagoma napredovati.
Južni del Kardeljeva ima drugačen položaj. Tu je naplavina v Neretljanski dolini dosegla morsko obalo ter naplavljala vanjo neprestano novih snovi, kljubujoč istočasnemu grezanju vsega obrežja. V naplavini se vijejo Neretvini rečni rokavi, med njimi kot skrajni na severu tisti, ki se mota na vznožju kamenitih gričev in doseže morje prav v območju novonastajajočega Kardeljeva. Naplavina je tu pustila le še neznatno odprtino, da je po njej zaliv Ploče ostal v komunikaciji z morjem. Ta preliv je bilo mogoče brez večjih težav kanalizirati in tod ima novonästajajoea luka Kardeljevo prometno zvezo z morjem. To stično mesto se je s tem nudilo kot prometno središče novega pristanišča: tu je zgrajen kolodvor kot končna postaja, a nanj se naslanjajo pristaniške naprave s skladišči in zgradbami za prekladanje tovorov. Tudi nadaljnje pristaniške zgradbe se bodo razvrščale ob tein kanalu, vodečem na široko morje, torej po ravninskih tleh, kar pomeni in bo pomenilo mnogo lažjo graditev z ugodnejšimi pogoji tudi za urbanistične naprave. Kardeljevo bo potemtakem sestojalo iz dveh delov, iz severnega, ki bo v kamenitem ozemlju ob zalivu Ploče ter iz južnega, ki bo ob kanalu na ravninskih tleh rečne naplavine. Zgradbe ob kanalu na ravnini in ob kolodvoru so že dosedaj toliko napredovale, da more sprejemati Kardeljevo že obilo tovora od prekomorja ter ga odpremljati v notranjost Jugoslavije, tako da se je blagovni promet že uvrstil na drugo mesto med našimi jadranskimi lukami.
Kar se tiče prirodnih pogojev za naselbinsko rast Kardeljeva, je očitno, da hribska okolica zaliva v Pločah ni pripravna za poselitev, ker je to hribovit apniški in kraški svet, kjer je v sedanjem stanju sorazmerno malo naselij. Na ta kamenita brda bodo mestna naselja le malo segala, saj bi bile tudi urbanistične naprave tu težavne in drage. Iz te hribske okolice se bo moglo novonastajajoče pristaniško mesto le malo zalagati z delovno močjo in prav tako malo tudi s prehrano. V to smer se tedaj pristaniško mesto ne bo moglo omembe vredno širiti. Ugodnejši so prirodni pogoji za naselitev in za obdelovanje v južnem delu, na ravnini v dnu Neretljanske doline in ob kanalu proti morju. Vendar ne smemo prezreti, da bo tu potrebna trajna briga zoper povodnji in zoper malarijo, skratka, skrb za melioracije. V sedanjem stanju je ravnina v dolini spodnje Neretve slabo po-
seljena in malo obdelana,5 tudi od tod se tedaj novonastajajoča luka ne more zakladati kaj prida z delovno silo in tudi v prehrani ne more bistvenega prispevati. Melioracije bodo mogle razširiti površino, sposobno za poselitev in tudi za obdelovanje ter s tem omogočiti, da se novo pristaniško mesto raztegne proti jugu. Toda glavna struga Neretve ter obsežne vodne ploskve ob njej bodo pomenile težko premagljivo mejo razširjanju mesta proti jugu.
Z vsem tem v skladu so načrti, da se v Kardeljeva razvije pristaniško mesto zmerne velikosti, s številom prebivalstva, ki ne bi presegalo 20.000.
Zaliv Ploče je obdan od vseli strani z apniškimi brdi in hribi, ki so po večini visoki do in nad 100 m, za zahodni strani pa celo med 200 in 500 m. Pravo mor je se odtod sploh ne vidi, zato imamo vtis, da se nahajamo v docela zaprtem prostoru, bolj ob jezeru nego ob morskem zalivu. Le ozek preliv veže Pločanski zaliv s širokim morjem, toda ugodno globok zaliv, ki se vleče ob robu Neretvine naplavine, pa hkrati ob koncu rečnih rokavov.
V	celem je zaliv Ploče primeroma ne velikega obsega: prikladen je najbolj za specializirano pomorsko postojanko, za določene kategorije in množine blagovnega prevoza. Veliko pristaniško mesto pa ne moremo računati, da bi se razvilo v Kardeljevem. Po svoji ugodni legi na ustju Neretve je izvrstno odbrano, da opravlja promet s težkim in prostorninsko obsežnim tovorom za osrednjo Bosno in Hercegovino, kakor tudi preko nje za sosedne predele Jugoslavije, in sicer bodisi za uvoz kakor tudi za izvoz. Področja osrednje Jugoslavije in LR Bosne in Hercegovine same pa bodo, ko se gospodarsko dovolj razvijejo, potrebovale še drugih luk. predvsem naslonitve na pristanišča srednje Dalmacije, na Split. Medsebojno dopolnjevanje bo ostalo potrebno za prometno posredovalne funkcije luk na ustju Neretve ter v sosedstvu bodisi na levo, kakor na desno od njega.
Še ene stvari pri obravnavanju Ploč-Kardeljeva ne smemo prezreti. Pred ustjem Neretve leži dolgi, a ne široki polotok Pelješac. Ima sicer dobro svojstvo. da varuje ustje Neretve pred velikimi južnimi viharji in valovi, toda ima tudi neugodni učinek, da zapira neposredno pot proti jugu in jugovzhodu. Vse ladje,
5	Zelo instinktivno sliko o naseljenosti in gospodarjenju v dolini ob spodnji Neretvi je objavil dr. Josip Kovačevič pod naslovom sNeretvanska Blatija« v Prirodi, januarska številka 1952, na str. 13—16.
ploveče v naznačeni smeri, morajo delati ne neznaten ovinek okrog rtiča na koncu Pelješca ter dosežejo šele med Korčulo in Orebičem prosto pot v smeri vzporedno z jadransko obalo. Ta ovinek je znatna ovira tudi za obalsko plovbo. V starih časih so si pomagali na ta način, da ko zemeljsko ožino na korenu polotoka pri Stonu izkoristili za ladijski prehod. Nekoliko so adaptirali nizko ležečo ožino pa vlekli čeznjo ladje v Prevlaki pri Stonu ter si s tem prihranili velik ovinek okrog Pelješca. Ožina v Prevlaki je široka dober kilometer, a nadmorska višina v njej na najvišjem kraju v prevalu znaša 21 m. Ako bi hoteli po vzoru starih mornarjev s kanalom premagati to ožino ter jo usposobiti za ladijski promet od Ploč neposredno proti Dubrovniku, bi se s tem vendarle morali lotiti dosti drage in zamudne stvari; v dobi, ko imamo toliko in toliko nujnejših in bolj potrebnih stvari, ni misliti, da bi se mogli lotiti tega podjetja.
Nemara ne bo odveč, ako pri obravnavanju nove luke Ploče-Kardeljevo omenimo še eno stvar. To novonastajajoče pristanišče je po svojem položaju na ustju Neretve — pristop na morje za pokrajino, ki se naslanja na dolino Neretve in Bosne, torej pred- -vsem za južni in osrednji del Bosne in Hercegovine. Toda Ploče-Kardeljevo se nahaja v LR llrvatski, kakor tudi najspodnjejši del Neretvine doline od Metkoviča navzdol. V LR BiH se večkrat čuje mnenje, da bi se mogla graditev nove luke bolj učinkovito pospeševati, ako bi bila v isti ljudski republiki, tem bolj ko ima LR Hrvatska brige že za druge pristaniške naprave, predvsem v Splitu in na Reki, Zadru, Pulju itd.
Analiza nam je pokazala, ali nam je vsaj pustila vtis, da bodo Ploče-Kardeljevo prevzele vlogo prevoza blagovnega materiala vendarle v omejenem obsegu, da pa se ne bodo mogle razviti v veliko pristaniško mesto. Potrebovale bodo pomoči sosednih pristanišč, po eni strani Gruža-Dubrovnika. o čemer bo treba spregovoriti kasneje še nekaj besed, po drugi strani pa Splita. S tem smo dobili izhodišče za premotrivanje železniških pro-jekiov iz Splita proti severovzhodu in vzhodu.
Projektanti livenske železnice so si stvar zamislil takole :G
Iz Splita bi tekla nova železnica približno po sedanji progi do vasice Kuzmaniči severno nad Kaštel Starim. Tam pa bi zavila v ostrem kolenu ter se obrnila proti vzhodu in se vzpenjala po
0	Predlogi za načrte novih železnic iz Splita iz raznih virov, prdvsem od Urbanističnega zavoda v Splitu.
pobočju Kozjaka navzgor do ustrezajoče višine nad Kašteom Sučurcem, odkoder bi se pognala skozi predor proti severu pod vasjo Blace ter dosegla Konjsko zadaj za Kliseni v nadmorski višini 335 m. Od Konjskega bi tekla proti vzhodu čez Diemanjsko polje skozi Diomo in Bisko ter čez Cetino na Aržan in dalje. Prav poučno je za geografa, kako bi v vsem tem področju izkoristili suhe doline, ki so kot morfogenetska dediščina po pliocenskem vodnem omrežju povsod dobro vidne in sorazmerno malo deformirane. Pri vasi Konjsko bi se od livenske železnice odcepila proga skozi Gizdavac, Muc, Postinje. Otavico na Tepljuli pri Drnišu, kjer bi prešla v že obstoječo železnico Knin—Perkovič. Proga Konjsko—Tepljuh bi zamenjala dosedanjo železniško zvezo med Splitom in Kninom, ki je stara, koncipirana izredno slabo in izvedena docela neustrezajoče, pa vrh tega znatno daljša. S tem bi se železniška zveza Splita na unsko in liško progo znatno izboljšala in skrajšala, a hkrati bi se razbremenil odsek med Perkovičem in Kninom.
Pri postaji Dičmo bi se od livanjske železnice odcepila nor-« malnotirna proga na Sin j ter se po potrebi in možnosti kasneje podaljšala ob Cetini navzgor. S tem bi se hkrati izločila ozkotirna železnica med Splitom ter Sinjem.
Na Livno bi pridržala nova železnica od Aržana ob Buškem blatu, kjer bi se približala premogovnemu področju Tušnice. Toda v bližini Aržana bi bili še dve železniški razpotji, ki bi pravzaprav dajali poglavitni značaj novim prometnim graditvam. Nekoliko severno od Aržana bi se od livanjske proge odcepila železnica na Duvno. Tu nehajo sedanji projekti, a domnevati moremo, da bi se kasneje zgradila železnica še dalje na Knpres ali v bližino Kupresa ter se nadaljevala navzdol v dolino zgornjega Vrbasa pri Bugojnu. Že sedaj je Bugojno končna postaja ozke železnice, ki teče do Jajca, a na drugo stran čez Komar na Lašvo ob Bosni. Z železnico od Splita na Bugojno bi dobilo pristaniško mesto ob Kaštelih normalno prometno zvezo z dolino A rbasa. kjer je bila potreba po graditvi železnice od Jajca na Banjaluko in dalje na savsko magistralo ob ustju Vrbasa imenovana že ob pričetku gradnje mladinske proge Banjaluka— Dobo j.
Še nekoliko pred Aržanom, v bližini Lovreca, se projektira drugi važni odcep od livanjske proge, železnica proti Mostaru, ki bi tekla ob Imotskem, ob Širokem brijegu ter ob Mostarskem
blatu na Mostar s prehodom na že obstoječo železnico ob Neretvi.7 la železnica bi omogočila, da bi se proga iz doline Bosne, od Sarajeva in čez Ivan, zvezala tudi z železno cesto na Split, kar bi ustvarilo bifurkacijo pristopa na morje iz osrednje Bosne in sploh iz osrednjih delov Jugoslavije, tudi iz najbogatejših kmetijskih področij Vojvodine ter vzhodne Hrvatske.
Zaključimo naj z ugotovitvijo, da se jemlje v eventuelni program povezava Splita z dolino Vrbasa in z osrednjebosanskim predelom preko Ivana. S tem bi se ustvarila neposredna železniška zveza med Jadranskim primorjem ter glavnimi gospodarskimi področji Bosne, predvsem z velikim nastajajočim rudarskim ter industrijskim območjem, ki bo imelo svoje osrčje Ar dolini Bosne ter v pasu od Prijedora — Banjaluke čez Doboj na Tuzlo in Zvornik. Z izvršitvijo teh načrtov bi se uveljavilo uvodoma postavljeno načelo, da je treba z morjem povezati posamezna področja v vzporednih prometnih pasovih, potekajočih prečno čez Dinarsko gorovje.
Nemara je tu najumestnejša prilika, da spregovorimo nekaj besed še o naslednjem. Železnica od Sarajeva na morje ob Neretvi je sedaj edina čezdinarska železniška zveza od Knina proti jugovzhodu. Ob novem jezeru pod Konjičem bo spremenila svojo pot ter prišla skozi predor v dolino Neretve zopet pod Jablanico, pod veliko hidrocentralo in pod velikim jezerom. Če bi se kdaj zgodila nesreča in bi bil ta or jaški jez nenadoma porušen (kakor se je zgodilo ponekod po svetu v toku zadnje vojne), bi silna in nenadna vodna poplava nemara občutno poškodovala železnico ter morebiti za dalje časa onemogočila železniški promet. Tudi z vidika možnosti takšnih primerov je potrebno, da ima osredn ja Bosna zagotovljen dostop do morja brez velikega ovinka, vsekakor iznad Jablanice, mimo Kupresa ali Prozora. ali vsaj tam, kjer bo livan jska železnica dosegla osrednjo Bosno.
Dubrovnik jev sedanjem prometnem stanju povezan z Neret-Ijansko dolino, po kateri teče ozkotirna železnica, in bo nemara ostal tako tudi v bodoče, ko bo normalni tir zamenjal ozkega. Gruška luka bo mogla pomagati novi luki v Pločah-Kardel jevem.
7	To jo dejansko stari načrt za železniško zvezo med Splitom ter osredjem Bosne in Hercegovine, račrt, ki upošteva najboljše prirodne možnosti reliefa in hkrati oskrbi z modernim prometnim sredstvom pokrajino v severnozahodni Hercegovini ter sosedni Dalmaciji. Prim.: Spomen-knjiga, izdana o kongresu udruženja jugoslavenskih inženjera i arhitekta god. 1925. Split 1923, str. 290 sl.
Toda stara funkcija Dubrovnika se je naslanjala najbolj na prečne prehode, ki jih je priroda nakazala v nizu podoli j in suhih dolin, potekajočih čez Trebinje in Bilečo na Gacko pa dalje na Fočo v porečje Drine. V tem prehodnem pasu so že kosi ozkotirne železnice, a manjka še železna cesta na veliko daljavo od Bileče do Foče, v visokem in nikakor ne za graditev lahkem zemljišču, a vrh tega gospodarsko še napredka potrebnem. Podoba je torej, da smemo Gruž-Dubrovnik sicer vključevati v pristaniško enoto z osrednjem na ustju Neretve, da pa moramo vendarle računati z ojačitvijo samostojne vloge gružke luke po spojitvi železnice od Bileče skozi Gacko na Fočo.
Prehajamo na peto pristaniško področje, ki je obseženo v Črnogorskem primorju. Iz Črne gore bi bil po prirodni osnovi najzložnejši in najugodnejši pristop do morja ob Skadarskem jezeru in mimo Skadra v Medovski zaliv, kar bi se dalo izvrstno povezati z melioracijami Skadarskega jezera in z izdelavo plovnosti daleč v notranjost Skadarske kotline. Politična ločenost ne dovoljuje izkoristiti ugodnosti, ki jih je nakazala narava.
V	politični situaciji, kakršna je dana, je med svojstvi tega Črnogorskega obrežja prva karakteristika, da tu nimamo otokov, ki bi ležali pred obalo ter jo ščitili pred viharji in valovi. Zato se morajo postavljati tem večje zahteve na prirodno izoblikovanost zalivov, v katerih naj namestimo luko.
Kakor nalašč imamo takim zahtevam popolnoma ustrezajoči morski zaliv v Boki Kotorski, ki je po svoji izoblikovanosti čudo zase, najbolj izrazit primer dalmatinskega tipa zalivov. Toda kakor je Kotorski zaliv naravnost klasično ugodne izoblikovanosti, je njega izkoristitev zvezana z neverjetno velikimi težavami, spričo strmega obrežja. Okrog Boke Kotorske se dinarske visoke planote spuščajo v morje izredno strmo, v notranjem delu najbolj in tudi docela neposredno, medtem ko je srednji del. ob Tivtu, v teh pogledih že kar ugoden. Luka, kakor jo nudi notranji del Kotorskega zaliva, je bila izvrstna za stare čase jadrnic in veslač, ne pa za moderna trgovska pristanišča, toda je izvrstna za moderno vojno luko, imenitna za obrambo zoper avionske napade.
Dr ugo mesto, ki bi bilo sposobno za moderno luko, je v Barskem zalivu, ki razpolago z zadostno obrežno ravnico, z ustreznimi globinami in je do neke mere zavarovan zoper valove s polotoškim brdom Volujioo. \endar brez močnih valolomov v Baru ne bo šlo, medtem ko jih v Tivtu ne potrebujemo, saj
jih je ustvarila narava sama. V avstrijskih časih in v obdobju stare Jugoslavije so mislili najbolj, da bi Tivat izkoristili za zgraditev velike pomorske luke,8 a v novi FLR Jugoslaviji so gospodarski načrti vzeli v poštev bolj morski zaliv v Baru. V obeh zalivih pristanišče še ni izdelano, ima šele prve primitivne luške naprave in bo treba v enem in drugem vse šele zgraditi na novo.
Za bodoče pristaniško mesto v obrežju planega prostora ni prav mnogo, a vendar za zmerne zahteve ne premalo, vsekakor pa manj nego v Splitu. Obrežje je zmerno obljudeno. Bodisi z delovno močjo kakor s prehrano okolica bodočega pristaniškega mesta ne bo mogla zakladati v zadostni meri, temveč bo luško naselje navezano na dovoz iz daljave, kakor Reka in kakor Ploče-Kardeljevo. (Razume se po sebi, da bodo v nekem smislu in obsegu, n. pr. glede moke, živine itd. vsa naša pristaniška mesta kakor vse Primorje navezano na dovoz iz notranjosti.)
Kar se tiče prometne zveze z zaledjem, smo v črnogorskih lukah najbolj na slabem od vseh naših tu obravnavanih pristaniških mest. V današnjem stanju ima Tivat samo posreden dostop do železnice, in sicer preko Zelenike, ki je končna postaja ozkotirnega bosanskega železniškega sistema. Reči moramo torej, da Tivat in Kotor dosedaj sploh nimata železniške zveze z notranjostjo. Z Barom je komaj za spoznanje boljše. Primitivna ozka železnica se vzpne čez Sutorman, 680 m visoko, pa se spusti zopet navzdol in teče do Virpazarja ter neha. Njeno nadaljevanje je šele onstran Skadarskega jezera, kjer pa je še slabšega tira in še bolj primitivna železnica, ki komaj zasluži to ime, od Plavnice do Titograda-Podgorice. Od tamkaj teče ozkotirna železnica skozi Nikšič na Bilečo ter Trebinje, s pristopom do Zelenike, Gruža —Dubrovnika in Metkoviča—Ploč ter z zvezo na Sarajevo itd. Lahko tedaj trdimo, da za Nikšič in Titograd opravljajo te luke več pristaniške vloge, nego sicer bližji Bar. Bodisi da se odločimo za Tivat ali za Bar, v obeh primerih je treba graditi železniške zveze z zaledjem docela na novo.
Prehajamo na najbolj interesantno in obenem najtežavnejšo, a važno vprašanje: kako je z bodočo železniško povezavo Bara ali Tivta z notranjostjo?
8	Prim. Josef März, Die Adriafrage. Berlin-Grunewald, 1933, str. 78 sl.
Projekti so v glavnem že postavljeni.9 Železnica bo stekla od Bara (ali od Tivta) do vznožja Rumije pravzaprav Sozine, odkoder bo s približno 7 km dolgim predorom dosegla Virpazar, prešla potem po viaduktu čez severni rokav Skadarskega jezera pa se ob Vranjini spustila po ravnini na Titograd ter dalje po dolini Morače navzgor. Skozi predore bo prešla v zgornjo dolino Tare pri Kolašinu, a od Mojkovca spet skozi predore v dolino zgornjega Lima pri Prijepolju. Ob Limu bo tekla proti severu ter prešla v dolino prave Drine, odnosno v ozemlje od Drinski dolini. Tu je projektirana kot prva, najnujnejša nova železnica na Titovo Užice in Užiško Požego pa dalje skozi Valjevo na Beograd. Ta varianta bo glavna železniška zveza med Beogradom in vsem ozemljem severnovzhodne Jugoslavije ter morjem. Drugo zvezo pa projektirajo od sotočja Lima in Drine proti severu na Zvornik ter dalje na Šabac v Mačvi, kjer bo predstavljala zvezo z zahodnim delom Vojvodine. To bo drinska železnica v ožjem smislu, ki bo prišla kasneje na vrsto, zakaj prednost gre vsekakor glavni varianti skozi Užice, ki bo pomenila najbližjo povezavo Pomoravja in Beograda ter vzhodne Vojvodine na morje v Baru. Ta projektirana nova železnica bo imela ogromen pomen sploh za vso Srbijo in za Makedonijo. Zakaj v dolini Lima nad Prije-poljem se bosta od nje odcepili dve prav tako osnovno važni železnici; prva, ki je vzeta kot najnujnejša v načrt in ji je odmerjena prednost v zapored ju, bo tekla na Rožaj ter se ob zgornjem Ibru nadaljevala proti Kosovski Mitroviči in nemara pozneje tudi posebej proti Novemu Pazar ju-Raški. Pomenila bo neposredno zvezo Kosova in vzhodne Srbije z Nišem na drinska železnico ter jima omogočila najkrajši dostop do morja. Obravnavala se je tudi druga spojna železnica, ki bi stekla od Andri-jevice s predorom pod Čakorom na Peč v Metohiji, od koder je že zgrajena železnica na Kosovo ob Prištini. Ta železnica, ki bo mogla pač pozneje priti na vrsto, bo pomenila za Kosmet in Makedonijo najbližjo železniško zvezo do Jadranskega morja v Baru.
Iz teh kratkih navedb je razvidno, kako široke prometne naloge se postavljajo na črnogorsko železnico in kako izredno
9	Ing. N. Djuric, Gradjevna politika željeznica u kraljevstvu Srba, Hrvata i Slovenaca. Zagreb 1919. — Josef März, Die Adriafrage, str. 78 sl. — Za najnovejše načrte prim. članek Magistrala Beograd—Bar, v Borbi, Zagreb, 22. junija 1952.
obsežnemu delu vzhodne Jugoslavije bo nudila najbližji dostop do Jadranskega morja. Celotno Pomoravje in z njim vred še deli vzhodne Vojvodine ter Podrinje pa še Metohija ter severna Makedonija, vsa ta prostrana področja bodo dobila s tem po najbližji poti pristop na jadranske luke skozi Črno goro, po veliki večini v takih pogojih, da bi tekmovanje morskih pristanišč v srednji Dalmaciji sploh ne prihajalo v poštev, razen za najsevernejši predel ob savski magistrali. Naglasiti je treba, da bo to stanje ustrezalo našemu v uvodu postavljenemu načelu, da je najbolj smotrno in naravno, da se v Jugoslaviji vsakemu ozemeljskemu pasu prečno čez Dinarsko gorovje nudi v prečnih progah neposreden dostop do pristanišč na Jadranu. Le za srednji in južni del naše Makedonije bo to še vedno velik ovinek.
V	gospodarsko-prometno področje črnogorskega pristanišča bo spadal potemtakem izredno širok predel, večji nego v katerokoli gravitacijsko področje ostalih luk naše obale. Resnica pa je, da je to merjeno po teritorialnem vidiku, medtem ko je gospodarska pomembnost ter prebivalstveni delež nekoliko manjši, toda vendarle še zmerom zelo velik, pa z bogatimi perspektivami za bodočnost.
Nalašč smo podali v drobnem navedbe glede poteka projektiranih železnic, da obenem naznačimo, v kako težavnem zemljišču se gibljejo ti načrti. Zgornja Tara in zgornji Lim pa povirja drugih rek tega področja Črnogorskih Brd se nahajajo v nadmorskih višinah okrog tisoč metrov in čez. Tako visoko se morajo vzdigniti železnice, kar bo pomenilo najtežavnejši problem na primorski strani, kjer je vzpon iz Skadarske ravnine najbolj neposreden, medtem ko je vzpon iz notranjih smeri zmernejši spričo višje lege izhodišč v Podrinju, ob Ibru ter v Metohiji. Toda najhujša reč, to so predori, ki bodo potrebni v velikih dolžinah, v ne lahkem, geološko-petrografsko zelo pisanem ozemlju.
Prirodni pogoji za železnice skozi Črno goro so taki, da bodo nujno svetovali uporabo električnega pogona. Računati je tedaj, da moramo vzporedno graditi tudi že velike hidrocentrale na teh gorskih rekah. Zanje pa ne bo težav, zakaj tesni kanjoni, mnoge debri in tudi jezera, ki jih ni malo na teh gorskih rekali, nudijo osnovo za obilo velikih vodnih elektrarn. Toda časa in investicij bo treba za vse to, ogromno časa in ogromno investicij za vse te železnice, a prav tako za pristaniške naprave, ki jih kratkomalo še ni. A vrh tega bodo to zelo kompleksne stvari, kjer bo treba temeljito pretehtati, kje začeti in v kakem redu
razvrstiti ta orjaška dela. Trajalo bo tedaj vsekakor še lepo dobo, preden bodo vse te stvari stekle in ta čas bodo morale severnejše luke opravljati pristaniške funkcije tudi za vzhodne dele FLR Jugoslavije.
Ob vprašanju, ali Bar ali Tivat, bo morda še diskusije. Bližji je Bar, zakaj železnica se mora ogniti široki in visoki Cetinjski kraški planjavi, okrog katere so nekdaj projektirali prehod do srednjega dela Boke Kotorske. Naj omenimo, da so kot slabo stran železniškega projekta na Tivat očitali dejstvo, da bi tekla nova železnica na znatno daljavo od Sutomora do Tivta nad docela odprto obalo, ki je brez zaščite otokov, tako da bi jo mogli v primeru vojne zlahka obstreljevati ter razdreti od morske strani. Toda v dobi silno razvitega vojnega zrakoplovstva taki strateški razlogi pač niso prepričevalni, saj pomeni viadukt čez Skadarsko jezero ali mostovi kjerkoli nič manj ranljivo stran železnice v moderni vojni. Vsekakor pa je Bar bližji, z dovolj prostornim zalivom, le da ga bo treba primerno zavarovati z valolomi.
Pregledali smo v medsebojni primerjavi naša pristaniška področja in pristaniška mesta ter našli, da je, ako pustimo Trst iz znanih razlogov ob strani, Reka naše najbolje organizirano pristaniško mesto. Za njo sta Split in Šibenik najbol je usposobljena za pomorski promet, toda tudi še v nedograjenem stanju. Splitu gradimo novo luko, ki bo šele ustrezala modernim potrebam. a Splitu moramo tudi šele zgraditi prometne zveze proti SY in V, ki jih še nima. V Kardeljevem šele gradimo luko in moderniziramo železnico do nje, vendar pa moremo že opravljati znaten del prevoza. Na Gruž-Dubrovnik bo v tem področju še dolgo odpadal znaten del prevoznih nalog. Bar (Tivat) nima še niti polnovredne luke niti železniških dostopov.
To se pravi, da gradimo tri luke hkrati in da smo pred nalogo, da si zgradimo tri znatnejše ali celo velike luke. Ker ima od teh treh luk Split daleč najbolj izgrajeno pristaniško mesto, se razvidi velika prednost te srednjedalmatinske luke v celotnem značaju za vzhodne predele Jugoslavije. Kardeljevo ima luko samo že dokaj zgrajeno, vendar mu bo moral Split še dolgo pomagati, a obenem nadomestovati Bar, pač skupaj s Kardeljevim. Velik del morskoprometnih nalog pa bo slejkoprej odpadal na Reko. ki ima in bo imela še lep čas to prednost pred Splitom, da ima dober dostop po savski prometni magistrali, ki jo približuje tudi vzhodnim delom zveznega področja.
Ob koncu se ustavimo še ob vprašanju, ki se postavlja pred nas: Katero od naših pristaniških področij je najbolj prikladno, da prevzame vlogo velike luke za prevoz na daljavo, za tranzit tistega, kar prehaja ali želi prehajati preko našega ozemlja na Jadran iz sosednih ali sploh drugih držav. In dalje podobno vprašanje: katero od naših pristaniških mest bi bilo najbolj prikladno, da skozenj napeljemo umetno plovno žilo, kanal, ki bi prevajal promet iz našega panonskega plovnega omrežja po rekah Podonavja na Jadransko morje (ali eventualno na Egejsko morje v Solunu)?
Če bi se odgovor na obe ti dve vprašanji dal podati tako, da bi padel izbor iz obeh smeri na eno in isto pristanišče, bi seveda dosegli najboljši učinek, najlaže in najbolj smotrno izvršljiv.
Dati na to odgovor je v sedanjem stanju stvari silno težko, če ne naravnost nemogoče. In sicer težko iz zelo mnogih vzrokov, ki jih ne kaže v drobnem naštevati, ki pa jih je treba vendarle, vsaj nekatere, zajeti s kratko opredelitvijo. Öokler so naši politični in gospodarski odnošaji do sosedov še v tako nenormalnem stanju, je nemogoče s količkaj zanesljivosti napovedovati, kako se bodo razvile težnje po prometnogospodarskih stikih preko našega teritorija do Jadrana in čezenj v svet. Saj se je tudi gospodarstvo v državah Podonavja in ostale srednje Evrope v toku zadnjih let močno predrugačilo, a nemara danes premalo poznamo, kakšne smeri je krenilo in kakšne potrebe po gospodarskih stikih z inozemstvom je izoblikovalo.
Kar moremo ob vsem tem reči. je ob kratkem tole: Jadransko morje leži po dolgem v smeri, ki ni ugodna za prehode na Atlantski ocean skozi Gibraltarsko ožino, ker pomeni pot okrog Apeninskega polotoka znaten ovinek. Pač pa je Jadransko morje pripravno kot izhodišče za pomorske zveze z deželami in lukami ob Sredozemskem morju. Saj ima precej središčno lego v Mediteranu in dobro posreduje zlasti zveze z južnimi ter vzhodnimi predeli Sredozemlja. Seveda pa ni s tem rečeno, da bi kljub temu naše jadranske luke ne pomenile ustrezajočega izhodišča tudi za plovbo skozi zahodni Mediteran ter v dežele ob zahodnosredo-zemskih obalah. Saj je bil Trst in podobno Reka v časih pred letom 1914 izhodišče za mnoge ladijske zveze preko Atlantskega oceana, posebno za prevažanje tovorov, a manj seveda za osebni promet. In podobno sprejemajo in oddajajo naše jadranske luke obilo tovora, ki je usmerjen skozi Gibraltarsko ožino in čez Atlantski ocean. Neugodnost ovinka okrog Apeninskega polotoka
3	Geografski vestnik
se kaže v tem, da se osebni promet te dolge poti raje ogne, medtem ko je ostala za tovorni promet nespremenjeno privlačna.
Prav posebno pa je treba podčrtati, da je jadransko morje po svoji usmerjenosti zelo pripravno za prehode iz celinske srednje Evrope na Bližnji vzhod in k Sueškemu prekopu, pa dalje po Rdečem morju v južno Azijo ter vzhodno Afriko. To je zelo važno dejstvo. Južna Azija preživlja v našem obdobju veliko politično emancipacijo iz evropskega tutorstva in gospodarsko osamosvojitev iz kolonialnega ali polkolonialnega razmerja do evropskega kapitalizma in imperializma. Verjetno je, da se bodo stiki prednje in južne Azije ter vzhodne Afrike z državami srednje in južne Evrope oživljali in stopnjevali. Istočasno pa vidimo, kako se stopnjuje gospodarsko izkoriščanje Afrike, tudi vzhodne. Saj so kolonialne evropske sile, ki so na tem, da jih postopno izrinejo iz južne in vzhodne Azije, začele koncentrirati svoje prizadevanje, da si uredijo nekako nadomestilo za izgubljene izkoriščevalske azijske pozicije v Afriki. Vse to ustvarja verjetnost, da se bodo gospodarski stiki tudi iz srednje Evrope skozi Suez in Rdeče morje stopnjevali, pri čemer moramo vključevati Jugoslavijo, tem bolj, ko bo napredek v naši industrializaciji ustvarjal naraščajoče pobude za gospodarske zveze in zamenjave v prekomorske kraje. Jadransko morje leži po-dolgem v smeri teh prometnih teženj in z njim vred naša jadranska obala, a tudi naša moravsko-vardarska prometna magistrala.
V	normalnih pogojih, ko železnice, pristanišča in parniki ustrezno funkcionirajo, je pričakovati, da bo blagovni promet stremel za tem, da se čim hitreje preloži s kopnega na ladje, a potniški promet, da ostane čim dlje na železnici, ki posreduje hitreje od parnika. Za osebni promet kaže potemtakem računati, da bodo potniki iz srednje Evrope stremeli za tem, da se prepeljejo v naznačeno smer po Moravsko-Vardarski dolini, torej skozi Beograd in Niš ter Skoplje na Solun in Atene ali pa čez Niš na Sofijo in Carigrad. Za prevoz čez Split ali celo čez Reko bi se nemara, kadar bi bili namenjeni daleč čez morje v južni smeri, manj potegovali.
Za blagovni promet pa je podoba, da bi bil še vedno najbolj privlačen Trst, iz doslej naznačenih razlogov, ki jih pač ne kaže ponavljati. Za njim prihaja v poštev Reka, a manj Split, posebno dokler nima zgrajenih železnic proti SV in V. Pri večji privlačnosti severnega Jadrana moramo jemati v poštev še dejstvo,
da tako do Trsta kot do Reke držijo ne le pri nas, na našem ozemlju, temveč tudi v avstrijskem in madžarskem inozemstvu najboljši železniški pristopi, najboljše železnice. Tudi to spada k prednostim tranzitnih funkcij severnih jadranskih pristanišč, kar je tem važnejše, ker na graditev železnic v inozemstvu ne moremo vplivati ter moramo računati, da bodo v glavnem ohranile sedanji značaj. Katero od južnejših naših pristanišč, sedanjih ali bodočih, bi prihajalo za severnimi lukami še v poštev, o tem danes pač ne moremo govoriti, ker tudi še nimamo zgrajenih do njih ustrezajočih železnic, niti ne vemo, v kakšnem stiku bodo te bodoče železnice glede prehoda na vodilne inozemske prevozne poti. Najverjetneje pa je, da bo izbor padel na tisto našo južnejšo luko, ki bo imela najboljše direktne železniške zveze na Beograd, kjer so za tranzit proti severu najboljše inozemske železniška zveza, — to bo odločilo, ali bo šel tak tranzitni promet Beograda do najbolj ustrezajočega našega jadranskega pristanišča, in sicer dobro organizirana in ne predolga ter ne predraga železniška zveza. — to bo odločilo, ali bo šel tak tranzitni promet na Bar ali na Split ali na Kardeljevo. Spričo močne prometne funkcije Beograda je najverjetneje, da bo ta izbor padel na Bar.
Zgoditi bi se tedaj moglo, da bi v času, ko bi bil že ves naš pristaniški in železniški aparat do kraja zgrajen in dobro organiziran, tudi tranzitni promet uporabl jal več bolj ali manj vzporednih poti do Jadranskega morja čez naše ozemlje, kar moremo dobro spraviti v sklad z dejstvom podolžne lege našega državnega teritorija z ozirom na Jadran. Spričo velike daljave po celinski smeri ne moremo računati, da bi iz srednje Evrope želeli prevažati blago po dolgi poti Moravsko-Yardarske doline in čez Solun na Egejsko morje, razen v kolikor bi šlo za lahko, drobno in dragoceno blago, ki se ravna glede prevoza bolj podobno kot popotniki, nego kot težki in prostorninski razsežni tovori.
Končno nam preostane še vprašanje povezave celinskih plovnih poti iz naše notranjosti na morje.
Naš rečni plovni sistem nam pomeni v daljnovodnem smislu prometno zvezo z obdonavsko srednjo Evropo v eni ter z ob-donavsko vzhodno Evropo in s Črnim morjem v drugi smeri. Za prevoz proti Suezu je seveda to znaten ovinek. Za prevažan je v domačem področju pa sta največjega pomena Donava in Sava. Od vseh donavskih pritokov je Sava daleč najvažnejša v našem rečnem plovnem omrežju. Sava teče zelo ugodno skozi naše go-
spodarsko najbolj razvite predele, z zelo majhnim strmcem, saj se nahaja njen tok na ravnini od Beograda pa prav do Krškega. Sava se odlikuje po tem, da dobiva pritoke iz naših najbolj namočenih področij; — njeno porečje zavzema v celoti nič manj ko 37 %i vsega ozemlja Jugoslavije. Razvoj rudarstva in težke industrije narekuje naloge, da se kanalizirajo savski pritoki Drina, Bosna, Vrbas in Una, pa nemara še drugi, vsaj v spodnjih delih njihovih strug. Pred vsem pa je potrebno, da se Sava kanalizira v vsem obsegu od Beograda do Zagreba, pa še dalje, toda zares kanalizira, to se pravi, da se odpravijo meandri in da se izvršijo še druga regulacijska dela. Prav tako je potreba, da se čim prej napravi kanal od Donave pri Vukovaru do Save pri Samcu; pomenil bo zvezo med Vojvodino, zlasti Bačko in vzhodno Slavonijo s Savo v neposrednem smislu, pomenil pa bo tudi zelo važno daljnovodno bližnjico med Savo in zgornjim obdonavskim plovnim rečnim sistemom. Kanalizacija Save v toku od Siska do Zagreba je že sklenjena v našem prvem gospodarskem načrtu, a obilo je bilo že govora o podaljšku do Krškega in še naprej. Vsekakor je Sava poleg Donave naša najvažnejša plovna reka, toda še nedograjena v plovnoprevoznem smislu.
Ni čudno, da se je že davno pojavila pobuda, kako povezati naš donavsko-savski plovni sistem z morjem. Ker je naše rečno omrežje s Črnim morjem že zvezano po Donavi sami, se je postavilo vprašanje, kako ga zvezati še bodisi z Egejskim ali z Jadranskim morjem ali z obema. Če vzamemo najprej v pretres, prvo možnost, to je povezavo na Egejsko morje, moramo naglasiti, da sta za takšne projekte vabljivi že na prvi pogled dve stvari. Prvič da imamo v prirodi nakazano to smer v dejstvu, da potekata Moravska in Vardarska dolina v smeri S-J, tvoreč pri-rodno zvezo med Panonsko kotlino* in Egejskim morjem v Solunskem zalivu, najboljšo osnovo za promet, ki je tekel tod že skozi tisočletja. Drugič se nudi s to podolžno dolinsko in prometno črto v smeri srednje Donave in lise takorekoč nadaljevanje meridi janskega pravca ne le do Solunskega zaliva, temveč po Egejskem morju še dalje proti jugu in le z majhnim zaokretom tja na Sueški prekop.
Toda treba je naglasiti, da je sicer res, da bi usposobitev plovne poti proti Solunu s kanalizacijo Morave in Vardarja bila v nekih pogledih tehnično manj težka stvar, ker leži razvodje pri Preševu samo +60 m nad morjem, a vrh tega v dolini. Tudi je ugodno, da poteka Moravsko-Vardarska dolina v smeri pro-
metnega taka iz srednje Evrope proti jugu, pa bi predstavljala takorekoč kar nadaljevanje meridijanskega toka Donave. Toda neugodno je, da bi bila ta pot kanala po dolgem čez Balkanski polotok silno dolga, saj bi v vsem obsegu tako Morave kot Vardarju bila potrebna kanalizacija, ki bi po veliki večini pomenila napravo docela nove struge, pravega kanala (prim. mnoge okl juke na Moravi). Drugič pa je važno dejstvo, da tečeta Morava in
[lliMIHWi'll
Staro pristanišče v Splitu
Vardar po osrednjem področju Balkanskega polotoka, ki se ne odlikuje po obilnih padavinah. Za zalaganje z vodo, posebno v odsekih z zatvornicami. bi bilo potrebnih obilo zbiralnih naprav. Vse to bi silno podražilo napravo kanalizirane struge, sposobne za ladijski promet od Beograda oziroma od Smedereva do Soluna. Poleg vsega tega bi bilo potrebno sodelovanje z Grčijo, a kar je še posebno važno, morska luka ne bi bila na našem ozemlju.
Druga možnost, da zvežemo panonski rečni plovni sistem proti južnemu morju čez Dinarsko gorovje in izdelamo prometno zvezo s kanalom do Jadranskega morja, ima na sebi to veliko prednost, da bi z njo ustvarili vodnoplovno zvezo med našo plovno notranjostjo in našim jadranskim pristaniščem. Ob sebi se razume, da more nuditi za takšno rečnoplovno zvezo osnovo samo reka Sava, ki teče srečno izbrano v stičnem pasu med Panonsko nižino in Balkanskim polotokom. Nudijo pa se nam värijante
po različnih savskih pritokih. Smer po Ljubljanici, sedanji in po sledeh pliocenskega toka, ima to znatno dobro stran, da vodi do zgornjega Jadrana, do najbolj v celino pomaknjenega Tržaškega zaliva. Ta interesantna možnost je dala osnovo za znamenito zgodbo o vožnji Argonavtov, ki so z ladjami dospeli od Vrhnike, od tam pa jih prenesli do morja v Tržaškem zalivu. Najkrajši je kopni prehod od Save na Jadransko morje z uporabo pritoka Kolpe, katere izvir je komaj 27 km od morske obale. Le malo daljši je savski pritok Una, katere izvir nas dovaja v bližino severnodalmatinske obale. Pritoki Vrbas, Bosna, Drina so daljši, bolj ko gremo proti vzhodu in povirje se jim nahaja v višjem in širšem gorovju.
Razgovor glede možnega kanala od Save-Ljubljanice do morja pri Trstu ali pač pri nekem kraju ob Tržaškem zalivu bi bilo lažje razpredati, ako bi se Tržaško ozemlje nahajalo v sklopu Jugoslavije. Reči moremo tedaj, da bi mogel biti Tržaški zaliv končna postojanka našega čezdinarskega kanala pač le v primeru, da bi Trst v mednarodnih relacijah v gospodarskem in carinskem razmerju predstavljal skupnost z Jugoslavijo.
Glede čezdinarskega plovnega kanala je treba namreč takoj v začetku naglasiti, da bi bil zanj najbolj smotrn tak potek, ki bi zagotovil po najkrajši poti brez prekladanja prehod z donavskega plovnega omrežja na morje. Najožje je Dinarsko gorovje v Gorskem kotaru, med Karlovško kotlino ter Kvarnerom, a prav tu se nudi savski pritok Kolpa v premotrivanje, če ga ne kaže izbrati izmed vseh savskih pritokov ter ga kanalizirati. Vsi drugi savski pritoki so daljši, vsi teko manj prečno z Dinarskega gorovja, ob vseh je nad povirjem širši pas visokega gorovja in planot, ki jih je treba prekoračiti, da pridemo do morske obale. Samo podolje pliocenske Ljubljanice se more v tem pogledu primerjati s Kolpo, po kratki razdalji med Savo z Ljubljanico ter morjem, pa po sorazmerno ne previsoki nadmorski višini razvodnega področja. Toda težave v razvodnem področju so ogromne tako v območju Ljubljanice kakor Kolpe, saj imamo opravka s kraškim zemljiščem, kjer bi bilo treba posebne borbe ter tehnične adaptaci je, da bi nam voda, ki bi jo nabrali z zajezitvijo za kanale, ne odtekla skozi razpoke in luknje v votlikavo notranjost. Tu imamo opravka tudi z znatnimi nadmorskimi višinami, kar bi nas sililo v drago napravo zelo mnogih zatvornic. Obilica zatvornic bi zahtevala zelo mnogo vode, a' povzročala bi tudi veliko, pač preveliko zamudo časa
pri prevažanju, zlasti pri spuščanju skozi jezove. Podoba je. da bi naprava kanala čez Dinarsko gorovje, vzemimo, med Kvar-nerom ter Siskom ali Zagrebom, pognala stroške za investicije in za vzdrževanje tako visoko, da se postavlja vprašanje, v kakšnem razmerju bi bili stroški investicije z gospodarskim učinkom. Tako vprašanje se zdi tem bolj umestno, ker bi čez-dinarski kanal zahteval tudi zelo velike izdatke za vzdrževanje. Kakor že navedeno, bi kanal od povirja Kolpe pri Osilnici do Grobniškega polja ali, ako bi se odločili za izpeljavo prav do morske obale, pomenil dosedaj najdaljši predor na svetu sploh. Še dražja bi bila stvar, ako bi se odločili za kanalizacijo Une ter za kanale in predore do Knina pa dalje na Krko (Zrmanja bi mogla pri tem manj prihajati v poštev). To bi bilo orjaško dejanje, takle čezdinarski kanal. Prav gotovo naše gospodarstvo še dolgo ne bo doseglo te stopnje v razvoju, da bi se mogli lotiti tako dragih podjetij. Naj pa obenem počrtamo, da bi vrednost takega kanala bila zavisna od ustrezajočih zvez s celotno rečno plovno mrežo srednje Evrope. Neobhodno bi bila tedaj potrebna kanalizacija Save in kanal med Samcem ter Vukovarom. V normalnih razmerah bi bila ogromnega pomena tudi možnost priključka na projektirani veliki kanal med Odro in Moravo s plovnim prikl jučkom na Labo,10 kar bi pomenilo hkrati povezavo z donavsko-savskim plovnim sistemom. S temi in še z nekaterimi pripravljajočimi se kanalizacijami bi zares ustvarili plovno zvezo po rekah srednje Evrope med Baltiškim, Severnim, Jadranskim ter Črnim morjem.
Za zaključek naj naglasimo še enkrat, da razvoj, bodi politični bodi gospodarski, v Evropi še ni dozorel do tega stadija, da bi se moglo smotrno in smiselno razpravljati o tem problemu, kaj šele se odločiti za nekaj konkretnega. Prav tako moramo imeti pred očmi dejstvo, da imamo z našo gospodarsko graditvijo še toliko dela in ga bomo imeli še nekaj petletk, da se ne moremo še konkretno lotiti resnega razglabljanja o takih daleč segajočih nalogah, kakor je čezdinarski kanal. Naši hidrotehniki, ki projektirajo melioracije ter hidrocentrale na rekah, v kraških poljih itd., sicer sprašujejo o projektih glede kanalizacije, ker zavisi od odgovorov na to vprašanje zasnova in izvedba njihovih del. Toda pač težko da bi mogli pričakovati, da dobijo od sedanjih
10	Prüplav Dunaj—Odra—Labe — naše more. Sbormk o chystanem prü-plavu. 1948. Nakladatelstvi »Novy narod« v Prerove. Strani 432.
gospodarskih načrtovanj odgovore tudi že v tej smeri. Reči moremo. da bomo nujno potrebovali temeljite kanalizacije reke Save vsaj od Beograda do Krškega, pa kanalizacijo spodnjih tokov savskih pritokov, v ostalem pa je treba še časa, da dozorijo odgovori na vprašanja tako širokega in tako kompleksnega obsega in tako komplicirane vsebine ter tako velike odgovornosti, kakor jo vsebuje projekt čezdinarskega plovnega kanala.
LES PORTS YOUGOSLAVES DE L'ADRIATIQUE
Anton Melik
L’auteur s’est propose d’analyser les possibilites de communication entre les ports sur l’Adriatique et l’interieur du pays telles qu’elles se presentent aujourd hui ainsi que dans la perspective de leur evolution future. La question quels sont les ports qui repondent aux exigeances de ces communications et quels sont ceux qui n’y repondent pas, est d une importance capitale. L’auteur souligne surtout le fait que la Yougoslavie s’etend le long de l’Adriatique et que la longueur de sa cote depuis le Golfe de Trieste jusqu’ä l’embouchure de la Bojana dans le littoral montenegrin est, en ligne directe, de 700 km. tandis que la pro-fondeur du territoire yougoslave, dans sa partie la phis large, le Banat du Nord, la Bačka du Nord-Est et le Gjerdap, ne surpasse que de peu 400 km en ligne directe. La Yougoslavie ne peut done pas se contenter d’un port maritime. La cote yougoslave de l’Adriaitique est tres riche de l'Adriatique exige au contraire la construction de plusieurs ports qui seront relies ä l’interiueur du pays par de voies d’acces plus ou moins paralleles.
En poursuivant, I auteur etudie la question quelles sont les regions cotieres qui repondent le mieux aux exigeances que pose 1 etablissement d’un port maritime. La cote yougoslave de l'Adriatique es tres riche en rades et en baies qui se preteraient bien ä la construction d’un port. La chaine des Alpes Dinariques, proche de la cote, assez haute et presque partout tres escarpee, ne permet cependant de choisir qu’entre les baies se trouvant en proximite d’entailles traversant ce massif et indiquant la possibilite d’un chemin reliant la cote ä I interieur du pavs. Ces entailles dans le relief, ce sont les vallces de fleuves ou les systemes de champs karstiques sur le versant adriatique, et, de 1 autre cote de la ligne de partage des eaux, les vallees plus larges le long des affluents directs ou indirects du Danube. De telles entailles traversant les Alpes Dinariques sont relativement peu nombreuses. De se fait, on ne peut compter, le long de la cote yougoslave de 1 Adriatique, que cinq zones satisfaisant ä toutes les exigeances que pose la construction d’un port. La premiere et la plus septentrionale, c’est le Golfe de Trieste oü l’Adria-iique penetre le plus profondement dans le continent. Cette region offre l'avantage d’un acces tres facile ä l’interieur du pays, empruntant le
chemin qu'avait pris, dans le pliocene, la Ljubljanica et ou la ligne de partage des eaux ne s’eleve qu ä 609 m au dessus de la mer. Du Golfe de Trieste rayonnent de nombreuses routes et voies ferrees vers 1 inte-rieur du pays, et son hinterland direct est la vallee de la Save qui represente, du point de vue de l’economie et de la population, 1 epine dorsale de la Yougoslavie.
La deuxieme zone qui merite la consideration est le rivage septentrional du Quarnero. II presente 1 avantage d’etre bien protege par des iles, la ceinture des montagnes qui le bordent est cependant assez haute et abrupte. Les communications ferroviaires avec la vallee de la Save n'y sont pas trop bien organisees. Les terrains bas le long de la Kolpa entailles transversalement dans le massif dinarique offrent d assez bonnes possibilites d acces, mais la ligne de partage des eaux s y eleve a plus de 800 m.
La troisieme zone propice a l etablissement d’un grand port se troiive en Dalmatie centrale dont les ports principaux sont Split et Šibenik. Les lignes de communication naturelles avec 1 interieur y sont cependant moins bonnes du fait des liaxits plateaux dinariques qui y atteignent des altitudes de mille metres et plus. Les voies ferrees menant ä Split decrivent actuellement un grand detour; 1 une passe par la Lika et
l	autre, recemment construite, le long de la Una ou la ligne de partage des eaux est plus basse. De nouvelles lignes projetees relieront Split ä la Bosnie centrale.
La quatrieme zone cotiere qui offre de tres bonnes possibilites de communication avec 1 interieur se trouve ä l’embouchure de la Neretva. On y travaille actuellement ä la construction du nouveau port de Ploče rebaptise recemment en Kardeljevo. Une tres bonne ligne de communication avec l’interieur y passe par la vallee de la Neretva Inf. pour aboutir au coeur meme de la Bosnie et de la Herzegovine voisines. C’est la meilleure ligne de communication reliant la mer au centre de la Republique Populaire de la Bosnie et de la Herzegovine, ainsi qu ä la Yougoslavie centrale en general. Cependant Ploče-Kardeljevo ne pourra etre qu’un port de dimensions moyennes utilisable surtout pour les car-gaisons lourdes et volumineuses. II s'impose done la construction d’une voie ferree reliant Ploče au port de Split qui pourra se charger d une partie de cargaisons venues de l’interieur du pays. Dubrovnik avec Gruž poxirra lui aussi jouer le role d’un port auxiliaire, surtout quand il sera relie par une ligne ferroviaire ä voie eiroite ä Foča en Bosnie, localite dans la region montagneuse de la Drina.
La cinquieme et derniere zone qui entre en consideration est le littoral montenegrin avec ses deux belles rad es naturelles, les Bouches de Cattaro et Bar. Elles sont cependant desavantagees par le fait qu’elles ne possedent pas encore de communication ferroviaire avec l’interieur. La construction de voies ferrees y est rendue extremement difficile ä cause du relief des montagnes tres hautes; eile exigera des montees de plus de mille metres et de longs tunnels, ce qui comportera des frais enormes et de longs delais. Cette voie ferree traversant les montagnes montenegrines ouvrira pourtant, quand eile sera construite, le chemin
vers les regions de la Drina, du Ibar et vers la Metohija, et offrira de ce fait ä toute la Yougoslavie orientale le meilleur acces ä la mer.
Les cinq zones de port etudiees par l auteur s echelonnent ä des distances plus ou moins egales le long de la cote jougoslave de lAdria-tique. Les lignes ferroviaires qui les relieront ou qui les relient dejä ä 1 interieur du pays pourront offrir aussi aux etats voisins de bonnes lignes de communication avec les ports yougoslaves sur 1’Adriatique.
L auteur s arrete encore ä la question des possibilites et de l’oppor-tunite de la realisation d un raccord entre 1 un ou l’autre des ports maritimes et le reseau de la navigation fluvial e qui s’etend surtout sur les plaines dans le Nord-Est de la Yougoslavie et dont les arteres prin-cipales sont le Danube et la Save. Ce probleme presente des difficultes serieuses quant au choix du port repondant le mieux ä toutes les exi-geances et surtout relativement aux possibilites techniques et au rende-ment economique d un tel raccord ou I on doit prevoir la construction onereuse de canaux, de longs tunnels et de tres nombreuses ecluses et bassins. L’auteur arrive a la conclusion que la partie Nord-Ouest de la Yougoslavie est celle qui se prete le mieux ä la realisation de tels projets, la basse plaine pannonienne s’y rapproehant le plus de I Adriatique par ses prolongements le long de la Save, de la Kolpa et de la Una.
En concluant, 1 auteur cherche a repondre ä la question lequel des ports de l’Adriatique se prete le mieux aux transports de marchandises et de voyageurs en transit, ceiix-ci venant des pays de l Europe septen-trionale et centrale et s’acheminant vers la Mediterranee pour continuer leur route par la Mer Rouge vers les territoires bordant 1 Ocean Indien.
S. Brodar PRISPEVEK
K STRAT1GRAFIJI KRAŠKIH JAM PIVŠKE KOTLINE, POSEBEJ PARSKE GOLOBI NE
Arheološke najdbe v Betalovem spodmola pri Postojni (S. Brodar, 1948 in 1949), paleolitski sledovi v Otoški jami (S. Brodar, 1951 a) in v Postojnski jami (S. Brodar, 1951 b) prepričljivo dokazujejo, da je prišel človek srednjega in mlajšega paleolitika tudi v Pivško kotlino ter si izbral tamkajšnje podzemne jame bodisi kot zatočišče bodisi kot lovske postojanke pri lovu na jamskega medveda. Z najdbami združena pleisto-censka favna potrjuje, da se je pojavil človek v Pivški kotlini vsaj že v riss-würmskem interglacialu, ako ne morda že nekaj prej, za kar imamo arheološke napotke, ki jih bo pa treba še utrditi z bodočim stratigrafskim raziskovanjem.
Na splošno moremo trditi, da pripadajo zgornji sedimenti kraških jam Pivške kotline holocenu ter mlajšemu in srednjemu pleistocenu. Globlje sedimente, ki jim še nikjer nismo bili kos priti do kraja in so po dosedanjih ugotovitvah večinoma zelo debeli, je prisoditi potemtakem starejšemu pleistocenu in delno morda celo še končnemu pliocenu. Podoba je, da so podzemni vodni tokovi dosegli že vsaj v spodnjem pleistocenu nivoje, ki jih imajo v glavnem še danes. Ponekod imamo celo znake, da so današnje vodne struge v višjih legah, kot so že bile nekoč.
Tok nadzemne pliocenske Pivke od izvirov pri Zagorju in Knežaku pa preko Postojnskih vrat. nadalje njenih pritokov, Nanoščice in drugih, je obširno utemeljil A. Melik (1951, str. 17 do 39). Ugotovil je, da je Pivka tekla iz Postojnske kotline v smeri proti Planini do višine 609—617 m nad morjem še normalno povrhnje. Vsekakor še v pliocenu pa se je ozemlje toliko dvignilo, da je prevladal podzemni odtok. S postopnim dviganjem so se preložile podzemne vodne poti zmerom bolj v nižja nadstropja, dokler niso dosegle že v starejšem pleistocenu najnižjih nivojev. Izoblikovanje Pivške kotline se je torej vršilo v končnih fazah pliocena in v glavnem dovršilo že v najstarejšem pleistocenu.
Ob vsem obrobju Pivške kotline nam številni, v raznili višinah ležeči vhodi v nekdanje vodne jame, od katerih so danes mnoge že neaktivne, izpričujejo nekdanji razvoj. Marsikje opozarjajo zaokroženi jamski stropi s številnimi skledičastimi in polkroglastimi tlačnimi kotlicami na začetno fazo jamske tvorbe, ko je voda tekla še pod pritiskom. Eforacijskemu stropnemu profilu sledi navzdol običajni gravitacijski profil. Tako je vodni postanek teh jam izpričan.
Ako bi hoteli točno označiti višino začetnega vodnega toka, bi morali navesti višino stropnega dela jame, seveda s popravkom, kolikor je bil strop kasneje mehanično erodiran. Navadno pa navedemo zmerom višino jamskih tal, dejansko sedimenta, ki je izpolnil jamsko evakuacijo. Tako je n. pr. vhod v Postojnsko jamo danes po umetni odstranitvi sedimentov v višini 529,50 m, prvotni vodni tok Pivke pa je bil brez dvoma blizu višine današnjega stropa, torej v višini okrog 558 m. Vendar se današn ji vhod ujema v glavnem z daljšo fazo mirovanja, po kateri se je začelo zaradi dviganja ponovno zelo znatno in globoko vrezovanje, ki je s krajšimi prekinitvami privedlo do današnje struge okrog 511 m. Nekako v isti višini 559—540 m se je naha jal prvotni požiralnik Betalovega spodmola med Vel. Otokom in Zagonom. S sedimenti je bila jama napolnjena do višine 537 m. Živega dna jame, ki je ostalo, ko je prenehala erozija in je postal Betalov spodmol vodno neaktiven, pri izkopavanju nismo dosegli, a vsekakor mora biti še znatno pod višino 527 m. Vhod v Otoško jamo, ki je bil pred odkritjem popolnoma zadelan z ilovnatimi grušči, je sedaj v višini 551 m. vhodni rob stropa pa največ v višini 555 m, torej okrog pet metrov niže od stropa pri vhodu v Postojnsko jamo. Ker se zgornje nadstropje Otoške jame sicer višinsko sklada z zgornjim nadstropjem Postojnske jame, bi tudi to kazalo, kakor sem že domneval (S. Brodar, 1951, str.206), da je bil prvotni vhod v Otoško jamo nekje v bližini Sv. Andre ja (557 m). Normalna vodna gladina je v Otoški jami danes v višini 505—504 m in se zniža v razmeroma kratki razdalji od Postojnske jame za osem metrov. V neposredni bližini Postojnske jame nad delavnico Uprave kraških jam Sloveni je ležita vhoda v Hauptmanov kevder (545 m) in v Jamo brez imena (559 m). Zlasti v prvem vidimo bivši vodni odtok, ki mora biti nekaj starejši od začetnega odtoka v Postojnsko jamo. V zvezi z mnogo starejšim podzemskim tokom Pivke je gotovo jama Mačkovec nad Vel. Otokom v višini okrog 560 m. Toda tudi v nižjih legah tega okoliša je več požiralnikov,
n. pr. za prvo hišo onkraj mostu čez Pivko v smeri proti Vel. Otoku in v bližini vojašnice, ki ju pa današnja voda tudi pri največjih poplavah ne doseže več. Posamezni ob znatnejših nalivih še danes aktivni požiralniki so znani prav iz dolinskega dna, tako n. pr. dva požiralnika pod Betalovim spodmolom, v višini okrog 525 m. Omenil bi še požiralnike v strugi Pivke, ki požro mnogo vode, še preden vstopi Pivka v Postojnsko jamo.
Omenili smo nekaj vodnih jam v raznih višinah SZ obrobja Pivške kotline, omembe vreden pa je tudi jamski sistem ob S robu pri Predjami. Ne da bi jemali vpoštev smer, kam je tukaj odtekala voda, ali proti Vipavi ali proti Planinskemu polju, moremo ugotoviti več nadstropij, po katerih se je postopoma zniževal odtok. Nadstropje jame Fižence (559 m) leži v isti višini kot vodni odtok Postojnske jame v začetni fazi. Nižje nadstropje jame s prazgodovinskimi ostanki pa že preseneča zaradi globine 490 m, to je okrog 20 m niže od struge Pivke pri vstopu v Postojnsko jamo. Ponor današnje Lokve pod Predjamskim gradom pa je celo v višini okrog 462 m in njeni najgloblji požiralniki v notranjosti jame v višini okrog 449 m, kar se že zelo približuje ravnini Planinskega polja (A. Melik, 1951, str. 55).
Ostanke vodnih jam imamo tudi na Z robu Pivške kotline. Poleg drugih je n. pr. pri Orehku več jam. Vhod v Brlovko ali Brlovo jamo je v višini 594 m. Jama se je odprla zaradi stropnega podora in je voda tekla prvotno v višini okrog 580 m. V bližini je zelo obsežna in razčlenjena Žegnana jama z vhodom v višini 600 m. Skoro pol kilometra rovov se razprostira v glavnem v dveh nadstropjih. Najnižje dostopni rovi leže v višini 562 m. Enako je znanih nekaj jam na J robu, n. pr. Parska golobina (556 m) in Drskovška golobina (okrog 556 m), o katerih hočemo razpravljati podrobneje v naslednjem.
Profili nekaterih jam zelo nazorno predstavljajo vso speleo-genezo, ki je pri manjših jamah dostikrat mnogo bolj pregledna, kot pri večjih jamskih sistemih. Zlasti jame, ki so jih kasneje napolnili razni sedimenti na debelo, so ohranile v znatni meri svoje prvotne značilnosti in oblike. V tem pogledu navedemo lahko Betalov spodmol pri Postojni naravnost kot šolski primer (S. Brodar, 1948 in 1949). Še danes je dobro vidna v smeri nagnjenosti krednih skladov potekajoča tektonska prepoka, ki jo je voda izkoristila za oblikovanje jame. Oblika SV jamske stene izpričuje, kako se je po začetni fazi tlačne erozije v višini 559—540 m uveljavila gravitacijska erozija, ki je, izrabljajoč tek-
tonske predpogoje, globila strugo strmo navzdol, še bolj pa, kako je v dobah mirovanja delovala bočna erozija, ki je izoblikovala na jamski steni skalne terase in tako širila jamo. Komaj zaznavni so ostanki skalne stenske terase v višini nekaj nad 558 m, precej dobro pa sta ohranjeni terasi v višinah okrog 55? m in 555 m. Daljša doba mirovanja je nastopila, ko je tekla voda v višini malo pod 555 m. Izoblikovala se je široka skalna polica, ki je bila mnogo kasneje v srednjem pleistocenu podlaga za bivanje paleolitskega človeka. Sledilo je strmo vrezovanje, ki je pa bilo prekinjeno za dalj časa zopet v višini 551—550 m. Od vode gladko izlizana skalna polica predstavlja v tej fazi doseženo dno struge. Mestoma si je voda tedaj poiskala nove poti pod skalno teraso 555 m, tvoreč tako globl je jamsko nadstropje. Posledica ponovnega močnega dviganja je bilo nato strmo vrezovanje, ki smo mu mogli slediti le do višine 527 m. Vendar je na do 50° nagnjeni, od vode popolnoma oglajeni steni mogoče opaziti nekaj krajših zastojev v vrezovanju. Ker se jama pri dnu, ki smo ga dosegli z izkopavanjem, zopet znatno razširi in se nasprotna JZ jamska stena krepko uviha, bi bilo pričakovati, da bi nadaljnje izkopavanje v globino kaj kmalu zadelo na novo mlajšo polico SV jamske stene. V celoti moremo reči, da je voda globila in s tem povečavala evakuacijski prostor z daljšimi in krajšimi presledki, zvezanimi z večjimi in manjšimi zastoji v epirogenetskem dviganju.
Ozrimo pa se tudi po sledovih tekoče vode na JZ jamski steni. Po vsej steni si slede kotlice ena pod drugo. Nepreglednost je tolikšna, da je nemogoče točno določiti, katere pripadajo neki določeni vodni višini. Pač pa to trdimo lahko glede horizontalnih gladkih vodnih žlebov, ki jih, vdolbene v JZ jamsko steno, opazimo na več mestih. Tudi do 40 cm sežejo bočno v steno, s premerom od 25 do 50 cm. Nobenega dvoma ni, da pomeni jo dalj časa v skoro isti višini se nahajajočo vodno gladino. Podoba je, da v tem primeru ne gre toliko za posledice bočne erozije, temveč v glavnem bolj za učinke bočne korozije. V Betalovem spodmolu moremo že pri vhodu zasledovati dva taka horizontalna žlebova, enega nad drugim, nad 10 m daleč (dalj se doslej v tej globini šeni kopalo), v višini okrog 555 m. Spodnji od njiju je posebno močno razvit in tako rekoč neprekinjen ter se ujema višinsko z najizrazitejšo skalno polico SV jamske stene. Za prvim ovinkom v jami, kakih 20 metrov od vhoda, pa smo zasledili prav tako ob levi, tukaj S jamski steni tri dobro izdelane horizontalne koro-
zijske žlebove v višinah 556,80—556,28 m, 555—554,50 m, 554,50 do 554 m ter od vode izglajeno jamsko strugo v višini 555,71 m. Očividno si je voda v naslednji erozijski fazi izbrala pot v globljem nadstropju.
Podobne horizontalne korozijske žlebove moremo brez težave opaziti pri glavnem vhodu v Postojnsko jamo, in sicer na levi steni v višinah 551—555 m. Prav tako na levi jamski steni je zaznaven izrazit tak žleb v Jami brez imena poleg Postojnske jame, poldrug meter nad jamskim tlom v višini 540,50 m.
Ugotovitev višine skalnih stenskih polic in horizontalnih žlebov suma po sebi v isti jami še ne pomeni mnogo. Pač pa bi njihova točna ugotovitev v več jamah nekega večjega ozemlja, v našem primeru ob vsem robu Pivške kotline, mogla dati zelo poučno in natančno sliko površinskega razvoja dotičnega ozemlja. Zlasti še tedaj, če bi upoštevali posebno izrazite in značilne, kar bi bilo posebno glede žlebov prav lahko mogoče. Pogoj za uspešnost določevanja bi seveda bil, da bi bile vse višine posebej in točno izmerjene z instrumenti. Podatki, ki jih imamo v kartah, so žal nezanesljivi in zelo približni. Omejiti se ne bi smeli tudi samo na tiste pojave, ki jih pri vstopu v jamo v konvakuacijskem prostoru lahko vidimo. V vsaki jami bi bilo treba z izkopavanjem doseči vsaj en celotni profil jame do njenega živega jamskega dna. Izkušnja je pokazala, kot že rečeno, da so omenjeni pojavi najboljše ohranjeni v onih delih jame, ki so jih zapolnili jamski sedimenti. Tako bi geomorfološka raziskovanja na izven jamskem površinskem ozemlju dobila svoja podkrepila in v marsikakem primeru tudi izpopolnitve.
Prav v postojnskem delu Pivške kotline, predvsem na eocen-skem in kvartarnem ozemlju, bi mogel nuditi podroben študij ohranjenih teras v primerjavi z jamskimi stenskimi policami in horizontalnimi stenskimi žlebovi dobro sliko z erozijo povzročenih površinskih sprememb. Že ako se omejimo samo na kot med Postojno, Vel. in Mal. Otokom ter Zagonom, moremo ugotoviti na prvi pogled terasasto razčlenjenost. Na primarnem flišu v višini 551—554 m leže Postojna, Vel. Otok in del Zagona. Precej na široko so primarne plasti eocenskega fliša pokrite s sekundarno odloženimi ilovicami, ki vsebujejo znatne količine najfinejšega, iz fliša izvirajočega materiala. Le posamezni primarni flišni hrbti štrle iz njih. Saj moremo o flišnih naplavinah govoriti celo na mnogo višjem, že krednoapneniškem robu. Ilovice, ki vsebujejo zelo mnogo sljude in kremenastih zrn, leže v žepih
planote nad vojašnico pri Vel. Otoku, v višini okrog 560—570 ni. Niže proti Pivki pa se zelo izrazito pokažejo ravnice v višini okrog 550 m, ki jim sledi ravnica v višini okrog 520 m. V njo sta zarezana Pivka in Črni potok. Razen omenjenih pa imamo od 550 m navzdol do današnje struge še več manjših vmesnih stopenj. Povrhnje so tudi terase od 550 m navzdol pokrite z rdečimi, flišne sestavine vsebujočimi ilovicami, ki so zlasti na terasi 520 m precej znatne in za trdno že iz mlajše würmske ali celo postglacialne dobe. Še v nižjih legah pa je pokrov že holocenski.
Naše zanimanje osredotočimo predvsem na teraso 550 m. ki se višinsko približuje staremu nivoju Postojnske jame, Otoške jame ter skalnim stenskim policam in vhodnim horizontalnim žlebovom Betalovega spodmola. Žal je ozemlje povsod zaraslo s travo in nima nobenih golic, ki bi nam mogle povedati, ali ima terasa primarno flišno podlago in če ne gre morda le za sekundarno flišno naplavino, ki je bila kasneje erodirana. Na to bi kazale ugotovitve v Betalovem spodmolu. Pod zanesljivo pleisto-censkimi kulturnimi plastmi smo zadeli tam na znatne plasti iz flišnega predjamskega ozemlja naplavljene rumenkastozelen-kaste ilovice, ki so segale prvotno, sodeč po ostankih na skalnih stenskih policah, najmanj do višine nekaj čez 555 m, a so bile kasneje erodirane do višine 528 m. Erozijo naplavljenega sekundarnega fliša vidimo tudi v 50—60 m dolgem, do 4 m globoko v teraso zarezanem jarku, po katerem ob nalivih odteka voda v dva, že zgoraj omenjena požiralnika pod Betalovim spodmolom. Potemtakem bi terase od 530 m navzdol ne imele nič skupnega z obravnavanimi speleogenetskimi pojavi. Kazalo bi, da je bilo dolinsko dno izoblikovano do današnjih globin vsaj že v starem pleistocenu. Ni izključeno, da so tedanje struge ponekod celo globlje od današnjih. Naša stratigrafska opazovanja v Otoški jami (S. Brodar, 1951 a) in tudi drugod odločno nakazujejo to možnost. Dolina in z njo tudi jame pa so bile nato zasute s sekundarnimi flišnimi naplavinami, ki so bile kasneje erodirane. tvoreč terase.
V	evolucijskem ciklu kraškili jam razlikuje R. Battaglia (1935, str. 205 in sl.) dve glavni fazi. Prva je prevladujoče erozijska zaradi mehaničnega učinkovanja podzemnih voda ter postopnega zniževanja nivoja baze in traja od pričetka do dovršene jamske evakuacije. V tej fazi naj bi voda zapustila v svoji podzemni strugi primarne, najstarejše sedimente, in sicer pogosto zelo mogočne plasti peska, prodov in ilovice, ki jim je
zelo težko določiti starost, ker nimajo fosilnih ostankov ali pa so le zelo redki. Druga faza sekundarne sedimentacije pa naj bi se pričela, ko je postala jama vodno neaktivna. Tedaj so se začeli kopičiti sekundarni sedimenti vodnega, eolskega in organskega izvora, vmes pa stalagmitske skorje in produkti razpadanja jamskega stropa. Glede hidrografskega sistema Pivke posebej je
Pod. i. Pogled iz Parske golobine na Parje in proti Pivki (Šempetru).
R. Battaglia (1933, str. 210) mnenja, da se je pričel najmanj v pliocenu. Razni nivoji, v katerih se odpirajo jame, označujejo glavne faze erozijske intenzitete vodnih tokov.
Po navedeni razdelitvi bi morali pripadati temel jni sedimenti Betalovega spodmola, namreč več metrov debele r umen kasto-zelenkaste flišne ilovice, nadalje nad 20 metrov debele flišne ilovice v Otoški jami, mogočne flišne ilovice in peski v Postojnski jami in posebej še s flišnim peskom zadelane jame v umetnem rovu k Črni jami. nadalje skoro do stropa s flišno naplavino zaphana Jama brez imena, še prvi razvojni fazi, to je erozijski fazi. Drugi fazi, t. j. sekundarni sedimentaciji pa bi pripadale razmeroma šibke plasti stalagmitskih skorij in rdečih ilovic, po-
4	Geografski vestnik
49
nekod pomešanih z apnenčevim gruščem, vsebujočih srednje in mlajšepleistocensko favno ter kulturno ostalino paleolitskega človeka.
Prisoditi še glavni erozijski fazi sila debele in razprostranjene jamske sedimente, se nam upira, ker si je težko predstavljati tako mogočno akumulacijo istočasno z erozijo. Kar se kraških jam Pivške kotline tiče, se zdi potrebno, razčleniti prvo fazo in razlikovati skupno štiri faze. Od teh bi bila prva resnično samo erozijska in bi se manifestirala v do kraja izvedeni jamski evakuaciji. V kolikor se je v tej fazi erozija prekinila in je prišlo morda celo večkrat do sedimentacije in akumulacije materiala, bi bilo možno, da bi se v višjih jamskih nadstropjih ohranili ostanki takih sedimentov. Toda ti sedimenti bi imeli nekaj svojega in bi se ne le samo izjemno ohranili, temveč bi bili tudi razmeroma šibki po svojem obsegu. Vsako nadaljevanje erozijskega delovanja je brez dvoma temeljito počistilo jamske prostore. Druga bi bila faza akumulacije, ki bi jo moglo povzročiti epirogenetsko grezanje, morda veliki podori v jamskem sistemu, ki so zaprli odtok vode iz Pivške kotline v smeri proti Planini, ali verjetno spremembe klimatskih pogojev. Nato bi sledila zaradi zopetne spremembe klime, ali ker so bile odstranjene ovire v jamskem sistemu (morda so s tem v zvezi mogočni, visoko nad dno današnje Pivke segajoči sedimenti apnenčevih gruščev in ilovic v Malograjski jami pri Planini), ponovna erozijska faza, v kateri je imela voda lahko delo, ker je odplavljala le v fazi akumulacije nakopičene sedimente. V naslednji četrti fazi, ki bi jo prisodili zaenkrat v glavnem wiirmski poledenitvi v širokem smislu in postglacialu, so se sedimentirali avtohtoni sedimenti, sige in grušči. Vmesne rdeče ilovice ni več naplavljala v teh nivojih tekoča voda, temveč jih je odlagala pri upadanju blatna voda, ki je v nekih razdobjih tako visoko narasla, da je zalila tudi visoko ležeče jamske odprtine. Od začetka te faze do liolo-cena je prebivala v jamah pleistocenska favna, kot n. pr. jamski medved, jamska hijena, jamski lev, alpski svizec itd. Od časa do časa, seveda v suhih presledkih, se je v njih zadrževal tudi ledenodobni človek. Visoko ležeče, suhe jamske vhode je poiskal končno v holocenu tudi človek eneolitske dobe in kovinskih prazgodovinskih period.
Ker je bilo pričakovati po doseženih rezultatih še nova odkritja paleolitskih postaj v jamah Pivške kotline in da bi bilo omogočeno čim točnejše datiranje kulturnih plasti Betalovega
spodmola v kronološkem pogledu, je bilo potrebno in bo še treba izvršiti sondiranja v več jamah, ki leže v različnih višinah na obrobju razprostrte kotline. Sondiranje v Otoški jami ni izkazalo samo nove paleolitske postaje, temveč je v znatni meri potrdilo stratigrafski razvoj v zgoraj obravnavanem smislu. To so potrdile tudi sonde v Hauptmanovem kevdru in v Jami brez imena poleg Postojnske jame. Prav tako so sonde v Postojnski jami odkrile sledove bivanja paleolitskega človeka in pod rdečimi ilovicami in sigami mogočne flišne naplavine. Ta sondiranja bomo še posebej podrobneje obravnavali. V naslednjem se hočemo omejiti na rezultate, ki jih je dalo sondiranje v Parski golobini pod Pivko (Šempetrom), in jih primerjati z dosedanjimi izsledki v postojnskem kotu. Prav namenoma smo si izbrali jamo, ki leži na J robu Pivške kotline, tako rekoč blizu izvirov Pivke in v precej znatni višini, kjer ni bilo pričakovati, da bi narasle pleistocenske vode zalivale jamo in jo v takih razdobjih za bivanje onemogočile.
Parska golobina
Iz Pivke (Šempetra) na Krasu nas privede cesta preko Radohove vasi v smeri proti Knežaku in Ilirski Bistrici prej kot v eni uri do majhne kraške vasice Parje (54-4 m). Že od daleč vidimo JV tik nad Par jem golo, le s travo poraslo kraško vzpetino, ki se dviga do višine 569 m. Bliže Parju pa ugledamo na SZ robu te vzpetine vhod v jamo, ki jo ljudstvo imenuje Parska golobina.
V	tem okolišu poznajo samo golobine, to je jamske skalnate odprtine, v katere se zatekajo divji golobi.
Parska golobina (pod. 2 in 3) je oddaljena od vasi le nekaj nad 300 metrov in leži po naših merjenjih s preprostimi sredstvi in po podatkih v specialki v višini najmanj 556 m, utegne pa biti tudi bliže višini 560 m. B. Boegan (L. V. Bertarelli — E. Boegan, 1926, str. 217) ji pripisuje višino 554m, kar se nam zdi nekoliko prenizko.
Pri cerkvi sestopimo s ceste par metrov navzdol preko prav tu izredno ozke doline že regulirane Pivke, ki priteče od Zagor ja. Poleti je njena struga suha in s travo zarasla, v spomladanski in jesenski deževni dobi ter ob nalivih pa preplavlja ozko dolino. Na nasprotnem bregu se je treba precej strmo povzpeti, da dosežemo blizu vrha prvega slemena široko, skalno obokano golo-
bino, nad katero so vsaj pri vhodu še do 2 metra debeli skladi krednega apnenca.
Jamska odprtina gleda proti Z, z neznatnim odklonom proti S. Zavarovana je pred vzhodnimi vetrovi, popoldansko sonce pa prodre s svojimi žarki globoko v jamo. Pogled izpred jame je poučen in tudi mikaven (pod. 1). Oko ne more zgrešiti nikogar,
st#'
Pod. 2. Parska golobina z najbližjo okolico.
ki bi hotel izrabiti ozki dolinski prehod ob Pivki iz južnega v severni širši del doline in obratno. Pregled nad kretanjem divjačine je mogel biti popolen in ker smemo predpostaviti, da je bila v dolini tudi voda, bi bili izpolnjeni vsi predpogoji za nekdanjo lovsko postojanko. Onstran se nad dolino vzpenjajo gola pobočja Tabora (721 m), Primoža (718 m) tja do Pivke (Šempetra, 576 m) in Osojnice (820 m).
Parska golobina je do 16 m dolga (pril. I). Pri vhodu je nad 9 m široka, pri metru od vhoda se zoži do 8 m, pri ](). metru pa ima le še širino 6 m. Tu se razcepi v dva rova. Desni ni dostopen, ker je skoro popolnoma zadelan s sedimenti. Levi rov pa preide od začetne širine 2,70 m polagoma do širine 2,20 m in se nato
hitro zoži v ozko špranjo. Na prvi pogled so tla jame precej vodoravna, dejansko pa se od vhoda do razcepa rovov počasi zvišajo za 1 m in nato za malenkost še nadalje v levem rovu. M izključeno, da so bila tla pri vhodu umetno nekoliko izravnana. Kajti po ljudskem izročilu si je pred mnogimi leti izbral jamo kot poletno bivališče neki kovač, ki je imel tu tudi svojo
Pod. 3. Vhod v Parsko golobino.
delavnico. Strop, ki ni zasigan, poteka v glavnem vzporedno z jamskim tlom. V sprednjem delu do 3. metra more manjši človek hoditi pokončno, v nadaljnjem pa je razdalja med tlom in stropom le okrog 1 m. Šele v levem stranskem rovu, kamor se prileze po trebuhu, se strop zopet dvigne špranjasto do višine okrog 4 metrov.
Razcep v dva rova je pravzaprav navidezen in so ga povzročili le nakopičeni sedimenti, ki so dosegli mogočno stropno grbino. Tla jame se sten na več mestih ne dotikajo, temveč se vzporedno s steno spuščajo v širino in globino. Podoba je, da je
nnrm
o
jama dejansko širša. Današnja odprtina je le ostanek sicer s sedimenti skoro popolnoma zadelanega velikega evakuacijskega prostora.
Sondiranje se je vršilo s sredstvi Arheološke sekcije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani od 24. do 29. julija 1950. leta. Sodelovali so študenti arheologi in geologi ljubljanske univerze. Začetno točko izkopavanja P0 smo izbrali približno v sredini jamskega vhoda, 1,66 m pod skrajnim robom, ter določili os izkopavanja, ki je odmaknjena za 15° od Z proti S. Glavno sondo a (pril. I, A) smo izkopali levo od osi od 3. do 6. metra v širini 2 m, torej le v obsežnosti 6 m2, manjšo sondo b pa v zadnji polovici levega rova tik ob levi jamski steni le v obsegu 0,90 . 0,70 m (pril. I, A in D).
V	vhodni sondi a so se pokazale od zgoraj navzdol naslednje plasti, merjene v prečnem prerezu 5.metra od vlioda (pod. 4).
(1) Na površini so ležali posamezni večji in manjši kosi apnenca in med njimi najrazličnejše dračje in smeti. Kamenje izvira verjetno od manjših, plitvih, največ nekaj desetletij starih izkopov, ki jih je mogoče opaziti ponekod v oglih ob jamskih stenah.
(2) Pod njim se razprostira sklenjena, močno s humusom pomešana, temnejša proga nekoliko kamnite rdečkaste ilovice, debela 0,05—0,11 m. Na meji k sledeči plasti, v globini 8 do 15 cm, so številni ostanki lesnega oglja, ki se mestoma tako zgoste, da dobe značaj ostanka nekdanjega steptanega ognjišča. Med ogljem je ostalo tudi par drobnih koščkov silikatne žlindre. Pojavili so se že prvi manjši kostni odlomki in
Pod. 4. Parska golobina. Prečni prerez sonde a
1. grušč in dračje na površju.
2. Jmmo/na proga z ogljem in kostmi.
3. svetlordeča gruščnata ilovica s pleistocensko favno.
4. zamolklordeča gruščnata ilovica.
5. rdečkasta gruščnata ilovica s pleistocensko favno.
6. grušč, pomešan z rumenkastosiv-kasto ilovico in s pleistocensko favno.
7. debel grušč z rdečkastosivkasto ilovico.
8. močno preperel grušč.
9. trda, grudasta siga.
10. rdečeilovnat vložek.
11. kristalasta siga.
12. rdečeilovnat vložek.
15. trda, grudasta siga.
14. bela, preperela siga.
15. rdeča ilovica s flišno primesjo.
16. gruščnata rdeča ilovica z obilno flišno primesjo.
17. temnordeča ilovica s še obilnejšo primesjo fliša.
17 a. kot 17, le sprijeta v večje grude.
18. gruščnata rdečkasta ilovica s flišno primesjo.
19. mastna rdeča ilovica z obilno flišno primesjo.
posamezni živalski zobje, tako n. pr. kočnjak iz spodnje čeljusti velikega prežvekovalca (pragoveda ali bizona). \ globini 10 cm je ležal glodač alpskega svizca (Arctomys mar-motta L), takoj poleg njega ipa prstni členek jamskega medveda (Ursus spelaeus Rosenm).
(3)	Sledi svetlordeča ilovica, precej pomešana s srednje debelim gruščem, ki postane pri dnu nekoliko debelejši, debeline 0,45—0,72 m. Ogli in robovi grušča so zaradi preperevanja že zaobljeni. V ilovici je precej najfinejših drobcev apnenca; polita s HC1 močno šumi in se peni. Drobni kostni fragmenti so do globine 30 cm od površja zelo številni. Razen posameznih zob, prstnih členkov, karpalnih in tarzalnih kosti so vse druge kosti drobno razbite. Prevladujejo odbitki cevastih kosti, ki so niže v plasti sicer redkejši, a zato večji. Poleg odraslih poedincev so tudi mladiči. Favna je zelo mnogovrstna. Razen ostankov jamskega medveda (Ursus spelaeus Rosemn.) in verjetno manjše zvrsti jamskega medveda (Ursus spelaeus minor Strob.) se je ohranil I3 rjavega medveda (Ursus arctos L.). Spodnja čeljustnica z zobmi izredno velikih dimenzij pripada jazbecu (Meles meles L.). Od manjših zveri se je ohranila spodnja čeljustnica podlasice (Mustela nivalisL.). Po kočnjakih, pa tudi po kostnih odlomih moremo sklepati na dve vrsti jelenov. Poleg losa (Alces alces L.) je še druga, doslej še nedoločena vrsta cervidov. Od glo-dalcev iz skupine voluharjev (Arvicola terrestris italicus Savi?) se je ohranila zgornja čeljustnica z zobmi. Nedoločeni so še veliko vratno vretence bovida ali cervida, dve pod-lahtnici, ena kolčnica srednje velikih sesalcev, več cevastih koščic manjših sesalcev in ptičev.1
Med kostnimi fragmenti so nekateri ostrorobi, na drugih je opaziti delno oglajenost. Ohranil se je tudi primerek vsestransko oglajenega ploščnatega kostnega odbitka. Zanimiv je odbitek kompakte, ki je le na konici nekoliko zaobljen. Vsi ti primeri pa niso toliko prepričljivi, da bi mogli izreči sodbo, da so bili oglajeni s sodelovanjem člo-
1 V tej plasti in v naslednjih smo skupno ugotovili 498 kostnih fragmentov, od teh 113 takih, ki bi jih bilo mogoče določiti, ako bi bil na razpolago zadosten komparativni material. Izročil sem jih Geološko-paleontološkemu institutu univerze v Ljubljani v določitev. Prof. dr. I. Rakovcu se za podatke po prvem pregledu iskreno zahvaljujem.
veka. Zelo suml jiv je 4,8 cm dolg, 1,1 cm širok koničast odbitek od debele kompakte, trikotnega prereza, ki mxi je bazalni del prirejen za nasaditev. Precej zanesljiv izdelek človeške roke pa bi utegnilo biti nekoliko ukrivljeno, 4,5 cm dolgo. 1 cm široko, umetno izglajeno koščeno Šilce okroglega prereza.
(4) Sledeča 0,01—0,16 m debela proga zamolklordeče ilovice, pomešane s kosi preperinsko zaobljenega grušča, ima neenakomerno debelino in neenakomeren potek. Mestoma je bila odložena v jamasto površino naslednje plasti. Na solno kislino reagira burno. Po izpiranju ilovice in raztopitvi kalcijevega karbonata ostane 2,86 °/o neraztopnega drobirja, in sicer predvsem kremenčev. Zrna so v večini velikosti 0,4 do 0,05 mm, le neznaten del doseže velikost do 5 mm.
Razbiti kostni ostanki se zopet pojavijo v večjem številu, vendar je podoba, da izvirajo pravzaprav že iz naslednje plasti, ki je bila kasneje jamasto vdolbena in so se kosti le pomešale z zamolklordečo ilovico. Mestoma leži proga na sprimku, ki tvori ponekod krov naslednje plasti. Sprimek sestoji iz kosov apnenčevega grušča in kostnih odbitkov, ki jih je zlepila bela siga.
(5) Od 0,00—0,24 m debelo plast tvori nekoliko rdečkasta ilovica z močno korodiranim, srednjedebelim apnenčevim gruščem. Kostni ostanki so v tolikšni meri razbiti, da je ostalo le malo fragmentov, ki so določljivi. Prevladujejo kosti in zobje jamskega medveda (Ursus spelaeus Rosenm.), in sicer odraslih živali kakor tudi mladičev. Ohranil se je kočnjak velikega bovida. Posamezne še nedoločene kosti pripadajo manjšemu sesalcu in odraslemu ter mlademu cervidu (?). Fragment spodnje čeljustnice brez zob bi utegnil pripadati odrasli srednjeveliki vrsti iz rodu mačk. Prelomi so deloma ostrorobi deloma le malo oguljeni, toda vmes je podolžen prelom cevaste kosti z zaobljenimi robovi.
(6) Grušč, debeline 0,75—0,95 m, pomešan nekoliko z rumen-kasto-sivkasto ilovico, tvori sledečo plast, ki je napram zgornjim plastem po podobi in sestavu bistveno drugačna. Dejansko gre le za pretežno gruščnato plast, ki ji je primešana razmeroma pičla količina ilovice. Grušč je srednjedebel in postaja proti dnu plasti zmerom debelejši. Vmes so tudi manjše skale. V zgornjem delu, kjer je malo več ilovice, je
grušč korodiran, v spodnjem delu pa pride ostrorobatost zmerom bolj do izraza. Ilovice v 'vmesnih prostorih je proti dnu plasti vedno manj. Značilna je njena rumenkasta barva s sivim odtenkom. Nemastna je in burno reagira na HC1. Vsekakor ji je primešane precej apnenčeve preperinske moke. Po odstranitvi ilovice z izpiranjem in vseh raztopnih primesi ostane 2,66% neraztopnih, v glavnem kremenjakovili delcev. Večjih zrn od 0,8 nun ni, pretežno množino pa sestavlja jo zrna velikosti 0,4—0,05 mm.
Zopet so razbiti kostni ostanki raztreseni v precejšnji množini po vsej plasti do globine 1,55 m od površja jamskih tal. Nato jih je zmerom manj in v globini 1,50 m popolnoma prenehajo. Več kot 90% vseh kosti in zob pripada jamskemu medvedu (Ursus spelaeus Rosenm.), in sicer nekaj že odraslim starim poedincem, zelo mnogo pa mladičem v starosti nelcaj tednov do enega leta. Ohranilo se je celo nekaj cevastih koščic neonatov. Od drugih živalskih vrst utegne nekaj odlomkov pripadati neki vrsti cervidov.
Razen manjših kostnih fragmentov raznih okostnih delov nastopajo cevaste kosti, ki so jim bile epifize nasilno odstranjene, nadalje prečni in podolžni njihovi prelomi. Opazovanje prelomnih ploskev pokaže, da so le redki kostni odlomki ostali ostrorobi. Zelo mnogo je le malo oglajenih. posamezni pa imajo vsestransko močno oglajene robove. V posameznih primerih so prelomne ploskve že obdane s tanko skorjo sige. Zanimiv je prečno. 1 cm pod skleninskim robom prelomljeni kanin, v katerega živčnem kanalu se je izločila kopuča kalcitnih kristalčkov. Značilen je podolžen prelom cevaste kosti, ki ima en podolžni rob ostrorob, a drugega, vzporedno s prejšnjim, oglajenega, čeprav gre tudi pri ostro-robem že za star prelom. Možno bi bilo, da je bil prelom prvotno vsestransko oglajen, nato pa se je fragment ponovno podolžno preklal in se je ohranil samo en del. V dveh primerih smo mogli ugotoviti zverske vgrize v kost. Na piščali jamskega medveda so blizu epifize razločni sledovi učinkovanja kanina. Prav tako je utrta s kaninom cevasta koščica, ki se ji na nasprotni strani poznajo sledovi delovanja antagonistov. Zanesljivih znakov človekovega udejstvovanja ni. Sumljivi so le 5 koničasti odlomi cevastih kosti, od katerih ima eden zaobljeno bazo in en rob, drugi ima zaobljeno samo konico, a tretji je vsestransko ostrorob.
(?) V naslednji 0,15—0,26 m debeli plasti prevladuje debel grušč in se plast razlikuje od prejšnje samo po tem, da je ilovnata primes rdečesivkaste barve. Ostrota gruščevih kosov je vsled preperevanja omiljena. Ilovice je med gruščem le malo. Po izpiranju in raztopitvi kalcijevega karbonata ostane v njej 1,45 % večinoma kremenastih zrnc, od katerih ima pretežna večina velikost 0,4—0,05 mm. Kostnih ostankov v tej plasti, kakor tudi v naslednjih, ni bilo več.
(8) Sledi plast prvotno zelo ostrorobega, toda močno preperelega apnenčevega grušča, debeline 0,50—0,50 m. V jedru temni kosi krednega apnenca imajo do 5 mm debelo preperinslco skorjo. Njihova velikost se suče v mejah orehove velikosti do nekaj kilogramov težkih kosov. Že takoj ob pričetku sedimentacije te plasti je padla od stropa velika, do 50 cm visoka in nad 70 cm široka skala. Obenem z njo se je odtrgal od stropa sicer nekoliko manjši, toda še vedno mogočen blok kristalaste sigaste skorje. Izključiti pa tudi ni mogoče, da je velika skala pri padcu izrinila znaten del sigaste podlage, na katero je padla.
(9) Začetek fig tvori plast trde sige, debele 0,09—0,10 m, ki jo sestavljajo večje in manjše grude ter zato pri izkopavanju ne nudi večjega odpora.
(10) Pod njo je le 0,12 m debel vložek čiste rdeče ilovice, ležeč zopet na sledeči sigi.
(11) Ta siga je sicer zelo tenka, debela le 0,05 m, in tudi ni sklenjena, temveč grudasta. Značilno pa je zanjo, da gre za kristalasto sigasto tvorbo.
(12) Sledi ji ponovno vložek čiste rdeče ilovice, debeline 0,07 m.
(15) Naslednja plast sige, 0,15—0,14 m debela, je trdna in kompaktna, vendar tvori grude, ki niso sklenjene.
(14) Brez presledka preide v plast bele, močno preperele, pllasto-vite in drobljive sige, debele 0,15 m, ki jo je mogoče z lahkoto prebiti. Kompleks sig se s to sigo konča.
(15) Pod sigami se zopet pojavijo ilovnate plasti in kot prva plast rdeče ilovice brez grušča, debeline 0,20 m. Polita s solno kislino močno šumi in se peni. Značilen je zanjo velik odstotek, namreč 6,25 °/o, neraztopnih kremen jakovih in drugih delcev, ki ostane po topitvi v solni kislini in po izpiranju. Pretežna večina teh zrn ima zopet velikost 0,4 do
0,05 mm. Zrn velikosti 1 mm in več sploh ni.
(16) Prehod k naslednji ilovnati plasti, debeli 0,11 m, tvori ena sama tenka lega ostrorobili apnencev. Le posamič leže večji in manjši kosi apnenčevega grušča tudi v rdeči ilovici, ki ima že na pogled videz obilne flišne primesi. Reakcija na solno kislino je zelo burna. Ako ilovico izperemo in raztopimo delce kalcijevega karbonata, ostane zelo visok odstotek, namreč 21,50 °/o, neraztopnega materiala, predvsem kremenčevih zrn, nato pa krogličastili rjavočrnih mangan-skili konkrecij s kremenastimi vključki, drobcev raznih silikatov bele, sive do rdeče barve in peščenčevih flišnih zrn. Odstotek večjih zrn, 8—0.4 mm, je sorazmerno precej velik (11,82%), ostanek sestavljajo najfinejša zrna velikosti
0,4—0.05 mm (10,40 °/o).
(17) Še obilnejšo flišno primes ima naslednja temnordeča, 0,17 m debela ilovica. Čeprav brez apnenčevega grušča, reagira močno, ako jo polijemo s solno kislino. V njej so manjše in večje s kalcijevim karbonatom tako močno sprijete grude, da jih je težko razbiti (17 a). Imajo sicer videz peščen jakovih kosov, dejansko pa gre le za zlepljeno ilovico. V ne-sprijeti ilovici je le 16,11 % kalcijevega karbonata, v grudah pa 50,50%. Odstotek neraztopnega materiala, ki je po sestavi isti kot v višji plasti, je še večji. V nesprijeti ilovici smo ugotovili v enem vzorcu 39,20 %, povprečno pa 34,85 %.
V	sprijetih grudah pa znaša povpreček 17,30 %, kar se precej ujema s prejšnjim, ako tu odštejemo nad 50 % lepila v obliki kalcijevega karbonata. Največjih zrn velikosti 3—-0,4 mm je v nesprijeti ilovici povprečno 15,55 %, v grudah pa sorazmerno približno polovica manj, in sicer 8,20%. Zrn velikosti
0,4—0,05 mm je nekaj več, in sicer v nesprijeti ilovici povprečno 18,33 %, a v grudah zopet odgovarjajoče okrog polovice manj, namreč 8,91 %.
(18) Flišno primes vsebuje tudi naslednja 0,08 m debela plast rdečkaste ilovice, ki jo označujejo posamezni kosi korodiranega apnenčevega grušča. Zato je tudi reakcija na solno kislino zelo burna. Odstotek primešanih zrn flišnega značaja in manganskih konkrecij pa je znatno manjši, le 12,50 %. Od tega odpade na zrna velikosti 4—0,4 mm 4,19%, od 0.4 do 0,05 mm pa 8,16 %.
(19) Najgloblje je bila dosežena plast zelo mastne rdeče ilovice. Slbdili smo ji le 0,50 m globoko. Na solno kislino sicer re-
agira, toda silno šibko. Kremenčasti flišni dodatek in kro-gličasta manganska zrna zavzemajo zopet velik odstotek, namreč 22,13%. Večja zrna velikosti 4—0,4 mm, ki jili tvorijo v glavnem krogličaste manganske konkrecije, prevladujejo s 14,46 %, dočim je zrn velikosti 0,4—0,05 mm le 7,60 %.
Globlje brez razširitve sonde ni bilo mogoče kopati. Celotna globina profila znaša 3,90 m. Dosegli smo torej nadmorsko višino 552 m.
Zaradi boljšega pregleda in primerjave dodajamo naslednjo preglednico odstotkov po izpiranju preostalega neraztopnega materiala, ki smo jih ugotovili v vzorcih važnejših plasti. Iz gruščnatoilovnatih plasti smo odstranili pred preiskavo vse vidne delce apnenca. V večini primerov smo vzeli kot raziskovalno enoto količino 50 g ilovice. Od vsake plasti je bil raziskan po en vzorec, edino od plasti 17 in 17 a po dva vzorca.
	Odstotek CaCO.% ugotovljen samo v po e nem vzorcu plasti 17 in 17 a	Celokupni	Odstotek zrn velikosti				
Zap. st. plasti		odstotek nem/.top. flišne primesi	8 mm do 1 mm	1 mm do 0 8 mm	0,8 mm do 0,4 mm	0,4 mm do 0,05 mm	Opomba
4		2,86	0,10		0,50	2,23	
6	—	2,66	—	—	0,23	2.33	
	—	1,43	—	—	0,16	1,16	
15	—	6.23	—	0,06	0,43	5,60	
16	—	21,50	2,73	1,66	6,43	10.40	
17a	—	17,70	2.00	1,16	5,90	8,50	
17a	50,50	16,90	1,00	0,83	5,50	9,33	
17a*	—	17,30	1,50	1,00	5,70	8,91	* PovpreČek
17	—	39,20	3,66	2,66	13,80	18,00	
17	16.11	30.50	1,11	1.00	8,88	18,66	
17*	—	34,85	2,38	1,83	11,34	18,33	* PovpreČek
is	—	12,50	1,03	0,70	2,46	8,16	
19	—	22,13	6,00	3,00	5.46	7,60	
Kako globoko segajo v Parski golobini sedimenti, iz našega prereza ni razvidno. Pričakovati se sme, da segajo še prav znatno globlje, kot je bilo dognano. Spodnja meja našega prereza leži
najmanj 9 metrov nad nadzemno strugo današnje Pivke. Še večja pa je višinska razlika, če upoštevamo današnji podzemski pretok.
Pivka teče od izvira pri Zagorju do podzemskega toka pri Postojni v S smeri, malenkostno odmaknjeno proti Z, v glavnem ob Z robu snežniških in javorniških krednih apnencev, vendar ne daleč od V roba terciarnih sedimentov, predvsem ©ocenskega fliša, ki vežejo flišno območje Reke s flišnim področjem Vipave. Pri Par ju zapusti kred no podlago in teče mimo Pivke (Šempetra) do Selc v zamočvirjeni dolini po svojih kvartarnih sedimentih. Nato si preko Žej utira pot zopet po> rudistnih krednih apnencih, čeprav ima v neposredni bližini na Z manj odporni fliš. Nekoliko južno od Matenje vasi naprej je njena struga, ki jo spremljajo na obeh bregovih kvartarni sedimenti, vrezana do Postojnske jame v flišno ozemlje.
Že prej smo omenili, da ima Pivka normalno le malo vode in če bi se ji pred Postojnsko jamo ne pridružila Nanoščica, ki ima tudi v poletju zmerom dovolj ne količine vode, bi bila podzemska struga od Postojne do Planine velik del leta skoro suha. Toda ker je področje, od koder prihajajo vode Pivke, dobro založeno s padavinami (A. Melik, 1951, str. 17), smemo domnevati, da odtekajo tudi v sušnih dobah, ko je plitva nadzemna, bolj ali manj že regulirana struga brez vode, znatne vodne količine po podzemni poti, ali pa vsaj stagnirajo v ogromnih podzemskih prostorih.
To domnevo potrjuje kakih 100 metrov SZ pod Parsko golo-bino se nahajajoča jama, ki deluje kot brulialnik in požiralnik ter ima po pripovedovanju domačinov tudi ob največji suši ogromne, naravnost neizčrpne množine vode (pod. 5). Žal je bila ta jama v dobi največje suše leta 1950 tako zadelana z dračjem in glinasto naplavino, da ni bilo mogoče prodreti v njo. Podoba je, da ima to jamo v mislih A. Š e r ko (1951, str. 11), ko poroča, da izvira pod Parjem »v jugovzhodnem kotu velik, periodični obrh«. Omenja jo tudi A. B e r a m (L. V. B c r t a r e 11 i - E. B o e-gan, 1926. str. 212) kot Parsko jamo I, v višini 540 m in globine 9 metrov. Pripominja, da bi mogla biti jama po podatkih, ki jih je tam dobil, zelo velikih dimenzij, s stalnimi podzemskimi vodnimi bazeni. Ni je pa mogel raziskati, ker je bila ob njegovem obisku voda previsoka.
V	zvezi s Parsko golobino je treba nadalje še omeniti dva velika stropna podora, ki ju ni mogoče prezreti okrog 100 metrov
JV od Parske golobine na slemenu vzpetine (pod. 5). Med obema razsežnima vdrtinama, na katerih dnu leži podorno skalovje in ki razodevata jamsko evakuacijo velikih dimenzij, je ostalo le nekaj metrov stropnega naravnega mostu. Dober lučaj naprej skoro v isti smeri pa leži vhod v Drskovško golobi no (pod. 5)
/—/
\Parje.
7 21
o_
SOO
o
J 4 Km
Pod. 5. Parje z okolico. 1. bruhalnik; 2. Parska golobina; 3. stropna podora; 4. Drskovška golobina.
nekako v isti višini 556 m, kot je Parska golobina. Zveza med Parsko golobino, obema stropnima podoroma in Drskovško go-lobino je očitna. Gre za staro vodno jamo, po kateri je nekoč tekla Pivka, ki ji pa žal še ne poznamo živega dna. Vsekakor je verjetnost velika, da omenjeni Parski bruhalnik predstavlja najnižje nadstropje tega jamskega vodnega toka. Današnja nad-zemsika struga Pivke, ki ima v celoti vseskozi le nekoliko proti
SZ odklonjeno smer, napravi pri Drskovčah odločen ovinek proti Z in se šele pri Parju pomakne zopet toliko proti V, da zavzame zopet svojo glavno smer. Nekoč pa je tekla Pivka skozi Drskovško golobino, skozi jamo pod današnjima skalnima podoroma, skozi Parsko golobino v smeri proti Parskemu bruhalniku ter tako na vsej svoji poti obdržala svojo glavno smer.
Po teh pojasnilih moremo preiti k tolmačenju plasti, na katere smo naleteli v Parski golobini ter jih zgoraj opisali. Začenja se naš prerez (pod. 4), ako se ravnamo po postanku, s precej znatno plastjo čiste mastne rdeče ilovice (19), v kateri je najmanj skoro četrti del materiala deponiran. Koliko je v sestavi udeležena avtohtona komponenta, namreč preostanek kemično razkrojenega apnenca jamske evakuacije, je težko presoditi. Akoiravno se pripisuje rdečim jamskim ilovicam v splošnem avtohtonost (G. Kvrle, 1925, str. 89), bi v našem primeru bolj nagibali k mnenju, da gre sicer tudi tu za preperinski preostanek razkrojenega apnenca, toda ne domačega jamskega izvora, temveč naplavljenega z vodo obenem z omenjenim zanesljivo deponiranim dodatkom. Sestava te v solni kislini neraztopne primesi, predvsem kremenastih zrn, ki so deloma prav izrazito okrogla, pa tudi drobcev flišnega peščenjaka, kaže, da je morala voda teči vsaj v nekem pasu po bodisi primarnem flišnem ozemlju bodisi po sekundarnih flišnih naplavinah. Obenem je deponirani flišni dodatek vsaj dokaz, da je voda, ki je odlagala ta sediment, dosegla najmanj to višino.
Da se flišna naplavina ni deponirala brez prekinitve, razločno kaže tenka plast rdečkaste ilovice, v kateri leže kosi avtohtonega apnenčevega grušča (18). Ker je grušč močno korodiran, bi mogli učinke korozije pripisati ne samo grušč obdajajoči ilovici, temveč tudi stoječi vodi, ki je bila toliko visoka, da je prekrivala od stropa padle odkruške. S tem gruščem v zvezi je manjši odstotek primesi flišnega izvora, saj v ilovici ni samo večjih kosov grušča, temveč tudi mnogo najdrobnejših delcev apnenca, ki jih na pogled niti ni mogoče opaziti.
Kot deponiran jamski sediment se z izredno visokim odstotkom flišne primesi izkaže sledeča temnordeča ilovica (17), ki izpričuje nadaljevanje akumulacije. V splošnem temno barvo plasti povzročajo v veliki meri drobne krogličaste manganske konkrecije. Razumljivo je, da je v tej ilovici odstotek avtohtonega kalcijevega karbonata precej velik, saj je znaten del te ilovice naravnost zlepljen v trde grude (17 a), v katerih ga je
B
C
Priloga I. Parska golobina
A. Talni načrt '
B. Podolžni prerez po osi
C. Prečni prerez II—II'
D. Prečni prerez IV—IV'
filter.
nad 50 %. To kaže, da je po odložitvi tega sedimenta sledila zopet prekinitev akumulacije in je ostala odložena ilovica dal j časa na suhem. Od stropa kapljajoča voda je pronicala skozi plast, izločevala raztopljeni apnenec in na poedinih mestih tvorila trdo sprijete grude.
Toda ponovno se pojavi vodna aktivnost, ki je deponirala nadaljnji sediment z zelo visokim odstotkom flišne primesi. Voda je odlagala rdečo ilovico (16), v katero so padali posamezni kosi avtohtonega apnenčevega grušča, kar bi kazalo, da voda tedaj ni dosegla stropne višine. Na sledeči zastoj v odlaganju pa končno prepričljivo kaže krovna lega zelo ostrorohih apnencev, ki jo je povzročilo eksohtono preperevanje stropa in sten.
Tudi naslednjo rdečo ilovico brez grušča (15), toda z razmeroma še zmerom visokim odstotkom flišnih kremenastih zrn. smemo prisoditi deponirani jamski vsebini. Manjši odstotek kot v prejšnjih ilovicah je prisoditi zaradi krovno ležeče sige gotovo precejšnjemu dodatku kalcijevega karbonata, Zadnjikrat v tej fazi je voda odlagala sekundarne flišne sedimente. Nastopila je nato dal jša doba, v kateri so jamska tla ostala suha. Končalo se je odlaganje kompleksa ilovic z visokim odstotkom flišne primesi, z zrni od 8 mm navzdol. Poudarili bi še, da se je v tolmačenih sedimentih razločno pokazalo kolebanje vodne gladine.
Pri tem se nam zastavlja več vprašanj. Ali je voda tekla v tej fazi še skozi jamo, to se pravi v zgoraj označeni smeri pod slemenom skozi Drskovško golobino in Parsko golobino? Ali pa je voda tedaj tekla že po poti današnje doline oziroma po nižje ležečih jamskih nadstropjih in je le pri visokem vodostaju delno morda še odtekala skozi jamo. sicer pa jo le dosegla in odložila v nje j sedimente? V prvem primeru bi se moral površinski relief v okolici Parske golobine še bistveno razlikovati od današnjega.
V	poštev bi prišla le zelo zgodnja faza jamske geneze, ko je po močni eroziji nastopil zastoj in z njim v zvezi akumulacija. Ti sedimenti bi morali biti že zelo stari in vsekakor še pliocenski. Na žalost v njih ni nobenih favnističnih ostankov, ki bi mogli to potrditi. V tem primeru bi se ohranili ti sedimenti le zato. ker je voda pri zopetnem udejstvovanju erozijske faze ustvarjala že niže ležeče jamsko nadstropje. Flišna primes sedimentov bi bila razumljiva, ker so bili primarni terciarni flišni sedimenti v tej zgodnji dobi še mnogo bolj razprostranjeni po vsej Pivški kotlini in je voda tekla tudi v zgornjem delu doline deloma gotovo še po takih sedimentih. Vendar imamo proti ta-
5 Geografski vestnik
65
kemu tolmačenju prav tehtne pomisleke. Predvsem je jasno, da se taki najstarejši sedimenti ohranijo v jamah le zelo redko in le v izjemnih okolnostih. Drugič pa bi se morali višje ležeči jamski sedimenti tvoriti v gotovo zelo dolgi dobi nadaljnje gravitacijske erozije, ki je privedla do današnjega dolinskega dna oziroma do še niže ležečih današnjih podzemskih pretokov. Toda videli bomo iz nadaljnjega, da te sedimente lahko prisodimo le srednjemu in mlajšemu pleistocenu in bi potemtakem manjkali sedimenti vsaj vsega starejšega pleistocena, ako že ne upoštevamo tudi sedimentov končnega pliocena.
Z zgornjim zaključkom smo se pritrdilno približali drugemu vprašanju. Ko je voda odlagala flišne ilovice, ni več tekla izključno le skozi jamo, temveč že v ovinku po dolini izven jame, in sicer mnogo kasneje, ko je bila glavna erozijska faza že prekoračena in verjetno v glavnem že doseženo dolinsko dno. Še več, po končani erozijski fazi je morala nastopiti iz klimatskih ali nekih drugih vzrokov faza mogočne akumulacije, ki je spremenila Pivško kotlino v ogromno jezero in jo napolnila polagoma z debelimi sedimenti v glavnem sekundarnega fliša. Pri tem se je s flišnimi ilovicami zapolnila tudi jamska evakuacija. Podpreti moremo to domnevo z obsežnimi, na debelo naloženimi flišnimi naplavinami, ki smo jih ugotovili v raznih jamah Pivške kotline v zelo različnih višinah, in to v nižjih kakor tudi v najvišjih jamskih nadstropjih. Povsod se ponavlja ista slika, povsod tvorijo naplavljeni flišni sedimenti podlago kasnejšim srednje in mlajše pleistocenskim plastem. V ßetalovem spodmolu doseže ta zasip višino 535 m, v Otoški jami 527,6 m, v Postojnski jami na več mestih v stari jami 525,5—527,7 m, v umetnem rovu k Črni jami okrog 524 m in v Rovu s starimi podpisi 518,5 do 519,4 m, nadal je v Jami brez imena višino 540,5—541 m, a v Parski golobini 553,2 m. Dejansko je mogel segati celo više, saj nam je ostal n. pr. v Betalovem spodmolu dokaz, da so bile naplavl jene flišne plasti, ki niso nudile posebnega odpora, kasneje erodirane.
V	izven jamskem svetu je morala biti denudacija tako izdatna, da so sekundarni flišni sedimenti v velikem sčasoma popolnoma izginili ali pa se ponekod, zlasti ob dolnjem teku Pivke ohranili le v obliki teras, ki bi jih bilo pa treba proučiti. Pač pa so se v jamah ohranili v nivojih različne višine. V Postojnski jami. kjer je bil vodni odtok gotovo zmerom največji, je bil učinek erozije najznatnejši in jih tu naletimo najniže. Nasprotno pa je bil erozi jski efekt v jamah, ki so ležale bolj ob strani ali zelo
oddaljeno od odtoka iz Pivške kotline, kot n. pr. prav v Parski golobini, mnogo manjši in zadenemo zato na zgornjo mejo sekundarnih flišnih naplavin v višjih legah. Spodnja meja zasipa nam je v večini primerov neznana. Le v Otoški jami izpričujejo udori njegovo izredno debelino, saj sega tam zasip prav do današnjega toka Pivke, to je do višine 504 m (S. Brodar. 1951, str. 209 do 212, 225), v Rovu s starimi podpisi v Postojnski jami pa leži le tanka plast na skalni vodni strugi v višini 518 m.
Po odložitvi flišnega kompleksa in po izsušitvi Parske golobine je nastopila daljša doba, ko so se tvorile v jami predvsem avtohtone plasti sig. Sledov eksohtonega preperevanjn zaradi zmrzali ni nikjer opaziti, čeprav smo le 5—6 m oddaljeni od široko odprtega jamskega vhoda. Smemo torej sklepati na zelo toplo dobo, ki je bila vsaj v nekih obdobjih obenem tudi padavinsko precej bogata. Saj bi se sicer razmeroma debele plasti sig ne mogle tvoriti, zlasti še, če upoštevamo tenki stropni obok. Vendar humidnosti te dobe ne bi hoteli pretiravati.
Na flišnem kompleksu zadenemo najprej na plast bele, plasto-vite sige (14), ki je že močno preperela in zato zelo drobljiva. Kapljanje od stropa je moralo biti tako močno, da je z apnencem prenasičena voda stagnirala v globelih in izločevala preobilico kalcijevega karbonata. Šele ko so se tako bolj ali manj izravnala jamska tla, se je začela tvoriti trda in kompaktna stalagmitska skorja (15), in sicer v grudah, ker kapljanje od stropa ni bilo povsod enako. Prekinitev tega dogajanja vidimo nato v tenki plasti rdeče jamske ilovice (12), ki bi jo prisodili v bolj sušnem presledku predvsem kemičnemu preperevanju jamskega stropa. Vendar se začne polagoma uveljavljati zopet zelo redko kapljajoča voda, ki odloži na jamskih tleh tenko plast kristalaste sige (11). V glavnem pa traja bolj sušno obdobje še naprej, kar pride ponovno do izraza v rdeče ilovnatem vložku
(10), ko je kapljanje tako rekoč popolnoma prestalo. Delno zvečanje zunanjih padavin pa se pokaže nato v plasti poslednje zelo trde in grudaste sige (9). Nobenega dvoma ne more biti, da je za časa tvorjenja sig bil tudi izven jamski svet podvržen nekim izpremembam. Topla obdobja smatramo v pleistocenu v splošnem kot dobe erozijskega učinkovanja. Ker je po naši predpostavki bila tudi dolina pred jamo zapolnjena s slabo odpornimi sekundarnimi flišnimi naplavinami, si ni težko predstavljati, da je istočasno s tvorbo kompleksa sig v jami bolj in bolj napredovala
izvenjamska denudacija. Višinska razlika med jamskim tlom in dolinskim dnom je naraščala.
Naslednji kompleks plasti v našem prerezu je v glavnem zopet izrazito avtohtonega značaja. Apnenčevi grušči razodevajo močno eksolitono preperevanje, ki more biti le posledica bistvene spremembe klime. Topli dobi je brez vidnega presledka sledila mrzla doba, v kateri je temperatura pogosto kolebala okrog zmrzišča in tako povzročala naglo in temeljito mehanično preperevanje jamskega stropa. Kemično preperevanje stropa v prejšnji topli dobi je stropne sklade tako dobro načelo, da je mogla zmrzal takoj začeti svoje uničevalno delo. Velike skale so padle od stropa. Pri tem se je rušila v velikih kosih tudi debela sigasta skorja, ki je v prejšnji dobi bolj ali manj prevlekla strop. Ostrorobatost apnenčevega grušča (8) nesporno izpričuje mehanično drobljenje, obenem pa njegove oblike in način sedimentacije izključujejo možnost enkratnega stropnega podora. Verjetno je rušenje razmeroma naglo napredovalo, vendar v celoti tudi to obdobje ni moglo biti kratko, saj so posamezni kosi grušča po vsej površini globoko prepereli.
Debel apnenčev grušč (7) je padal še nadalje od stropa in se kopičil. Nobene bistvene spremembe ni mogoče opaziti. Razlika je le v tem, da je v tej plasti med gruščem v vmesnih prostorih nekoliko rdečkasto-sivkaste ilovice. Sivkasta komponenta bi se dobro skladala s preperinsko moko gruščevih kosov, rdečkasto komponento pa bi najraje prisodili kemičnemu razkroju stropnih skladov. Čeprav bi torej domnevali popolno avtohtonost plasti, je vendar preiskava ilovice ugotovila, da je v njej nad 1,43 %> v glavnem kremenastih zrnc, to je sestavine, ki smo jo v znatno obilnejši meri našli v plasteh spodnjega flišnega kompleksa. Toda poudariti je treba, da je zdaj pretežna večina zrn le velikosti 0.4—0,05 mm. Zelo neznaten del plasti je torej vendarle deponiran. Toda odkod? Porazdelitev ilovice ne kaže, da bi bila voda, tekoča po dolini pred jamo, toliko narasla, da bi odložila omenjeni flišni pridatek. Zateči se moremo le k domnevi eolskega izvora. Sekundarni flišni zasip v dolini pred jamo še zdavnaj ni bil popolno denudiran. V sušni dobi so bili sedimenti prav lahko plen vetra, saj tudi velikost zrn ne ugovarja takemu tolmačenju.
Rušenje stropa se je nadaljevalo za časa tvorbe naslednje, gotovo najdebelejše plasti celotnega profila. Od spodaj navzgor postaja ostrorobati grušč, pomešan le nekoliko z rumenkasto-
sivkasto ilovico (6), polagoma drobnejši, kar bi označevalo počasno popuščanje mehaničnega preperevanja. Porazdelitev ilovice med gruščem zopet ne kaže na vodni izvor. Značilna je n jena rumenkasta barva, ki označuje v srednjeevropskih vhodnih jamskih plasteh zmerom glacialno dobo. Preseneti zopet 2,66 % v glavnem kremenastih zrn, pretežno velikosti 0,4—0,05 mm. Po vsem tem nam preostane le sklep, da je bil tudi tu neznaten del celotne plasti deponiran eolskim potom. Že kmalu pri dnu plasti se pokažejo prvi živalski kostni ostanki, ki so navzgor raztreseni po vsej plasti. Ostanki starih in mladih jamskih medvedov, celo neonatov, so v prevladujoči večini. Dopustna je domneva, da je bila jama v tej dobi pribežališče jamskih medvedov, kar bi zopet kazalo, da je voda ni ogrožala. Razbitost kosti in njihova lega tik pri vhodu v jamo pa ne izključuje lovskega udejstvovanja paleolitskega človeka. Vendar zanesljivega dokaza zaenkrat ni, kajti oglajenost nekaterih kostnih odbitkov bi mogla nastati po novejših naziranjih tudi naravnim potom. Izključeno pa ni, da bi obsežnejše izkopavanje ne našlo pozitivnih sledov.
Zaključuje se gruščnati kompleks z ilovnato plastjo rdečkaste barve, ki ji je primešano še zmerom precej srednjedebelega korodiranega grušča (5). Ilovica ima videz avtohtonosti. Če ji je primešanega kaj izvenjamskega materiala, ki bi bil vsekakor le eolskega izvora, ni znano. Življenje v jami ni ponehalo, nasprotno še bolj raznovrstno je. Poleg jamskega medveda so v plasti še razbiti kostni ostanki drugih vrst, predvsem rastlinojedcev. Podoba je, da se sicer še vedno hladna klima izboljšuje. Na to bi kazal tudi krovno ugotovljeni sprimek grušča in kosti, ki je trdno zlepljen z belo sigo. S toplotnim izboljšanjem so se ojačile tudi padavine.
Iz prereza se razločno vidi, da je bila pravkar obravnavana plast kasneje razmeroma precej globoko erodirana. Zaradi ozko odmerjenega obsega sonde ne vemo, kako daleč sega erozijski jarek v jamo in kako se pred jamo konča. Vanj je poglobljena plast zamolklo rdeče ilovice, pomešane s kosi preperinsko zaobljenega grušča (4). ki bi jo prišteli že k zadnjemu kompleksu. Grušč in razbiti kostni ostanki pa izvirajo po vsem videzu in verjetnosti iz že prej odložene plasti. Skoraj ne more biti dvoma, da je bila ilovica v jami deponirana, čeprav je odstotek kremenastih zrn 2,86 le neznatno večji in prevladujejo tudi tu zrna velikosti 0.4—0,05 mm. Višinska razlika med jamskim vhodom in dolinskim dnom se je morala med tem še izdatno povečati. Najbrž
iz klimatskih pa delno tudi iz drugih vzrokov se je Pivška kotlina zopet spremenila v razsežno jezero, katerega valovi so dosegli vhod v jamo in erodirali tamkajšnjo zgornjo plast. Po upadu pa je kalna in blatna voda zapustila zamolklordečo ilovico. Isti pojav smo v polnem obsegu, a še v večji meri opazili tudi v Betalovem spodmolu.
Seveda je voda začasno prekinila vsako življenje v jami. Zato v naslednji svetlordeči ilovici, pomešani s srednjedebelim gruščem (3) spočetka ni kostnih ostankov ter se pojavijo zopet šele blizu zgornje meje plasti. Grušč je preperinsko zaobljen. Vsi znaki kažejo na počasno avtohtono tvorbo plasti. Po debelini grušča bi sodili, da se je klima po vdoru vode najprej zopet nekoliko poslabšala in nato proti zgornji meji plasti počasi izboljševala. V celoti pa je bila nepretirano hladna. Ugotovljene živalske vrste ne izključujejo bližino redkega gozda ali parka. Pozornost vzbudi dejstvo, da hkrati nastopijo kostni ostanki več različnih vrst. Glede na te kraje moremo po dosedanjih ugotovitvah govoriti celo o bogati favni. Vmes so živalske vrste, kot n. pr. jeleni, ki nikakor niso jamski prebivalci. Kako so njihovi ostanki zašli v jamo? Plena jamskega medveda v njih ne moremo videti. Potrebna bi bila navzočnost kake druge velike zveri, o kateri pa za zdaj ni sledil. Zato je treba vzeti v pretres možnost posega paleolitskega človeka. Sileksov sicer ni bilo, tudi ognjišč ne in na ogladitve kostnih robov se pri tem materialu ne moremo zanesti, toda med njim se le nahaja odlomek Šilca, ki ni oglajeno samo z rabo, temveč po vsem videzu namerno zaradi oblike. Skromna je ta najdba in ne hoteli bi je izrabiti, da z njo označimo Parsko golobino kot paleolitsko postajo. Odločitev bi prepustili nadaljnjemu raziskovanju, ki bi bilo že zaradi pleisto-censke favne same upravičeno. Glede na namerno obdelano Šilce bi prišel v poštev naravno le mlajši paleolitik, in sicer prej njegova mlajša kot starejša stopnja, predvsem magdalenien. Vsekakor pa je vzeti v obzir le njegovo starejšo fazo, v kateri se jamski medved poredko še pojavlja.
Dasi je prehod v površinsko temno humozno plast (2) razločen, je vendar podoba, da gre pravzaprav le za nadaljevanje prejšnje plasti, ki se je kasneje od zgoraj navzdol humificirala in verjetno tudi premešala. V njej naletimo poleg drugih vrst še zmerom na kostne ostanke in zobe jamskega medveda. Zato ni nič čudnega, da imamo tu tudi alpskega svizca, čeprav le 10 cm pod jamskim tlom. Glede na favno je plast torej še pleistocenska.
Omenili smo že sledove steptanega ognjišča, ki smo ga mogli ugotoviti celo pri dnu humozne plasti. Žal ni bilo v njem nobenih takih arheoloških ostankov, po katerih bi lahko določili starost ognjišča. Pri presoji moramo biti previdni, zlasti če upoštevamo pripovedovanje, da je imel v jami kovač svojo delavnico. Čeprav je plast glede na osnovni material še pleistocenska, je vendar velika verjetnost, da je premešana in ji je primešan holocenski dodatek prsti. Odkar je izumrl jamski medved, sta pretekli gotovo vsaj dve desettisočletji in vendar se od tedaj ni tvorila kaka vidnejša nova plast. Primer je silno poučen, ker nam pokaže, da so v posebnih razmerah možne v isti tenki plasti najdbe predmetov, ki so po izvoru tudi desettisočletja vsaksebi. Ne velja pa to samo za arheološke najdbe, temveč tudi za fosilno favno. Prav je, če imamo tako možnost v vidiku, kadar izkoriščamo fosilno favno za določevanje nekdanje klime. Konča se naš prerez s posameznimi večjimi in manjšimi kosi grušča (1), ki so ga razni raziskovalci jam razmetali vprek po jami.
Po izkopavanju smo sondo a zasuli z izkopanim materialom.
V mali sondi b v zadnjem delu jame (pril. f, A in D) smo morali prenehati z izkopavanjem že v globini 0,70 m, ker smo zadeli na jamsko steno. V mastni, zelo vlažni, rdeči ilovici, pomešani z gruščem velikosti oreha do pesti, ni bilo sledov ne kostnih ostankov, ne lesnega oglja. Ako bi izvirali kostni ostanki Parske golobine od poginulih živali, bi jih morali v tem odmaknjenem kotu vsekakor prej pričakovati, kot pri vhodu. Glede na lego in material je plast istodobna s sedimenti zgornjega kompleksa v 6ondi a. Skalna podlaga je prevlečena s črno, 2—3 cm debelo man-gansko skorjo, ki je deloma mehka, deloma pa skorjasto sprijeta.
Ako primerjamo ugotovitve v Parski golobini z rezultati izkopavanj in z opazovanji v drugih uvodno omenjenih jamah Pivške kotline, pridemo v splošnem in posebej glede Parske golobine do naslednjih zaključkov:
V razvoju kraških jam Pivške kotline moremo razlikovati štiri faze:
1. Glavna erozijska faza se je pričela v mlajšem pliocenu in se končala ob koncu pliocena ali že v spodnjem pleistocenu z dovršenimi jamskimi evakuacijami.
2. Prva mogočna akumulacijska faza obsega v glavnem stari pleistocen. Pivška kotlina in jamske evakuacije so se napolnile z debelim zasipom sekundarnih flišnih sedimentov.
3. Mlajša erozijska faza je proti koncu starega pleistocena in deloma morda tudi še v srednjem pleistocenu odstranjevala sekundarni flišni zasip.
4. Zadnja akumulacijska faza je odložila v jamah predvsem avtohtone jamske sedimente, grušče in ilovice, eolske in organske sedimente, vmes pa tudi rdeče ilovice, ki so bile deponirane celo v višjih jamskih nadstropjih, kadar vode začasno niso mogle odtekati in je Pivško kotlino zalila jezero. V tej od srednjega pleistocena do danes trajajoči dobi se je naselila v jamah pleisto-censka favna, ki ji je sledil človek srednjega in mlajšega paleolitika. V liolocenskih plasteh se končno pojavijo arheološki predmeti eneolitika in kasnejših kultur do slovenskega srednjega veka.
Kakor v drugih doslej raziskovanih jamah Pivške kotline, je tudi v Parski golobi ni po glavni erozijski fazi sledila prva mogočna akumulacija sekundarnih flišnih sedimentov. Vendar je plasti 19—15 prisoditi vsekakor že končnemu odseku te faze. Mlajša erozijska faza v jami ni zapustila vidnih sledov, pač pa so bili v tej in tudi še v sledeči fazi odstranjeni izven jame v dolini v znatni meri sedimenti prejšnje akumulacijske faze.
Vse nad flišnim kompleksom ležeče jamske plasti pripadajo že zadn ji akumulacijski fazi. Sige v plasteh 14—9 označujejo prvi del te faze kot toplo dobo, v začetku in proti koncu precej vlažno, sicer pa v glavnem le nepretirano mokro in z vmesnimi sušnimi presledki.
Avtohtoni grušči, delno pomešani z ilovicami in s flišno primesjo eolskega izvora, v plasteh 8—5, vidno izražajo veliko spremembo klime za časa drugega dela zadnje akumulacijske faze. Klima je v začetku zelo mrzla in ostane kl jub postopnemu izbol j-šanju hladna. V splošnem jo je treba označiti za suho. Šele ob koncu se zopet uveljavijo padavine. Takoj po prestanku začetnega najmrzlejšega obdobja se pojavi v jami pleistocenska favna in kot njen glavni zastopnik jamski medved. Razbiti kostni ostanki in nekatere ogladitve kostnih fragmentov ne izključujejo možnosti, da je paleolitski človek uporabljal jamo kot lovsko postojanko, vendar zanesljivih dokazov zaenkrat še nimamo.
Prehod k tretjemu delu zadnje akumulacijske faze vidimo v deponirani rdeči ilovici 4. plasti. Padavine so morale biti znatne. Ker vode niso mogle sproti odtekati, je zalilo jezero prostrano Pivško kotlino in doseglo tudi Parsko golobino. Klima je nekoliko milejša, vendar še zmerno mrzla. Avtohton grušč z rdečkasto
ilovnato primesjo v 3. plasti kaže nato na od početka zopet nekoliko mrzlejše obdobje, ki se pa postopoma izboljšuje. Jamski medved še ni izumrl. Hladnejšedobnim favnističnim elementom se pridružijo vrste, ki zahtevajo vsaj drevesne skupine, če že ne nekaj gozda. Precej verjetno je, da so kostni fragmenti ostanki lovskega plena mlajšepaleolitskega človeka. V tem smislu govori najdba ukrivljenega, izglajenega koščenega Šilca. Na humozno
2.	plast, ki pripada vsaj delno še pleistocenu, saj še vsebuje kostne ostanke pleistocenskih sesalcev, je vplivalo že toplo podnebje bol ocen a.
Plasti zadnje akumulacijske faze v Parski golobini pripadajo potemtakem zadnji medledeni dobi in zadnji poledenitvi, v kateri loči milejši interstadialni presledek prvi glacialni višek od drugega nekoliko manj intenzivnega. Podrobnejša razčlemba po drugem višku v sedimentaciji ne pride do izraza.
LITERATURA
Battaglia R., L) etä dei piü antichi depositi di riempimento delle caverne. — Atti del I congresso spelerlogico nazionale. Trieste, 1933.
Bertarelli L. V. — Boegan E, Duemila grotte. Milano, 1926.
Brodar S., Betalov spodmol pri Postojni — ponovno zatočišče ledenodobnega človeka. — Proteus XI, št. 4—5. Ljubljana, 1948.
Brodar S., Iz Betalovega spodmola pri Postojni. — Varstvo spomenikov II, št. 3—4. Ljubljana, 1949.
Brodar S., Otoška jama, paleolitska postaja. — Razprave I prir. — medic, razr. SAZU. Str. 203—242. Ljubljana, 1951 a.
Brodar S., Paleolitski sledovi v Postojnski jami. — Razprave I prir. — medic. razr. SAZU. Str. 243—284. Ljubljana 1951 b.
Kyrie G-, Theoretische Speläologie, Wien. 1923.
Melik A., Pliocenska Pivka. — Geografski vestnik XXIII, str. 17—39. Ljubljana, 1951.
Serko A., Ljubljanica. — Geografski vestnik XXIII. Ljubljana, 1951.
A CONTRIBUTION TO THE STRATIGRAPHY OF KARST CAVES OF THE BASIN OF PIVKA The Cave Parska golobinn
S.	Brodar
Recent discoveries of artifacts belonging to the Middle and Younger Paleolithic cultures, in the karst caves of the Basin of Pivka, call for a more detailed study of the speleogenesis and stratigraphy of these and other caves located at the border of the Basin.
In the Pliocene the valley still retained its surface drainage, but due to the lowering of the erosion baselevel, the streams had cut through cretaceous limestones and formed subterranean passages: in consequence the entrances to the older caves formerly filled with water, are located at various hights from 600 meters down. The writer compares the altitudes of terraces and galleries of previously explored caves, drawing attention to horizontal corrosion grooves that had been cut into the cave walls at the time of a temporary standstill in the epirogenetic uplift. The more prominent grooves might serve as pointers in the determination of single speleogenetic stages, if their altitudes were compared with these of the terraces located in the valley. The question is being raised whether all terraces in the neighborhood of Postojna from 550 meters down, are primary and, consequently, the result of the cited speleogenetic phenomena. It has been found that under the Middle and Younger Pleistocene sediments in the caves around Postojna, a massive layer of flish clays and pebbles had been deposited and later partly eroded. The terraces at 530 and 520 meters, as well as the intermediate levels down to the bottom of the valley, are very likely the remains of a massive layer of secondarily deposited flish clays and pebbles. In the caves too, this layer had been eroded previous to the sedimentation of the Middle and Younger Pleistocene strata. Consequently four stages can be distinguished in the development of the caves located in the Basin of Pivka, i. e. the main erosion, the first comprehensive accumulation, the younger erosion, and the last accumulation stage.
A report is given on soundings in the cave Parska Golobina near Šempeter (Fig. 1—5 — App. I) carried out because the cave is located relatively liigh (556 meters) on a karst ridge near the source of the Pivka River which is one of the main streams in the Basin of Pivka. A detailed exploration of the cave, its surroundings and sediments, and an interpretation of strata, lead to the following conclusions in general, and, as to the speleogenesis of the cave Parska Golobina, in particular.
In the development of caves located in the Basin of Pivka, Four stages can be distinguished:
1. The main erosion stage was initiated in the Younger Pliocene and came to a close at the end of the Pliocene or, perhaps, already in the Lower Pleistocene when the streams had finally abandoned the caves.
2. The first comprehensive accumulation stage covers, by and large, the Early Pleistocene. The Basin of Pivka and the dry caves were filled with a thick layer of secondary flish sediments.
3. The younger erosion stage in which the secondary flish layer was removed by the end of the Lower Pleistocene and in part perhaps in the Middle Pleistocene.
4. The last accumulation stage in which mainly autochthonuos cavern sediments, gravels and clays, eolic and organic sediments intermingled with red clays were deposited on the cave floors of even higher galleries, at the time when temporarily the streams could find no outlets, and flooded the Basin of Pivka. In this period, stretching from the Middle Pleistocene to the present time, the caves have been the habitat of the Pleistocene fauna, and the Middle and Younger Paleolithic man. In the thin holocene layers eneoliths and artifacts belonging to the Metal culture and the Slav Medieval, have been found.
In the cave of Parska Golobina, as in other caves of the basin of Pivka, the main erosion stage was followed by the first comprehensive accumulation of secondary flish sediments. The layers 19—15, however, seem to belong to the closing phase of the stage. The younger erosion stage left no visible traces in the cave itself, whereas outside the cave the sediments belonging to the preceding stage and deposited in the valley, were eroded in this and the subsequent stages.
All strata deposited in the cave above the flish masses belong to the last accumulation stage. The sinters in the layers 14—9 indicate that the first phase of this stage had a warm, at the beginning and towards the end rather damp, but on the whole not too humid climate, in which spells of drouth alternated with those of precipitation.
Autochthonous gravels, here and there inigled with clays and flishes of eolic origin, found in the layers 8—5, point at a great climatic change in the second phase of the last accumulation stage. The climate was at the beginning extremely cold and remained cool inspite of a gradual improvement. By and large the climate must be considered as having been dry. Only towards the close of the accumulation stage the precipitation became profuse again. Immediately after the close of the first coldest interval, the Pleistocene fauna with its chief representative the cave bear, made its appearence in the cave. Bone fragments, some of them shaped by man, lead to the assumption that the cave had been used by the Paleolithic man as a hunting station. The transition into the third phase of the last accumulation stage is indicated by the red clay deposits in layer 4. Due to precipitation which must have been excesive, the streams could not find wide enough outlets and a lake was formed in the vast Basin of Pivka, which eventually flooded the cave Parska Golobina. The climate, at the beginning still moderately cold, gradually became somewhat milder, as can be concluded from the autochthonous gravel mingled with red clay. The cave bear had not yet became extinct. Alongside of animals belonging to colder periods, such species appeared on the scene, that require, if not forests, than at least, a parklike growth of trees. It is admissible to, conclude that the bone fragments found in the cave, belonged to the quarry of the Younger Paleolithic man. In this sense the curved, smoothed bone awl found in the cave, can be interpreted. The humus layer 2 in which remains of Pleistocene mammals
were found, and which consequently belongs, at least in part, to the Pleistocene, soon became exposed to the warmer climats of the holocene.
Thus the strata of the last accumulation stage in the cave of Parska Golobina evidently belong to the Last Interglacial and the last glaciation in which the first glacial peak is separeted from the second less intense, by a milder interstadial interval. The sediments belonging to the second interstadial are not distinctly stratified.
Fig. 1. — Parje and Šempeter viewed from Parska Golobina.
Fig. 2. — Parska Golobina and near surroundings.
Fig. 3. — The mouth of Parska Golobina.
Fig. 4. — Parska Golobina. Cross section of the site of sounding.
1. — Pebbles and dead branches.
2. — Humus with charceal and bones.
3. — Light red pebble clay with Pleistocene fauna.
4. — Dull red pebble clay.
5. — Reddish pebble clay with Pleistocene fauna.
6. — Pebbles mingled with yellowish-gray clay and Pleistocene fauna.
7. — Coarse pebble with reddish-gray clay.
8. — Excesively weathered pebbles.
9. — Hard lumpy sinter.
10. — Red clay interstratum.
11. — Cristaline sinter.
12. — Red clay interstratum.
13. — Hard lumpy sinter.
14. — White, weathered sinter.
15. — Red clay intermingled with flish.
16. — Lumpy red clay with an abundant admixture of flish.
17. — Dark red clay with an excesive admixture of flish.
17 a. — As 17., but cemented to larger lumps.
18. — Lumpy reddish clay with a flish admixture.
19. — Fat red clay with an abundant flish admixture.
Fig. 5. — Parje and surroundings. 1. ■— Spout. 2. — Parska Golobina.
3.	— Roof. 4. — Drskovška Golobina.
Appendix I. Parska Golobina.
A. — Ground plan.
B. — Longitudinal section.
C. — Cross section II—IP.
D. — Cross section IV—IV'.
O NASTANKU IN RAZVOJU LJUBLJANSKEGA POLJA
Z 2 profiloma
Ko je v zgodnjem oligocenu nastala Ljubljanska kotlina, jo je z vzhodne strani zalilo morje. Raztezalo se je po tuhinjski sin-klinali čez Ljubi jansko kotlino vse do Bohinja. Proti koncu srednjega oligocena je umikajočemu se morju sledila Sava, ki se je takrat prvič pojavila na področju Ljubljanske kotline. Tu je prevzela glavno vlogo v rečnem omrežju in s tem tudi nekoliko posegla v razvoj voda z območja Ljubljanskega polja. Toda z novo transgresijo v začetku zgornjega oligocena, ki se je razširila prav tako do Bohinja, se je morala umakniti na svoje prvotno torišče.
Večjo važnost je v oAigocenski dobi zadobdla na prostoru Ljubljanskega polja predhodnica današnje Ljubljanice, Njeno porečje je doživelo precejšen razmah, ko se je z udorom Ljubljanske kotline začelo razvijati jadransko-panonsko razvodje. Na panonski strani Notranjskega Krasa je sčasoma prevzela vodilno vlogo in odvajala vode v srednjeoligocenski morski zaliv. Če že ne prej jo je vsaj tedaj, ko je dosegla najbližjo zvezo z morjem, peljala pot čez področje Ljubljanskega polja. Po umiku morja med srednjim in zgornjim oligocenom je postala začasno pritok Save.
Ko je v začetku zgornjega oligocena morje znova preplavilo naše kraje, je bila laška sinklinala že tako izoblikovana in njeno dno v tako nizki legi, da je tudi vanjo vdrlo morje. Če sodimo po najzahodnejšem denudacijskem ostanku zgornjeoligocenskih skladov v tej sinklinali, ki leži po K os s m at u (gl. njegovo ma-nuskriptno geol. karto Ljubljane) nad Hribom severno od Dolskega, bi rekli, da je segal takratni morski zaliv proti zahodu vsaj do tega kraja.
Soteški skladi na vzhodnem vznožju Smleškega hriba in Brezovice kažejo na to, da se je v zgornjeoligocenski dobi odcepil od glavnega, to je severnega zaliva krajši, ki je segal proti jugu do Seničice in Stežice.
Južni morski zaliv je nedvomno povzročil znatne spremembe v razvoju porečja na ozemlju današnjega Ljubljanskega polja. Sprva je pritegnil nase vse vode sinklinalnega področja, po njih pa so bile sčasoma pretočene vanj tudi oddaljenejše vode.
Na prehodu oligocenske dobe v miocensko je po umiku takratnega morja Sava prevzela verjetno le del pritokov z območja Ljubljanskega polja in še te samo za razmeroma kratko dobo, saj se je že v začetku miocena ob ponovni transgresiji morja morala umakniti na področje Julijskih Alp. Ostali del voda s področja Ljubljanskega polja je na prehodu oligocenske dobe v miocensko sledil umikajočemu se morju po laški sinklinali.
Z miocensko dobo se paleogeografske razmere na Ljubljanskem polju niso bistveno spremenile. Kakor je iz današnje razširjenosti morskih miocenskih sedimentov razvidno, se je zaliv raztezal po laški sinklinali le do Krasc pri Moravčah ali pa morda še za malenkost zahodneje, čeprav je segala laška sinklinala proti zahodu skoraj do Pirnič, o čemer nas prepričuje strnitev trojanske in litijske antiklinale pri Medvodah (cf. K o s s m at, 1905, 79).
Winkler omenja, da sta bili pri Laškem obe antiklinali prekriti z miocenskimi sedimenti (1955, 256). Vendar velja to le za vzhodni del posavskih gub. kajti v zahodnem delu ne najdemo teh sedimentov nikjer več v taki legi, ki bi kazala na to, da sta bili antiklinali tudi tu prekriti z njimi. Dno laške sinklinale se je torej zahodno od Moravč skoraj gotovo toliko dvignilo, da ga morje ni moglo več zaliti.
Zahodno od Moravč, v hribih med Domžalami in Cicljem ter na Rašici je ohranjenih v različnih višinah več denudacijskih ostankov konglomerata, ki utegne biti po K os s m atu oligocenske ali miocenske starosti (gl. manuskriptno geol. karto Ljubljane). Verjetno gre tu za rečni sediment, ki je bil odložen v zgornjem. to je kopnem delu laške sinklinale.
Upravičena bi bila torej domneva, da se je v skrajnem zahodnem delu laške sinklinale razvila sinklinalna reka, ki je imela povirje v bližini današn jih Pirnič in se je posredno ali neposredno izlivala v bližnje morje.
Kako se je v začetnem delu miocenske dobe razvijalo porečje predhodnice L jubljanice, ne vemo. Predvsem ne vemo. ali je post-oligocensko (savsko) gubanje potekalo tako počasi, da je mogla pi'edhodnica Ljubljanice obvladati prvotno smer in pri tem ustvariti prečno predorno dolino na področju današnjega Ljubljanskega polja, ali je hitrejši ter intenzivnejši potek gubanja
docela preusmeril njeno dotedanjo pot. Če upoštevamo, da je bila zanjo in njene pritoke morska gladina južnega zaliva tudi v tej dobi najbližja absolutna erozijska baza, lahko sklepamo, da je morala biti v vsakem primeru prej ali slej pritegnjena v ta zaliv.
Ko je Sava sledila proti vzhodu se umikajočemu sarmatskemu morju, zadnjemu na tleh Ljubljanske kotline, je ubrala pot nedvomno zopet po tuhinjski sinklinali in tako tedaj še vedno tekla severno od Smleškega in Bukovskega hriba. Takrat še povsem strnjena trojanska antiklinala je laško sinklinalo ločila od tuhinjske in tako zapirala Savi dostop do laške sinklinale.
Področje današnjega Ljubljanskega polja je bilo torej v oli-gocenski in miocenski dobi domena predhodnice Ljubljanice in njenih pritokov. Prve vode, ki so tekle na tem področju, so bile glede na dosedanja izvajanja usmerjene v glavnem proti severu ali severovzhodu. Zato ni dvoma, da so tod nastale najprej prečne doline. Delu vseh teh voda je pripisati med drugim tudi nastanek prečnih dolin med Šmarno goro in Rašico, med Rašico in Soteski m hribom ter med njim in hribovjem onstran Kamniške Bistrice.
Prvo zasnovo prečnih dolin v trojanski antiklinali, tako med Brezovico in Smleškim hribom, med slednjim in Bukovskim hribom ter med njim in ostalim delom antiklinale so ustvarile vode, ki so tekle po pobočju zahodnega in severnega krila trojanske antiklinale v severni zaliv, in vode, ki so prihajale z vzhodnega ter južnega pobočja iste antiklinale in se izlivale v prej omen jeno sinklinalno reko ali v predhodnico Ljubljanice.
Bolj ali manj pravokotno na prečne doline so pričele nastajati podolžne doline. V razvoju so sprva zaostajale za prečnimi dolinami. Mnogo pozneje pa so se pod vplivom neenakomernega premikanja tal pričele razvijati hitreje od prečnih.
Zasledovanje razvoja porečja v spodnjem in srednjem plio-cenu je onemogočeno zavoljo pomanjkanja istodobnih sedimentov. Zato tudi ne vemo, če ni morda Sava že tedaj ubrala pot nekoliko južneje od tuhinjske sinklinale. Pač pa moremo trditi, da je najpozneje h koncu srednjega pliocena, ko je bila zaključena izravnava površja skoraj po vsej Sloveniji,1 premaknila svojo
1	Glede na novejše izsledke z vzhodnega obrobja Alp ne moremo nastanka najstarejših planot v Alpah več stavljati daleč v predpliocensko dobo nazaj, marveč šele na zaključek miocena ali v začetek spodnjega pliocena. Površja, ki smo jih pripisovali panonski (v starejši literaturi »pontski«) izravnavi, pa so nastala šele v srednjepliocenski dobi (cf. Winkler, 1937, 662; 1943, 598—403; 1950, 172, 175, 189, 190; Cornelius, 1950, 168, 169).
strugo tako daleč proti jugu, da se je znašla v območju litijske antiklinale. Izključeno je namreč, da bi bila prišla tja šele po srednjem pliocenu, saj bi se sledovi take preusmeritve, posebno ko gre za največ jo reko na vsem obravnavanem področju, v današnjem reliefu nedvomno še poznali.
Pri razmotrivanju o tem, kako je Sava premaknila svojo strugo proti jugu, si moramo biti svesti, da o kakem pravem pretoku tu pravzaprav ne more biti govora, saj je bila Sava sama najnižja erozijska baza za vse vode na Gorenjskem. Preusmeritev se je mogla spričo tega izvršiti le na že izravnanem površ ju, torej v srednjem pliocenu.
Srednjepliocensko površje, na katerem so se odigravale te spremembe, se je na obrobju Ljubljanskega polja ohranilo do danes le v pičlih ostankih. Na severnem obrobju jih imamo na grebenu Grmade in na vrhu Šmarne gore v približni višini 660 m, dalje jih predstavlja 700—720 m visoka planota Murovice ter manjše planote okrog Ciclja v višini ca. 800 m. Na južnem obrobju pripada temu površju 550—-580 m visoka planota Toškega čela, medtem ko je v Janških hribih najti njegove ostanke v manjših planotah okrog Jančjega vrha v višini 780—790 m.
Površje je izdelano pretežno v triadnem dolomitu, edinole na Janč jem vrhu v karbonskih skladih. Slednji so bili na tem področju sprva prav tako prekriti s triadnim krovom kakor ostale posavske gube. To dokazujejo še marsikje ohranjeni denudacijski ostanki triadnega dolomita.
Tornquist navaja v zvezi z nastajanjem rudnih ležišč v posavskih gubah razloge za to, da je triadni krov v miocenski dobi še v veliki meri prekrival paleozojske sklade litijske antiklinale in da je bil šele pozneje odstranjen (1929, 20, 21). Toda v območju Ljubljanskega polja je bila triadna odeja denudirana verjetno že mnogo prej. Na Brezovici in Smleškem hribu leže na primer zgornjeligocenski sedimenti neposredno na karbonskih, kar je pravzaprav uml jivo, če upoštevamo, da je bilo na tem prostoru razvito porečje vsaj že od srednjega oligocena dalje. Ob zaključku srednjega pliocena pa je bil triadni krov z litijske antiklinale, kakor vidimo, odstranjen še marsikje drugod, prav gotovo pa v precej široki progi ob antiklinalnem slemenu, kjer se karbonsko jedro vzpne najviše.
Z dviganjem posavskih gub v zgornjepliocenski dobi ni nastala antecedentna predorna dolina samo od Laz navzdol, marveč tudi na področju današnjega Ljubljanskega polja.
Kako je Sava s pritoki vrezovala dolino v srednjepliocensko površje in jo izoblikovala, razberemo iz številnih teras, ki so še ohranjene na pobočjih obrobnega gričevja in hribovja.
Na južnem pobočju Šmarne gore leže na j višje terase v višini 650 m in 6(X) m, ki se proti vzhodu ne nadaljujejo. Planota okrog najvišjega vrha na Rašici, ki leži v višini približno 640 m, pripada že srednjepliocenskemu površju. Izrazitejši nivo na Šmarni gori v višini 560 m je zastopan tudi na llašici zahodno in jugovzhodno od glavnega vrha v višini ca. 550 m ter pod Murovico in Cicljem v zelo izraziti terasi, ki leži približno enako visoko. Nižje terase v višini 520 m so razvite le na Rašici ter pod Murovico, kjer dosegajo višino 510—520 m. Tudi naslednje terase v višini 480 m niso zastopane na južnem pobočju Šmarne gore, marveč šele na Rašici. Njih nadaljevanje najdemo na Ajdovščini približno enako visoko, pod Murovico pa v višini okrog 460m. Naslednje nižje terase so razvite na Šmarni gori v višini 460 m, na Rašici 440 do 450 m, na Ajdovščini in pod Murovico v višini 440 m. Nadaljnji niž ji nivo v višini 420 m je zastopan samo na Rašici in pod Murovico. Terase v višini 400 m zasledimo na Šmarni gori, Rašici, Soteškem hribu in na Ajdovščini. Naslednji nivo je ohranjen na Šmarni gori v višini 580 m, v enaki višini na Rašici, na Soteškem hribu v višini 575—580 m, na A jdovščini v višini 570—580 m, pod Murovico pa v višini 570 m. Še nižje terase so zastopane na Šmarni gori v višini 540—550 m, na Rašici v višini 550 m, na Soteškem hribu v višini 540—545 m. na Ajdovščini in pod Murovico v višini 540 m. Najnižji nivo v višini 550 m najdemo na Šmarni gori, na Rašici in Soteškem hribu, medtem ko se na Ajdovščini zniža na 520 m, pod Murovico pa celo na 510 m.
Na južni strani Save imamo na obrobju najvišje terase v višini 650—-650 m in naslednje v višini 600 m zastopane le v Janških hribih. Nadaljnji nižji nivo v višini 580 m je razvit na Molniku in v Janških hribih. Naslednji nivo v višini 520—550 m je zastopan na Pirčevem hribu pod Toškim čelom in na Veliki Trati. Terase v višini 510—520 m pa so razvite na Molniku, na Kašel j -skem hribu in v Janških hribih.
Terase v višini 490 m na Veliki trati nad Št. Vidom pripadajo istemu nivoju kakor one na Golovcu v višini 480 m. Naslednji nivo v višini 475 m je prav tako zastopan na Veliki trati. Južno od tod pod Toškim čelom leže terase tega nivoja v višini 460 do 470 m, na Kašel jskem hribu v višini 460 m, v Janških hribih pa v višini 450—460m. Naslednje nižje terase so na Medanskem hribu
6	Geografski vestnik
81
v višini 450—460 m, vzhodno od Toškega čela v višini 450 m, na Golovcu v višini 445 m. Še nižje terase imamo na Medanskem hribu v višini 435 m, vzhodno od Toškega čela v višini 450 m, na šišenskem hribu ustreza temu nivoju 428 m visok vrh, medtem ko leže terase istega nivoja na Golovcu v višini 410—420 m. Enako višino teras zasledimo še na Molniku in Kašeljskem hribu, medtem ko se v Janških hribih javljajo že v višini 400—410 m. Vse naslednje nižje terase so zastopane predvsem v zahodnem delu južnega obrobja. Na Medanskem hribu najdemo terase v višini 580;—390 m, vzhodno od Toškega čela v višini 580 m. na šišenskem hribu v višini 360—570 m, medtem ko na Golovcu v višini 560 m. Nadaljnje nižje terase leže na Medanskem hribu v višini 560 m, v enaki višini na Veliki trati in vzhodno od Toškega čela, na Golovcu in na Kašeljskem hribu pa so zastopane v višini 550 m. Še nižje terase zasledimo na Medanskem hribu v višini 350 m, na Veliki trati 345—550 m visoko ter na šišenskem hribu v enaki višini. Najnižje terase v višini 550 m so predvsem razvite na Veliki trati in šišenskem hribu, medtem ko se na Golovcu znižajo na višino 520 m.
Bržkone je bila Sava s svojimi pritoki izdelala na obrobju tudi terase, ki segajo še niže, a so jih zakrile rečne naplavine.
Kakor vidimo, niso najvišji nivoji, ki slede takoj pod srednje-pliocenskim površjem, zastopani povsod, tudi ne na severnem obrobju, kjer bi jih spričo večjih višin pričakovali. Pri razmo-trivanju o tem, kako je potekalo dviganje povsavskih gub na področju Ljubljanskega polja, se moremo opreti torej le na ostanke srednjepliocenskega površja ter na nivoje v srednjih in nižjih legah.
Ostanki najstarejšega površja dokazujejo, da je bilo dviganje v začetnih fazah proti vzhodu čedalje intenzivnejše. Zviševanje tega površja se da zasledovati še daleč ob Savi navzdol (cf. Rakovec, 1951, 45). Iz primerjave srednjih in nižjih nivojev na obrobju Ljubljanskega polja pa razberemo, da je postalo dviganje na tem področju kmalu nato enakomernejše.
Sava je mogla na Ljubljanskem polju v mehkih karbonskih glinastih skrilavcih, ki pretežno sestavljajo njegovo dno in pobočja in na katere je zadela verjetno že v začetku zgornjeplio-censke dobe, mnogo bolj razširiti dolino kakor od Laz navzdol, kjer niso eroziji kljubovali samo triadni in permski skladi, marveč tudi pod njimi ležeči odporni karbonski kremenovi peščenjaki in konglomerati. Kako vpliva različna odpornost kamenin
na širino doline, vidimo najlepše pri Zalogu in Dolskem. Pri Zalogu, kjer se pričenja Ljubljansko polje močno zoževati, se pojavijo kremenovi peščenjaki na desni strani Save prvič v večjem obsegu in segajo prav do vznožja Kašeljskega hriba in Janških hribov. Pri Dolskem, kjer se savska dolina tako zoži, da ne preostane na njenem dnu dosti več kakor le prostor za strugo, pa se karbonski peščenjaki pokažejo tudi na vznožju levega obrobja.
Kdaj je prenehala Sava poglabljati svojo dolino in jo pričela na debelo zasipavati, bi mogli zanesljivo ugotoviti samo s pomočjo starosti najglobljih plasti, ki jih je bila Sava nanesla na dno Ljubijanskega polja. Dokler torej ne bomo poznali vseh naplavin, smo glede tega navezani samo na domneve. W inkier meni glede na starost enakih naplavin v drugih alpskih dolinah, da se akumulacija tudi na Ljubljanskem polju ni pričela pred pleistocensko dobo (1937, 663).
Oglejmo si sedaj podrobneje posamezne plasti doslej iigo-tovljenih naplavin na Ljubljanskem polju. Vrhnjo plast naplavin tvori prod v povprečni debelini 5—6 m, mestoma tudi precej več. Njegova debelina postaja proti Savi in Ljubljanici večja, medtem ko proti Barju polagoma pojema. V Zgornji šiški, Dravljah in Kosezah se sicer enotna prodna plast razdeli v dve plasti, ki ju loči ilovica, šota in glina. Spodnja prodna plast sega precej dalj proti jugu kakor zgornja.
Pod prodom leži v velikem delu Ljubljanskega polja 1—2 n* debela ilovnata plast, ki prehaja ponekod v čisto glino. Ta ilovnata plast ni istovetna s prej omenjeno ilovico. V bližini obrobja je ilovnata plast najdebelejša, medtem ko je proti Savi čedalje tanjša.
Globlje plasti, ki smo jih doslej presojali samo na podlagi pičlih podatkov, smo imeli za ekvivalent Ampfererjevega starejšega zasipa. V zadnjem času pa je bilo napravljenih več vrtin, ki segajo precej globlje od dosedanjih in zato omogočajo zanesljivejšo presojo starosti.
Tu ne bomo naštevali vseh pl&sti, ki so jih dognali pri posameznih vrtanjih, ker so kolikor toliko razvidne iz priloženih profilov (sl. 1, 2), v katerih so upoštevane vrtine iz zadnjega časa. pa tudi one iz leta 1889.2 Zadostuje naj navedba plasti najgloblje
2	Vsem, ki so mi dali zadevne podatke na razpolago, predvsem ing. K. Kavčiču in Upravi za geološka raziskovanja v Ljubljani, se najisltre-neje zahvaljujem.
vrtine na Ljubljanskem polju, ki so jo napravili leta 1949 približno 545 m zahodno od mestne vodarne v Klečah, lco so sondirali teren za napravo novih vodnjakov.
Podatki za posamezne plasti, ugotovljene v tej vrtini, se sicer navajajo šele od globine 25,40 navzdol, vendar se da man jkajoči
f e	it čN	b
: .J., J,,,,,, JllJJ,,	J.
Slika 2. Profil skozi savske naplavine na Ljubljanskem polju v bližini mestna vodarne v Klečah. Predstavlja zahodno polovico slike 1, za katero so na razpolago podrobnejši podatki. 1 = humus, 2 = prod, 5 = konglomerat, 4 = ilovica
Fig. 2. Cross-section through the deposits of the river Sava on Ljubljansko polje near Municipal Water Works at Kleče. It represents the western part of fig. 1., for which more detailed data are available. 1 = soil, 2 = gravel,
3 = conglomerate, 4 = clay
del profila dopolniti s podatki najbližjih vrtin, kakor je to storjeno tudi na priloženem profilu. Čeprav sega vrtina do globine
101,50	m, še ni zadela na skalnato dno Ljubljanskega polja.
V	globini 25,40 m je bil ugotovl jen prod, pod katerim sledi 4,70 debeli slabo sprijeti konglomerat. V zgornjem delu je š©
apnenčev, vsebuje pa tudi drobce kremena. V spodnjem delu, to je od globine 28,50 111 navzdol, prevladuje v njem karbonsko kamenje. V konglomeratu so namreč zastopana pretežno kremenova zrna razne barve, pa tudi drobci glinastih skrilavcev. Pod slabo sprijetim konglomeratom sledi 90 cm debela plast trdno sprijetega konglomerata; v njem se med drobnimi karbonskimi kosi pojavijo tudi apnenčevi prodniki. Pod njim leži 20 cm proda, nato 40 cm konglomerata, 1,10 m proda, I 111 konglomerata, 1,15 m proda, 55 cm konglomerata, potem 6 m proda s prevladujočimi apnenčevimi prodniki. Nato sledi 40 cm konglomerata, 1,80 m proda in 1,10 m konglomerata. V slednjem so poleg apnenčevih prodnikov zastopani tudi kremenovi in peščenjakovi. Pod konglomeratom leži prod iz apnenčevih, kremenovih, peščenjakovih in glinenih prodnikov v debelini 1,70 m. Pod njim sledi 4,50 111 konglomerata iz belega ter sivega apnenca. Razen apnenca se pojavijo v njem še kosi kremenovega peščenjaka. Pod prodom je 50 cm trdnega konglomerata, nato 3,50 m proda, 50 cm konglomerata, v katerem se poleg raznobarvnih apnenčevih prodnikov pojavijo še taki iz dolomitiziranih in lapornatih apnencev. Tudi kosi oolitnega apnenca so med njimi. Nadalje sledi navzdol 3,10 m proda, ki vsebuje v zgornjem delu še kose oolitnega apnenca, v spodnjem delu pa poleg apnenčevih prodnikov tudi kose glinastega skrilavca. Pod tem prodom je 2,70 m konglomerata in pod njim 5,50 m proda. V zgornjem delu slednje prodne plasti so poleg raznobarvnega apnenca zastopani še drobci permskega peščenjaka, medtem ko sestoji prod v spodnjem delu iz samega apnenca, med njim tudi fuzulinskega. Pod prodom leži 2 m konglomerata iz apnenčevih prodnikov, nato sledi 1,20 m proda s paleozojskimi in mezozojskimi prodniki, 5,40 m konglomerata in 6.10 m proda, ki obstoji do globine 78 m samo iz apnenčevih prodnikov, v globini 78—79 m se pojavijo v njem še dolomitni in peščenjakovi kosi ter drobci terciarnega groha, od globine 79 m navzdol pa zopet prevlada apnenčev material. Pod tem prodom leži 4,80 m konglomerata, v katerem prevladuje sprva grödenski peščenjak, navzdol pa se pojavijo še lapornati apnenci. Nato sledi
5,50	m trdno sprijetega konglomerata ter 10,50 m konglomerata, pomešanega s prodom. V zgornjem delu je ta pretežno iz apnenca, deloma oolitnega in fuzidinskega, v srednjem delu je le iz drobnih apnenčevih prodnikov, v spodnjem pa nastopajo poleg raznobarvnih apnencev še kosi karbonskega, permskega in werfen-skega peščenjaka.
Iz navedenih podatkov razvidimo, da imamo na Ljubljanskem polju do globine 101,50 m pravzaprav samo prodne plasti, ki so v raznih globinah in v različni debelini sprijete v konglomerat. Debelina posameznih konglomeratnih plasti se sicer proti globini močno menjava, vendar lahko ugotovimo, da so v spodnji polovici profila precej debelejše kakor v zgornji. Pri dnu vrtine doseže konglomerat celo debelino 19,20 m, ki pa bi utegnila biti, če bi vrtali globlje, še večja.
Profil, ki seče vse vrtine v bližini mestne vodarne v Klečah, pokaže, da debelina posameznih konglomeratnih plasti v produ ni konstantna in da se mnoge take plasti prej ali slej izklinijo (sl. J).
Najprej nas zanima, kako je prišlo do takega konglomeri-ranja in kaj moremo iz njega razbrati. Konglomeriranje se vrši, kakor je že splošno znano, v glavnem na dva načina, ali v vrhnjih plasteh pod vplivom pronicajoče vode, ki je skoraj nasičena z raztopino kalcijevega karbonata, in to ob času toplejšega in suhega podnebja, ko je izhlapevanje največje, ali pa v globljih plasteh v višini podtalne vode, če krovne plasti omogočajo prezračevanje in s tem zadostno izhlapevanje. Glede na to, da se na Ljubljanskem polju pojavljajo konglomeratne plasti v raznih globinah in debelinah in da debelina posameznih plasti ni povsod enaka, je moglo konglomeriranje nastajati tu le v najvrhnejših plasteh. Potemtakem se nam v menjavanju prodnih in konglomeratnih plasti zrcali predvsem menjavanje takratnih klimatskih razmer.
Sestavina posameznih prodnih plasti da slutiti, da so tudi na potek akumulacije vplivale klimatske spremembe. Tako je na primer ob dolgotrajni suši, ko je bilo vodno stanje Save zelo nizko, prevladovala na Ljubljanskem polju akumulacija karbonskega materiala z bližnjega obrobnega gričevja. Ob času visoke vode pa je Sava prinašala prod iz velike daljave, kakor dokazujejo kosi fuzulinskega apnenca, celo iz področja Karavank in Julijskih Alp.
Opisane prodne plasti, menjavajoče se s konglomeratnimi, nas spominjajo na podobne plasti v Radovljiški kotlini, kjer pripadajo po A m p f e r e r j e v i h ugotovitvah mlajšemu zasipu in izvirajo iz riško-wiirmske medledene dobe (1. c., 421, 433). Starejši zasip, ki ga v zgornjem savskem porečju predstavlja trdno sprijeti konglomerat, ne vsebuje namreč nobenih prodnih ali drugačnih nesprijetih plasti. Spričo tega moremo nad 100 m debelo
prodno plast na Ljubljanskem polju prišteti mlajšemu zasipu. Tudi konglomerata na dnu omenjene vrtine še ne moremo pripisati starejšemu zasipu, saj je mestoma pomešan s prodom.
Vrhnji, najmlajši del prodnih plasti je bil verjetno odložen že v würmski dobi, ko se je akumulacija na nepoledenelem ozemlju še nadaljevala, le da v zmanjšani meri.
Doslej poznamo iz vrhnjih prodnih plasti samo dve fosilni najdbi. Prva obstoji iz zoba nekega proboscida, ki ga je našel brodnik Miha Dragar (Burja) leta 1798 ob savski strugi nad cerkvijo na Beričevem. Ležal je v neki melini 4 sežnje (= 7,60 m) globoko pod savskim prodom. Valentin V o dni k je o tej nadbi podrobno poročal v Lublanskih novizah (1798, Nro. 76) in menil, tla gre morda za ostanek slona, ki je prišel z Rimljani v naše kraje in tu poginil. Tega zoba (razpolovljenega na dvoje) danes ni več mogoče najti. Čeprav še ni bil natančneje preiskan in določen, moremo vendarle reči, da je izključena današnja slonova vrsta Elephas (Loxodonta) africanus Blumenb., ki so se je Rimljani posluževali na vojnih pohodih. Plast, v kateri je ležal zob, je namreč nedvomno starejša od rimskodobne. V poštev prideta potemtakem predvsem mamut (E. primigenius Blumenb.) i n gozdni slon (E. antiquus Fale.); na starejši vrsti E. meridionalis Nesti in
E.	trogontherii Pohlig, ki v mla jšem pleistocemu nista več živela, tu skoraj ni misliti. Mamut je živel pri nas malodane do konca würmske dobe. medtem ko je gozdni slon izginil iz srednje Evrope že v začetku wiirma. Ker so ostanki gozdnega slona v naših krajili v primeri z mamutovimi precej redki, se mi zdi zelo verjetno, da je pripadal najdeni zob mamutu.
Leta 1940 je odkril Ivan Skok v progu gramozne jame ob Aleševčevi ulici v Spodnji šiški blizu železniške proge vretence, ki je ležalo 3m pod površjem. Je razmeroma malo fosilizirano in izgleda še skoraj sveže. Ostanek, ki ima skoraj vse odrastke več ali manj odlomljene, predstavlja šesto vratno vretence in pripada nekemu velikemu bovidu, bržkone bizonu.3 Ker na podlagi tega vretenca ni mogoče določiti živalske vrste, tudi ta najdba za zanesljivo ugotovitev starosti ne pride v poštev.
Kljub vsemu temu moremo vendarle trditi, da gre v našem primeru za prodne plasti würmske starosti. Fosilizacijsko stanje bovidnega vretenca namreč ne dopušča višje starosti, ostanek pro-
3 Dr. R. Sieberju, kustosu v drž. prirodoslovnem muzeju na Dunaju, se za determinaeijo na tem mestu najlepše zahvaljujem.
boscida, naj pripada mamutu ali gozdnemu slonu ali kaki še starejši vrsti, pa nasprotno ne kaže na mlajšo dobo.
Vrhnje prodne plasti tudi iz tega razloga ne morejo biti mlajše od würmskili, ker moramo upoštevati, da je Sava potrebovala precej časa, preden je mogla izdelati v njih več teras in hkratu dokaj globoko strugo. Saj znaša največja višinska razlika med ravninskim površjem in dnom savske struge v zgornjem delu Ljubljanskega polja nekaj nad 20 m (Ilešič, 1975, 159). Na daljšo dobo udejstvovanja kaže razen globine struge tudi širina polic še ohranjenih teras. Slednjič moramo računati tudi z možnostjo, da je Sava z bočno erozijo odstranila marsikatero nastajajočo ali celo povsem izdelano starejšo teraso, tako da je tisti nivo popolnoma izpadel.
Mejo med würmskimi in riško-wiirmskimi prodnimi plastmi predstavlja skoraj gotovo ilovnata plast v debelini 1—2 m, ki kaže na to, da je bila na Ljubljanskem polju takrat začasno prekinjena sedimentacija savskih naplavin. Pri tem se moremo opreti na Ampferer j evo ugotovitev, da je bila wiirmska morena v Radovljiški kotlini odložena že na erodiranem površju mlajšega zasipa (1. c., 433).
Rešiti je treba še vprašanje, kaj je povzročilo tolikšno akumulacijo na Ljubljanskem polju. K ossmat domneva, da je začela Sava naplavljati prod na tem polju zaradi zajezitve, ki jo je povzročilo dviganje posavskih gub na vzhodu (1. c., 82). Če naj ta domneva obvelja, bi se bila morala akumulacija na Ljubljanskem polju začeti že v zgornjem pliocenu, ko je bilo v posavskih gubah dviganje najmočnejše (cf. Rakovec, 1951, 43). Temu odločno nasprotujejo številne zgornjepliocenske terase, ki dokazujejo, da se posavske gube niso dvigale le na ozemlju od Laz navzdol, marveč prav tako na področju Ljubljanskega polja. Oporeka pa temu. tudi pleistocenska starost doslej znanih naplavin samih.
Po mojem mnenju je moglo akumulacijo na Ljubljanskem polju povzročiti močnejše dviganje Kranjsko-sorškega polja ali pogrezanje Ljubljanskega polja, lahko pa tudi oboje hkratu.
Savske naplavine dosežejo na Ljubljanskem polju precej večjo debelino kakor na Kranjsko-sorškem polju.4 Pri Smledniku, kjer se v savski strugi pokaže terciarna morska glina, je nad njo le približno 50 m starejšega zasipa. Na drugih krajih, kjer je
1	Debelina mlajšega zasipa na Kranjsko-sorškem polju je znatno manjša tudi v primeri z ono v Radovljiški kotlini (cf. Ampferer, I.e., 409, 410, 429).
mlajši zasip odložen v savski debri, meri njegova debelina samo 20—25 m (Ampfer er, 1. c., 430, 431)/' Na tistih mestih Kranj-sko-sorškega polja, kjer se savska deber precej razširi, je v zgornjem delu širša dolina, v katero je vrezana ožja. Na dnu zgornje, širše doline leži mlajši zasip, ki pa ne sega do roba ravninskega površja (1. c., 451).
Potemtakem je bila savska akumulacija na Ljubljanskem polju v zadnjem interglacialu znatno večja ko na Kranjsko-sorškem polju. To si moremo razložiti s tem, da se na Kranjsko-soršketm polju v zadnjem interglacialu ni vršila samo akumulacija, marveč tudi vrezovanje, ki ga je povzročilo dviganje tamkajšnjega ozemlja.
Velika debelina prodnih plasti na Ljubljanskem polju pa ni nastala samo zaradi dviganja Kranjsko-sorškega polja, marveč se je moralo Ljubljansko polje za časa akumulacije tudi samo pogrezati.
V	ožini med Šmarno goro in Medanskim hribom sega karbonska podlaga tako visoko, da že moremo govoriti o pragu, ki loči Sorško polje od Ljubljanskega. Kakor mi je spročil profesor Duhovnik, ki se mu za naslednje podatke najlepše zahvaljujem, je na dnu savske struge v Mednem tik pod brvjo 6—7 m globok tolmun, na katerega dnu se pokaže glinasti skrilavec. V 3 m globokem vodnjaku, ki je bil izkopan na levi strani savske struge blizu brvi. se pojavi pod 5 m debelim prodom prav tako glinasti skrilavec. V nekoliko bolj oddaljenem, a še vedno blizu savske struge se nahajajočem, 6 m globokem vodnjaku leži pod 5 m debelo prodno plastjo tudi glinasti skrilavec.
Nekoliko više ob Savi navzgor se pokaže na desni strani struge kremenov peščenjak, na levi pa celo kremenov konglomerat. Nastanek ožine pri Mednem bi sifcer mogli pripisati odpornejšim karbonskim kameninam, ki se tu pojavljajo, toda obstoja praga nikakor ne moremo spraviti s tem v zvezo. V takem primeru bi
5 V mlajšem zasipu so pri Mavčičah napravili leta 1943 približno 12 m globoko vrtino in pri tem ugotovili, da je pod 15 cm debelim humusom, pomešanim z zelo drobnim peskom, 1,95 m konglomerata, nato 15 cm proda, 85 cm konglomerata, 10 cm proda, 1,30 m konglomerata, 20 cm proda, pomešanega s peskom, 20 cm konglomerata, 10 cm proda s peskom, 10 cm konglomerata (v podatkih se navaja skala), nato lm proda, 40 cm proda, pomešanega z glino, 50 cm gline, pomešane s prodom, 2,30 m proda, pomešanega z glino, 1,20 m konglomerata, 10 cm proda, 60 cm konglomerata, 10 cm proda, na kar sledi pod njim konglomerat.
namreč Sava po izr&vnavi strmca ustvarila na tem mestu globoke tesni, kakršne lahko opazujemo povsod, kjer se na dnu dolin pojavljajo med mehkejšimi kameninami zelo odporne.
Spričo tega kaže karbonski prag nedvomno na ugrezanje Ljubljanskega polja. To se je moralo vršiti približno v enakem tempu kakor akumulacija naplavin, ker bi sicer Sava z retrogradno erozijo precej bolj poglobila strugo v medanski ožini.
Na ugrezanje tal Ljubljanskega polja pa sklepamo tudi iz tega, ker postaja debelina naplavin v savski dolini od Laz navzdol čedalje manjša, tako da se blizu Renk, kjer leži dno savske struge le približno 70 m niže od dna pri Ježici, že pokaže živa skala na dnu.
Kakor na Kranjsko-sorškem polju je Sava tudi na Ljubljanskem polju nasula prod v obliki vrša ja (cf. Went zel, 1. c., 74), in sicer z vrhom pri Mednem, kar še danes lahko razberemo iz poteka izohips. Glede na razmeroma ozek prostor se vrša j na Ljubljanskem polju ni mogel tako razviti kakor na Kranjsko-sorškem polju. V severnem delu Ljubljanskega polja je prvotni vršaj pozneje izmaličila Sava, v južnem Ljubljanica, ko sta pričeli v prodne plasti vrezovati strugo in izoblikovati terase. Razen tega je bil vršaj deformiran tudi v bližini obrobja, kjer je bila s pobočij odplavljena ilovica, ki v precejšnji debelini prekriva vrhnjo prodno plast.
O starejšem zasipu na Ljubljanskem polju nimamo za sedaj še nobenih podatkov. Ampferer je opazoval starejši zasip ob Savi navzdol le do Medvod, medtem ko na Ljubljanskem polju po njegovem mnenju izgine pod nivo savske struge, tako da so vrh njega zastopane samo mlajše prodne plasti (1. c., 452). Spričo dejstva, da leži na karbonskem pragu v medanski ožini samo tanka plast mlajšega zasipa, pa Ampfererjeva trditev ne more več obveljati. S tem seveda še ne zanikamo možnosti, da leži morebiti pod mlajšim zasipom na Ljubljanskem polju tudi starejši, toda v tem primeru ga je mogla Sava odlagati le na pogrezajočih se tleh Ljubljanskega polja, če nočemo jemati v poštev manj verjetne možnosti, da je bil v medanski ožini odloženi starejši zasip popolnoma denudiran, in to še pred akumulacijo mlajšega.
Močno zasipanje Ljubljanskega polja po Savi je odmikalo njene pritoke tako, da so morali podaljševati svoj tek proti vzhodu in se v poševni smeri izlivati vanjo (cf. Melik, 1955, 218, pod. 87., 219). Omenim naj samo nekaj važnejših primerov.
Pšata je sprva gotovo tekla naravnost pToti jugu in se izlivala v Savo. saj ji je dovol j široka dolina med Rašico in Soteškim hribom dovoljevala neposreden dostop do savske struge. Po savski akumulaciji je bila Pšata tako močno odmaknjena proti vzhodu, da je zadela ob severno vznožje Soteškega hriba in našla pot v Kamniško Bistrico.
Savska akumulacija na prostoru med Rašico in Soteškim hribom je močno zajezila tudi ostale vode, ki so se bodisi samostojno, bodisi kot pritoki Pšate odtekale po tej dolini v Savo, in tako povzročile močno zamočvirjenje vsega nižinskega dela med Trzinom in Dragomljem ter med Rašico in Soteškim hribom.
Kamniška Bistrica ima spričo precejšn jega strmca im množine vode svoj izliv v Slavo le malo odmaknjen. Pač pa je Sava prav tako močno kakor Pšattio odmaknila Ljubljanico (c. f. W entzel, 1. c., 74; Melik, 1. c., 219), da je danes potisnjena skoraj ob vznožje Golovca in Kašeljskega hriba. Toda Ljubljanica, ki prinaša zelo malo proda in peska na Ljubijansko1 polje, ni mogla svojih desnih pritokov od Ljubljane navzdol več odriniti proti vzhodu.
Slednjič naj še omenim, da je bržkone savska akumulacija povzročila ojezeritev ob vznožju šišenskega hriba na področju med Zgornjo Šiško, Dravljami in Kosezami. Do 5 m na debelo odložena mastna glina kaže. da je trajalo tamkajšnje jezero razmeroma kratko dobo. Na njegovem zamočvir jenem dnu, ki se je pokazalo pri osušitvi jezera, se je razvila 2—2,5 m debela šotna plast. Približno 1 m debela glina, ki leži nad šotno plastjo, pa dokazuje. da je na že skoraj osušenih tleh za krajšo dobo znova nastalo jezero. Šele to je bilo zasuto s prodom (cf. Rakovec, 1935, 181).
V	postglacialni dobi je Sava prenehala naplavljati in je pričela v lastne naplavine vrezovati strugo (cf. W e n t z e 1, 1. c., 73). Precej izdatnega poglabljanja struge ni moglo povzročiti toliko premikanje tal, kolikor splošna sprememba podnebja, ki je nastopila na koncu wtirmske dobe v velikem delu Evrope. Nastanek 5 teras, ki leže med ravninskim površjem in savsko strugo, pa moremo pripisati menjavanju klimatskih razmer v postglacialni dobi.
LITERATURA
Ampferer, O., Über die Saveterrassen in Oberkrain. Jahrb. Geol. R. A. Wien 57, 1918.
Cornelius, H. P., Zum Betrag der jugendlichen Hebung der Alpen. Mitt. Geogr. Ges. Wien 92, 1950.
Ilešič, S., Terase na Gorenjski ravnini. Geogr, vestnik 11, 1955.
Ko s s mat, F., Ober die tektonische Stellung der Laibacher Ebene. Verh. Geol. R. A. Wien 1905.
Melik, A., Slovenija. I. Ljubljana 1935.
Rakovec, I-, Morfološki razvoj v območju posavskih gub. Geogr, vestnik 7, 1951.
Rakovec, I., Prispevki h geologiji Ljubljanskega polja. Geogr, vestnik 11, 1955.
Tornquist, A-, Die Blei-Zinkerzlagerstätte der Savefalten vom Typus Litija (Littai). Berg-u. hüttenmännisches Jahrb. 77, Wien 1929.
Wentzel, J-, Zur Bildungsgeschichte des Laibacher Feldes und Laibacher-Moores. Lotos 70, Prag 1922.
Winkler-Hermaden, A., Ergebnisse über junge Abtragung und Aufschüttung am Ostrande der Alpen. Jahrb. Geol. B. A. Wien 85, 1935.
Winkler, A., Neues Jahrb. f. Min. etc., Referate III. 1957.
Winkler-Hermaden, A., Die jungtertiären Ablagerungen an der Ostabdachung der Zentralalpen und das inneralpine Tertiär, v F. X. Schaffer, Geologie der Ostmark. Wien 1943.
Winkler-Hermaden, A., Zum Entstehungsproblem und zur Altersfrage der ostalpinen Oberflächenformen. Mitt. Geogr. Ges. Wien 92, 1950.
THE ORIGIN AND DEVELOPMENT OF THE LJUBLJANSKO POLJE
Ivan Rakovec
Pushing after the eastward receding Sarmatian Sea, the last in the Basin of Ljubljana, the Sava River cut, as it had previously in the Oligocene, a channel along the syncline of Tuhinj, and continued, by the end of the Miocene, to flow north of Bukovica Hill and Smlednik Hill (north-west of Mengeš). In the Oligocene and Miocene the present Basin of Ljubljana belonged to the river system of the precursor of Ljubljanica.
The Sava River could shift its course southwards into the region of the syncline of Litija, and, consequently, into that of the Basin of Ljubljana, only in the Middle Pliocene when wearing down to a low level had finally been accomplished; for. being the lowest erosion base-level for all the river systems of Upper Carniola, the shift of its course could only take place upon a peneplain.
A gradual uplift of the Sava folds region in the early Pliocene did not only give rise to the development of the antecedent valley from Laze downward, but also of that in the region of the present Ljubljansko polje.
Due to the nonresistant Carboniferous clay slates of which the bottom of the Basin of Ljubljana consists, and which the river very likely had struck already at the beginning of the Upper Pliocene, the widening of the valley in the Ljubljansko polje was more readily accomplished than it wTas from Laze downwards where erosion had io cope with Triassic dolomites and limestones at higher levels, and Carboniferous quartz sandstones and conglomerates at lower levels.
The deepest drill hole on the Basin of Ljubljana (near the Municipial Water Works at Kleče) was sunk to the depth of 101,5 meters and 110 rock was struck. Down to this depth mainly gravel deposits cemented to conglomerate layers of variable thickness, were found. The thickness of single conglomerate layers is not uniform, and many of them sooner or later wedge out. By and large the gravel layers show the same features as those in the Basin of Radovljica which, according to Ampferer, belong to younger gravel deposits from the Riss-Würm period.
The upper younger gravel layers were very likely deposited as early as in tlio Wiirm period; they yielded so far only two fossils. The one is a tooth of an extinct Proboscidian, the other the sixth cervical vertebra af a large Bovine, possibly Bison. Although the two species cannot be classified, it is safe to conclude that the upper gravel layers belong to the Wiirm period. The progress of fossilisation of the bovine vertebra does not admit a greater age, while the proboscidian fossil belonging either to a Mammoth or some even older species, does not point to an earlier period.
The boundary between the Wiirm and Riss-Würm gravel strata is very likely represented by the 1 to 2 meter thick clay layer washed down from the slopes of border hills, which indicates that for a time gravel deposition in the Ljubljansko Polje had been interrupted. This belief is further supported by the fact that also the Würm moraine in the Basin of Radovljica had been deposited upon the previously eroded surface of the younger gravel layer from the last Interglacial period.
Such abundant accumulation in the Ljubljansko Polje, was due to the considerable uplift of the adjacent plain between Kranj and Medvode, at one with the subsidence of the Ljubljansko Polje. In the plain between Kranj and Medvode the coeval gravel deposits reach a much lesser thickness than in the Ljubljansko Polje. Ampferer found that the coeval gravel deposits in the Basin of Radovljica are considerably thicker than in the plain between Kranj and Medvode. Apart from this the latter is separated from Ljubljansko Polje by a Carboniferous ledge at the narrows at Medno, covered with a gravel layer only a few meters thick. This view is also supported by the fact that from Laze downward the thickness of the deposits on the river bed of Sava, decreases to such an extent that near Renke, where the bottom of the river is only 70 meters lower than at Ježica, solid rock crops out.
OBSEG ZADNJE POLEDENITVE NA POKLJUKI
Na Pokljuški planoti so ugotovili sledove ledene dobe razmeroma pozno. Briicknerjeve generalizacije so se zaradi prenizko ugotovljene višine ledu v dolini Bohinjske Save izkazale kot nepravilne.1
Po njem je dolgo časa vladalo v geografski literaturi na-ziranje, da je bila v diluviju Pokljuka brez ledu, nekak otok med ledenimi masami Bohinjske in Radovinske doline ter Blejske kotline.
F.	K o s s m a t se ne strinja več čisto z Brückner jem. Njegovo naziranje je bilo, da je bila Pokljuška planota večji del (»grossenteiles«) nepoledenela, v kolikor se niso nanjo spuščali snežiščni ledeniki vzhodne skupine.2
Študija F. Hart el a o jurskih plasteh v Bohinj n je bila prva, ki je dala slutiti na večji odseg poledenitve. Härtel pravi, da na planoti povzročajo razen gostih gozdov in travnikov raz-sežni ostanki moren veliko pomanjkanje dobrih prerezov.3 V geološki skici vzhodnih Julijskih Alp4 ima Härtel označen obsežen areal na Pokljuki kot kvartaren, le da žal ne loči morene od drugačnega kvartarnega materiala. Obsežne kvartarne površine prikazuje geološka skica med Rudnim poljem in Javornikom ter Kranjsko dolino in med Rudnim poljem ter Mrzlim Studencem.
Jasnejšo sliko o obsegu poledenitve na Pokljuki da šele A. Melik. Po najdenih nasipih na planini na Jel ju v višini 1270—1320 m zakl juči, da je moral bohin jski ledenik segati z enim od čepkom tudi čez Goreljek proti severu. To podkrepi še   <<•
1 Penck — Bruckner, Die Alpen im Eiszeitalter III., str. 1047.
2 Kossmat, Die morphologische Entwicklung der Gebirge im Isonzo und oberen Savegebiet. Zeitschrift d.Ges. f. Erdkunde zu Berlin 1916, str. 661.
3 F ritz Härtel, Stratigraphische und Tektonische Notizem über das Wocheiner Juragebiet. Yerh. d. geol. Staatsanstalt 1920, str. 134.
1	H a r t e 1, o. C., str. 136.
z dejstvom, da je našel na Pokljuški planoti nad Koprivnikom do Mrzlega Studenca najmanj šest morenskih nasipov, izbočenih proti severu, znamenje, da je prihajal ledeniški jezik od južne strani.5
Melik omenja tudi nasipe pri Mrzlem Studencu: ...na severu in severovzhodu od Mrzlega Studenca se vleče v južno-vzhodni smeri niz podolgovatih hrbtov, ki so morene. Te obdajajo na severovzhodni in vzhodni strani barje Mlako ali Rušje. Na moreni stoji gozdarska vila Mrzli Studenec in prav tako je na moreni tudi Grajska planina (1215 m).6
Pravi tudi, da imamo v predelu med Mrzlim Studencem, Goreljkom in Rudnim poljem nize dolgih morenskih gričev, razvrščenih največ v smeri Z—V.7
M elik se je dotaknil tudi ledenikov Pokljuškega grebena. Piše: Jasno je, da je led. ki je pokrival Pokljuško planoto med Klekom in Mesnovcem in Kokošinjco, mogel izvirati samo s pogorja, v katero pride Pokljuška planota proti zapadu.7
Po višinah Pokljuškega grebena sklepa, da so se po njem morali spuščati ledeniki proti vzhodu na planoto.
Na isti strani piše: In res kažejo vzhodna pobočja nekaj karakterističnih oblik, velikih ledeniških krnic in pod njimi gla-cialnih kotanj, po katerih so se pomikali ledeniki na planoto.
V	enem takih izvornih delov ledenika stoji planina Lipanca (ali Lipanska planina) 1633 m visoko, a še pod gornjo mejo gozda, ki sega tu v Pokljuškem grebenu, relativno, precej visoko, 1700 do 1750 m.7
Ledeniki, ki so se pomikali na Pokljuko in se približevali, so odložili mnogo ledeniškega gradiva. Apelike vodne množine pa, ki so se ob taljenju ledenih mas sproščale, so uničile zelo veliko sledov, ki bi olajšali rekonstruirali obseg poledenitve. Poleg tega pa zelo otežujejo proučevanje gosti gozdovi in ponekod debela plast prepereline.
Omenim naj še. da so široka področja popolnoma brez mo-renskega gradiva, čeprav so bila pod ledom. Dobro so se ohranili ledeniški ostanki le tam, koder so naloženi v nasipih, valili, od-
5 Anton Melik, Bohinjski ledenik, Geografski Vestnik V.—VI. št. 1—4, 1929—1930, str. 36.
° Melik, Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju, Geografski Vestnik III. št. 1—4, 1927, str. 81.
7	Melik, Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju, str. 82.
O O ° O o
o o o
O ° O 0 O
1 morenski nasipi iz zadnje poledenitve
2 z morenskim gradivom pokrita tla
3 fluvioglacialno gradivo
4 starejši morenski nasipi
5 s starejšim morenskim gradivom pokrita
6 jezerski sedimenti
7 pomembnejše vzpetine, ki jih izohipse po 50 metrov ne zajamejo
8 gozdne avtomobilske ceste
9 kolovozne poti
TRESE NA
K RE HENOVCA
EC/CA
VrOEBELA PEC
KLEK
MEHA DOLINA s
2009
K0RISCÄ
SEJMISCE
•o O o 0 o
♦•1488	1479
FAJFERCA „J- • '-°°okRiStanjE-
W	\o	n	°
3 ./•	=
jamrove'zTm
STARAJO KLJUKA
VELIKA'	—
RAVEN£2_ j^KOZLO^Efz/MENCE
Pl0KL JUS k a LUKNJA
PANCA
)	BOHINJSKA
y	RAVEN
1400 / ♦
MEDVEDJA KONTA^
PECNIK0VR0VT
CRNA-G0RA
>J-3-09-vC »■£
ZATRNIK
^kRANJSKA DOLINA
MEDVEDOVEC
7A°\ J291
ZA On .
VAJENE N
1368r
0° O
°o o o 00 ° o o?
.	JEREBIKOVEC
JAVORNIK /i'wX
PETAKOVEc'
H362
'^^1370	/
L P E N HRIB
♦ 1309
1230
/
STUDENEC
< /126
RUDNA
Z ONTARIO A : 1213
..	,	*RECISKA)PL
r^ l K
K0K0SINJCA
f
RUDNO POLJE
1.1237
GRAJSK
E J5K0.6 A RJE
XBELSK'AyPfeN J+1234 /arp?
HOTELo0
^ O aa*-— v	i
ZG.GOREL JEK«.
\
V.
P/. £5/
ZA GRABNOM /
KONJSKA
S/JEC
NA"ML A K AH
CRN/ VRH
1285
KRANJSKA
OJCA
SP. GORELJEK
PRAPROTNICA
1180
JAVOROV
GMAJNICA
RUS0
KONJSKA
GORJUSE
2 A JAMNIKI
130ltf340-t
KOPRIVNIK
Merilo
nosno leže na propustnih, vendar ne preveč luknjičavih kameninah. Koder so tla iz zelo votlikavega apnenca, so tudi že debele plasti odloženega gradiva ogrožene. Na več mestih sem videl v ledeniškem gradivu čisto sveže vrtače, včasih kotličem podobne tvorbe, ki pa zaradi sipkosti gradiva dobe kmalu vrtaški -videz. Marsikje je mogoče razložiti te tvorbe z udori stropov v apniških jamah. Drugod zopet je videti, da je proces počasnejši in voda skozi odprtine v apnencu počasi odnaša morensko, predvsem sipko gradivo. Tako so marsikje ostale na površini le večje ledeniške skale in balvani. Sneg, ki se na Pokljuki dolgo zadržuje, močno pospešuje te pojave.8
Mnogo sledov je uničila tudi erozija, ki se v morenskem gradivu intenzivno uveljavlja. Morenska struktura s sipkim gradivom, z manjšimi in večjimi skalami nudi za to ugodne pogoje. Že voda prav rahlega dežja more na razkritih mestih preiti iz ploskovne v globinsko erozijo, odnesti mivki (mlivki) podobne in manjše delce, razgaliti debelejše skale, ki se nato zaradi težnosti že pod prav majhnim pritiskom vale po pobočju.
Zelo veliko ledeniških ostankov je odnesla voda na strmejših pobočjih, na bolj izpostavljenih mestih še preden se je naredila plast prepereline, preprežene s koreninicami.
Kako intenzivno se uveljavlja erozija v moreni, je mogoče videti v kolovozih, ki gredo normalno v breg. Nad Gorjušami sem videl na več mestih stare kolovoze opuščene, ker je napravila v njih voda prave stopnje.
Pri tem elaboratu sem se omejil izključno le na obseg poledenitve. S tem pa je ostalo še obilo vprašanj, ki so za razumevanje ledene dobe pomembni, nerešenih. Posebno veliko je še dela z najrazličnejšimi zajezitvami, ki sem se jih v tem delu le rahlo dotaknil. S tem v zvezi bo treba proučiti celo vrsto odkladnin.
Ledeniki Pokljuškega grebena
Brückner jeva zmota, da Pokljuka ni doživela- poledenitve, se je dolgo časa držala.
Kossmat, je v nasprotju z Briickenr jem postavil naziranje, da so se na Pokljuko spuščali snežniški ledeniki
8	Snežne jame na Pokljuki niso redkost. Zelo lepo sem videl na Mesnoveu in nad Lepo ravnjo. Tudi kotljičev, v katerih se zadržuje sneg preko vsega leta, je več.
7	Geografski vestnik
97
(Hängegletscher«) z vzhodne gorske skupine.9 Melik omenja /e morenske griče med Rudnim poljem ter Kranjsko dolino in zaključuje: Jasno je, da je led, ki je pokrival Pokljuško planoto med Klekom, Mesnovcem in Kokošinjco, mogel izvirati samo s pogorja, v katero preide Pokljuška planota proti zapadu. To podkrepi še z dejstvom, da kažejo vzhodna pobočja nekaj karakterističnih kotanj, po katerih so se pomikali ledeniki na planoto.10 Še vedno pa je ostalo vprašanje, koliko ledenikov se je spuščalo iz Pokljuškega grebena na planoto in do kod so segali.
Kleški ledenik
Plan svet Sejmišča pod Fajferco je ves prekrit z ledeniškim gradivom, ki ni bilo odloženo na samem mestu, marveč je bilo prenešeno od zgoraj. Dve ob cesti izkopani jami, sta mi omogočili podroben ogled gradiva, iz katerega sem zaključil že navedeno. Gradivo je sortirano.
Pot, ki vodi iz Stare Pokljuke11 na Lepa Kopišča, se prične nad Sejmiščem v Fajferici dvigati. Nekako 20—50 m nad Sejmiščem je svet debelo prekrit z morenskim gradivom. Skoraj bi se dalo skonstruirati dva vala. toda ker sta zelo razbita, sem ju na karti označil kot morensko gradivo.
Gradivo je slično onemu na Stari Pokljuki. Malo je izredno velikih balvanov, pač pa dosti sipkega gradiva in kot glava debelih, zelo lepo spoliranih skal, s številnimi razami. Te nasipe je nedvomno odložil ledenik, ki je imel glavno težišče v Radovni in je le na nekaterih mestih vdrl na Pokljuško planoto. Kolovoz je v to gradivo globoko zarezan. Debelejše skale, ki se stalno vale iz gradiva, so naložene ob kolovozu, kar videz zajedenosti še poveča. Nekako 30m pod vrhom, pod Lepimi Kopišči. sem zopet našel dosti morenskega gradiva. Med njim in slabo ohranjenimi nasipi nad Strniščem ni pravega morenskega gradiva. Opaziti je bilo le posamezne morenske skale, ki jih je voda privalila od zgoraj.
Pregledal sem Fajferico tudi proti Radovni. Tudi v tej smeri nisem našel nobenih sledov, ki bi govorili zato. da se je preko
" Kossmat, Die morphologische Entwicklung der Gebirge in Isonzo und Oberen Savegebiet, str. 661.
14	Melik, Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju, str. 74.
11	Domačini rabijo za vas Pokljuko ime Stara Pokljuka. Pod Pokljuko pa razumejo planoto.
kedaj pomikal led. Spočetka nisem vedel, kako bi to razložil, toda kmalu so mi novi sledovi dali sliko.
Pred kotanjo na Lepili Kopiščih, na koncu katere sta dve zgradbi za gozdne delavce, z lilevom za živino, sta dva zelo lepo ohranjena nasipa. Prvi je potisnjen v breg in že precej zniža«, drugi pa je ogromen, zelo lepo ohranjen ter med najlepšimi na Pokljuki. Visok je preko 10 m. Kolovoz iz Stare Pokljuke se močno dvigne, nato pa ponovno spusti navzdol. Avto-cesta, ki se vije iz Lepih Kopišč proti Mrzlemu Studencu, ga preseka z globokim zasekom. Ta nasip je tako lepo ohranjen, da so ga opazili tudi domačini ter preimenovali kotlinico za njim Za kupcem. Cestni zasek razgalja gradivo, ki sem ga prav na tem mestu podrobno ogledal in je značilno za ledenike Pokljuškega grebena. Je tipično morensko, s številnimi, velikimi in majhnimi skalami, s sipkim in glinenim gradivom. Njegova barva je nekoliko drugačna kot bohinjskega in radovinskega. Dočim je zadnjih dveh bolj rumenkasta, je pri tem temno rumena, da, celo rdečkasta. Ta razlika v barvi je prišla še posebno do izraza, ker sem pravkar prečkal nasipe radovinskega ledenika. Toda ne samo v barvi, razlike so tudi v obdelavi gradiva. Skale v tem nasipu so znatno manj izbrušene, vendar že toliko, da so robovi topi in se vidijo črte, ki niso pregloboke, a vendar lepo vidne.
Torej dejstvo, da morenskega gradiva za vzpetino nad Lepimi Kopišči in Za kupcem proti pečem nad Rodovno ni ter čisto posebna struktura gradiva med omen jeno vzpetino in koto 1152, je dovolj jasen dokaz, da sta oba lepa nasipa in gradivo na Fajferci sled ledenika, ki se je pomikal preko Meje Doline in je imel svoj izvor na 1520—1580 m visoki planoti Na Kleku.
Poleg kraka proti Lepim Kopiščem je pošiljal ledenik še enega proti Bohinjski Ravni. Vzpetina 1268 m ju je delila. Pobočje proti Bohinjski Ravni je zelo strmo, zato se je ohranilo prav malo ledeniškega gradiva.
Z ledom je bila pokrita tudi Bohinjska Raven do Repečni-kovega rovta. Prvi nasip sem našel nad Repečnikovim rovtom, na Bohinjski Ravni. Z morenskim gradivom je prekrit tudi Rovt. Nasipov ni, toda izkopana jama, nekaj metrov stran od zgradb, kaže morensko gradivo, za katerega sem mnenja, da je odloženo na mestu. Gradivo je sveže in glineni delci niso izprani.
Za nasipom, ki sem ga že omenil, nad Repečnikovim rovtom, se je ob umiku ledu stvorilo jezero. Za to govore, debele plasti pasovite gline. Plast prepereline, ki to glino pokriva je zelo tanka.
Ob kolovozu je glina na več mestih vidna. Proti naslednjemu nasipu postaja gradivo čedalje manj glineno, vedno več je sipkega. J ama je izkopana ravno na mestu, kjer se plasti sipe v obliki delte spuščajo proti nekdanjemu jezeru. Za drugim nasipom se ponovi ista slika. Tudi ta nasip je zajezil vodi odtok in se je prav tako kot za prejšnjim stvorilo jezero. Sledi še en nasip, ki je pomaknjen v breg. Za njim do ojezeritve zaradi pomaknjenosti v breg ni prišlo.
Tako imamo na Bohinjski Ravni tri nasipe z dvema zajezitvenima jezeroma. Nasipi so precej znižani, na večih mestih zaviti v glineno oblogo, kljub temu pa še vedno toliko vidni, da jih ni težko rekonstruirati.
Na tej glini se še danes posebno po dežju zadržuje voda. Ni čudno, da so tu glavna napajališča za živino z Repečnikovega rovta. Poleg tega je na tej ravni tudi vodnjak, ki ima preko vsega leta dovolj vode.
Stavi se še vprašanje, kam se je odtekala voda, ki se je pri taljenju ledu sproščevala. Nedvomno se je odmakala na koncu odcepka preko Repečnikovega rovta. Odtok se je vršil tudi proti vzhodu, preko prevalov med kotama 1152 m in 1154 m. V isto smer je tekla voda iz Lepih Kopišč. V nadaljnem so se tokovi, ki so tekli preko že omenjenih prevalov in Lepih Kopišč, združili v velikem žlebu, ki vodi tik zapadno pod vasjo Pokljuko proti Ribšici skozi Luknjo (cerkev, Dom, so napisi v tej luknji). Da se je voda obdržala na površini, je bilo mogoče le zato, ker je rodovinski ledenik odložil dosti morenskega gradiva. Po tem, da so morenski nasipi radovinskega ledenika pretrgani z že omenjenim žlebom, je jasno, da se je vršil vodni odtok po tem žlebu še potem, ko se je radovinski ledenik z Pokljuke že umaknil. Iz tega se da sklepati, da kremenovski ledenik ob prvem velikem umiku ni izginil. Toda našel nisem nili na Meji planini niti v območju Kleka nobenih stadijalnili moren.
Sledovi ledenika izpod Debele peči
Prve nasipe tega ledenika sem našel na poti z Mrzlega Studenca proti Kranjski dolini.
Prvi, lepo ohranjen nasip, leži kakih 500 m pod Kranjsko dolino. Avtomobilska cesta ga seka.
Gradivo se loči od onega, ki ga je odložil bohinjski ledenik nad Mrzlim Studencem po tem, da je znatno manj zaobleno in da
je v njem znatno več barvanih apnencev. Da ga ni odložil bohinjski ledenik, kaže tudi to, da med omenjenim nasipom in nasipi, ki jih je brez dvoma odložil bohinjski ledenik ni mo-renskega gradiva.
Njegova posebnost je tudi v tem, da je gradivo sprijeto. Zaradi sprijetosti gradiva domnevam, da je bil ta odložen v predzadnji ledeni dobi.
Do Kranjske doline sta še dva nasipa, nižja in slabše ohranjena. Med vsemi pa so tla prekrita z morenskim gradivom. Te vale je odložil jezik, ki je našel med vzpetino 1291 m nad Kranjsko dolino in Jerebikovcem (1520 m) izhod proti jugu in se končeval nekako v višini 1250—1255 m.
Zdi se, da je bil ta jezik enoten le v prejšnji ledeni dobi, dočim ga je v zadnji vzpetina12 SZ od Kranjske doline, ki z Jerebikovcem (1520 m) oklepa kotlinico Za Hramom, delila na dva dela. Tako bi desni krak zapoljnjeval kotlinico Za Hramom, koder sem našel slabo ohranjen nasip in bi se le levi pomikal proti že opisanemu nasipu iz prejšnje ledene dobe ter odložil tudi že omenjeni moreni. Ne izključujem možnosti, da je prišlo tudi v zadnji ledeni dobi do skupnega jezika. Morensko gradivo obeh krakov je namreč z manjšimi jasami nemorenskega gradiva pretrgano, sicer je povezano. V gradivu nisem našel nobene jame, koder bi lahko videl ali je gradivo odloženo na mestu ali pa prenešeno.
Led je zapolnjeval tudi Kranjsko dolino. Svet na planini je na debelo prekrit z morenskim gradivom. Nekaj slabše razvitih hrbtov prečka kotlinico. Večji nasip je le vzhodno od velikega kala. Na njem stoji hiša s hlevom. Za njim se je stvorilo jezerce, na kar kažejo debele plasti pasovite gline. Na njej se nabira voda, ki teče v obliki studenca proti napajališču za živino.
Ko se je ledenik iz obeh odcepkov, proti Mrzlemu Studencu in proti Kranjski dolini, že umaknil, je še vedno pošiljal manjši odcepek proti Javorniku. To dokazuje morena, ki se prileplja na Črno goro (1509 m) in podaljšek vzpetine Jerebikovca proti severovzhodu. Ko je ledenik zapolnjeval še Kranjsko dolino in se pomikal proti Mrzlemu Studencu, je pošiljal še en odcepek proti Javorniku, koder se je na razdaljo okrog 550 m približal odcepku ledenika z Lipance.
12	Na karti 1. Sledovi poledenitve na Pokljuki, sem označil vzpetino nad Za Hramom, ker jo izohipse po 50 m ne zajamejo z posebnim znakom.
Glavna cesta seka 4—5 nasipov. Zadnji trije so posebno močni. V sami dolini so prišli nasipi pod glino, ki jo je dovolj na Poljanci. Težje je z ugotavljanjem nasipov više, kajti breg je precej strm. Kljub vsemu temu pa se je ohranilo toliko mo-renskega gradiva, da sem lahko ugotovil, kako visoko je segal led. Večje množine morenskega gradiva sem našel nekako do višine 1300 m V manjših množinah pa še kakih 5 m više. Tako torej višina 1401 m ni prišla pod led. Izven ledu je bila tudi Črna gora. Morensko gradivo na debelo prekriva ves hrib skoraj do vrha. Na njem in tik pod njim nisem našel ničesar morenskega.
Med vzpetino 1400 m in Črno goro se je odložil na prevalu lep nasip, l a se je odlagal, ko se je led iz opisanih delov že umaknil. Obstojal pa je še Za lesom. Pot, ki jo grade Za lesom, proti Meji dolini, seka čelne morene tega ledenika.
Prvi nasip je ohranjen le na levi strani ceste; iz njega so črpali gradivo pri gradnji ceste. Leži kakih 50 m pred gozdom na poseki. Ko se prične gozd, sekajo trije ali štirje nasipi cesto. Voda se je odtekala preko njih in jih razrezala. Gradiva je tu zelo veliko. Cesta se globoko zareže vanj, njegove lastnosti so popolnoma iste kot pri nasipih na Lepih Kopiščih.
Voda, ki je nastala pri taljenju ledu, se je iz glavnega jezika Za lesom odtekala proti Bohinjski Ravni, od tu pa je tekla naprej po strugah, katere sem omenjal že pri ledeniku iz Kleka. Svet pod temi nasipi, Za lesom, je zelo zakrasel. Kljub tako veliki za-kraselosti so se ohranili dokazi za površinski odtok.
Ravne površine fluvioglacialnega gradiva so jasni sledovi površinskega odtoka. Niz teh ravnejših površin s sortiranim gradivom v smeri že nakazanega površinskega toka proti Bohinjski Ravni še potrjuje pravilnost izvajanj.
S tem pa nikakor ne trdim, da ni prišlo tudi do odtoka v notranjost. Nasprotno, mnenja sem, da se je velik del vode izgubil v kraških tleh.
Tudi iz ledeniškega odcepka, ki je zapolnjeval Kranjsko dolino in onega, ki se je približeval Mrzlemu Studencu, se je odtekala voda preko Majen proti Ribšici. Ohranjene suhe doline proti Ribšici, zapolnjene z morenskim gradivom, ki je sortiran in prekrit z glineno plastjo, so jasni dokazi za navedeno. Našel sem več golic ob poteh, ki se navadno drže teh dolin in odpirajo pot proti Ribšici.
Na več mestih so mi debele, s koreninami izruvane smreke omogočile vpogled v strukturo.
Lipanski ledenik
Največ sledov lipanskega ledenika se je ohranilo na planini Javornik in okrog nje.
Prve mo renske nasipe sem našel na poti iz Kranjske doline kakih 4-(K) 111 pred Javornikom, 330—400 m stran od nasipov, ki jih je odložil ledenik izpod Debele peči.
V	glavnem sta tu dva nasipa. Odložila sta se drug za drugim, tako da se tiščita. Ob umiku ledenika ju je odtekajoča voda prerezala in celo vrezala strugo v živo skalo. Obliko sta dobro obdržala. Strukturo gradiva pokažejo izruvana drevesa, ki oklepajo s koreninami debele, manjše in celo prav drobne ledeniške skale; ne manjka niti sipkega materiala. Isto se vidi tudi v jamah izruvanih dreves.
Zelo verjetno je, da je segal led v dobi največjega ledostaja würmske poledenitve še dalje proti Kranjski dolini, kajti svet je še kakih 50—70 m od teh nasipov prekrit z moreno, ki nima znakov, da bi bila prenesena. Gradivo je nesortirano in skale niso oplaknjene. Ledeniški potok je vanj vrezal korito.
Tri še dosti dobro ohranjene nasipe, sem našel tudi na poti proti hotelu na Pokljuki, tik za prevalom Brdo (1310 m) med Lpenim hribom in Petakovcem (1376). Pregledal sem tudi preval 1309 m. med Lpenim hribom in Jerebikovcem. Našel nisem ničesar. Iz tega sem zaključil, da teh nasipov za Brdom ni odložil Lipanski ledenik. To kaže tudi njegova zakrivljenost navznoter.
Lep nasip je na Javorniško stran, tik pod Brdom (1310 m). Med tem nasipom in onimi, ki sem jih pravkar omenjal, nisem našel morenskega gradiva, pač pa je prišla na površino živa skala. Kljub temu, da nisem našel morenskega gradiva, ne izkl ju-čujem možnosti, da je za kratek čas v dobi največjega ledostaja prišel preval pod led. Na to bi kazala zelo tanka plast prepereline, na več mestih prekinjena po živoskalni osnovi.
Še dosti dobro je ohranjen mogočen nasip, na katerem leže stanovi planine Javornik in je sredi planine precej znižan. Pot, ki pelje iz hotela na Lipanco, se zato pri prečkanju tega morenskega nasipa prav neznatno dvigne. Naslednji nasip se je naslonil na vzpetino, med moreno, na kateri leži planina Javornik in nedograjeno cesto, ki se nadaljuje proti Rudnemu polju.
Na poti iz Javornika na Lipanco sekamo še tri nasipe, više gori nisem našel nobenih. Pač pa je vse področje debelo prekrito z moreno do višine 1340—1360 m.
Dobro sem preiskal višine okrog Medvedjega vrha, prav tako okrog Debelega, toda morenskega gradiva nisem našel. Po obliki nasipov v sulii dolini med Javornikom in Kranjsko dolino bi se dalo zaključiti, da so bile višine izven ledu in so ločile debelo-peški ledenik od lipanskega.
Napraviti sliko, kam in kako se je odtekala voda javorni-škega ledenika, ni lahko. Videti je, da se je velik del vode odtekal v kraško notranjost in je le manjši našel odtok po površini proti Mrzlemu Studencu in Kranjski dolini. Človek bi pričakoval, da bo prišlo med odcepkoma debelopeškega in lipanskega ledenika do ojezeritve, toda o čem takem ni sledu. Manjše jezerce je nastalo Za Poljanco ob umiku debelopeškega ledenika, ki je z gradivom zasul vodi odtok v notranjost.
Viševnikov ledenik
Čelne nasipe tega ledenika sem našel na mestu, kjer se dolina, ki spaja Rudno polje z Mrzlim Studencem, zoži in se odcepi pot od glavne poti proti hotelu. Tik pred prihodom v najožji del doline sem našel nasip, ki jo prečka. Vode, ki so tekle proti Mrzlemu Studencu, so ga prerezale, tako da so se ohranili le na vzpetino naslonjeni deli nasipa. Proti hotelu je še en nasip, ki je zelo deformiran. Dosti morenskega gradiva jev vsej kotlinici, v kateri leži hotel. Za njim je morena nekaj metrov na debelo razgaljena.
Preko vzpetine, ki loči kotlinico Goreljek od one, v kateri leži hotel Pokljuka, se zdi, da v zadnji ledeni dobi led ni segal. To vzpetino sem označil kot riško moreno. Na nekaj mestih sem našel pod debelo preperelino morensko gradivo.
Vsa dolina je od opisanih čelnih nasipov do Rudnega polja prekrita z morenskimi kopami. Le v osrednjem delu doline je voda ledeniške ostanke odplaknila. Bočne nasipe tega ledenika sem našel pod prevalom Čez brdo (1510 m). So nekako trije nasipi, a zelo slabo ohranjeni. Pot iz hotela proti Javorniku se v moreno globoko zareže.
Ob poti proti Rudnemu polju se pojavita na mestu, kjer se prične svet hitreje dvigati in se odcepi iz glavne poti kolovozna proti Javorniku, dva nasipa. Ali sta to prava bočna nasipa aii pa sta bila v tesni povezavi s čelnimi, ni mogoče ugotoviti. Kajti voda, ki je tekla proti Mrzlemu Studencu, je nasipe pretrgala.
Od teli nasipov proti Rudnemu polju je mnogo morenskega gradiva. Avtocesta seka tik pred Rudnim poljem dva nasipa. Višji je potisnjen pod stene skupine Mesnovca, ki jih je verjetno ojačil ledenik. Nanj se vali grušč, ki ga je precej zasul.
Nad Rudnim poljem proti izvoru ledenika nisem našel morenskega gradiva.
Ko sem na kratko opisal njegove sledove, se stavi še vprašanje od kod prav za prav je dobival ledeno maso. Ali res samo iz kotanj med Malim Draškim vrhom, Viševnikom in Velikim Seliškim vrhom ali ni morda pošiljal sem tudi bohinjski ledenik odcepek preko Rudnega polja.
Začnem naj kar s strukturo gradiva. Morensko gradivo pri hotelu in nasipi, ki jih označujem kot čelne morene, na najožjem delu doline med Rudnim poljem in Mrzlim Studencem, kažejo mnogo sorodnosti z gradivom bohinjskega in radovinskega ledenika, le da je v tem več pisanih apnencev in laporastih škri-Ijavcev. Ta struktura pokaže pomen ledu, ki se je tvoril med Viševnikom in Velikim Seliškim vrhom ter podaljškom Malega Dreškega vrha. Tako ostane po analizi gradiva še vedno odprto vprašanje, v koliko je pri tem ledeniku sodeloval bohinjski.
Natančno sem ogledal vso dolino proti Rudnemu polju, po kateri naj bi pošiljal bohinjski ledenik svoj odcepek na Pokljuko, med Miševcem (1483 m) in Mesnovcem. Toda nad 1320 m nisem našel iz Bohinjske doline idoč do Rudnega polja nič morenskega gradiva.
Tla so pokrita s plastjo rdeče prsti, ki je na različnih mestih različno debela. Na pobočjih gleda ven živa skala. Dočim je videti v dolini marsikje, posebno ko se približavamo Rudnemu polju, dosti trdno sprijetega peska. Ta je ne samo droban, marveč tudi zelo izbrušen. To kaže na to, da je prišel od daleč. Gotovo je iz dobe, ko je bil na Pokljuki še normalen rečni tok.
Po tem, da nisem našel morenskega gradiva bi se dalo zaključiti, da Bohinjski ledenik tu preko ni pošiljal odcepka. Najdeno gradivo v višini 1340 m nad Za Jamniki in cela vrsta drugih de jstev kaže na to, da je treba biti previden in prepustiti končni zaključek podrobnejšim raziskavam.
Največ vode izpod Viševnikovega ledenika se je odtekalo proti Mrzlemu Studencu.
Kako je vplival bohinjski ledenik na hidrografske razmere v tem področju, še ni ugotovljeno.
Do kod je segal bohinjski ledenik na Pokljuko
Melik je našel morenske nasipe v izvornem delu potoka Jereke v višini 1270—1520 m. V grapi je morena razgaljena več metrov na dehelo. Ker je kotlič proti severu zaprt z višinami Jel ja, je mogel morene odložiti edinole bohinjski ledenik.13
Proti zapadu sem našel v Konjski dolini v višini 1290—1325 m morenske nasipe. Ob poti, ki vodi iz Konjske doline proti planini Za Jamniki sta izkopani dve jami, nekako 20—25 m nad dolino. Gradivo je tipično morensko. Uporabljali so ga za popravilo poslopij. Zelo verjetno je led segal še više. Toda na strmem pobočju se gradivo ni ohranilo, tako da gleda par metrov nad jamami ven živa skala. Poleg obrušenih skal sem našel med gradivom tudi neobrušene, ki so se valile iz pobočja na ledenik.
Veliko morenskega gradiva je tudi na planini Za Jamniki.14
V	grapi nad planino sem sledil ledeniškemu gradivu nekako do višine 1340 m. Golic tu ne manjka. Številne izkopane jame so nudile možnost vpogleda v notranjost. Toda svet je tu tako tipično morenski, da tudi brez jam ne bi bilo težko razbrati ledeniških ostankov. Tudi pod planino je vse pobočje prekrito s tem gradivom, tako, da le na nekaterih mestih pogleda ven živa skala.
Na poti proti Praprotnici sem našel na več mestih morensko gradivo, ločeno med seboj po strmejših delih, koder prihaja na površino živoskalna osnova. Že Melik omenja, da je površina Praprotnice valovita in je prekrita obilno in na debelo z mo-lenskim kamenjem.15 Hotel sem še določiti, kako visoko je segal ledenik nad Praprotnico. Natančno sem ogledal svet, vzhodno od Praprotnice proti Ruševemu vrhu in vzpetinami, ki zapirajo prehod v Konjsko dolino. Po najdenem gradivu nad Za Jamniki sem sklepal, da ga bom našel tudi tu. Toda poudariti moram, da morenskega gradiva nisem našel, čeprav so za to ugodni oro-grafski pogoji.
Omenil sem že, da tudi v dolini med Miševcem in Mesnovcem proti Rudnemu polju nisem našel nad 1320 m nič morenskega gradiva. Nova cesta, ki so jo podaljšali iz Rudnega polja proti Praprotnici, je na več mestih razkrila osnovo in mi omogočila ugotoviti že navedeno.
13	Melik, Bohinjski ledenik, str. 35.
14	Melik, Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju, str. 74.
15	M e 1 i k , o. c. str. 74.
Zanima nas še, kako visoko je segal bohinjski ledenik ob Vampu (Ozebojca), Golem vrhu in ostalih vzpetinah proti planini Za Jamo.
Na prevalu 1267 m med Vampom (Ozebojca) in Golim vrhom nisem našel nobenih ledeniških ostankov. Nekako 10 m pod prevalom se zareže kolovoz v moreno. Zdi se, da plast morenskega drobirja ni debela. Šele nekako pet metrov pod tem, je kot nekaka terasa v katero se globoko zareže pot (kolovozna). Morena je tu na debelo razgaljena. Voda, ki je tekla v obliki hudournika ob velikem dežju, je kolovoz tako poglobila, da so ga morali opustiti in speljati novega. Vse pobočje proti Gorjušam je na debelo pokrito z moreno. Ugotoviti sem mogel 3—4 vale, ki so pa preslabo ohranjeni, da bi jih mogel na karti označiti kot nasipe.
Glede gradiva moram pripomniti, da je v najvišjem delu nekako 1250—1257 m manj sveže. To je ono gradivo, ki sem ga našel 10 m pod prevalom vključno večji nasip 5 m niže.
Gradivo je tipično morensko. Ni nobenih znakov, ki bi kazali, da je prenešeno. Dosti je debelih skal, drobnejših, obilo sipkega materiala, da, celo prav drobnega. Man jka pa prav drobnega glinenega, mastnega gradiva. Ti nasipi so nedvomno starejši. Kajti pod temi so sveži, enaki drugim, ki jih označujemo kot wiirmske morene.
Proti vzhodu se da točno določiti mejo ledu v ledeni dobi na prevalu med vzpetinami 1320 m in Plešo 1323 m. Tu se je pomikal led preko prevala proti severu in odložil lep morenski nasip tik pred vstopom v dolino, ki poteka od zapada proti vzhod n. Vzbočen je proti severu. Po tem nasipu se da zaključiti, da je segal bohinjski ledenik tu nekako 1240 m visoko, po vzbo-čenosti pa, da ga je mogel odložiti le bohinjski ledenik. Kolovoz, ki prečka ta nasip, se mora kljub temu. da se vreže vanj, dvigniti. Od tega nasipa proti Gorjušam je ves svet prekrit z morenskim gradivom. Tudi na tem pobočju se da ugotoviti nekako 3—4 vale. Hudourniška voda je voznik proti Gorjušam zelo poglobila in napravila v n jem stopnje.
Nad že opisanim morenskim nasipom sem našel še dva. Prekrita sta z debelo plastjo prepereline. Nikjer nisem mogel priti do morenskega drobirja. Toda po obliki, ki je čisto sorodna nasipu iz wiirmske poledenitve, se da zakl jučiti, da so to ledeniški sledovi. Tudi za ta dva nasipa sem mnenja, da sta starejša.
Nato sem našel morenske nasipe spet nad Kranjsko dolino. Cesta, ki so jo po vojni zgradili iz Mrzlega Studenca proti Kranj-
ski dolini, se pred planino Za Jamo, tik nad Kranjsko dolino, nenadoma konča. Tik pred koncem preseka morenske nasipe, ki leže v višini 1200—1210. Najvišji so prerezani. Voda, ki je v ledeni dobi tekla po glavni dolini proti Kranjski dolini, jih je prerezala. So tako deformirani, da jih ni mogoče ločiti med sabo. Prekriti so z debelo plastjo prepereline. Morensko gradivo je mogoče videti na mestu, kjer se cesta globoko zareže. Pod temi je v višini 1200 m lep nasip, s sorazmerno tanko preperelino. Nadaljuje se proti vzhodu. Ob ledeniku se je stvorilo v ledeni dobi majhno jezerce. Debele plasti pasovite gline govore za to. Na tej glini se zbira voda, ki se odteka v obliki studenca. Tu se napaja živina iz Kranjske doline in planine Za Jamo.
Bohinjski odcepek proti Mrzlemu Studencu
Na Pokljuški planoti je našel Brückner na Goreljku (Na Sivcu) morenske nasipe v višini 1250—1250 m,16 Melik pa malo zapadno od tod na Jel ju, v izvirnem delu potoka Jereke v višini 1270—1320 m.17 Tako je ugotovil Melik morenske nasipe 70 m više kot Brückner in iz tega zaključil, da je moral bohinjski ledenik pošiljati večji odcepek čez Goreljek proti severu.
Moj namen je bil ugotoviti predvsem obseg tega odcepka, v kakšnem odnosu je bil z ostalimi ledeniki, ki so segali daleč na Pokljuko s Pokljuškega grebena, z vrhov od Viševnika tja do Debele peči. Lep nasip sem našel kakih 200 m nad (severno) cesto na Mrzlem Studencu. Nova cesta, ki pelje na Kranjsko dolino, ga prečka. Da ni le neka prirodna ovira, prekrita z morenskim gradivom, marveč res pravi veliki morenski nasip, nam pokaže velika golica ob cesti, koder so kopali gradivo in tako več metrov na debelo razkrili moreno. Gradivo je enako kot drugod, kjer ga je odlagal bohinjski ledenik. Na ta nasip je na južni strani naslonjen eden prav neznaten, ki je na več mestih prekin jen.18 Med že opisanim velikim nasipom in naslednjim proti severu, leži ko-tanjica Žontarica. Tla so vsa prekrita z ledeniškim gradivom. Ta kotanja se proti severu zaključuje z nasipom, ki ni posebno velik. To kaže na to, da led tu ni dolgo stagniral.
10	Penck-Brückner, Die Alpen im Eiszeitalter, str. 1047.
17 Melik, Bohinjski ledenik, str. 37.
18 Na karti sem ga označil s krožci, ker je preslabo ohranjen, da bi ga označil z znakom za nasip.
Za sliko obsega tega jezika so pomembni še nasipi, ki sem jih našel južno od poti Mrzli Studenec—Rudno polje, pod koto 1237 m (na cesti) (avst. gen. 1:25000), pri prečkanju vzpetine proti Gorel jku.
So to 5—4 nasipi, lepo vidni, vendar ne prav veliki. Ohranili so se le zato, ker so v zatišju in jih voda, ki je tekla proti Mrzlemu Studencu, ni mogla odstraniti. Da so ledeniški ostanki odcepka iz Bohinja, kaže njihova zaokrenjenost.
Za restavracijo na Mrzlem Studencu, južno od poti, je gozd posekan. Ako gremo od tu proti Črnemu potoku sekamo 5 do 6 nasipov.
Ob vzpetinah z višino 1258 in 1275 m, med katerima pripelje pot z Bleda na Mrzli Studenec, sem našel do višine 1235 m dosti morenskega gradiva. V manjših množinah je morensko gradivo še kakih 5 m više. Vendar po tem, da ni tu gradiva več, se da sklepati, da se je led tu manj časa zadrževal. Vihar je izruval mnogo dreves, zato ugotavljanje morenskega gradiva ni bilo težko. Pravi morenski nasip je nekako v višini 1220 m. Suha struga, po kateri se je odtekala voda proti Ribšici, ga loči od morenskega hrbta, ki ga omenja Melik in ga čisto jasno označi s tem. da stoji na njem vila Mrzli Studenec.19
V	času največjega ledostaja je moral led lesti proti Ribšici in preko vzpetine nad Za Križem proti severu. Morenskih nasipov v tej smeri nisem našel, dobil sem pa na več mestih morensko gradivo, ki ga ni prinesla voda.
Veliko Blejsko barje obdaja na severu lep nasip. Prav tako je nasip tudi na južnem delu tega barja, le da je ta večkrat pretrgan, prekrit z debelo plastjo prepereline in so golice morenskega gradiva le, koder se cesta globoko zareže. Avtomobilsko pot od Mrzlega Studenca proti Konjski ravni so speljali preko barij prav po tem nasipu. Severno od Golega vrha, ko zapusti pot barje in se prične dvigati, sem našel nekako v višini 1220 m, 2—5 nasipe. Za najvišjim se je stvorilo jezero, katerega glina pokriva moreno. Profil sem našel v izkopani jami ob cesti. Seveda nasip, po katerem so med močvirjem Šijec in Blejskim barjem speljali cesto, ni samo iz ledeniškega gradiva, marveč gleda ven na več mestih živa skala, kar kaže na orografsko pogojenost nasipa.
18	Melik, Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju, str. 80.
Zapadno od barja Šijec je vzpetina, ki je mlako Za Grabnom, nastalo za istim morenskim nasipom kot Šijec, za polovico zmanjšala.
Vzpetina ima obliko nasipa. Ker pa nisem našel golic, nisem mogel določiti vsebine. V ta nasip je vrezana terasa, 3 m nad današnjo površino barja. Voda iz obeh barij prereže nasip, za katerim sta se stvorila. Na mestu, kjer potok reže nasip, se v strugi potoka vidi morena. Pod tem je še en nasip, ki se pa proti vzhodu približa opisanemu.
Iz dobe največjega ledostaja je ostalo v hidrografskih razmerah v območju Mrzlega Studenca zelo malo sledov. Reči se da le to, da se je voda odtekala proti Ribšici. Veliko več sledov je pustila doba, ko se je led že umaknil od Mrzlega Studenca. Deltasto naložene plasti sipkega gradiva, zapadno od Mrzlega Studenca kažejo na to, da je v to smer tekla voda viševnikovega, morda tudi lipanskega ledenika. Tu se je zbirala tudi voda bohinjskega odcepka. Morenski nasipi, piše Melik, oklepajo tam-kajšna barja, s čimer je dokazana zveza njihove geneze z ledeno dobo. Vrh tega imamo na več mestih okrog Mrzlega Studenca ilovico, še več pa fluvioglacialni prod ter mivko, naloženo v deltasti slojevitosti, iz česar jasno odseva, da so bila v prvi postglacialni, pa tudi v interglacialni dobi na Pokljuki nastala jezera.20
Zanima nas še, če je v kotlinico Zgornjega Goreljka segal odcepek bohinjskega ledenika.
V	sami kotlinici nisem našel nobenih sledov, ki bi govorili za to. Dno je na debelo pokrito z rjavkasto rdečo prstjo. Voda, ki se zbira na nepropustnih kameninah, ob vstopu v kotlinico ponikne. Pri nekaterih ponorih sem videl razgal jeno živo skalo, tako da se čisto jasno vidi, da do žive skale ni nič drugega kot prst. Proti ledeniškemu odcepku, ki se je pomikal proti Mrzlemu Studencu, je dolinica zaprta s pregrado v obliki morenskega nasipa.21 Cesta, ki seka nasip, se ne vreže v čisto morensko gradivo, marveč samo razkrije posamezne ledeniške skale. Videti je, da se je prst globoko vsrkala v moreno. Isto sem opazil tudi pri nasipih nad Kra njsko dolino, ki sem jih prav tako kot tega označil za starejše. Kakih 8—10 m niže na jugovzhodni strani sem našel izkopano
so Melik, Bohinjski ledenik, sir. 36.
21 Melik, Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. Ta nasip je na sliki št. 5, tabla II.
jamo, v kateri je bila morena prav blizu pod površino. Iz tega sem zaključil, da ledeniški odcepek preko starejšega nasipa ni segal, marveč se je nanj samo naslonil.
Najdeni nasipi na Jelju v izvirnem delu potoka Jereke v višini 1270—1320 m so kazali na možnost, da se je led pomikal med vzpetinama 1342—1576 m v kotlinico Zgornjega Goreljka. Zato sem ogledal tudi ta del. Ravno na prevalu sem našel lep nasip, ki jasno kaže, od kod je prihajal led. V grapici proti Goreljku ni morenskega gradiva. Zdi se, da tu preko led ni segal.
Po vsem tem se lahko zaključi, da v zadnji ledeni dobi Zgornji Goreljek ni prišel pod led.
Sledovi rndovinskega ledenika na Pokljuki
Na vsej poti iz doline Radovne na planoto nisem našel nobenih ledeniških odkladnin.
Tako j na planoti se voznik zareže v moreno. Mogoče je ugotoviti nekako dva vala, ki sta že močno deformirana.
Do Stare Pokljuke seka pot še en nasip. V naselju sta še dva. Prvi poteka tik za prvima zgradbama, na naslednjem stoji dvoje poslopij. Cesta se posebno v drugega močno zareže.
Na poti iz Stare Pokljuke proti Repečnikovemu rovtu se cesta nekako do višine 960 m zarezuje v moreno. Z morenskim gradivom so pokriti Pokljuški rovti nekako do te višine, morda še kakih 50 m više. Raziskovanje tu zelo otežuje pomanjkanje golic in nasipov.
Vode, ki so tekle preko teh nasipov, so jih popolnoma razrezale.
Nad Staro Pokljuko je morensko gradivo nekako do višine 965 m. Za višino 990 m severno od naselja Pokljuke se zdi, da ni nikdar prišla pod led. Našel nisem nobenih ledeniških ostankov.
Na Krištanju ob prehodu iz Pokljuke v Spodnjo Radovno sem našel ponovno morensko gradivo. Tu sta tudi dva slabše ohran jena nasipa, ki ju cesta seka.
Kakšen je položaj na Sejmišču pod Fajferco, sem že opisal.
Poudariti moram, da so se sledovi radovinskega ledenika zelo slabo ohranili. Ogledal sem tudi Streseno dolino nad Srednjo
Radovno. Nekako do višine 1150 m je dosti moren skega gradiva. Više ledeniških odkladnin nisem našel.
J o gradivo je jasno pokazalo, da je pokrival led v ledeni dobi velik del Pokljuke, tako da so bili brez njega le manjši otoki med posameznimi ledeniki Pokljuškega grebena in istimi ter bohinjskim odcepkom. Iznad ledenikov, ki so pokrivali planoto, odnosno se nanjo naslanjali, se je dvigala med Rudnini poljem, Praprotnico in Podjeljem planota, na kateri dosežejo najvišji vrhovi 1430—1550 m višine. Nad njimi se je dvigal dalje proti vzhodu blok med Zatrniki in Gorjušami s kopico kop v višini
1	"20—1500 m.
Čisto gotovo je, da sta imeli tudi ti dve skupini lastno po-ledenitev. Kakšen pa je bil obseg te poledenitve bo treba še ugotoviti.
Prav tako čakajo sistematičnega raziskovanja številni sledovi najrazličnejših zajezitev. Ti številni sledovi jezerskih tvorb so razumljivi če pomislimo, kako zelo je bila Pokljuka poledenela in iz kako različnih strani so se spuščale, odnosno naslanjale nanjo ledene mase. Na številčnost zajezitev in to predvsem v dobi največjega ledostaja zadnje poledenitve, so uplivale tudi stare, v apnencu dobro ohranjene suhe doline. Ledeniki, ki so jih prečkali so zajezevali odtok vodi tekoči ob ledeniku. Drugod zopet so se ledeniki v takih suhih dolinah približevali in zajezevali drug drugemu odtok. Tako sta se v dolini med Rudnim poljem in Mrzlim Studencem približala ledenik izpod Viševnika in odcepek bohinjskega ledenika.
Marsikje je kraški svet zopet po svoje posegel vmes tako, da do jezerskih tvorb tam koder bi jih pričakovali ni prišlo. Tako n. pr. med odcepkom lipanskega lednika in ledenikom izpod Debele peči ni sledov, ki bi kazali na obstoj jezera. Tudi na Zgornjem Goreljku je izginjala voda v kraško notranjost.
Še več sledov, kot iz dobe največje poledenitve, pa se je ohranilo iz dobe, ko so se začeli ledeniki s Pokljuke umikati in so se za nasipi, ki so jih odložili napravila jezera.
Posebno slabo raziskano je ostalo hidrografsko stečišče Ribšice, kamor se je odtekala voda odcepka bohinjskega ledenika.
Del vode je pošiljal v to smer tudi lipanski ledenik. Tudi vode kleškega ledenika in onega izpod Debele peči so se odtekale proti Ribšici. Prav tako je tudi radoviAski lednik, ki je istočasno zajezeval vsem tem vodam odtok odmakal del vode v to stečišče.
Podrobne proučitve čakajo tudi številni sledovi tokov, ki so se prav tako spreminjali s koledanjem ledu na Pokljuki.
L ETENDUE DE LA DERNIÜRE GLACIATION Ä LA POKLJUKA
Milan Šifrer
La Pokljuka est un vaste plateau, reste de la peneplaine panno-nienne, situe ä une altitude de 1100 ä 1200 m. Elle est delimitee par les vallees de la Sava de Bohinj et de la Radovna. Au Nord-Ouest, elle est surmontee de la chaine des montagnes de Pokljuka.
Cette etude represente le premier travail synthetique sur la glaciation ä la Pokljuka. Pendant longtemps, les savants etaient d’opinion que, dans la periode glaciaire, la Pokljuka eü ete sans glace (E. Brückner). Selon l’opinion de Kossmat, des neves descendaient de la chaine meme des montagnes de Pokljuka. C est aussi lavis de Melik qui appuie sa these sur quelques excavations caracteristiques (cirques) sur les versants Est de ces montagnes.
Une etude detaillee a montre qu’il est possible de di-stinguer les glissaient des cretes de Pokljuka vers le plateau. Les traces de celui dont les glaces s’ammassaient sur le plateau de Klek, haut de 1520 ä 1580 m, sont bien conservees dans les moraines des Lepa Kopišča et de la Bohinjska Ravna. Le deuxieme glacier descendait du pied de la Debela Peč vers la Kranjska dolina et le Javornik; il s est approche ä une distance de 550 ä 400 m du glacier de Lipanca dont l'existence fut constatee dejä par Melik. Ce glacier a depose de belles moraines autour de 1 alpe de Javornik. Du Viševnik, le glacier descendait ä peu pres jusqu ä l'em-placement ou se trouve aujourd’hui 1 hotel de Pokljuka. Les moraines trouvees ä Jelje dans une altitude de 1270 ä 1320 m ont amene Melik a la conclusion qu un des bras du glacier de Bohinj devait s’etendre a travers Goreljek vers le Nord. Le fait d’avoir trouve au-dessus de Koprivnik et jusquä Mrzli Studenec des moraines arrondies vers le Nord confirme cette constatation.
Le glacier de Radovna est venu, lui aussi, s'appuyer ä la Pokljuka.
II	a depose ses moraines aux environs de Ribšica jusqu ä une altitude de 560 m environ. A cause de l eau coulant des glaciers dans cette direction, les moraines y sont dechirees.
8 Geografski vestnik
Le vali on de Zgornji Goreljek qui, pendant la periode glaciaire, etait encercle par le bras du glacier de Bohinj et par le glacier de Viševnik, uni ä cette epoque au glacier de Lipanca, fut sans glace. On se serait attendu ä voir sy former un lac, ce qui ne se produisit pas ä cause de la porosite du sol roeheux (calcaire).
Une etudedet aillee a montre qu il est possible de distinguer les moraines de formation plus ancienne de celles de formation plus recente. Les materiaux des plus recentes sont bien conserves et reconverts d’une couche mince de terre vegetale. Les moraines supposees de date plus ancienne sont recouvertes d’une couche epaisse de terre vegetale. Les fins caillous de moraine ont ete, par endroits, empörtes par 1 eau. Entre la Kranjska dolina et Mrzli Studenec, il y a une moraine dont les materiaux forment un conglomerat compact.
Les materiaux deposes par les glaciers des montaignes de Pokljuka sont moins arrondis de ceux deposes par le bras du glacier de Bohinj et celili du glacier de Radovna. Parmi les materiaux des glaciers des montagnes de Pokljuka 011 trouve plusieurs varietes de calcaire colore.
RAST PREBIVALSTVA NA SLOVENSKEM KOROŠKEM V OBDOBJU 1934—1951
Prvega jtinija 1951 se je v Avstriji vršilo prvo ljudsko štetje po drugi svetovni vojni. Predhodni rezultati o številu prisotnega ter stalnega prebivalstva po deželah, političnih in sodnih okrajih ter po občinah so bili priobčeni sumarično [ 1 ]. Na osnovi tega popisa in v primerjavi z rezultati popisa prebivalstva 1954. leta [2] lahko osvetlimo rast prebivalstva v razdobju sedemnajstih let ter ga primerjamo z onim v matični Sloveniji (v okviru LRS) v razdobju 1951—1948 [5],
Ker se meje političnih in sodnih okrajev zvečine ne ujemajo s prirodnimi enotami in etničnimi mejami, se mi zdi najprimerneje ob primerjavi upoštevati osnovne upravne enote, občine.1 Pri tem pa moramo upoštevati, da so občine na Slovenskem Koroškem po številu prebivalstva, kakor tudi po teritoriju precej velike. Pogosto jim pripadajo naselja, ki leže v hribovju in hkrati tudi ravninska naselja z mnogo bolj ugodno prometno lego.
V	prvih število prebivalstva pada v drugih pa narašča, tako da nam navedbe za občine z mešanimi naselji ne morejo dati povsem pravilne slike. Ker pa nimamo podatkov za posamezna naselja, se tej pomanjkljivosti ne moremo izogniti.
Popis leta 1954 je bil izvršen pozimi (22. marca), leta 1951 pa poleti (1. junija). Posledice tega se kažejo v razmerju med prisotnim in stalnim prebivalstvom. Po nekaterih občinah so razlike
1	Upravna razdelitev na Slovenskem Koroškem ni bila pri obeh popisih enaka. Med štetji 1934 in 1951 so v Podjuni ukinili občino Rikarja ves ter jo razdelili med občine: Dobrla ves, Škocjan, Galicija in Žitara ves. K mestni občini Celovec so priključili mejne občine Šentpeter, Šmartin, Šentrupert ter Trnjo ves in del ozemlja od občin: Kriva Vrba, Dhovše in Trdn ja ves. Objavljene rezultate popisa 1934 za stalno prebivalstvo po naseljih sem preračunal na osnovi upravne razdelitve 1951. Število stalnega prebivalstva po naseljih se po štetju 1934 ni dosti razlikovalo od števila prisotnega, zato je slika o rasti prisotnega prebivalstva po novi upravni razdelitvi skoraj ipovsem točna.
tako velike, da brez osvetlitve tega pojava ne moremo pravilno razložiti rasti prebivalstva.
Poleti si mali kmetje in kajžarji, pa tudi sinovi iz številnejših družin večjih kmetov iščejo dodatnega zaslužka pri različnih sezonskih delih izven doma, zato je število prisotnega prebivalstva ob popisu 1951 v agrarnih predelih nižje od števila stalnega prebivalstva, v tujskoprometnih centrih pa je število prisotnega prebivalstva večje zaradi tu jcev.
Ob popisu 1954 je bilo na Slovenskem Koroškem2 3 4 1060 več, 1951 pa 709 manj prisotnega od stalnega prebivalstva. Razlika je pri obeh popisih v primeri s celotnim številom ljudi neznatna in ne dosega niti enega odstotka. Če pa primerjamo število prisotnega s številom stalnega prebivalstva po občinah, potem ob pregledu obeh popisov naletimo na presenetljive razlike. Zelo nazorno in podrobno sliko nam kaže karta I in II. kjer so občine po rezultatih štetij razdeljene na sedem kategorij. Tri kategorije obsegajo take občine, kjer je bilo v času popisa prisotnega prebivalstva več kot stalnega (1—5%, 5—5 %>, nad 5%), tri, kjer ga je bilo manj (1—5 %>, 5—5 % in nad 5 %) in ena, kjer je bilo število prisotnega prebivalstva enako stalnemu (do 1 % razlike).
Ob popisu 1954, ki se je vršil pozimi, torej izven gradbene sezone, ko so sezonski delavci kmečkega porekla doma in v leto-viščarskih krajih ni bilo tujcev, je v dobri polovici občin število prisotnega prebivalstva enako stalnemu (karta I).
Več prisotnih ko stalnih prebivalcev je imelo vsega 14- občin. Za pet odstotkov večje je bilo število prisotnega prebivalstva le v občini Dropolje v nemškem delu Ziljske doline (7,8 °/o). V skupino, kjer je bilo prisotnega prebivalstva za 5—5 %> več kot stalnega, spadajo Mičice v nemškem delu Ziljske doline (5,4%), Vrba na zapadnem delu Vrbskega jezera (5,6%), Celovec (5,1 %, po
2 V okviru Slovenske Koroške z nemškim robom v mejah Avstrije od 1920 dalje (Bogo Grafenauer, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes. Koroški zbornik str. 165—169, Ljubljana 1946).
3 V okviru ozemlja Slovenske Koroške (Memorandum Narodne Republike Jugoslavije o Slovenačkoj Koruškoj, pograničnim slovenačkim delovima Štajerske i Gradiščanskim Hrvatima, str. 7—8) z Beljakom:
Leta 1934 990 več prisotnega od stalnega prebivalstva Leta 1951	322	manj	prisotnega	od	stalnega prebivalstva
4 Isto kot 3, samo brez Beljaka :
Leta 1934 897-več prisotnega od stalnega prebivalstva Leta 1951	279	manj prisotnega od stalnega prebivalstva
obsegu upravne razdelitve 1954), Grabštajn na skrajnem vzhodnem delu Celovške ravnine (5,8 %) in Šmarjeta v Rožu (4%). V skupino, kjer je število prisotnih prebivalcev za 1—5 % večje, spada nekoliko več občin: Šmohor v Ziljski dolini (1,8%), Kot-mara ves v Gurah (2,4%), Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (1,4%), Možberk v gričevju severno od Vrbskega jezera (1,6 %), Gospa Sveta (1.4%), Otmanje pod Šentlensko goro (2,9%) ter Pliberk v Podjuni (1,2%). Kot vidimo, so to občine, ki imajo v gospodarskem pogledu zelo različen značaj, zato morejo biti taka sorazmerja posledica različnih gospodarskih vzrokov.
Potemtakem spada večina občin v skupino, kjer število prisotnih prebivalcev ni niti za 1 % večje ali manjše od števila stalnih prebivalcev. To se pravi, da je bilo ob popisu 1954 skoraj vse stalno prebivalstvo prisotno.
Presežek za več kot 5% se sploh ni pojavil v nobeni občini, celo presežek za 5 % lahko ugotovimo le v dveh občinah: Bilčovs (5,8 %) in Zgornja Vesca v Gurah (4,9%). V kategorijo, ki ima 1—5% manj prisotnih kot stalnih prebivalcev, spadajo občine: Bajdek (2,2 %). Moše (1.4%), Blače (2,2 %) in Šteben na Zil ji (1,9%), Vernberk vzhodno od Beljaka (1,8%), Otok na južnem bregu Vrbskega jezera (2,2 %), Slovenj Pliberk (2,1 %) in Železna Kapla v Karavankah (1,1 %), Žvabek v Podjuni (2,5 %) in Ruda v Velikovškem podgorjn (2.5 %).
Povsem drugačno in bolj raznoliko sliko razmerij med prisotnim in stalnim prebivalstvom je pokazal popis 1. junija 1951. Popis je bil izvršen poleti, torej v času, ko si manjši kmetje in bajtarji iščejo postranskega zaslužka v drugih poklicih, največ pri sezonskih delih, gradnji hidrocentral, cest in podobnih naprav, mnogi tudi izven Koroške (saj je na primer število delavcev iz Slovenske Koroške pri gradnji hidrocentrale v Kaprunu precej veliko). Poleg tega hodijo na delo tudi h gradnji, oziroma popravilu visokogorske ceste preko Visokih Tur mimo Grossglocknerja. Ni redko začasno izseljevanje v Švico, kamor se izseljujejo kmečka dekleta, ki opravljajo tam najtežja kmečka in gospodinjska dela, ki se jih domače prebivalstvo izogiba. Tja jih vleče razmeroma dober zaslužek, saj zaslužijo za isto delo dvakrat toliko kot doma. Izseljevanje v Švico pomeni novo smer sezonskega ali začasnega izseljevanja Slovencev.
V	večini občin z več kot 20 % agrarnega prebivalstva (karta IV) je število prisotnega prebivalstva manjše od stalnega, v mestnih in predmestnih občinah enako ali nekoliko večje, v ob-
einali s tujskoprometnimi kraji pa prisotno prebivalstvo znatno preseže stalno.
Število prisotnega prebivalstva je večje od stalnega v enajstih občinah in to predvsem v takih, kjer je močno razvit tujski promet. Sem spada predel Vrbskega jezera: Vrba (J 5 %), Loga ves (12,4 °/o), Otok (7,7 %>), Kriva Vrba (6,2 °/o). Tudi Škocjan v za-padnem delu Podjune ob Klopinjskem jezeru ima več prisotnih prebivalcev (6,4 °/o). V to skupino spada glede na povpreček tudi občina Bajdek (6,8 °/o), ki pa v tujsko-prometnem pogledu ne pomeni ničesar. To je majhna občina, ki se z neznatnim presežkom prisotnega prebivalstva (20 ljudi) uvršča med tiste, kjer je do 400 več prisotnih kot stalnih prebivalcev.
K ostalim skupinam, kjer je presežek prisotnega prebivalstva zmernejši, spadajo občine: Gospa Sveta (4,2%), Poreče (1,6%) in Šmartin pri Beljaku (5,9 %), Podklošter (1,6%) v spodnjem ter Gugenberk (4,5 %) v srednjem delu Ziljske doline.
Zelo malo je občin, kjer je bilo število prisotnega prebivalstva enako stalnemu. K tej skupini spadajo mestne in predmestne občine ter nekatera manjša lokalno gospodarska središča. V Ziljski dolini Moše, Višprje, Šmohor, Brdo. Šteben, občine v bližnji in daljni okolici Celovca: Hodiše, Šentomaž, Pokrče, Dole, Šentpeter na Gori, ter Beljak s sosednjima občinama Marija na Zilji in Vajškra.
V	večini občin ob vznožju Svinje planine na Velikovškem pod-gorju, v Podjuni, v Karavankah, v Rožu, v slovenskem delu Ziljske doline ter na hribovju severno od Vrbskega jezera pa je bilo število prisotnega prebivalstva za 1—5 % manjše od števila stalnega prebivalstva. Predvsem nas lahko preseneča stanje po mestih Veli-kovškega okraja, saj spadajo vsa v skupino, kjer je prisotnega prebivalstva 5—5% manj kot stalnega (Velikovec 4,5 %, Pliberk
4,2	%, Železna Kapla 5,1 %). Tudi občine, ki mejijo na mestno občino Celovec, spadajo v to skupino, le da je tu razmerje nekoliko milejše (Žrelec 2.5 %, Trdn ja ves 2,5 %, Dhovše 1,8%).
Posamezne najbolj izrazite primere, kjer je prisotnega prebivalstva preko 5 % manj kot stalnega, najdemo raztresene po vseh predelih Slovenske Koroške. Najmanj prisotnega prebivalstva je v primeri s stalnim imela občina Blato v Podjuni (8,2 %) in Slovenj Pliberk v Karavankah (7,9 %). Nekoliko milejša je bila ta razlika v Zgornji Vesci da Gurah (5,9%), na Kostanjah v hribovju med Osojskim in Vrbskim jezerom (6,5 %) ter v Blačah v srednji Ziljski dolini (6.5 %). V vseh teh občinah je živelo
1954. leta preko 70 % I j udi od kmetijstva, agrarna gostota je pa Lila povsod izredno visoka [4], zato je čisto razumljivo, da si je del preLivalstva poiskal zaposlitve pri sezonskih delih izven domačega kraja. Nazorno sliko Li nam dal seveda točen pregled sezonskega odtoka prebivalcev prizadetih oLčin ali krajev. Po vsej verjetnosti je ta odtok dokaj znaten.
Če primerjamo razmerje med prisotnim in stalnim prebivalstvom obeli štetij (1934, 1951) po občinah, se nam pokaže prav značilna slika (karta I in 11). Pretežni del podeželskih in mestne občine vzhodnega dela Slovenske Koroške spadajo v skupino, kjer je bilo poleti 1951 prisotnega prebivalstva manj od stalnega, pozimi 1934 pa med številom prisotnega in stalnega prebivalstva skoraj ni bilo nobenih razlik. V ostalih občinah je bilo razmerje različno in jih moremo deliti na manjše skupine.
Število prisotnih je bilo pri obeli popisih enako številu stalnih prebivalcev le v nekaterih občinah, kjer je delež agrarnega prebivalstva majhen. To velja za Beljak in za sosednje občine (Vaj-škra, Marija na Zilji, Lipa pri Vrbi) ter za občine daljne okolice Celovca (Dole, Pokrče, Šentomaž, Borovlje v Rožu in Škofiče v Gurah).
Pri oLeih popisih beleži jo več prisojnega od stalnega prebivalstva le občine Kriva Vrba (1954 1,7%, 1951 6,2 % več prisotnega od stalnega), Vrba ob Vrbskem jezeru (1934 3,6%, 1951 15,9%) ter Gospa Sveta (1934 1,3 %, 1951 4,2%).
Omembe vredna je tudi skupina občin, kjer je bilo leta 1934 prisotnega prebivalstva več, poleti 1951 pa manj od stalnega. V to vrsto spadajo predeli, kjer si poleti mali kmetje in bajtarji iščejo dodatnega zaslužka pri sezonskih delih, pozimi pa se ukvarjajo z domačo obrtjo, z izdelovanjem suhe robe [5, 6 str. 378], Zato je poleti prisotnega prebivalsva manj od stalnega, pozimi se pa, kakor kaže presežek prisotnega prebivalstva nad stalnim, doseli še nekaj ljudi iz drugih krajev, kar je gotovo v zvezi z večjo potrebo po delovni sili v domači obrti. Sem spadajo: Šmarjeta v Rožu (pozimi 1934 4% več prisotnega, poleti 1951 pa 4,8 % manj) in Grabštanj na skrajnem vzhodnem delu Celovške ravnine (pozimi 1934 3,8 % več, poleti 1951 pa 4,7 % manj prisotnega od stalnega prebivalstva), v nemškem delu Ziljske doline Dropolje (pozimi 1934 7,8 % več, poleti 1951 2,8 % manj) in Mičice (pozimi 1934 3,4% več, poleti 1951 3,6 % manj). V to skupino oLčin spadajo še Možberk in Dhovše na gričevju severno od Vrbskega jezera,
Otmanje pod Šentlensko goro in Kotmara ves v Gurah, kjer pa o vzrokih še ne moremo reči nič določnega.
Gotovo ni naključje, da je v občinah z velikim delom agrarnega prebivalstva (karta IV) ter z izrazito agrarno prenaseljenostjo [4] prisotnega prebivalstva pozimi 1934 in poleti 1951 manj kot stalnega. Zaradi neugodnih socialno-gospodarskih razmer si išče prebivalstvo poleti zaslužka izven domačega kraja, v nekoliko manjši meri pa tudi pozimi. Sem spadajo: Slovenj Pliberk (poleti 1951 7,9 % manj, pozimi 1934 2,1 °/o manj prisotnega od stalnega prebivalstva), Blače (poleti 1951 6,5 %, pozimi 1934 pa
2,2	% manj). Gornja Vesca (poleti 1951 5,9 °/o, pozimi 1934 pa 4.9 °/o manj), Ruda (poleti 1951 3,9 °/o, pozimi 1934 pa 1.3 % manj) in Žvabek (poleti 1951 4,1 %, pozimi 1934 pa 2,3% manj).
Tudi v občini Vernbeik med Beljakom in Vrbskim jezerom je bilo pri popisu 1934 1,2 %, leta 1951 pa 2 °/o manj prisotnega od stalnega prebivalstva, kjer pa vzrok ni jasen.
Videli smo, da je razmerje med prisotnim in stalnim prebivalstvom iz različnih vzrokov od predela do predela različno. V večini občin z nad 20 % agrarnega prebivalstva je bilo pozimi 1934 vse prebivalstvo doma, poleti 1951 pa je bil del na sezonskih delih, torej izven svojega kraja. V najbolj agrarnih občinah pa je del prebivalstva poleti in pozimi odsoten. Občine z večjimi tujsko-prometnimi kraji kažejo poleti občuten presežek števila prisotnega prebivalstva v primeri s stalnim, pozimi pa se števili v večini primerov skoraj izenačita. V občinah, kjer je razvita domača obrt, pa je število prisotnega prebivalstva poleti manjše od stalnega, pozimi pa obratno večje od stalnega.
Razlike se javljajo tudi med mesti vzhodnega in zahodnega dela Slovenske Koroške. V zahodnih mestih, kjer je industrija močneje razvita, je poleti in pozimi število prisotnega prebivalstva enako stalnemu (Borovlje. Podklošter. Beljak in Šmohor). V mestih vzhodnega dela (Pliberk, Velikovec, Železna Kapla) je poleti število prisotnega prebivalstva manjše od stalnega, pozimi pa se število prisotnega prebivalstva približa številu stalnega.
Preden preidemo k obravnavanju rasti prebivalstva po občinah v razdobju 1934—1951, se moramo ozreti na gornje zaključke, ki so pokazali, da je razmerje med prisotnim in stalnim prebivalstvom precej gibljivo. Upoštevati moramo, da se je vršilo štetje 1934 pozimi (22. marca), torej v času, ko je bilo v agrarnih
RAZMERJE MED PRISOTNIM IN STALNIM PREBIVALSTVOM OB ŠTETJU 1934 L.
<M
ir\
C\
>
X
X
C
1
k
n I u 4 O s ! j d
« m r	«
I I	*	+	+
Tž
o c
I	I	+	♦■
k
DELEŽ KMEČKEGA PREBIVALSTVA NA SLOVENSKEM KOROŠKEM OB ŠTETJU 1934 L.
° S 9,3 S S
• 1 ' ' T3
■§ 2 8 ° S ?
1
tččfif.ii šži£6'±£ttšžš.š
II
«s
!«li
s^i
'C = .*“
~o Z~ 0) §«•?
ii
i!
gl
>
3 ►
i!
»a
-sr
•gll!
«5 cC >
c 5 O. >• o
S=‘i "S, s:s|Sssi ui .......
§ S.S.S.- i S-?|
IluJUBiUIlJJliU!
“ S2S3S S t SSSr:	fjiirf
22 »-* I
o °0
A
“ih
.4 5 5 4 >j 5 5 = ,T ;r'	F	*	is	SŠ	i	%
h
s«,
?!
i s S.S,
I-2
re - 5‘S C1 c	;
o o ■ * £ ^ : ÜÜUÜO^
*|s 3* s
HlÜÜIÜUllllaQüSu
/:
predelili v glavnem vse prebivalstvo doma, v tujsko prometnih krajih pa tedaj še ni bilo tujcev. Zato je bilo števil O' prisotnega prebivalstva skoraj enako številu stalnega. Ob drugem popisu, poleti 1951 (1. junija) pa je bilo stanje drugačno. Iz podeželskih občin je bil del stalnega prebivalstva na sezonskih delih izven domačega kraja, zato je bilo število prisotnega prebivalstva ob štetju manjše od števila stalnega. V t u j skop r ometnih središčih pa je bilo kljub zgodnji sezoni že več prisotnega kot stalnega prebivalstva.
Kakšne so torej zato razlike, če upoštevamo pri rasti prebivalstva na eni strani prisotno, na «drugi pa stalno prebivalstvo, nas lepo pouči nekaj primerov. V Vrbi, kjer je bilo prisotno prebivalstvo pozimi 1954 za 5,6 °/o, poleti 1951 pa za 15,9 % številnejše od stalnega, znaša prirastek prisotnega prebivalstva 88°/o, stalnega pa 62 %; v sosednji občini Loga ves, kjer je bilo pozimi 1954 za 1 % manj prisotnega, poleti 1951 pa za 12,4 °/o več prisotnega od stalnega, je število prisotnega prebivalstva narastlo za 44%, stalnega pa le za 27 %. V občini Blato v Podjuni, kjer je bilo pozimi 1954 število prisotnega skoraj enako stalnemu, poleti 1951 pa za 8,2 °/o manjše, je število prisotnega prebivalstva nazadovalo za 5 %>, število stalnega prebivalstva pa za 5 % napredovalo. Na Kostanjah, kjer je bilo pozimi 1954 za 0.9% več prisotnega in poleti 1951 za 6,5 % manj kot stalnega, je število prisotnih stagniralo, stalno pa je narastlo za 7,5 %. Primeri velikih razlik so občine, kjer je pozimi več, poleti pa manj prisotnega kot stalnega prebivalstva; v Šmarjeti v Rožu, kjer je bilo pozimi 1954 za 4% več prisotnega kot stalnega prebivalstva, poleti 1951 pa za 4,8 % manj, je število prisotnega prebivalstva stagniralo, število stalnega pa narastlo za 9 %. V Slovenjem Pliberku, kjer je bilo pozimi 1954 za 2,1 % manj, poleti 1951 pa za 7,9 % manj prisotnega od stalnega, je prisotno prebivalstvo padlo za 16%, stalno pa le za 10%.
Iz navedenih primerov smo videli, da nastopajo velike razlike le v nekaterih občinah, medtem ko v večini primerov razlike niso tako občutne. Povsem izpadejo tam, kjer je bilo število prisGt-nega prebivalstva pri obeh štetjih enako stalnemu (karta I in II). Kljub nekaterim pomanjkljivostim nam primerjava med številom prisotnega prebivalstva iz leta 1954 in 1951 pokaže glavne smeri populacijskega razvoja in, kar je še najvažnejše, omogoči nam primerjavo z rastjo v preteklosti, kar bi bilo pri upoštevanju podatkov za stalno prebivalstvo neizvedljivo.
Na Slovenskem Koroškem5 je v času obeh štetij (1934—1951) narastlo število prisotnega prebivalstva od 205.396 na 241.005. To se pravi, za 17%, kar znatno preseže povprečni prirastek tako matične Slovenije (v letih 1951—-1948 2,5 %) [5, str. 64], kot nemškega dela Koroške (14.6%) in tudi celotne Koroške (16%). Narastek je torej večji od povprečja za celotno Koroško. To je razumljivo, saj so prav v tem delu največja mesta ter najvažnejši tujskoprometni centri, ki so v zadnjem času gospodarsko močno napredovali.
Vendar prirastek tudi na ozemlju Slovenske Koroške ni povsod enakomeren. Rast prebivalstva niha med največjim prirastkom za 88 % (občina Vrba) in največjim nazadovanjem za 18% (Djekše).
Če si sedaj ogledamo rast prebivalstva po občinah v razdobju 17 let, nas že bežen pogled na karto III pouči, da je prebivalstvo najbolj narastlo v mestih in okolici, padlo pa v vseh oddaljenih hribovskih predelih.
Nazadovanje označujejo na karti III tri kategorije. V prvi dve spadajo občine, kjer je prebivalstvo nazadovalo od 5—15 % in za več kot 15 %. Sem sodi jo hribovske občine z nadpovprečnim deležem agrarnega prebivalstva ((>0 %, karta IV), majhnim deležem obrtno-industrijskega prebivalstva (pod 20 %, karta V) ter veliko agrarno gostoto [4],
V kategorije z največjim nazadovanjem (od 5—15% in nad 15 %) spadajo Djekše (18%) in Važenberk na pobočju Svinje planine (10%), Grebinj v Velikovškem podgorju (8%), Radiše (16%) in Medgor je v vzhodnih Gurah (12 %), Žitara ves (9%), Galicija (8 %) in Slovenj Pliberk v območju Karavank (16%) ter Blače v slovenskem delu Ziljske doline (9%).
V kategorijo zmernega nazadovanja od 2—5 % spada precej občin, ki z delom svojega ozemlja segajo v hribovske predele in so še vedno v večji oddaljenosti od mesta. Ruda v Velikovškem podgorju (4 %), Blato in Žvabek v Podjuni (5%), Sela in Bela v Karavankah (5 %), Škofiče in Zg. Vesca v Gurah (3 %), Bistrica v Rožu (4%), Višprje v Višprjanski dolini (4%), Gugenberk v nemškem in Goriče v slovenskem delu Ziljske doline (4%) ter Šentjanž na Mostiču (5 %), ki sega s svojim ozemljem na zapadno vznožje Svinje planine.
5	Od 195.101 na 228.752. — Od 171.159 na 198.734. (Glej oznako 5.	4.)
Sta gniranje (v mejah razpona —2 in +2) nastopa v prometno ugodno zvezanih, a od večjih centrov bolj oddaljenih občinah. Sem spadajo Vovbre v Velikovškem podgorju (—1 °/o), Globasnica (0 °/o), Libeliče v Podjuni (—2 °/o), Šmarjeta, Svetna ves, Med-borovnica (vse 0 %) in Šentjakob v Rožu (—1 %), Kotmara ves in Žihpolje v Gurah (—1 %), Kostanje v Osojskih Turah (0%), Straja ves, Šteben v slovenskem (0 %), Mičice in Šentlovrenc v nemškem delu Ziljske doline (—2 %) in severno od Celovca Šent-peter na Goru pod šenturško goro (—1 °/o).
V sku pi no z rahlim prirastkom od 2—5 % spadajo občine z manjšim vplivom pomembnejših gospodarskih središč: Libuče (5%) inBistrica pri Pliberku v Podjuni (4%), Hodiše v Gurah (5 °/o), Otmanje pod Šentlensko goro (3 %), Smerče in Bistrica na Zilji (4%) ter Brdo pri Šmohorju v Ziljski dolini (5°/o).
V kategorijo večjega, toda še vedno podpovprečnega prirastka od 5—15 % se uvrščajo že srednjevelika mesta ter občine, ki meje na mesta in gospodarsko pomembnejša lokalna središča: Labot v Labotski dolini (12%). Šentpeter na Vašinjah pri Velikovcu (5 %), Železna Kapla (8 %), Borovlje v Rožu (10 %). Žrelec (11 %). Pokrče (10%), Grabštanj in Tin je (9 %) v vzhodnem delu Celovške ravnine, Možberk (10%) in Šmartin na Dholci v hribovju severno od Vrbskega jezera (13%) ter Podklošter (15 %) v spodnjem ter Radnja ves (12 %) in Droplje (16%) v zgornjem delu Ziljske doline.
V dobri četrtini občin je število prebivalstva nadpovprečno narastlo. Te so v glavnem razvrščene okoli populacijskih jeder: Celovca, Vrbskega jezera in Bel jaka, sicer pa gre le za izjeme.
V kategorijo bolj zmernega presežka povprečnega prirastka prebivalstva od 15—30% spada Celovec ter občine severozahodnega dela Celovške ravnine: Trdnja ves (25 %), Šentomaž (17 %), Gospa Sveta (19%), Beljak (25 %) s sosednjimi občinami Vajškra (24%), Marija na Zilji (15 %). Bekštanj (19%). Vernberk (22 %), Lipa (17%), dve manjši občini v nemškem delu Ziljske doline: Bajdek (20%). Moše (15%) in Dobrla ves (27 %) ter Škocjan v Podjuni (25%).
V kategorijo zelo močnega povečanja, kjer je prirastek prebivalstva znatno višji od povprečnega (od 30 do 50 %) spadata mestni občini Šmohor (47 %) in Velikovec (30%), Loga ves pri Vrbi (44 %) in Dhovše severozahodno od Celovca (44%).
Najbolj je narastlo prebivalstvo v izrazitih tujskoprometnih središčih okoli Vrbskega jezera: v Vrbi (88%), v Porečah (58%),
v Krivi Vrbi (71 %>) in v Otoku (65 %) ter v predmestnih občinah Beli pri Beljaku (70 %) in v Vetrinju južno od Celovca (55 °/o).
Natančnejše primer jave za rast prebivalstva na Slovenskem Koroškem med posameznimi desetletji, ki bi nam bolj na drobno pokazala razvoj po posameznih predelih in v zvezi z ekonomskim razvojem, nimamo. Pač pa je nekaj študij, ki samostojno ali v zvezi s kakim drugim problemom obravnavajo rast prebivalstva na Koroškem [7. 8, 9, 10]. Populacijski razvoj med posameznimi obdobji, kot posledica razvoja industrije in tujskega prometa ter zboljšanja prometnih zvez med posameznimi področji, nam prav nazorno pokaže primerjava med kartami: za rast prebivalstva med leti 1880—1923 [10],° med leti 1880—1934 [7]7 in nova karta III za obdobje 1934—1951.
Prva je odraz gospodarske krize v kmetijstvu, ki se je pojavila v zadnji četrtini XIX. stoletja in povzročila močno izseljevanje v prekomorske in zapadnoevropske države; ugodno je vplivala na rast prebivalstva zgraditev železniških prog v smereh Celovec — Beljak — Podklošter, Beljak — Podroščica, Celovec — Šentvid in Celovec—Podroščica. Za to razdobje pomeni vsa slovenska srednja Zil jska dolina, večina Gur, Spodnji Rož, hribovje severno od Vrbskega jezera in Celovca ter ves vzhodni del Slovenske Koroške (Karavanke, Podjuna, Velikovško podgorje in Svinja planina) področje izrazite depopulacije. Z nekaj odstotki prirastka sta izvzeti občini Dobrla ves v Podjuni in Vovbre v Ve-likovškem podgorju. Osrednji predel med Celovcem in Beljakom kaže tedaj že dokaj zanimivo sliko. Število prebivalstva je na-rastlo v Celovcu in tudi v okoliških občinah: v Žrelcu in Trdnji Aresi; pa tudi v Vetrinju in Hodišah se že kaže rahel prirastek prebivalstva. Pod vplivom tujskega prometa se je pomnožilo prebivalstvo na južnem in še bolj na severnem obrežju Vrbskega jezera. Področje razmeroma visokega narastka med Celovcem in Beljakom prekinjata tedaj le občini Šmartin na Dholci in Lipa med Beljakom in Vrbskim jezerom. Močno je tedaj naraščalo prebivalstvo v Spodnji Zilji in Zgornjem Rožu, med Podkloštrom in Bistrico v Rožu. V Spodnjem Rožu pa je prebivalstvo z izjemo v Borovljah nazadovalo.
6 Karta: Zu- und Abname der Bevölkerung in den Gemeinden Kärntens (nach dem Umfange von 1923) zwischen 1880—1923 (in den abgetretenen Gebieten zwischen 1880—1910).
7 Zemljevid XII, Slovenska Koroška, razvoj prebivalstva 1880—1934.
V	razdobju 1925—1954, v času močnega gospodarskega razvoja, industrializacije in naraščanja tujskega prometa, se je zveza populacijskih centrov Celovca in Beljaka preko tujsko-prometnega središča ob Vrbskem jezeru že povsem utrdila. Prebivalstvo je pričelo naraščati tudi na gričevju severno od Vrbskega jezera. Tudi v Spodnji Zilji in Zgor. Rožu od Podkloštra do Bistrice v Rožu je število prebivalstva še naprej naraščalo. V Spodnjem Rožu je število prebivalstva v Borovljah še naprej napredovalo, v podeželskih občinah pa naprej upadalo. V tem razdobju je nekoliko narastlo število prebivalstva v karavanških občinah: Sele, Železna Kapla, Galicija in Žitara ves. Močan razvoj lesne industrije v Sinči vesi ter začetki tujskega promeia okoli Klopinjskega jezera so povzročili naraščanje prebivalstva v občinah Škocjan in Dobrla ves v Podjuni, ki je bila teritorialno zvezana s področjem rahlega naraščanja prebivalstva v Velikovcu in Vovbrah. Na vse ostale predele Slovenske Koroške: v Velikovško podgorje, na Svinjo planino, v Podjuno, v vzhodne Gure, v Karavanke ter v srednji del Ziljske doline pa dotlej vpliv industrije ni prodrl, zato je tod število prebivalstva še kar naprej nazadovalo.
Razdobje 1954—1951 pomeni nadaljnji razvoj tujskega prometa in industrije, kar se kaže v razširitvi in nastajanju novih lokalnih gospodarskih središč. Zveza med Beljakom in Celovcem se je po jezerskem podolju in gričevju severno od Vrbskega jezera že docela sklenila. Območje okoli Celovca, kjer je prebivalstvo močno naraščalo, se je razširilo na vso Celovško ravnino in se na vzhodu preko Grabštajna in Tinj zvezalo z novim, že precej izrazitim gospodarskim središčem, z Dobrlo ves jo in Škocjanom v Podjuni. To področje močnega naraščanja prebivalstva se je danes že povsem sklenilo tudi s področjem manjšega naraščanja okoli gospodarskih središč Pliberka na vzhodu ter Velikovca na severu. Od Beljaka proti vzhodu se vleče strnjeni pas, kjer prebivalstvo narašča, preko Podkloštra na Smerče in do Bistrice na Zilji. Vpliv Beljaka sega na jugu preko Marije na Zilji le do Bekštanja. V ostalem področju Zgornjega Roža, kjer je do Bistrice v Rožu še v minulih dečetletjih število prebivalstva močno napredovalo, pa je v zadnjem razdobju začelo rahlo upadati. V Spodnjem Rožu, kjer je prebivalstvo povsod razen v Borovljah prej nazadovalo, je depopulacijo zamenjala stagnacija.
Vse to dokazuje, da so spremembe v populacijskem gibanju v zadnjih 17. letih precejšnje. Število občin, kjer se je število
prebivalstva pomnožilo, je v primeri s preteklostjo znatno manjše. Nazadovanje je omejeno le na izrazita gorska področja Svinje planine, na Karavanke, na pretežni del Gur in na nekatere občine v Rožu, v Ziljski dolini ter v Podjuni. O vzrokih je brez podrobnega proučevanja težko govoriti. Saj nam za to primanjkujejo demografski in statistično-gospodarski podatki. Šele na osnovi teh bi mogli ugotoviti vlogo važnih gospodarskih panog: tujskega prometa, prometa, industrije in obrti. Na mnogih področjih so vse štiri v živahnem prepletanju. Razen tega je težko omejiti vplivna območja posameznih gospodarskih središč. Vrsta občin z večjim ali manjšim prirastkom prebivalstva se vleče nepretrgoma od Smerč na Podklošter v Ziljski dolini, mimo Beljaka čez jezersko podolje in Celovško ravnino ter v Podjuno do Pliberka.
Proces sproščanja delovnih moči v kmetijstvu se v zvezi z racionalizacijo in mehanizacijo kmetijske proizvodnje nadaljuje, sproščena delovna sila, kakor tudi del prirastka ostalega prebivalstva pa si mora poiskati zaposlitev v raznih urbanskih poklicih.
Iz gorskih, od večjih centrov oddaljenih krajev, kjer je kmetijstvo edina gospodarska panoga, si nezaposlena delovna sila išče zaposlitve v raznih poklicih in v tujih krajih. Ker je zveza z oddaljenimi industrijskimi kraji slaba, se iz gorskih predelov prebivalstvo izseljuje, število prebivalstva torej manjša. Zmanjšanje števila stanovanjskih hiš pri zadnjem štetju v primeri s štetjem 1934 v Djekšah na Svinji planini (30%), v Slovenjem Pliberku v Karavankah (9 %) in v Blačah v srednjem delu Ziljske doline (15%) kaže. da v gorskih predelih nimamo samo opravka z izseljevanjem posameznikov, temveč z opuščanjem celotnih gorskih kmetij [1, 2].
Vsa ostala področja po njihovi značilnosti delimo v dva dela.
V	prvi del spadajo mestne občine Celovec in Beljak z najožjo okolico in občine okoli Vrbskega jezera, v drugo pa občine širše okolice večjih gospodarskih centrov. V prvih je dejanski prirastek prebivalstva nadpovprečen, gotovo večji od prirodnega prirastka prebivalstva. Tu gre po vsej verjetnosti za prirastek na račun doseljenega prebivalstva iz depopulacijskih ter stagna-cijskih področij, v nemajhni meri pa tudi zaradi naselitve vojnih beguncev iz raznih držav. V širši okolici industrijskih središč in v okolici manjših lokalno-gospodarskih središč, kjer je dejanski prirastek manjši, pa gre najbrž za prirastek, ki se približuje prirodnemu prirastku domačega prebivalstva. Od tu se je
v minulih desetletjih na novo v 'industrijo vkl jučeni del prebivalstva izselil in se naselil v neposredni okolici večjih gospodarskih središč; zato je tod število prebivalstva še do nedavna stalno nazadovalo. Zboljšanje prometnih zvez širše okolice z mestom v novejši dobi pa je privedlo do naraščanja prebivalstva tudi v bolj odročnih predelih. Prebivalstvo, ki bi se nekdaj izselilo, ostaja doma in se vozi vsak dan na delo v industrijska središča. V zvezi s tem je povečanje šetvila stanovanjskih hiš, ki je skoraj povsod v sorazmerju s porastom prebivalstva, s čemer je zvezana hitra urbanizacija obširnega populacijskega jedra: Celovec—Vrbsko jezero—Beljak. Ob cestah in železnici nastajajo nova urbanska naselja, v starih kmečkih naseljih pa se vpletajo med kmečke hiše nove delavske hišice [1, 2], Ta proces bi nam še lepše ilustrirala karta deleža obrtno-indusrijskega prebivalstva ob popisu 1951, v primerjavi s stanjem 1954 (karta V), kjer bi se pokazalo, da je v ožji okolici mest, še bolj pa v širšem območju večjih industrijskih središč relativno in absolutno število obrtno-indu-strijskega prebivalstva napredovalo, agrarnega pa nazadovalo.
Poskusimo na zaključku primerjati rast prebivalstva na Slovenskem Koroškem med leti 1934 in 1951 s Slovenijo v okviru LRS v času 1951—1948. Absolutno število prisotnega prebivalstva je v 17 letih narastlo na Slovenskem Koroškem8 za 55.609 ljudi (17%>), v okviru današnje LRS pa za 55.556 (2,5%) [5, str. 64], V podrobni primerjavi med mesti ter med posameznimi, v gospodarskem in površinskem pogledu podobnimi področji pa je rast povsem podobna.
Rast prebivalstva je rezultat treh po učinku na populacijo precej različnih razdobij: predvojne, medvojne in povojne dobe. Prvo, predvojno obdobje mirnega gospodarskega razvoja v okviru kapitalistične ekonomike je po učinku na populacijo za LRS in Slovensko Koroško podobno. V prvih letih se je del pre-bavilstva zaradi brezposelnosti izselil v druge države, največ v Zapadno Evropo, v zadnjih letih pred vojno pa je bilo izseljevanje zaradi bližanja vojne močno omejeno, zato je število prebivalstva v tem razdobju po vsej verjetnosti narastlo. Za koliko, ne moremo reči, ker za to nimamo potrebnih podatkov.
Med vojno je odločen odpor Slovencev proti okupatorju na vsem slovenskem etničnem ozemlju terjal silne žrtve, katerih posledice so še danes vidne v predelih najhujših borb, na Dolenj-
8 33.675. — 27.575. (Glej oznako s. 3> 4.)
skem in v Beli Krajini, to je v onili predelih, ki so še danes najbolj agrarni in kjer so učinki nove povojne industrializacije na populacijo v primeri z drugimi primeri neznatni.
Ker so se med vojno na ozemlje Slovenske Koroške naselili preseljenci iz Kanalske doline, po vojni pa politični emigranti, so tod učinki vojne na populacijo v negativnem smislu popolnoma zabrisani. Kakšno je bilo število teli ali onih doseljencev in kje so naseljeni, ne moremo reči, ker za to nimamo virov. Iz prirastka po predelih moremo sklepati, da so se z večine naselili na področjih, kjer je prirastek nadpovprečen, predvsem v mestih in v njihovi ožji okolici. Ker je v mestnih in predmestnih občinah absolutno število prebivalstva precej visoko, zato relativni prirastek ni tak, kot bi se pokazal z naselitvijo v občinah z manjšim številom prebivalstva. Razen tega moramo upoštevati, da je pri Slovenski Koroški zajeto tudi razdobje 1948—1951, torej doba, ki pomeni za LRS razdobje hitre industrializacije, povečanja starih in ustvaritve povsem novih industrijskih središč. Ker je v LRS za ves prirastek prebivalstva dovolj dela, nimamo več opravka z izseljevanjem, kar nam najbolj zgovorno priča narastek števila prebivalstva med zadnjim popisom 1948 in I. marcem 1951, ki znaša 40.531 ljudi.9
Iz zgornjih ugotovitev lahko zaključimo, da relativno večji porast prebivalstva na Slovenskem Koroškem v primeri z LRS ni rezultat za populacijo normalnih demografskih teženj, temveč je rezultat doselitve tujega življa, delno pa je izraz nekoliko drugačnega razdobja.
Če pa primerjamo v gospodarskem in površinskem pogledu med seboj sorodne predele LRS in Slovenske Koroške, vidimo, da so populacijske razmere precej podobne.
Delež mestnega prebivalstva je na obeh teritorijih na račun podeželskega močno narastel. Ožja in širša območja največjih gospodarskih in upravnih središč Ljubljane, Maribora, Celja, Celovca in Beljaka so se močno razširila preko večjih ravnin in dolin ter se spajajo s sosednjimi večjimi ali manjšimi gospodarskimi središči. Prirastek prebivalstva in gostota se z oddaljevanjem od mesta postopoma manjša. Gostota prebivalstva je še vedno v mestih na j večja, naraščanje pa je v novejšem času celo močnejše v predmestjih, v mnogih predelih pa tudi v obmejnih občinah, kot pa v središčih samih mest.
8	Podatki Zavoda za statistiko in evidenco LRS v Ljubljani.
Močno podobne razmere kaže na Slovenskem Koroškem dolg sklenjen pas med seboj prepletajočih se gospodarskih območij z močnim porastom prebivalstva med Velikovcem, Celovcem, Vrbskim jezerom. Beljakom in Podkloštrom s predelom med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami. Pri obeh je močan porast vzrok prepletanje najrazličnejših gospodarskih panog, upravne funkcije, industrije, tujskega prometa in prometa na sploh, to je dejavnosti, ki kažejo v zadnjem času povsod velik napredek.
Morfološka meja med južnovzhodnim delom Celovške ravnine in severnim delom vzhodnih Gur predstavlja, čeprav od Celovca ni posebno oddaljena, mejo med področjem z naraščanjem prebivalstva na Celovški ravnini ter področjem nazadovanja v Gurali. Podobno zavira Ljubljani širjenje gospodarskega območja in z njim zvezano naraščanje prebivalstva Posavsko hribovje proti vzhodu in Celju proti jugu ter Pohorje Mariboru proti jugozapadu, Slovenske gorice pa proti severu in severovzhodu.
Predel vzhodne Podjune in Velikovškega podgorja, ki je po prirodnih lastnostih, gospodarstvu in perifernosti podoben Prekmurju in Krški kotlini, kaže tudi v populaciji podobne tendence v razvoju. Ti predeli so si podobni po svojem izrazito agrarnem značaju, drobni posesti in agrarni prenaseljenosti, ki sili malega kmeta in bajtarja k iskan ju sezonskega dela, zaradi česar so štetja zabeležila v teh krajih manjši delež prisotnega kot stalnega prebivalstva. Povsod tod je število prebivalstva v zadnjem razdobju nazadovalo, napredovanje pa je omejeno le na lokalno gospodarska središča Velikovec, Pliberk. Mursko Soboto, Krško, Brežice in Novo mesto.
Populacija visokogorskega sveta je na vsem slovenskem etničnem ozemlju na tej in na oni strani Karavank v največ jem opadanju. Saj predstavlja območje Svinje, Karavank, Karnskih, Ziljskih in Kamniških Alp z ostalim sredogorjem področja najmočnejšega nazadovanja v številu prebivalstva Slovenije.
Kakor smo iz podrobne primerjave po posameznih področjih videli, so težnje populacijskega razvoja po posameznih predelih Slovenije podobne. Izražajo se v naraščanju prebivalstva po mestih in okolici na eni strani in v upadanju v agrarnih gorskih krajih in tudi v nižinskih predelih, če so oddaljeni od večjih gospodarskih središč, na drugi strani.
V Geografski vestnik
129
Vzroke za nazadovanje števila prebivalstva v gorskih predelili bi nam pokazala proučitev gospodarske zgodovine posameznih kmetij in naselij v zadnjem stoletju. Že bežen pogled nam pokaže da obseg obdelovalne zemlje in število živine nazaduje, še nedavno močno razvito ovčarstvo pa je popolnoma izginilo. Na kmetijah, kjer je nekdaj živelo po 20 ljudi, se je število ljudi skrčilo na deset ali še bolj. Medtem, ko so imeli kmetje v gorskih predelih pred nekaj desetletji dovolj najete delovne sile, je danes tuja delovna sila redek pojav. Doma ostajajo le družinski člani, v mnogih primerih pa tudi del teh zbeži v mesto, kmetije pa ostajajo brez delavcev. Prav gotovo je ta gorska depopulacija do neke meje rezidtat splošnega ekonomskega razvoja. Poljedelstvo v neugodnem, strmem gorskem svetu ni Aeč rentabilno, zato je zmanjšanje ornih površin razumljiv pojav. Zmanjšanje števila živine pa ne kaže ravno ugodne slike gospodarskih razmer gorskega kmeta, saj se je fond živinske krme z opustitvijo njiv ter s povečanjem travnikov in pašnikov povečal.
Učinke populacije na Slovenskem Koroškem v razdobj u 1934—51 nam kot posledica gospodarskega razvoja prav lepo pokaže tudi primerjava med rastjo prebivalstva in rastjo števila hiš. Po občinah, kjer se je dvignilo število prebivalstva, je število hiš povsod narastlo. V občinah, kjer je število prebivalstva nazadovalo je pa različno. V onem delu občin, kjer so vsa naselja od cest odmaknjena in leže v hribovju, je število stanovanjskih hiš nazadovalo. V občinah z mešanimi nasel ji se je pa v prometno ugodno zvezanih krajih število hiš dvignilo, v gorski nazadovalo, skupni povpreček za občino pa kaže rahel porast števila hiš (prim. Goriče: število prebivalstva nazadovalo za 4°/o, število hiš narastlo za 5 %; Bistrica v Rožu: število prebivalstva nazadovalo za 4°/#, število hiš narastlo 14-%; Gornja Vesca: število prebivalstva nazadovalo za 5 %, število hiš pa napredovalo za 25 °/o).
Kot rezultat naseljevanja delavcev in gradnje enostanovan j-skih hišic se nam kaže na j več ji porast števila hiš v predmestnih občinah: Vetrinj (55 %). Bela pri Bel jaku (76 %), mestna občina Velikovec (42 °/o) in Šmohor (55 %), v vseh ostalih pa porast niha med 10% in 50 %. Zanimivo je, da kljub velikemu porastu števila prebivalstva v izrazito tujsko-prometnih občinah okoli Vrbskega jezera porast števila hiš nikjer ne preseže 50 %. (N. pr. v Krivi Vrbi, kjer je med leti 1954—51 število pribivalstva narastlo na 71 %, število hiš za 22 %, v Otoku prebivalstvo za 65 %,
število hiš pa le za J0°/o, v Porečah število prebivalstva za 58%, število hiš za 24 %, v Vrbi število prebivalstva za 88 °/o, hiš pa le za 28 %).
Močnejše nazadovanje števila hiš je omejeno le na gorske občine z ekstremnim nazadovanjem števila prebivalstva. Število hiš se je zmanjšalo v občinah za 8 %; Slovenj Pliberku za 9 %, v Blačah za 15%, v Djekšah za 50%, itd.
Podatki kažejo, da se povprečno število ljudi na hišo glede na rast števila hiš in ljudi med 1934—51, ni bistveno izpremenilo. Najobčutnejše je nazadovalo v hribovskih naseljih, v predmestnih in mestnih občinah, kjer je velik porast števila hiš skladen z velikim porastom prebivalstva, se povprečno število ljudi na stanovanjsko hišo ni spremenilo. Občutnejše povečanje kažejo zaradi majhnega prorasta števila hiš v primeri z velikim porastom števila prebivalstva le občine okoli Vrbskega jezera.
V	Krivi Vrbi je od 1954 do 1851 povprečno število ljudi na stanovanjsko hišo narastlo od 4.1 na 5,7, na Otoku od 5,0 na 4,1, v Porečah od 4.4 na 6,0, v Vrbi od 4.2 na 5,2.
VIRI IN LITERATURA
i	■ Vorläufige Hauptergebnisse der Volkzählung vom 1. Juni 1951, Heft 1, Wien 1951.
2. Die Ergebnisse der österreichischen Volkszählung' vom 22. März 1934, Kärnten, Wien 1935.
3. Zrimec Stane, Gibanje prebivalstva Slovenije v razdobju od 1931 do 1948, Geografski Vestnik 1950, str. 61—94, Ljubljana.
4. Ilešič Svetozar, Tabele za agrarno, poljedelsko, živinorejsko gostoto v rokopisu.
5. Produktive Arbeit während der Pausen der Feldarbeit, Die Neue Zeit, 21.4.1949, str. 4, Klagenfurt.
6. Paschinger Viktor, Landeskunde von Kärnten und Osttirol, Klagenfurt 1949.
7. Grafenauer Bogo, Narodni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes, Koroški zbornik, str. 11?—248, Ljubljana 1946.
8. Melik Anton, Slovenija I. del, drugi zvezek, Ljubljana 1936.
9. Zwitter Fran, Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, Ljubljana 1936.
10. Wutte Martin, Die Bevölkerungsbewegung in Kärnten von 1880 bis 1934, Carinthia I Jahrg. 129, str. 86—110, Klagenfurt 1934.
11- Ilešič Svetozar, Agrarna obljudenost na Koroškem, Geografski Vestnik 1946, str. 22—35, Ljubljana.
12. Österreichischer Amtskalender für das Jahr 1951, Wien 1951.
13. Adressenbuch von Kärnten für Industrie, Handel, Gewerbe, Wien 1950.
14. Sienčnik Luka - Grafenauer Bogo, Slovenska Koroška, Seznam krajev in politično-upravna razdelitev, Ljubljana 1945.
MOUVEMENT DE LA POPULATION DANS LA CARINTHIE SLOVENE
ENTRE 1934 ET 1951
Vladimir Klemenčič
Depuis le recensement de la population en 1934 jusqu ä celui de 1951 le nombre des habitants de la Carinthie slovene a augmente de 17 % (205.396 ä 241.005). Cet accroissement est considerablement superieu^ a celui constate sur le territoire de la Republique Populaire de Slovenie (2,5 %), dans la Carinthie allemande (14 %) et dans la Carinthie entiere\ (16%). C est sans doute la consequence d un developpement demogra-phique anormal, cause par l'immigration des habitants de la vallee de7 Kanal pendant la guerre et par celle des emigres politiques apres la guerre. II nous manque des donnees precises sur la repartition geo-graphique de ces derniers; il nous est cependant possible de conclure ä base d une comparaison detaillee des statistiques de diverses communes que leur colonisation soit concentree sur les villes et environs iminediats ou laccroissement de la population seleve au-dessus de la moyenne.
Nous ne pouvons nous faire une idee precise du mouvement de la population entre 1934 et 1951 qu ä base d une analyse detaillee de la population alors presente dans les communes.
Quant aux resultats de cette statistique, il faut tenir compte du fait que le recensement fut effectue pendant 1 hiver et celui de 1951 pendant l’ete. En ete 1951, il y avait de ja des touristes dans les centres de ville-giature sur le lac de Yrba (Velden). C’est ponrquoi le nombre des habitants alors presents dans les communes depassait celui des habitants qui y avaient leur domicile fixe, tandis qu'en hiver 1934, hors de la saison touristique, les meines communes avaient un nombre presque egal d habitants presents et d habitants a domicile fixe. On peut done conclure a. une augmentation plus considerable d’habitants presents que de ceux a domicile fixe. (Ainsi ä Vrba le nombre des habitants ä domicile fixe a augmente de 62 %■, et celui des habitants presents de 88 %.)
La Carinthie slovene compte parmi les pays ou la population rurale est relativcnient dense et ou le sol est morcele en petites proprietes. C est pourquoi une pariie de cette population rurale cherche ä s’embaucher a des travaux de construction dans le pays meine ou ailleurs en Autriche. Les jeunes filles vont travailler, pendant la saison touristique, en Suisse,
oii	elles s'occupent ä des travaux de menage ou d agriculture. Ces faits se refletent dans la comparaison entre la population presente et fixe lors du recensement de 1951. II en resulte que toutes les communes a plus de 20 % de population paysanne comptent moins d’habitants presents que de ceux ä domicile fixe. Contrairement ä cela, en hiver 1934, lorsque la inain-d oeuvre saisonniere fut presente, le nombre de la population present etait presque egal ä celui des habitants a domicile fixe.
Par consequent, l accroissement ou 1 abaissement relatifs du nombre de la population presente ne correspond pas ä l’accroissement de la population fixe. Un des exemples des plus typiques est le village de Kostanje dans les Osojske Ture oü le nombre de la population presente
resulte egal dans les deux recensements, tandis que le nombre des habitant ä domicile fixe marque une augmentation de 7,5 %<.
Lors des recensements de 1934 et 1951, le nombre de la population presente etait egal ä celui de la population a. domicile fixe dans la ville de Beljak (Villach) et dans les communes environnantes, ä Borovlje et dans quelques autres localites.
En comparant en detail la croissance de la population presente et de celle ä domicile fixe dans la periode entre 1934 et 1951, on s’aper^oit qu elle n a pas beaucoup varie, excepte quelques cas extremes, Les re-sultats du denombrement de la population presente mettent en relief les traits les plus caracteristiques du mouvement de la population et, ce qui est d une importance capitale, ils offrent la possibilite d une comparaison avec le mouvement de la population dans le passe, ce qui ne serait pas realisable si on ne tenait compte que de la population ä domicile fixe.
Une analyse detaillee du mouvement de la population dans les communes nous apprend que, dans certaines regions, ce mouvement suit une courbe tres differente de celle valable pour la Cariniliie Slovene entiere; les variations demographiques oscillent entre l'accroissement maximum a Vrba (88%) et 1 abaissement maximum ä Djekše (Diex) sur la Svinja planina (Saualpen) (18 %).
En total, le nombre des communes oü la population a continue ä decroitre est moindre que dans le passe. II faut en chercher la cause dans 1 clargissement des centres economiques, consequence de l’evolution technique des moyens de transport et de la densite croissante du reseau routier qui out etabli une communication meilleure entre les villes et leurs environs au sens plus large du mot. De ce fait, la main-d’oeuvre peut arriver ä son travail quotidien dans les villes de distances con-siderablement plus grandes que par le passe.
Les centres touristiques au bord du lac de Vrba (Velden), ainsi que les communes suburbaines Vetrinj pres de Celovec (Klagenfurt) et Bela pres de Beljak (Villach) marquent un accroissement de population su-perieur aux 15 %•, ce qui est encore au-dessus de la moyenne et de memo dans les centres econoiniques de quelque importance, comme ä Celovec, ä Beljak et dans leurs environs, ainsi que dans les communes de Šmohor, de Velikovec, de Pliberk (Bleiberg), de Dobrla ves et de Škocjan sur le lac de Klopinj.
Dans toutes ces communes, l’accroissement reel de la population a depasse de loin son accroissement naturel, ce qui est dü a limmigra-tion de la population venant des regions ou la population decroit ou se maintient ä un niveau stagnant, et, dans une grande mesure, aussi a l’immigration des habitants de la vallee de Kanal, venus se fixer au pays pendant la guerre, et des emigres politiques apres la guerre.
Dans les communes se trouvant a la peripherie du domaine eco-nomique des centres urbains plus importants, dans quelques centres economiques de moindre importance (Bistrica na,Zilji, Smerče) et dans les communes suburbaines des centres economiques d'importance locale (Brdo pres de Šmohor—Hermagor), les communes de Spodnji Rož aux environs de Borovlje (Ferlach), Bistrica et Libuče preš de Pliberk
(Bleiburg), etc., il y a un leger accroissement ou bien un etat stagnant du nombre des habitants.
La population decroit surtout dans les regions montagneuses de la Svinja (Saualpen), des Karavanke, dans une partie des Gure (Sattnitz), dans la vallee de la Zilja, dans celle de Gornji Rož, dans la partie orientale de la Podjuna et au environs de Velikovec (Yölkermarkt).
En comparant les regions peuplees de Slovenes en Aniridie et en Yougoslavie oü les conditions naturelles et economiques sont sembl ables, on s’apperQoit que le mouvement de la population y est presque identique.
La region de la Slovenie yougoslave situee entre Ljubljana, Kranj et Jesenice, ou l’accroissement de la population est rapide, ressemble, du point de vue du mouvement de la population, beaucoup ä la zone comprise entre Velikovec, Celovec, le lac de Vrba, Beljak et Podklošter (Arnoldstein) oü se touchent et se penetrent de nombreux centres plus ou moins importants d industrie, de transport et de tourisme.
La region au pied des montagnes de Velikovec et celle de la Podjuna ressemblent ä Prekmurje et au bassin de Krško: ce sont des regions oü predornine l agriculture, oü la terre fertile est morcelee en petites pro-prietes et oü il y a un fort excedent de population paysanne, ce qui oblige le petit proprietaire et l ouvrier agricole ä cherclier un complement a ses revenus insuffisants en s’embaucliant pour des travaux sai-sonniers. Dans ces regions, le nombre des habitants n’a augmente que dans les centres economiques d importance locale, comme Velikovec, Pliberk, Murska Sobota, Krško, Brežice ct Novo mesto, tandis que dans les communes rurales ce nombre a diminue dans la plupart des cas.
Les regions montagneuses de la Svinja, des Karavanke, des Alpes de Kamnik, des Alpes Juliennes ei Carniques avec leurs environs, s’op-posent partout a l’extension des zones industrialles de quelque importance. L’evolution agrotechnique et d’autres circontances economiques defavorables y creerent un excedent de main-d’oeuvre qui cherche a s’embaucher dans les villes. Comme les deplacements quotidiens entre le lieu de residence et le lieu de travail representent une perte de temps considerable, la population emigre vers les villes et le nombre d’habitants diminue rapidement.
Du point de vue du mouvement de la population, on peut discerner trois types de regions. Le premier est represente par les regions montagneuses et eloignees des grands centres economiques, oü le nombre des habitants et des maisons habitees diminue du fait de l’emigration de la population. Le deuxieme est represente par les centres economiques importants avec leurs proches environs et par les centres economiques d importance locale, oü la population et le nombre des maisons d’habi-tation, du fait de limmigration, augmentent, depuis longtemps dejä, dans une mesure au-dessus de la moyenne, et qui sont des regions com-pletement urbanisees. Le troisieme type, cc sont les environs eloignes des centres economiques et les communes suburbaines des centres economiques d importance locale, oü l’influence de la ville se fait sentir dans un leger accroissement de la population, mais oü les centres d habitation ont garde encore leur ancienne physionomie rurale.
KRATEK PREGLED TEMPERATUR IN PADAVIN V LJUBLJANI
V	100-LETNI OPAZOVALNI DOBI 1851—1950
Arhiv originalnih meteoroloških opazovanj, ki se sedaj nahaja pri Upravi hidrometeorološke službe v Ljubljani, vsebuje zapisnike od marca 1850 vse do sedanje dobe, le podatki dobe 1861—4864 manjkajo. Dobo 1851—1880 je že zelo podrobno obdelal F. Seidl, kar je bilo pod naslovom »Das Klima von Krain« publicirano v »Mittheilungen des Musealvereins für Krain in Laibach«, v razdobju 1891—1902. Iz Seidlovih podatkov se vidi, da so mu sedaj manjkajoči letniki 1861—1864 bili na razpolago, ker sicer ne bi mogel preračunati temperaturnih vrednosti posameznih dni iste dobe. Ustrezna tabela je podana na str. 83 navedene razprave in vsebuje temperaturne povprečke preračunane za dobo 1851—1880 vseh posameznih dni od 1. januarja skozi vse leto do 31. decembra. Tabela na str. 38 pa vsebuje mesečne povprečke temperature za posamezna leta od 1851 vse do 1880, kjer so tudi podatki za sedaj manjkajoče letnike 1861—1864.
K Seidlovim podatkom sem dodal podatke kasnejše dobe, in sicer mesečne povprečke temperature in mesečne vsote padavin. Tako sem dobil tabelo mesečnih povprečkov oziroma padavinskih vsot od leta 1851 do leta 1950. Iste vrednosti sem prikazal tudi grafično. Poleg tega sem zbral, oziroma preračunal desetletne povprečke in izdelal ustrezne grafikone. Tako je možno hitro razbrati glavne klimatske značilnosti stoletne opazovalne dobe in eventuelno kolebanje klime. Netočnosti, ki so posledica selitve postaj ali pomanjkljivega opazovanja kasnejše dobe, nisem mogel upoštevati.
Pogled na grafikone nam takoj pokaže, da so zimski meseci mnogo bolj izpostavljeni temperaturnim odklonom od povprečka kot poletni. Največji negativni odklon kaže december 1879 z vrednostjo —11,6° C pod 100-letnim povprečkom, nato februar 1929 z —9,0° C pod povprečkom. januar pa ima največji negativni odklon leta 1880 z —7,1° pod povprečkom, nato leta 1864 z — 7,0° in leta 1858 z —6,3° pod povprečkom. Število primerov negativnih
odklonov več kot za 2° C znaša: v januarju 20, v februarju 20, v marcu 19, v aprilu 10, v maju 10, v juniju 5, v juliju 7, v avgustu 3, v septembru 2, v oktobru 14, v novembru 16, v decembru 24. Statistika negativnih odklonov za 2° in več v posameznih desetletjih daje naslednje številke:
v januarju: 1851—60 2, 1861—70 2, 1871—80 2, 1881—‘X) 3, 1891—1900 2, 1901—10 2, 1911—20 1, 1921—30 1, 1931—40 1, 1941—50 4;
v februarju: 1851—60 3, 1861—70 3, 1871—80 2, 1881—90 3, 1891—1900 2, 1901—10 2, 1911—20 1, 1921—30 I, 1931—40 2, 1941—50 1;
v marcu: 1851—60 6, 1861—90 2, 1871—80 1, 1881—90 3. 1891 do 1900 2, 1901—10 1, 1911—20 0, 1921—30 1, 1931—40 3, 1941—50 0.
v aprilu: 1851—60 2, 1861—70 1, 1871—80 0, 1881—90 0, 1891 do 1900 1, 1901—10 2, 1911—20 1, 1921—30 2, 1931—40 1, 1941—50 0;
v maju: 1851—60 1, 1861—70 1, 1871—80 5, 1881—90 0, 1891 (lo 1900 0. 1901—10 1. 1911—20 0, 1921—30 1, 1931—40 0, 1941—50 1: v juniju: 1851—60 0. 1861—70 0, 1891—80 1, 1881—90 1, 1891 do 1900 0, 1901—10 0, 1911—20 1, 1921—30 1, 1931—40 1, 1941—50 0;
v juliju: 1851—60 2, 1861—70 0, 1871—80 1, 1881—90 0. 1891 do 1900 0, 1901—10 1, 1911—20 2, 1921—30 0, 1931—40 0, 1941—30 l;
v avgustu: 1851—60 0. 1861—70 0, 1871—80 0, 1881—90 0. 1891 do 1900 1, 1901—10 0, 1911—20 1, 1921—30 1, 1931—40 0. 1941—50 0;
v septembru: 1851—60 0. 1861—70 0, 1871—80 1, 1881—90 1, 1891—1900 0, 1901—10 0. 1011—20 0, 1921—30 0, 1931—40 0. 1941 do 1950 0:
v oktobru: 1851—60 0; 1861—70 2, 1871—80 2, 1881—1900 4, 1901—10 1, 1911—20 1, 1921—30 0, 1931—40 1, 1931—50 3:
v novembru: 1851—60 4, 1861—70 1, 1871—80 3, 1881—90 2, 1891—1900 0, 1901—10 2, 1911—20 3, 1921—30 1, 1931—40 0. 1941 do 1950 0;
v decembru: 1851—60 5, 1861—70 2, 1871—80 4, 1881—90 4, 1891—1900 3, 1901—10 2, 1911—20 0, 1921—30 2, 1931—40 2, 1941 do 1950 0.
Pozitivni odkloni temperature pa kažejo naslednjo sliko: največji odklon je pokazal januar 1936 s 7,0°, nato december 1868 s 6,2°. Iz poletnih mesecev kaže največji odklon julij 1950 s 3,0°. Števila pozitivnih odklonov za 2° in več so naslednja:
V	januarju: 1851—60 0. 1861—70 2, 1871—80 2, 1881—90 1, 1891 do 1900 3, 1901—10 1, 1911—20 3, 1921—30 4, 1931—40 3, 1941—50 3. Skupno 1851—1950 22.
STOLETNE SREDNJE MESEČNE MNOŽINE PADAVIN V LJUBLJANI
Letna množina	! 1414.5 1415	
><	105.1	to o
><	CN CD X	136
X	163.1	X CO
X	143.5	144
IIIA	X X	135
>	126.1	CD CN
>	117.3 : 137.2	N X
>		N
>	106.6	ZOI
s	05 05	iO 05
-	CN Ö N	o N
-	rf 05 N	i 05 r
Lelo	1851—1950	
C3 C ££ OJ o _5 c
E
X
-J
>
E —
>
lOoooaooooNNto	05N05ioo5NNTt< — n	xiotncnxtxtio	iox — t-tiocnx-o	cnniocncoxo5Cncox	ONcoiocoCTiN-fcoN	incdocd-i(NO)QO*r o	'oioicoiio’toojtn	•tOfOON-ajiCfCO	— t — (N o ec io oo to io
'-COOJJiO'vO'sDOOiOOi	o^coo —COiOfNt-^	iO 05 O) (N W X N <D —< -t	O X X —> CO —« N 05 — —•	OCDiOiOCDCOfOiO’TCD	tCN'OCNrOCO’t'ON^-	OXi0-ri0XN05 — iO	X CO X — X X 05 X CN CO	fO O O 05 CN S N N X (N	CO^OiOOO'ONfOiOiOfO
CO’tXCOiOCOh-CN't-r	— —CNfOOOCOiOCNNCO	XCO-TX- N05XTX	XNOTCOXTTTX	CNCNXCNCOTTiOTCO	N t iO CO iO rt CO O CO CD	XXCN-TNCOXOCOX	05NCDXNXi0XXC0	iO CO O N iO tO CO — ’t iO	lOXCNCNOXCS-tOiCS
(NOJXCOiOXiON — fN	(NCDiOXCDCOCD050X	OiOOJCOiOiO»-»iOCOiO	—'T — CDCDNtNXN—	C005050*OCO<MCOlO—•	N'tiOO)XiOO)COCON	CN —'-f *f X *t1 iO X X	COiOT-fCNiOX-050	OXXC0C0NCNN05X	’tO’-NXNCOXHO'D
X 05 CO CO CO *—1 CO CO CO	COCOCO’t-'DOiOO'-O	XX — i0Xi005-r05N	iO — COXCOCOCOT-rX	XTNXCN-TO^'fC^T1	*t CO CN N X CO X N 05	LOCO05XTT OLOCOCMCS	(Nsi0-Oi0 05005x	'X) LO CO O CO lO - N CO -	x co — n x co x — n -r
_	r—	CO	•—>	—	CN	—	—	—	—	CN CN	•	*—•	CN	—•—•CS	—	—	—	,—	—	—	—	CN	CN	CO	—	—	—	CN
XO't05XNi0C0050J	CO — lO X — *■}* CO CO T 05	CNCNCNXN — XNCDCN	O O CO (N CO 05 CO — *t *t	OCO—1 — ON05 05005	NCN-f- 05Xi0XX'^‘	CO CS CO O X CO O iC *t N	-TX.iO	— CN'O — lOX —	X05XCNNX — N — N	*f CO 05 *t X -'	005<N|0
0JCN05CCOX O O — lO	O CS X (N 05 05 CO O 05 05	SNCNCOOX^XiOX	— 05 X iO N 05 05 tJ- OX	XCSN05'1,i00J(NCN--	X ’t CO N S iO-f iO 05 ^	N — CNOOiOONCNOjCN	CO N O	^	— CN °°	£N ° ^ ^ ^ ^ ^ 'Cl ^ ^	^^^Hcn"**	—	— — 22
XIOXC01005N010-	't’t(M05X-'00'tN	0i005x	—	XNCO—	O	(NXO-tX-INOX-1	05CNNOT	—	005XX	r-OCNiOOOiOlM’t’t	CNCN — C0XCDXNX05 XCNCNOO^iO — NiO XCNX — XXXCNXX l005Xi005XCN-*CD*2*
— CO -1" 05 -f	•—' CN 05 CN (MCN — O5i0c00x005 CN O CO O iO CN T X N iO X O N — 05 X N 05 O X - N O O CO CN O X OiCN-rX-CNXiOlOX 1010N05XX05CNCN— XXC005COiONONiO iO iO iO — -f OJlOXXiO -t N T iO 05 X iO X 05
—■ tT CN —■ CN	— CN X —	—	—	—	CN	—	CO	CN	—	CN	—	*—•	CN	—	—	»—<	CN — CN — CN CN CN —	—	—	—	—	CO	CN	CN	—	—	CN	CN	CN	—	X	—	— —	—	—	CN	CN	—	CN	CN	—	—	CN	—	CN	CO	—	CN	—	—	—	X	CN	—	CN	—
CO*— x*ti00505 — *th*	— — CN05XOCN-tCOX	05	05X — XXC005XT	XiOOXNCNOXXCS	NCN-TCNXXCOCNOiO	CN N lO CN — lO CN ■—1 N	05	C^’tXiOCOOJONO'-'	XTiOiOCNXNiOXCN	O O	—' 05	O CN	»t *f CO	N	XCNC0i0O05i0C0CNi0
0(MNiO*t	lO’T'TX - COO’tXS	XCO'OOiON — — ^TX	X	— lOCOiONOXtX	O^-XiOiOiOT — COX	N 05 (N O X >- 05 CN CO	O	NOiO — OiO’tCNX't	CN CN	iO —	— 05	CN — COCN	05 O	05	CO —	CN CO —	CN	CO*—1 *t N O f 05® N O
,—I CN >—<	—■	CN	CN	—	— — — — r-CNr-r-	^	—	—	CN	CN	—	—CN— —	—	—	CN	— — CN —	—	—	—	CN	CN	*—<	CN — —	CN	r- CN — — CN CN —	X	•—1 — CN CN CN CN CN — CN X	—1 —1	X — CN — — — —	—
tOXCO’tOiXiOOi —-	05 10 010CN ON*r -O	CO 05 X CO CN CO O CN 00	—iOO”f NN05 - tCN	CN X O 05 05 O O X CN •—	X iO COX ^iO *t't S	X	lOXCO^CNCOOXCN-t*	CD X	05 -	CN O	N O CN O	S X	- X	05 *T	X 05 -	-	—lOCN-XOi-tO — 'O
N-iOCOXXtNXCN	CN — OiOCOCNNX’I'CO	—	05XCNiONiONOX	X	iO t X -t CO O N O X	r-iO-fXCOOSTiOON	lONCONOSTiOCN —	05	iOTCOCOCNOjCOiOCN —>	X t	- ^	lO X	X COX O)	CN*t05—	N —	L0-tX05	NXXCNCNX'OXXCN
. CN — —	—	CN
— — — CN
* CN CN —	—
-T05i0NC0 05NX05i0	Ni005i0CNi005050505	05	O	CO	-	lO	X	X	lO	05	05	X051005NX — COCNCN	-f N (N OliO O t-- XiO	O'tOCNOiN'T'tCO—	lO-tCOO-fC^CN — CON	N05'Ot05XX05Xi0	— — — N X X CO O X T	lO'-^XN'O't'TiON
XCOXX — — NOX"t*	NC0O)05NCOXCN!O—	O	—1 —'	CO 05 CN — iO CO CN	O CN t — T CO O *t iO O)	MOT-— tiOiON O	XN(NiONXCNN05X	SXiOSXlMXOJT-	XNNiONTXiO— O	XXNXXXCOCNCON	OT!N OXIMNCNXT
CN	*—i	CN —	—	CN	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	CN	—	—	— — — CN	—	CN CN — — — — — — CN— — — — CN	—	—	CN	—	—	—	—	CN	—	—	CN	—	CN	—	—	—	—	— — — —	—	CN
z
<
CQ
D
>
Z
>
<
Q
<
Cu
LzJ
z
»N3
o
z
NiOiOXiOCOTCOWiO 'O X d N O - 05 X T XXCONCNXNfNCNN TXTXTTXiO'O-
o x n cq x x iq 05 — n — (Ol K X X d ^ T 05 >o -XOC^NT-05(MO>
lO N O CN O) -_ lO 'O X X ÖX — XOTOCd CN — SINiOr-^X-NTT
T05O05C005NT-I0 050XiON05 — TXiO OiOTO'OiOTXCNO)
CN — —CN — — — — CN
— — © x *r — CN -r x# oq lodsio'oxdioxx
TTXXXP3TC0 00 7)
CN N OJ p 05 T 'O O; CD N CO T - T 'O Q O - 05 CN OCNiOf XiOXiOTO
T O) iO 'O O N N X O- T CNCNC005C0 — CNCNlO — — — TXiOCNT — © —
E j >
X X 05 05 05 —1 00 X X O	MOX-T--T-fO)OiO	CN X --1 N N X O O O X	-05COCOTT-NCNX	(M X T X X iO CO X X iO	iO — C0 05CN — X05X05	CO T CN (N T CN iO CN T T	iOTiOiONTN-XiO	O CN O T X O) iO X CN X	05 05XXN05X - OX
CO iO 05 — lOTTOOXO	-05X0X10 05 0 — 0	SCOCONXTXCOXCN	O) - S X T (N T iO (N X	XO'OXXXX — — CN	05 CO X CO O T O lO — CO	05 05 05 X 05 X N X T X	O-NCNTQCNiONiO	TXtOOCNCDXIN05CN	T N - XN XCNiOXO)
— —	—	—	—CN	—	—	CN	CN	CN	—	—	—	—	—	CN	CN	—	—	—	CN	—	—	CN	—	—	—	CN	—	CN	—	—	— — — —	—	—	CN	—	—CN— CN — CN — CNCN— —	—	—	X	—CN — —	—	CN—	—CN
OCOiOSXNCNXCOO)	CN000505TCNX05 iO X	iO CO CO iO O T 05 T lO iO	05 05 iO CO iO N T iO X	N iO X - T CO O O) 05 T CO	NNIMXCN05-CNNX	XX-TXiOCNO)TO	SOXX05J5TC0 - CO	Ti0'0i005x--10T	OCN'OCNC0XXX05i0
lOCN — N CN iO 05 CO CO —	OX— OCNCOOCNCOX	COCDXXXOCOCN-T —	CO CO X X 05 X X CO X	CNOCNCN — XCNXXCO	NiOCNNTXCNXiO—	05 X O) X X 05 T iO CN N	-t MO *1 CO OCN ON T	XCNQiO - -T X T N X	-rX05005NXCN-*,T
UJ
Z
Q
txJ
or
C/3
oq -t; — x n x iq cq co cn TOÖoÖXÖnnlO-^' COTXiOiOXWiOTX
X T 05 lO N X T X 00 05 O5TXCNX00CN — CO 05 TXiOXTO)X(NiOOi
s;>
lOiOiOCNNCO-iOCNX	— -f N — CO	© © X T CN	-t'X©i005©XN — -f	— XX — lOCN — — lOX	OTiOTTX
X-TXOOiOCOXXlO	XOJIOS	-r CD CN 05 CO	iO CN 05 iO X — — coxco	(MOCOX-COiONXX	CNS--OCONCN
— CN	X05XXX050 — lOT	iOTXXNXCOlO©©	OXSiOOOliOSCD-	NCO0NXXT-T1O	CNNTTTT-'O'OCO
O CN	(NC0XN05NS-10X	lOOlONMO - CN05 05	ON 05 OiOiX-CN iO -	-iO'ONNTX(N(NX	(0 05XN—XiOOCNX
CNCN— CN — — — —	—	—
N-COOCNXCOX-fX— N O CN CN O CN CO O CN CN X-XTXQOCOtOX'O T —CNOlXTX —CNX XXN — -T O N LO O CO — t— OOOOXXlO — CNiOlO — CNiOCNCO	— T — 1005 — CNCN~‘
•	^	.	.	__	. .	<CN'ONXO05CN0)X	iO-OTTXTiOX(N	— CNO)CDT05CNiOOT	XCN X N OcOCN T TO)	CN — CN'O'OiOiOOXT	-O0)0'0x-CN0510
-f — 1005 — CNCNCN—	lOX — XCDXO«00510	X 05 iO CN N CO NTCN	-TCOXNXNiOTXX	CNCNTO5O0OT — iO	-fNOO'OiO - XTX	XTCNX-TO	—
CN	—	CN	—	—
— CN	X
TNIOTXXN050— XNCN — XXOCN-r-r XXOlMO)iO-TXiO XXOCNX — CNXTiO lON — XXNX05NX COX — XXCNXNCOO T — OT005TX — X O O CO 05N X 05CN 05 O 00501010CNXX05X X X N 0)X CN CN iO X X — NCOXXN COTCO X CN O) T N iO XiO N T iO CN O X lO T ■l-IN'tXTTCNXOl	OX	—	XCNTOXO	XCNTXXXiOiOXN	X	—	CN	X	O	—	iO	TiOXiO-XCN-X'O	X	X	CO	T	CO	N	O»	—	CN	N	X	05	CN	-T —NX r^-
ÜJ
Z
>u
ÜJ
ryj
LÜ
ÜJ
Z
f-
LU
cqcocoqqiocqx-T
— 05-r-i* — ÖXXÖN
ON005 — — OiO — X
lO X X CN N CN CN X 05 CN T 00 iO CN T 05 •
X CN N O 05 X -
oq CN — X -r 05 05 T lO CN — T T CO X 00 CN CN «O
x co n -r co o- lo co n x
O 05 CN - o CNX X CD	lO	X-XNXX05TCN'0	—	lOXOCN - TOO-f	NNCNCNXX05>JCNCN	T	CN iO	'O -	'O O	CO 05	O	05 05 — — CO 05 CN CN N —	-F — — CNNT05 — CNX	CDOiO'OiOCN-XTO)	N-fCNtOXNCNXCN—	T T T	05 T	N	CN CN	X O
1005005 — CO—	05	T N CN - iO N T CN 'O X	—	OXiOXCOCNtOX—	X — T — OCOXCNM—	iO	N X	CN 05	X	T O	X	XNXXCN05NCNCDT	XOiOTN CNTT'O	X OiO OlN OiO T N iO	X X iO CO iO CO N N CO CO	XXX	— T	iO	'O O	05 CO
— CN	—	— CN —	—	—	— —	—	—	—	—	—	cN	— CN —	—	—	—	CN	—	—	CN
ÜJ
'-O
LU
Q
co — 005XN05 0----
-(NXTiOCONXOlO -CNXtiOCDNX050 iO	CO	h-
XX	oc
• CNXTiOCONXOlO	-CNXTiOCDNX050	-CNXTiO'ONXOlO	-CNXTiO0NXO)O
oo	05	O	—
X	X	05	05
•MXTiOCONXOlO -CNXTiO(ONX050 —CNXTiOCONX050 OJ	X	-r
05	05	05
-CNXTiO'ONX05Q
05
OOOOOOOOOQ CO N X 05 o — CNXTtO X X 00 X O 05 05 05 05 05
IIIII1IIII
lO CO N x rjj o — CN X T XXXXX 05 05 050505
v
\
POVPREČNA TEMPERATURA V C» — LJUBLJANA
X
X
'c
Leto	iONooNio-;qoqa3co ^ (N ro oo oo to rr tj« io niooomoco^ojojoo cspr^.pcsp-'q^^oq iqppppoqpcsrj«cs ooppcs—<cqcqp — oo csp^iqpcqiqppt". pooooooop-qr^r^^ qqsiCiC0tD(Ncoo ncmoi^ncoiooc^io odaiodooooašair^aioo O5OOf^05 05 05 d0500 oiooiooododoioot^od odoiodoooioJodooodoo ododododododoJocrid ododo>do50505ooo505 öooaioöoööa>aiöö oöaiöooaiaiaiajoöö oSdoodddoSddod odoioioSoSojdddd
J3q UJ9DDQ	oqcqpcqt>-t>»csiqpcs ^^ONoqr-.^O’tq oocNooiooo-^oo-^foor^ cs — ooco^r^-t^-o^io oo5cso5coh^io,'qoqcs p p p —«—wo’tsio Tt*0505-3*r^. — pppp siows oscn ono osLOiOOicoLOLO^cocs co .*o q io o n io o q q ^ rf cd 0 cd — cs* 0 cd 0 cs — d — odcsdocd d id — — cs cd —’ cs © cs* cs’ o cd —*—’ o cs* —**cd©cs©dddcd© cs cs* cs es cd ^ cd o o co’ id ^ —* — cs* — — cs — dcddcsdoi — — d^r-rodd — — d —• ud —• o cs* —’ ^ •— —■ d i i i m i i n ii i m m 117 1 m 1 1 1 111 1 m 1 11 1 1 1 111 11 1 1 M 1 11
J9qill3AON	pcsppppppNp cs -q 00 co rf; — iq 00 cq ion c’ 05 05 00 0 ^ ^ ^ ^ ^ ^ oqoqcscs-qpt^pcqcs -qpcqcsp-qt'-.pcsp o>iocqoqppppoq —; pp — pt"-p — a5pp p cs h-, p p -q p *q 00 r^- q i* »t q 00 q ai n oj --— 05 cd — rr d co’ d cs* id lo -3* cd d cs cs cs’ cdd-rdcdd^codtd cs rt* rr d d ud id — cd cs' ’-r'cscd'-ridcs’csocidt'^ id — idcd-^d-^o’cdcd r*-r«-^cdcd»-^dcdcd 00' cs — cs’ cd cd cd 05 lo id d r^’ -i* id cd id id cd id id d cs’-rcsr^cd-F-tcdidid 1 + 1
J3qo;>io	p — p p p p -q p p p ©ppppppp—<p — — co cq — 0-q cq co © p — *q 05 r*. p p p cs p -q cs — cq 00p — 00 p 05 cs 00 —; © rtj 00 cq cq cq 00 0 05 r*-. co cq cs cq cs cq p 05 cq cq -q p -t* cq cq or^-oococsrrcqcqcscs r^. cq — p -q cs -q p — 00 — d d d cd ©cd cs’ cs* 00 ocN-HjjdNoi^ soi r-^csc-idd—^d — cod t^ — ©ooasdcdt^* — n cs 05 d d d — 00* — 05 © ©05 — ©iddcdoo — © on^-00 n d d d 00 00 dcccdoSdddodd oJdddcs'idoddd 00 —d d s to n - ^ cd
jaquj3)d3s	p © p p -q — cq p cs 0 csppppp — poop -q 0 cq 05 cq cq © •-; 100 coioppiopp-qp — P ^ ^ ^ ^ ^ ^cy^0®tv~. c2ci°°t'':a>u,?cy2rs':^p ^ ’“I concncdncciCoo p — ppppp-qcsp 0 p n cq in aj *t co *1; cs’ -r -r* cd -r’ -r’ «d «d -r id cd id id -r id cd cd cs’ ididcdidcd-^cscdidid cd ^ -r id id id id cs* lo cd -r cd cd -r id id -r cd *-r -r -r cd cd cd id cd ^ cd cd d tj* cd cs cd id id cd id cd i* id id cd id id -t* id id —’ 00’ -i* d ^ -i* r>* -1* ^ «d cdoocd^id^t^iddid
jsiiSav	oot^cscsiooqcqcqpcs cq cq q cq 10 r-. cst n s q NMNcocoioqcsoot coocsqoq^poocoq oqcqoqcqN*t ojioo^ ^ 10 — — cs 010 co lON^c^coNCSf-po © p p p p cs p — p — cq — cs p —; p 0 ^ cq cs p — ©^*.''*cooopp — d oc d h-’ d d d —’ 00 —* ^ d 05 05 oo’ t^-’ Nt^dt^doodddi^ 00 n* 00n* 00 d 00 00 © soiodsNdo6o50)o6 od cd 05 05 05 05 05 h*» 00 co ddr^odr^-’oddoodoo 05 0 d >d s n x c d cd od^dododt^ocoddr^ r^odddodddodood
fnnr	psoqwqpcq^ p pcspppcsppoop ioxx*t poiocscsai — cs p -q -q p — cs -r ^oo^’^’t^^cqpp oqsoo^iqqqpqq n x n cq ^ 00 cq cq 00 ^ cq-^ppcscsoc--;^ csco-rpcN-^t^-pcop cqpppoqooooppN cd 05'—« 05 05 d 05 cs n oiococc—«docoidd doid—’O50505odr^d daioJddo—’oodd oioooiddddoöoJd 050500—’oJoödodt^-* doo’dccoioiddr^— O'-’ — odo6ood~dcd do5oio5dddoio5od 05 00 — cS d ai 0 n ai m' •—■—•CS'—— cs>—'CS'—' — CS —• — CS CS — — cs CS CS—'CSCS — —•—< — —«CS cs—1 — —'CSCSCS—< — —< CSCSCSCS'——'CS — — — CSCS—' — CS — —< CS — — — — — — — — cs cs CS CS — — — CS cs CS — cs — — — cs cs — — — — — — cs — cs — cs — — cs
[iunf	cq — — p co cs cs t"- cq 00 spoqsr-io^^jjoo co 00 — 05 — 00 00 0 05 co 00 — io cs 0 io 05 rt* 05 co 10 co co co io co ^ cs n stcooqoiioqoqqoo poqiooo’toqiqqiq rr p cs ^ 00 00 cs 0 p cs s»t o-cs*t lONOi; r^-^cq — — oiopr^-cq dr^.'t^t^oddt^05t^od a^ocr^t^h«.’o5odo5Ldf^ iddt^t^oSt^oot^odd ddt^rrcdt^t^oioih^ h~.’co*t^-’dodt^odt^t^t^ cdddodr^t^-’odoidt^ r^cdt^dodf^05idt^t^ ddidt^d<dodt^‘ooo5 ai '-0 id n’ 0 n' oc o"i oc n t^oodcoo505 co 0
fBW	^ooNioioqcqiooj—_ n — cqcqpcsoocsr^t^- iocdcsn-t oojnoocs cs 00 cs co 00 cq cq io — cq — -r s n ai © s cq — lo — cq uq 10 p 00— co 0 — p 10 -r -r p siopq^tooqcoqw qcs^qqqss^q s cq 0 cd n 00 cs_ *t oo n r^cöcö'&coc'S'rrcocö id cs cd id cd cs *r 00 cd ud — -t* cs* d id d cs* tj*’ — cd cd rf ^ cs »d cd id id id ^ cd co* cd cs* cs* cd ^ ^d^tdcd^idcöcdcd •^■^•'^cdididididcst^ -rddud^esed—^idcd id -r cs* id cs rr id cs cs* cd — rt* ud d 00 ic lo io co co
IJjdv	pesp — -tpiCNO^ p^tqqooiNOcocs ot^co^oocot^-cotoio 05 — rf n ^ cq n cq s s — -r p p — ^ ^ ^ cq csicoopcsiocscqt"-—• ^.^p^poquqiq — cqiqt^.^pcqr^.a5csp sq't» — t^dojod^-doidcd 00 cs’od — 0005 — 00 oi 0 00" —’ 00 d 00* oi 05 — t^.*o>oo*050 — 0>050Ö05 sdoi - oir^d — O5co 0 0 d d d d n s 0 oi O5cdo5do505r^dod*-- h-’odo50505005ojt^d r-*oöodcsodo5oddcsd ododoiddeses — cso5
D3JBW	ppiq-^rpoo — LOp— oqpp050iooiOioco co-t NO'r nonin- o^-iccscccono- cs-tTf qsqcsoqiqp n n io q n q n cn oj p cs p cs — p — p p cqcsoqpiq — uq — — ^ cs — p^esp^ppp q n - 0 0 q cq n q 0 rj*’ — — cd cd — cs* 0 d cs* ■^dididocb-^^cdcs -ridt^cdd^cdcoTp-^r idt^ — idid — cscdcdid ^r’ — id id — d 00 -r cd cd cduddidd^ cs* ededd idt^h^id^t^’cs’iddod '^’r^dcdcd^dcdcdf^ cs’oidr^i-rt^dr^cscd idcddcdr^-’dididcdt^ 1 1
jeruqaj	iqpsNiqq - p p uq iqppcscoooooo50o coo5 — n-cocscscscoco lo — 05tpconcocscon cqcscsppcqoqcqcq— 00 — p-^r — rrt^-T?*p q cq 0 uq cs co n p 0 cq ■'T p p — 05 00 05 p csooocsconcscscsio cqpoqNTfs*tpcsq — cs d — — —’ cd cs cs’ cd d d cs cd cd cd d id cd — — —’ 0 ^ —’ cs’ 0 cs* cs’ —* 0 — —^ * 0 cd — cd — ^odd^d — — des-rr lo — cd cd d d cs —’ cs cs’ d-rodd—’cd — id-t d — — — cduddcscdd Oiddd — cdcddcscd d cd cs 0 — cd cs d — cs 1 11 1 1 1 11 1 1 1 1 1 1 1 m 1 1 1 1 1 1 1 1 M 1 1 1 1 1 1 1 111 11 1 1 1 1 1 1
jEtiuef	cq cq iC 0 p q s q iq — pp — r^-cocso5-fcs —t^.cso5t^oooococsrf ooo-’t’tiOiOONCS ©pop—; p 0 ’t -t 0 qpqqqiqqocss *t 00 q q 10 iq cq — — 00 cs cs cs cs cs 00 — 05 p t^-p — qcoa> - cosx oioop—;pt^p^p—; d d — — id — cs oc cd d d cs’ cs’ ai d 0 d cs’ cd cd cd 0 cs’ d — d cs’ cd — 05 id 0 cd cd cd —^ ^* d cd 0 00 cs* 00 cd cd cd — d co* cs ^ — cs* 0 — — cd cd ^ 0 eddodd — odcdcN eses — cddcddddd 0 — cs — cd rr cs cs — d cs -i* 0 ^ cs* d — co M II 1 1 1 1 II III II 1 1 1 III II 1 1 II 1 1 II 1 1 II 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 II 1 1 II II 1 1 1
o "o —J	— CS CO ^ lO CO N 00 05 0 — CS CO IO CO N-00 05 0 — CS CO IO co N 00 05 0 —CSCO’tlCCONOOOSO — CS CO ^ IO CO h-00 05 0 — CS CO lO CO N 00 05 0 —CSCOtJ‘iOCONX050 —WCOtiOtONOO J50 —CSCO’tiOCONOOOJO — CS CO *T IO co h» 00 05 0 1-OCO 00 05 0 —1 esco rt* iO 0000 00 00 00 05 05 O) 05 05 05
pppcq — ppp-rr^. 00* 05* 05* 00 05 05 05 05 05 05	co 05*
OOlO — — 05p — — —cs — o d o cs* d — —*’ 1 1 1 II +++ 1 4-	cs d 1
q q (N uq s q p cq o —t cd’Tcdcd-r’cd-ridid^	cs
ppp — cq cs — — oo p — 05050500050 05 05	9.9
q q p n o q q q o s -i* id -i* -r id -r -r -j* id id	14.8
r^- h- h«.iqcqoqiONp — odododoo"odododododo5	1 00 i ~
-rqscqspCMqcqp 05 05 05 05 05 05 05 o 05 O	05
05 — L0l0t"»05C0©05 — N cd N N N N N N N 00	! ri\
h cs. ^ ^ ® cs n q q cq cd id cs -r cd -r* cd id	cq -r
cqqqqcq-iq-cs#iq 050505d05d05050>d	9.5
cq’tqqcqqqqN’t CS* Tf rf r»-’ rf* -r* id id -t io	4.5
o> — •qppcscsqpt'-- dodddd — ddd i+i n++ ++	o +
— COCS — prjjpppr^. cscscscdcscsd — — cs i M l i n i i i	— 2.1
oooooooooo cor^-coCT»0^csco-J“iO 00 00 00 00 05 05 05 05 05 05 TTTTTTT i 7T	-1950
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I0c0r^00050—'CSCO-T 00 00 00 00 000)05050505	1851-
V februarju: 1851—60 1, 1861—70 4, 1871—80 2, 1881—90 0, 1891—1900 2, 1901—10 3, 1911—20 3, 1921—30 3, 1931—40 2, 1941 do 1950 3.
Skupno 1851—1950 23.
V marcu: 1851—60 1. 1861—70 1. 1871—80 1. 1881—90 1, 1891 do 1900 1, 1901—10 1, 1911—20 5, 1921—30 2, 1931—40 3, 1941 do 1950 3.
Skujmo 1851—1950 19.
V aprilu: 1851—60 1. 1861—70 2. 1871—80 1, 1881—90 0. 1891 do 1900 1, 1901—10 0, 1911—20 1, 1921—30 0. 1931—40 2, 1941 do 1950 3.
Skupno 1851—1950 11.
V maju: 1851—60 0, 1861070 3, 1871—80 0. 1881—90 1, 1891 do 1900 0, 1901—10 1, 1911—20 1, 1921—30 1, 1931—40 0, 1941—50 3.
Skupno 1851—1950 10.
V juniju: 1851—60 0, 1861—70 1, 1871—80 0. 1881—90 1, 1891 do 1900 0, 1901—10 1. 1911—20 1, 1921—30 0. 1931—40 3, 1941—50 2.
Skupno 1851—1950 9.
V juliju: 1851—60 1, 1861—70 0, 1871—80 0. 1881—90 0. 1891 d'o 1900 0. 1901—10 0. 1911—20 0, 1921—30 1, 1931—40 0, 1941—50 1.
Skupno 1851—1950 3.
V avgustu: 1851—60 1, 1861—70 1, 1871—80 0, 1881—90 1. 1891 do 1900 0, 1901—10 0, 1911—20 0, 1921—30 0, 1931—40 1, 1941—50 1.
Skupno 1851—1950 5.
V septembru: 1851—60 0, 1861—70 1, 1871—80 0, 1881—90 0, 1891—1900 0, 1901—10 0, 1911—20 0, 1921—30 0, 1931—40 1, 1941 do 1950 2.
Skupno 1851—1950 4.
V oktobru: 1851—60 4, 1861—70 1, 1871—80 2, 1881—90 0, 1891 do 1900 1, 1901—10 1, 1911—20 0, 1921—30 1, 1931—40 1, 1941 do 1950 1.
Skupno 1851—1950 12.
V novembru: 1851—60 1, 1861—70 2, 1871—80 1, 1881—90 0, 1891—1900 2, 1901—10 1, 1911—20 4, 1921—30 2, 1931—40 1, 1941 do 1950 0.
Skupno 1851—1950 14.
V decembru: 1851—60 1, 1861—70 1, 1871—80 3, 1881—90 1, 1891—1900 0, 1901—10 4, 1911—20 5, 1921—30 2, 1931—40 1, 1941 do 1950 3.
Skupno 1851—1950 21.
Celokupen odnos za 2° in več stopinj negativnih k pozitivnim odklonom znaša:
V januarju: 1851—60 2 : 0, 1861—70 2 : 2, 1871—80 2 : 2, 1881 do 1890 3 : 1, 1891—1900 2 : 3, 1901—10 2 : l, 1911—20 1 : 3, 1921 do 1930 1 : 4, 1931—40 1 : 3, 1941—50 4 : 3.
Skupno 1851—1950 20 : 22.
V februarju: 1851—60 3 : 1, 1861—70 3 :4, 1871—80 2 : 2, 1881 do 1890 3 : 0, 1891—1900 2 : 2, 1901—10 2 : 3, 1911—20 1 : 3, 1921 do 1930 1 : 3, 1931—40 2 : 2, 1941—50 1 : 3.
Skujmo 20 :25.
V marcu: 1851—60 6 : 1, 1861—70 2 : 1, 1871—80 1 : 1, 1881—90 3 : 1, 1891 — 1900 2 : 1, 1901—10 2 : 1, 1911—20 1 : 5, 1921—30 1 : 2, 1931—40 2 : 3. 1941—50 1 : 3.
Skupno 1851—1950 19 :19.
V aprilu: 1851—60 2 : 1, 1861—70 1 : 2, 1871—80 0 : 1, 1881—90 0 : 0, 1891—1900 0:1, 1900—10 2 : 0, 1911—20 1 : 1, 1921—30 2 : 0, 1931—90 1 : 2, 1941—50 0 : 3.
Skupno 10 : 11.
V maju: 1851—60 1 : 0. 1861—70 1 : 3, 1871—80 5 : 0. 1881—90
0 : I, 1891—1900 0 : 0. 1901—10 1 : 1, 1911—20 0 : 1, 1921—30 1 : 1, 1931—40 0 : 0, 1941—50 1 : 3.
Skupno 10 :10.
V juniju: 1951—60 0 : 0, 1861—70 0 : 1, 1871—80 1 :0, 1881—90
1 : 1, 1891—1900 0 : 0, 1901—10 0 : 1, 1911—20 1 : 1, 1921—30 1 : 0, 1931—40 1 : 3, 1941—50 0 : 2.
Skupno 5 : 9.
V juliju: 1851—60 2 : 1. 1861—70 0 : 0, 1871—80 1 : 0. 1881—90
0 : 0, 1891—1900 0 : 0, 1901—10 1 : 0, 1911—20 2 : 0, 1921—30 0:1, 1930—40 0 : 0, 1941—50 1 : 1.
Skupno 7:5.
V avgustu: 1851—60 0 : 1, 1861—70 0 : 1, 1871—80 0:0, 1881 do 1S90 0:1, 1891—1900 1 :0, 1901—10 0 : 0, 1911—20 1 : 0, 1921—30
1 ; 0. 1931—40 0 : 1, 1941—50 0 : 1.
Skupno 5 :5.
V septembru: 1851—60 0 : 0, 1861—70 0 : 1, 1871—80 10 : 0, 1881 do 1890 1 : 0. 1891—1900 0 : 0, 1901—10 0 : 0, 1911—20 0 : 0, 1921 do 1930 0 : 0. 1931—40 0 : 1, 1941—50 0 : 2.
Skupjro 2 :4.
V oktobru: 1851—60 O : 4, 1861—70 2 : i, 1871—80 2 : 2, 1881 do 1890 4 : 0, 1891—1900 0:1, 1901—10 1 : 1, 1911—20 1 : 0, 1921—30 O : 1, 1931—40 1 : 1, 1941—50 3 : 1.
Skupno 14 :12.
V novembru: 1851—60 4 : 1, 1861—70 1 : 2, 1871—80 3 : 1, 1881 do 1890 2 : 0, 1891—1900 0 : 2, 1901—10 2:1, 1911—20 3 : 4, 1921 do 1930 1 : 2, 1931—40 0 : 1, 1941—50 0 : 0.
Skupno 16 :14
V decembru: 1851—60 5 : 1, 1861—70 2 : 1, 1871—80 4 : 3, 1881 do 1890 3 : 1, 1891—1900 3 : 0, 1901—10 2 : 4, 1911—20 0 : 5, 1921 do 1930 2 : 2, 1931—40 2 : 1, 1941—50 0 : 3.
Skupno 24 : 21.
Iz navedene statistike in priloženih grafikonov se vidi, da
so se:
1. zimske temperature v razdobju 1901—1920 dvignile in so nato zopet nekoliko padle;
2. da so negativni in pozitivni odkloni mesečnih povprečkov v celotni opazovalni dobi prilično enako pogosti. Le v posameznih desetletjih, predvsem v razdobju 1901—20, so odnosi pretirani:
3. v teku desetletja nastopa najmanj enkrat in največ štirikrat hladna zima, mile zime so približno enako pogoste;
4. najbolj stabilna povprečna mesečna temperatura je v septembru in avgustu, najbolj labilna pa v zimskih mesecih, največ pa v decembru.
Posebno pozornost vzbuja nagnjenje k ponavljanju hladnih zim po preteku 49—50 let.
Tako imamo naslednji seznam hudih zim:
1857—58	1906—07
—	1908—09
1863—64	1913—14
1875—76	1925—26
1879—80	1928—29
1887—88	—
1890—91	1939—40
1892—93	1941—42
1894—95	1944—45
—	1946—47
1900—01		
Hude zime so se torej v 7 primerih iz 9 možnih ponovile čez 49—50 let. Pri tem pride zlasti v poštev ponovitev ekstremno hudih zim 1879—80 in 1928—29 in ekstremno snežnih 189-1-—95 in 1944—4-5. Po poročilih F. Seidla je bila ekstremno huda zima tudi leta 1829—50, t. j. zopet v istem ritmu.
Temperature v navedenih hudih i n njim korespondentnih zimah so naslednje:
	XII.	I.	II.	XII.—II.		XII.	I.	11.	XII.—II
1857—58		2 2	—8,4	—7.9	—6,2	1906—07		2.2	—3,5	—2,4	—2,0
OD v-»l 1 C' 4^	0,0	—9.1		2.2	—3,7	1913—14	—0.9	—6.4	0.5	—2,3
1875—76	4.8	—6,8	—1,2	—1.1	1925—26	—3,0	—3.2	5,1	—0.4
1879—80	— 11,8	—9.4	—2.6	—7,9	1928—29	0,0	—6.9	—8,9	—5.3
1887—88	—1,7	— 6.0	—2,1	-3,0	1937—38	—0.5	—2,3	—0.2	— 1.0
1890—91	—4.5	—8.0	—4,3	—5.6	1939-40	—1,6	—6,8	—3,5	—4,0
1892—93	—3.9	—8.0	—0,2	—4,1	1941—42	1.3	—7,8	-3.0	—3.2
1894—95	—2,9	—3.1	—5,8	—3,6	1944—45	0,5	—4.9	1,4	—1.0
1900—01	—0,2	—4,6	—5,0	— 3,3	1949—50	1,9	—3,1	2,9	-1-0.2
Iz navedenega seznama se vidi, da so ustrezajoče zime tega stoletja vseskozi toplejše od zim prejšnjega stoletja. Zaradi tega naj bi leta 1957—58 in leta 1949—50 hude zime izostale, četudi je bila v obeli primerih tendenca k nastopu hude zime. Tako je leta 1957—58 perioda silnega mraza trajala od 20. decembra do 9. januarja, t. j. tri tedne. Leta 1949—50 pa je bila zima v vzhodni Sloveniji (Maribor, Murska Sobota) že doka j mrzla, četudi kratka, saj je izpadel januar za dobre 5° prehladen (mesečni povpreček med —5 in —6°). Celotna bilanca je torej naslednja: iz 18 opazovanih hladnih zim jih je bilo 14 v periodični povezavi in samo 4 izven nje, pri čemer se da v 2 primerih opazovati sledove periodičnosti. Popolnoma izven periode sta le dva primera (1908—09 in 1946—47).
Oglejmo si še ekstreme:
Negativni ekstrem odklona pade na december 1879, pozitivni ekstrem pa na januar 1956. Največja amplituda med najvišjim in najnižjim mesečnim povprečkom pade na december, kjer znaša 17,8° C, najmanjša pa na avgust s 4,5°. Absolutni ekstremi so v mestu: —26.5°C dne 11.decembra 1879iin 25. januarja 1942 —26,5“C. Aerodromska postaja pa je zabeležila dne 25. januar ja 1942 —51,5°, posta ja v Trnovem (opazovalec V. Černe) —28,5° C. Pozitivni ekstrem znaša 58,8° dne 6. julija 1950 in 58,0 dne 28.junija
1955. Ti dve vrednosti sem vzel skupaj, ker je beležila aerodromska postaja 6. julija 1950 58,4° C, 28. junija 1955 pa 58,5° C. Mestna postaja pa se je preselila leta 1948 iz vrta porodnišnice za Bežigrad, kjer je bolj izpostavljena sončni pripeki. Zato je verjetno, da ekstrem 6. julija 1950 ni večji od onega, ki je bil zabeležen dne 28. VI. 1955. Zanimivo je tudi ogledati si najvišje opazovane vrednosti v zimskih mesecih in najnižje v poletnih. Tako je bilo zabeleženo 7. decembra 1929 14,8° C, dne 8. decembra 1904 pa 14,2° C. Dne 4. januarja 1951 ponoči (s 4. na 5. januar) se je temperatura dvignila do 15,6° C, a 5. januarja zjutraj je že snežilo! V februarju so zabeležili sledeče pozitivne absolutne ekstreme: 16. februarja 1925 17,1° C, 23. februarja 1905 17,0° C 19. februarja 1950 16,1° C. Najnižje temperature v poletnih mesecih so: 8. maja 1895 —2,2° C 2. maja 1955 —1,8°; o juniju: 192], 25. junija 1,1° C, 5. junija 1928 5,7°. Domnevam, da je bila 1. junija 1873 minimalna temperatura pod ničlo, ker je prejšnji večer zapadel sneg in je bila temperatura ob 7 uri samo 3,8°. V juliju: 5. julija 1921 6,0°, 12. juli ja 1902 7,2° C, 11. julija 1929 7,5° C 21. julija 1949 7,5° C. V avgustu: 29. avgusta 1889 5,0°. 29. avgusta 1951 5,6° C. V septembru: 19. septembra 1889 —1,0°, 50. septembra 1959 —0,8° C.
Absolutni pozitivni ekstremi celotne dobe 1851—1950 so se pojavili v zadnjem času tudi maja in v jesenskih mesecih. Tako je bilo 15. maja 1945 zabeleženo 51,8° C, 1. sept. 1959 51,8° C, dne 1. okt. 1952 26,8°, 21. novembra 1926 20,5° C.
Zanimivo je tudi ogledati, kako zgodaj in kako kasno* je mioižno zimsko vreme, t. j. temperatura ves dan pod ničlo. Tako so leta 1905 zabeležili že 28. oktobra zimski dan z absolutnim minimom —10,7° C. Absolutni maksimum tega dne je sicer dosegel +1,1° C, vendar ni trajal dolgo, ker beleži temperatura v vseh opazovalnih terminih pod ničlo (ob 14. uri —1,0°). Povprečna temperatura tega dne je znašala —5,5° C in zemlja je bila pod snegom. — Ta ekstremno zgodnja zima je bila sicer zelo kratka, ker je že dne 29. oktobra pričel pihati jug, toda dokazuje, da je že konec oktobra možna zima. Najkasnejša zima pa se je pričela dne 19. marca 1865, ko je padla temperatura proti večeru na —5,6 in je obenem pričelo pri močnih severovzhodnih vetrovih močno snežiti. Drugi dan, t. j. 20. marca, je beležila jutranja temperatura —9,1, popoldanska pa —7,6° in je ves dan pri silni bnrji močno snežilo. Dne 21. marca je dosegla jutVanja temperatura —10,9° C,
popoldanska pa —3,2° C. Tudi 22. marca je še bila ostra zima s temperaturo med —10,1° in —4,0° C in je obenem močno snežilo. Od 24. marca dalje pa so se približale popoldanske temperature ničli, oziroma so še celo malo prekoračile ničlo, toda jutranje temperature so se držale še globoko pod ničlo in so dosegle dne 26. marca —13,0° C. Zadnji dan marca je še bilo zjutraj —8,5° C. Navedeni primer nam dokazuje, da je zima možna še koncem marca.
' V zvezi z vprašanjem najbolj zgodnje in najbolj kasne zime stoji vprašanje najbolj zgodnjega in najbolj kasnega snega. Tako so najzgodnejši sneg zabeležili 6. oktobra 1936, najkasnejši pa 31. maja 1873. Seidl piše, da so mnogi kraji bili še 1. junija zjutraj pod snežno odejo. Kronist omenja, da so še 2. junija bile snežne zaplate ob železniški progi na Notranjskem.
S tem bi bil kratki pregled glavnih značilnosti temperature zaključen. Padavinske značilnosti pa so naslednje: grafikon odklona 10-letnega povprečka letne množine padavin po posameznih desetletjih kaže, da se v S primerih drži desetletni povpreček nad povprečkom 100-letne dobe in le v 2 primerih pod povprečkom. Ogromen negativni odklon v zadn jem desetlet ju, ki znaša 240 mm, nam lepo tolmači umik snežišč v naših gorah in neprilike v poljedelstvu ter končno težave v vodovodnih vprašanjih. Značilno je tudi, da se je v zadnjem desetletju premaknil jesenski maksimum z oktobra na november.
Oglejmo si zdaj še posamezne ekstreme. Največjo dnevno množino padavin je zabeležil 27. september 1926, in sicer 150 mm. Največjo mesečno množino pa je zabeležil november 1851, ko je padlo 498 mm, nato pa oktober 1852 s 435 mm. Največjo letno množino padavin kaže leto 1937 z 2379 mm, nato leto 1933 z 2001 mm. Najmanjšo letno množino padavin beleži leto 1857 s 767 mm, nato leto 1865 z 819 mm. Najmanjšo mesečno vsoto pa so zaznamovali v januar ju 1851 z 0 mm, nato v februarju 1863, in marcu 1948 z 2 mm, nato v februarju 1949 s 3 mm. Junija meseca, ko nastopa zgodnje poletni maksimum padavin, so zabeležili leta 1935 in 1938 le 28 mm. V oktobru, kateremu ustreza letni maksimum padavin, so izmerili leta 1877 7 mm, leta 1865 9 mm.
Omembe vredna je tudi največja debelina snežne odeje, ki je bila zaznamovana leta 1895, in sicer: v januarju je dosegla 90 cm, nato jo je trajno južno vreme zman jšalo do 40 cm. Temu je sledila zopet snežna zima, ki pa je kljub pogosti zamenjavi z odjugami dvignila debelino snega proti 28. februarju do 110 cm.
Sneženje v začetku marca pa je povečalo debelino snega do 132 cm, ki je bila zabeležena 6. marca in ki tvori ekstrem stoletne opazovalne dobe. Drugi ekstrem tvori januar 1945, ko so dne 28. januar ja izmerili 84 cm snega. V hudi zimi 1929 je dosegla debelina snega le 65 cm.
Leta 1952 pa je bil 15. februarja dosežen absolutni maksimum snežne odeje, ki je znašal 146 cm, t. j. za 14 cm več ko leta 1895.
Zanimivo bi bilo ugotoviti tudi variacijo vetra kot klimatskega faktorja. Ker pa se je do sedaj beležil veter v Ljubljani brez primernega instrumenta (šele z ustanovitvijo observatorija se je pričelo instrumentarno opazovanje vetra) ta važen klimatski faktor ne more biti statistično proučen. Ob tej priliki pa bi bilo le omeniti dva ekstremno močna viharja. Prvi je bil zabeležen v noči med 29. in 50. oktobrom 1926, ko je topel jugozahodnik metal opeko s streh in dimnike ter je naredil v gozdovih mnogo škode. Drugi viharni dan je bil zabeležen 7. februarja 1936, ko je sunkoviti sever ponekod razkrival strehe. V Žirovnici pri Bledu je vihar celo podiral hiše. Ta veter je spadal k tipu primorske burje, ker je padel s Karavank in Kamniških planin. V Ljubljani ni povzročil skoro nobene škode.
Za zaključek bi omenil tole:
V	splošnem je omeniti, da je vreme v zadnjih desetletjih postalo bolj nagnjeno k ekstremnim pojavom. Tako je nastopil dvakrat v roku 16 let absolutni maksimum temperature, v isti dobi se je ponovil absolutni minimum temperature in so se pojavili ekstremi temperature v pomladanskih in jesenskih mesecih. V zadnjih 25 letih so se pojavljali tudi absolutni padavinski ekstremi enodnevne in letne množine padavin, zadnje desetletje pa je ekstremno suho. Ekstremno visok sneg v februarju 1952 spada k istim pojavom. Razlaga tovrstnih klimatskih pojavov pa zahteva njihovo sinoptično proučitev po vsej Zemlji.
A SURVEY OF TEMPERATURES AND PRECIPITATION IN THE TOWN OF LJUBLJANA FROM 1851—1950
Vital Manohin
A survey is being made of the average monthly temperatures in centigrades, and monthly amounts of precipitation in millimeters. A detailed analysis of the statistical data for the deviations of the cited elements from their averages for the period of one hundred years, is being given. The deviations are represented graphically. The chronical sequence of the negative and positive deviations of temperature, has shown that there is a tendency towards a periodical recurrence of cold winters every 49 or 50 years, while mild winters have shown no such regularity.
The absolute extreme temperatures in the Town of Ljubljana were — 26.5° C (December 11, 1879, and January 23, 1942) and + 38° C (June 28, 1935, and July 6, 1950). At the airway station located in the outskirts of the town, temperatures of — 31.5° C and + 38.5° C were recorded on January 23, 1942 and June 28, 1935, respectively. At the new weather station in Bežigrad Ward, operating since 1948, a temperature of + 38° C was recorded on July 6, 1950.
The amount of precipitation has shown a considerable decrease during the last decade. The average annual amount of precipitation during the period from 1941 to 1950, was 240 millimeters below the average computed for the periode from 1851 to 1950.
The extreme amounts of precipitation are: Maximum daily precipitation 150 millimeters recorded an September 27, 1926. Maximum monthly precipitation 498 millimeters in November 1851. Maximum annual precipitation 2379 millimeters in the year 1937. Minimum annual precipitation 767 millimeters recorded in 1857.
The maximum thickness of snow — 132 centimeters — was recorded on March 6, 1895. On February 15, 1952, however, the absolute maximum thickness of snow — 146 centimeters — was recorded in an observation period of 102 years.
The tables show monthly and annual averages of temperature and precipitation amounts.
OOKLON MNOŽINE PADAVIN OD 100 LETNEGA POVPREČKA
1851	0-
1860
VV
1868 O
1875
1876 07^.
1877 O-
1901
1902
.7*^
1909
1915
1920
1923
1924
1926
1928 o
1933
ODKLON TEMPERATURE OD 100 LETNE6A POVPREČKA
1941
1942
1943
1944
1945
V”'
ODKLON PADAVIN OD 100 LETNEGA POVPREČKA
1851 -1860
1871 - 1880
50-
1941 -1950 O
LETO
1851 O
5
1852
1853
1854
1855
1856
1857
1858
1859
1860
5
1861 O
5
1862
1863
1864
1865
1866
1867
1868
1869
5
1870 O 5
1871
1872
i n m iv v vmv*ixxxixii
v
t n m iv v vmv*jxxxi_xa
1904
5-
1906
1907
1908
1909
1910
1911
1912
1913 I
v. vi vi vaixx xixi
1851 -1860 O5— 1861-1870 1871-1880 1881 - 1890 1891 - 1900 1901-1910 1911 - 1920 1921 -1930 1931 -1940 1941 -1950 O---
RAZVOJ PLANINSKIH POTI V NAŠIH ALPAH
Za nalogo sem si zastavil vprašanje, 'koliko so stara naša planinska pota, kdaj so nastala, kako so se razvijala in kakšne potrebe so jih narekovale. Ker je to najvažnejše vprašanje, moramo seveda zato malo obširneje prikazati dobe, v katerih so posamezne poti nastajale prav tu in tam, kdo jih je napravil in uporabljal; skratka pregledati moramo njih razvoj. Tako naj razprava ne bo zgol j nekak kronološki prikaz rasti mreže današnjih planinskih turističnih poti, temveč poizkus, ki naj osvetli najrazličnejše momente, ki so vplivali, da so nastala ta pota prav tu v tem ali onem času.
Že ta osnovni vidik mi narekuje, da prikažem razvoj planinskih poti po posameznih obdobjih, ki so vidno ločena med seboj po novih potrebah in zahtevah, ki jih je tudi tu prinašal razvoj.
Pripomnim naj še, da ta prikaz tudi še zdaleka ni nekak priročnik planinskih potov, že iz razloga, ker mi je nemogoče podati kronološki pregled nastanka prav za vsa pota, čeprav sem skušali zajeti čim več teh, ko sem pregledoval planinsko literaturo in posamezna poročila. Tu niso vkl jučena niti vsa pota, ki jih je n. pr. napravilo SPD v dobi razmaha planinstva pri nas, da ne govorim celo o poteh, ki so jih že v prejšnjih stoletjih napravili domačini: pastirji, lovci, gozdarji, oglarji in rudarji po naših Alpah. Takega popolnega seznama vseh sedanjih obstoječih planinskih poti še nimamo in so tudi dosedanji zemljevidi, ki so namenjeni planincem, v tem oziru še pomanjkljivi.
Obravnaval bom nadalje le pota v Julijskih in Kamniških Alpah in se ne bom dotaknil poti v alpskem predgorju ali na Krasu, čeprav je tudi tu SPD, zlasti po svojih podružnicah pred prvo svetovno vojno, nadelalo dokaj poti. Saj taka pota kje v Loških hribih ali na Pohorju pač ne moremo šteti med prave planinske poti, kjer so jih malokje zares gradili na novo. Po večini so markirali že obstoječa pota in steze. Tudi v Karavankah
je vsaj južna stran laže dostopna in je nadelanih potov razmeroma manj, saj so slemena lahko dostopna in pridemo nanje cesto kar preko košenic ali golili, gladkih pobočij. Vse drugače pa je v apneniških Julijskih in Kamniških Alpah. Strm in razdrapan teren zahteva tu skrbneje poiskane in zgrajene pristope, skratka prave planinske poti.
1.	Planinske poti v davnini pred vznikom planinstva
Naslov sam izgleda na prvi pogled nesmiseln, ker govori o planinskih poteh v času, ko še nimamo sledu o planinstvu in turizmu. Res, o tem moremo govoriti šele v zadnjih 100 letih. Kajti vse dokler imamo na alpskem področju opravka samo z domačini: poljedelci, živinorejci, pastirji itd., ne moremo še govoriti
o	planinstvu in turističnih poteh. Domačin je sicer res živel tu že dolga stoletja pod gorami ali celo na planinah samih, da si je v borbi z naravo prislužil svoj vsakdanji kruh, vendar kljub temu, da je najbolje poznal ta gorski svet, vendarle ni bil planinec v sedanjem pomenu besede. Kot drugod po svetu tako tudi pri nas ni dalo kmečko ljudstvo pobude za planinstvo. Domačin-gorjanec je že itak živel sredi med gorami po življenjski nuji in mu ni bilo do tega. da bi še posebej hodil na posamezne vrhove, kjer ni imel opravka. Njegov planinski svet je nehal tam. kjer je nehala paša; prišel je do tja, do koder so se pasle njegove ovce in divji lovec do tja, do koder je sledil divjačini. Tako so bila že od pamtiveka razširjena planinska pota v območju pašnih planin, najvišji goli predeli’pa so bili brez njih. In ker naše pašne planine zaradi strmega in razdrapanega reliefa ne sežejo primeroma z ostalimi Alpami visoko, tudi pastirska pota niso posegla bogvekaj visoko. Pa ne samo to. Da niso domačini pristopali na vrhove, je bil še en razlog. Snežniki so bili za takratnega človeka celo strašni in so veljali za nepristopne. Ne samo v srednjem veku, tudi še daleč v novi vek srečujemo to čudno pojmovanje. Tako Valvazor navaja polno čudnih predstav, ki so jih imeli še njegovi sodobniki o visokih gorah. Tudi Anglež Edward Brown, ki je mnogo potoval po Evropi in je bil okrog leta 1670 tudi v Trbižu in Kanalski dolini, je zapisal nekaj vraž in predstav, ki so jih imeli domačini o teh »strašnih gorah«.1
'Evgen Lošin, V Triglavu in njegovi soseščini, Ljubljana 1944.
Planinstvo in za njim alpinizem se je pojavilo šele mnogo kasneje, šele po veliki francoski revoluciji med novonastalim meščanskim stanom. Meščan, ki se je odtujil naravi, je po drugi strani težil nazaj k nji. Odtujil se je naravi, izgubil stik s prirodo in postal sicer civiliziran a mehaniziran človek. Čutil je nesoglasje v sebi in se pričel vsaj deloma vračati k naravi. Retour ä la nature je značilen klic te dobe. Kako je bilo s prebujenjem planinstva po tej dobi pri nas, bom opisal kasneje; sedaj pa poglejmo dobo, ko v pojavu alpinizma in turističnih poti še ni sledu.
V	gorah je dolga stoletja gospodaril le domačin, predvsem pastir. Kako važna pridobitna panoga v Alpah je planinska paša in s tem v zvezi planšarstvo, nam za naše področje izčpro prikažejo razprave v knjigi A. Melika: »Planine v Julijskih Alpah.« Iz njih sledi, da je planšarstvo včasih pri nas igralo dokaj pomembnejšo vlogo kakor danes. Koliko je samo opuščenih planin, kjer so nekdaj pasli, a danes ne pase jo več. Že samo na priloženi karti je označenih 19 planin, ki so bile opuščene tako rekoč v polpretekli dobi. Živinore ja je imela, po vseh znakih sodeč, v preteklosti večji pomen kot dandanes, čeprav je še danes bolj razvita kot poljedelstvo. Tako nam omenja Simon Rutar v »Planinskem Vestniku« leta 1899 v spisu »Iz Bohinja čez Komno v Sočo«, da se je včasih samo na Komni paslo 5—4 tisoč glav živine iz gornje Soške doline. Profesor Tušek, ki je leta 1860 opisal v Slovenskem glasniku svoj vzpon na Triglav, pa v tem opisu navaja, da se je še takrat paslo na Velem polju 560 glav živine. Prav tako je stotnik Bosio, ki se je 1822 vračal s Triglava, kjer je meril njegovo višino, zabeležil, da so na Velem polju številni stanovi in obilo »majerc«.2 Tudi naš alpinist Tuma pripoveduje v »Planinskem Vestniku«, da so mu pripovedovali stari Tren-tarji, da je bilo svojčas rastje okoli Triglava bolj bujno in da so njihovi predniki pasli ovce celo Za Planjo, tik pod vrhom Triglava. Simon Rutar nadalje navaja, da so kmetje iz Julijskih Alp in njihovega obrobja gonili nekdaj živino na Furlansko nižino, kar se je ohranilo kot ustno izročilo, ki poroča, da so Tolminci ves srednji vek svoje črede gonili na pašo celo v oglejsko okolico, seveda ob zimskem času.2 Na podoben način tolmači spopade med Longobardi s Furlanske nižine in Slovenci z gora zadaj za Čedadom, ki jim je pozimi manjkalo paše, pa
2	S. R u t a r , Pavel Diakon, Letopis M. SL, 1885, str. 320.
so jeli goniti svoje črede v Furlansko nižino (torej prava trans-
i	niansa) .3
Z zgodovinskimi dokumenti pa je izpričano, da so ob koncu XV. stoletja iz okolice Radovljice gonili velike črede ovac na Laško skozi Bohinj (skozi Obrne) in čez Spodnje bohinjske gore in sicer ne po nekaj sto, marveč na tisoče v enem samem tropu.4
O velikem pomenu živinoreje v kmečkem gospodarstvu tod nam nadalje poročajo stari urbarji, ki izkazujejo nenavadno velike dajatve zlasti v siru zlasti za Tolminsko. Živinoreja je bila torej na podlagi navedenega še bolj bistvena panoga kmetijstva v Julijskih Alpah. Saj se nam očitno razodeva, če pogledamo relief, kako je za poljedelstvo v ožjem smislu sikrajno malo razpoložljivega zemljišča in kako je kmetijstvo povsem navezano na živinorejo, na izkoriščanje planin. Kdor se je tedaj naselil v območju Julijskih Alp, je mogel tu obstati in gospodarsko uspevati le na ta način, da se je lotil živinoreje pa da je zlasti izkoriščal planinske pašnike.5
Kjerkoli se je torej nudilo živini kaj pripravne paše v gorah, povsod tam so si pastirji z živino utrli pot. Na splošno se domneva, da je človek v gore, v Alpe prej prodrl kot pastir nego kot poljedelec in da so prihajali pastirji v Alpe in gospodarili v planinah mnogo prej. preden so kmetovalci poselili notranje alpske doline.8 Potemtakem bi torej bila najstarejša planinska pota prav pota po katerih so pastirji gonili živino na planine.
Kdaj pa naj bi ta nastala pri nas? Od kdaj imamo »planine«? Vsekakor že zelo zgodaj. Če so »planine« tako bitno povezane s kmetijskim gospodarjenjem v tem predelu, potem so jih morali vsekakor urediti že prvi stalni prebivalci tod. Res je proučevanje Julijskih Alp potrdilo domnevo, da spada izkoriščanje in uredba planinskih pašnikov med najstarejše oblike kmetijstva pri nas. Kakor so si morali že najstarejši prebivalci v naših gorah s krčenjem urediti svoja pol ja, tako so že istočasno* porabili planinske trate za pašo ter so jih brž razširili na račun gozda.7
3 A. M e 1 i k , Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana 1950, str. 69.
4 Kaspret, Über die Lage der oberkrain. Bauernschaft beim Ausgange des XV. und im Anfänge des XVI. Jahr. Mitt. Mus. f. Krain 1889, str. 99. Gornji viri po A. Meliku. Planine ..., str. 67.
5 Planine ..., str. 71.
6 J u les Blanche, L’homme et la montagne, str. 15, po Meliku, Planine, str. 72.
7 M e 1 ik , Planine, istotam.
Planinsko gospodarstvo je v našili Alpah torej vsekakor zelo staro. Komaj je mogoče dvomiti, da so imeli planine že davno v predslovanski dobi.8 Temu ustrezno bi morali iskati prve planinske poti že v tej dobi. Na planini Lipanci so našli celo prazgodovinsko sekiro, bržkone iz neolitske dobe, in na isti planini že preje bronasto bodalce, kar izpričuje bodisi bivanje pastirjev ali starih iskalcev rud na tej planini. A. Miillner tolmači najdbo bodalca kot znamenje starodavnega rudarstva, smatrajoč, da so bili rudarji v iskanju železne rude-bobovca, kar ga je bilo okrog planine in pod njo na Rudnem pol ju tisti, ki jim je pripadalo omenjeno orožje.9
Melik pa zlasti na podlagi najdene kamnite sekire domneva, da te najdbe potrjujejo bolj navzočnost pastirjev ali lovcev v tem prazgodovinskem času na tej planini.10 Saj je tudi v Savinjskih Alpah oziroma v vzhodnih Karavankah potrjena navzočnost človeka-lovca po prazgodovinskih najdbah (Potočka zijalka). Tako moramo poleg pastirja uvrstiti med prve obiskovalce planin tudi lovca. Lov je bil teda j vsekakor važen za prebivalce, bodisi zaradi prehrane, kakor radi obleke. Za najstarejše planine v tej prazgodovinski dobi smatramo one, ki leže ob zgornji gozdni meji in ki obenem pripadajo tudi najstarejšim vasem. Saj gozda tu ni bilo treba izsekavati. Za primer teh planin navaja Melik: Krmo, Klek, Lipanco, Velo polje, Pečano. Za slednjo imamo celo poročilo iz najstarejše slovanske dobe. Za to planino Pečano na Ratitovcu, ki je navedena v označbah severne meje škofjeloškega brižimskega gospostva, se uporablja označba »alpes« v razliki od »montes«, v tolmačenju, da je vsekakor misliti na planino Pečano (od Bocsanam), kakor so dejansko prevajali zgodovinarji.11
Nadalje so si utrli pota v naše planine tudi rudarji in oglarji. Rudarstvo in z njim v zvezi ogljarstvo je bilo v naših Julijskih Alpah že od nekdaj važna pridobitna panoga. Saj nas vodijo sledovi starega fužinarstva prav v predzgodovinsko dobo ter so še vedno živi zlasti v Bohinju, Železnikih. Kropi in Trenti. Za te stare, primitivne železarske obrate je bilo železove rude-bobovca zlasti v jugovzhodnem področju Julijskih Alp dovolj in tu so tudi
8 Melik, Planine, str. 100.
9 Melik, Planine, str. 100.
10 Melik, str. 71.
11 Melik, str. 101.
nastale prve primitivne železne peči. Sledove teli primitivnih plavžev in kovačnic so odkrila arheološka izkopavanja n. pr. na Ajdovskem Gradcu v Bohinju. Nadalje imamo vesti o železarstvu na tem področju za konec srednjega veka,12 močno pa se je razmahnilo v novem veku, ko imamo fužine raztresene po alpskih dolimdi vse od Kanalske in Železne doline pa do Krope in Železnikov. Fužine so potrebovale rudo in oglje. Po oboje je bilo treba iz doline v gore, v planine. Povečini so to preskrbovali domačini, ki so, kadarkoli jim je dopuščal čas, zapustili kmetiško delo in šli ali ogljarit ali iskat in kopat rudo. Tako sta bili posebno Pokljuka in Jelovica pripravno področje za preskrbo bodisi z železom ali z ogljem. Nemara so se na Koprivniku, bivši planini, celo trajno naselili prav radi rudarstva.13
Brez dvom so morali ti ljudje, ogljarji in rudarji, uhoditi nova pota. Še več: ker so rudo tovorili s konji, n. pr. v Bohinju, od koder nam je ta oblika tovorništva najbolj poznana, so tako nastala tod prava tovorna pota. Najbolj znana je bila tovorna pot Čez Bačo. Umljivo, da so imeli tedaj sorazmerno temu primerno veliko število konj in so imeli zanje urejene tudi posebne planine (primerjaj Konjščica, Konjska planina itd.). Vendar točnej-ših podatkov o tovornih poteh nimam. Način življenja tedanjih prebivalcev naših planin je torej že tedaj v davni preteklosti zahteval precej gosto povezavo med posameznimi področji — torej poti. Tako so pota držala iz naselij do pašnih planin in te prav tako med seboj povezovale kakor danes. Saj so živino gonili stalno po istih poteh iz doline v planino, čez iste prehode in celo v istem času. Ta navada se je podedovala iz roda v rod. Prav tako so bolj znani prevali služili hribovcem in tudi oddaljenejšim prebivalcem za prehode na daljavo. To je bila vez med razmeroma redko posejanimi vasmi v povirjih posameznih dolin. Tako je bila znana glavna prometna vez med Zgornjo Savsko in Soško dolino pot čez Vršič, pa tudi iz Vrat preko Luknje so hodili lovci in pastirji v Zgornjo Soško dolino. Še starejši je bržkone prehod preko Predela. Melik uvršča prav pot čez Predel med najstarejše, ki sega celo v železno dobo. To je pot, ki ima ob Soči navzdol bodisi čez Tolmin ali preko Kobarida ob Nadiži najlepšo zvezo s Furlanijo in na drugi strani s Koroško. Tako je ta pot izrazito daljnovodna. Starost te poti potrjujejo tudi naselja ob njej
12 Melik. Planine, str. 75.
13 Melik, str. 78.
(Tolmin, Kobarid, Bovec), ki so vsa predslovenskega izvora že po svojem imenu.14
Zelo stara je tudi že preje omenjena pot iz Bohinja čez Bačo ali Bačarski vrh (1281 m) proti Tolminu in na drugo stran proti Bledu, bodisi po dolini skozi Sotesko ali po višinah mimo Koprivnika ter Gorjuš čez Jamo (1008 m). Bila je pomembna že v rimski dobi.15 Mnogo mlajša pa je po njegovem mnenju pot, ki vodi iz Baške grape v Zgornjo Selško dolino, ki vodi čez preval Petrovo brdo med Sorico in Podbrdom že na južnem vznožju julijskih Alp. To področje je bilo namreč sorazmerno zelo kasno poseljeno.
Pot čez Vršič, ki sem jo že omenil, pa je dobila še večji pomen, odkar se je obl judila Trenta. Ta pot je mogla imeti pomen v dobi razcvetejočega se železnega rudarstva in fužinarstva ter prenašan ja rude in železnih izdelkov tudi iz spodnje Doline okrog Jesenic. Saj je pomenila bližnjico proti laški in furlanski strani. Bila pa je to seveda samo preprosta gorska steza, vendar uporabna vsaj preko leta za osebni prehod in za živali in s tem za tovorjenje. Da so jo dokaj uporabljali, se razvidi po tem, da jo omenja že Valvasor, ko navaja, da je mogoče skozi to »luknjo v Snežnikih« priti iz Kranjske gore v Bovec po bližnjici, medtem ko je sicer po ovinku naokrog mnogo milj hoda (Die Ehre . ..,
II.	knj., str. 117). Res je sicer, da pri tem zamenjava Valvasor prirodno okno v Prisojniku s prehodom čez Vršič, toda pomen poti je vendarle docela pravilno opisal, znamenje pač, kako na široko je bila znana.35
Bovčani in Trentarji so kasneje hodili na semnje v Kranjsko goro in po živež. Tam so tudi prodajali svoje ovce.
Trento pa je vezal z Bohinjem prehod čez Trebiščino in čez Prehodavce v dolino Za jezerom. Še bolj znana pa je bila pot iz Soče čez planino Za skalo in Komno. Tuma poroča v Planinskem A^estniku (leto 1928, str. 98), da so kožarji iz Trente in Soče gonili svojo drobnico tudi čez Lanževico in Velika vrata od zahoda na Komno, kjer so bile nekdaj soške planine. Trentarji so pasli tudi Pri jezerih, odkoder jim je živina uhajala vse do Velske doline. Na splošno je bil ta svet okrog Komne mnogo bolj navezan na Tolminsko kot dandanes, a Bohinj je bil v vsem srednjem veku in še dolgo potem močno povezan s Tolminsko. Vse do leta 1945
14 Melik, Planine, str. 81.
15 Melik, str. 84.
je iz Bleda v Bohinj vodila skozi Sotesko le ozka steza. Ves promet iz Bohinja je torej šel domala Čez Bačo na Tolminsko. Gotovo je tudi pastirska in lovska pot skozi Krmo med starejšimi na tem področju. Saj leži sredi doline Zasipska planina, od katere je nato vodila pot po sorazmerno lahkem prehodu pod Vernarjem čez Dovška vratca in čez Konjsko planino (2002 m) na bohinjsko stran. Sem pa je pridržala že pot iz Bohinja preko Uskovnice. Na Velo polje pa je pridržala pot skozi Voje iz Stare Fužine. Od te se je ob Mostnici odcepila pot, ki je zavila na levo preko grape potoka Suhe na planine: Pri jezeru, Dedno polje, Ovčarijo in odtod čez tkzv. »Štapce« (1857 m) k Jezerom. Slabša pastirska pot je odtod vodila čez prevalo Hribaric v Velsko dolino. Druga, a le lovska pot, je vodila iz Bohinja čez Ukanc in preko strme stene Komarče k Črnemu jezeru. Ta pot je bila zelo slabo nadelana, opremljena le s »komarčami«, tako da je ni zmogel vsak, kaj šele živina. Kot bomo videli, se je turistovski pričela uporabljati šele sredi 19. stoletja. Tako so mogli črede iz Bohinja v Jezersko dolino goniti le po preje omenjeni poti čez Suho. Obstajala pa je tudi pot preko Male Savice »Po ozkem?, to je iz Ukanca naravnost na Komno, a služila je le planinam Na Kraju, Govnjaču in Komni (Pod Kalom).16
Staro zvezo med Bohinjem in zgornjo Savsko dolino so predstavljale tudi steze čez Pokljuko, ki so držale od Mojstrane in Gori j. Že od davna je vodil tod kolovoz skozi pokljuške gozdove do Kran jske doline in čez Medvedovo konto na planino Javornik in na Rudno polje, druga pot pa čez Krasce na planimo Konjščico.17
Na severni strani Triglavske skupine pa so bila pota vendarle redkejša kot na južni, bohinjski strani. Zgornja Savska dolina je bila neposeljena delj časa ko južna, bohinjska in vzhodna, blejska stran. In še potem so dolgo imela naselja tod manjši pomen. Tako je bila Mojstrana še v začetku 19. stoletja izrazita pastirska vas, v Vratih in Kotu pa so bili obsežni gozdovi, v katerih tudi medved in volk nista bila redka gosta. Do kraja so te iztrebili šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najboljša pot iz Mojstrane v planine je vodila skozi Krmo, o kateri smo že govorili. Zanimivo je, da je ta pot označena tudi na sliki iz leta 1701, ki jo je napravil Matija Ločnikar, takratni župnik v Gorjah in je sedaj last Narodnega muzeja v Ljubljani. Slika
10	Tuma. Triglavska skupina, Plan. Vestnik 1928, str. 171.
17	Tuma, istotam.
predstavlja panoramo Triglavskega pogorja, gledano z grebena nekje iznad Radovne. Na njej se dobro vidi pot, ki vodi iz Gornje Radovne skozi Tnalo v Mojstrano, prav tam kjer je še danes. Vsi ostali pristopi s te strani pa so bili mnogo slabši, kvečjemu slabe steze. Tako je skozi Kot vodila le slaba kozja steza vse do leta 1880. Vodila je med Vrbanovimi Špicami in Rjavino skozi Pekel na Triglavske pode, kjer so pasli drobnico. Od tu dalje proti vrhu pa ni bilo nadelane poti vse do zgraditve bivše Dež-manove koče. Iz Vrat sem gori pa ni bilo niti kozje steze. Posamezni divji lovci so plezali le čez Prag, ki pa so ga obšli malo bolj na levo od sedaj zavarovane stene. Vrata so tako služila le za komunikaci jo s Trente preko Lukn je. Podobno so iz Trente vodile kozje in lovske steze le do Triglavskih podov na jugozahodni strani Triglava: na tkzv. Peske in Za Planjo, vse do koder so pač Trentarji pasli drobnico.18 Trentarski pastirji so gonili drobnico tudi od Luknje vse do roba severne triglavske stene. Ker so sem po ustaljeni navadi zagnali ovce, določene za pleme, so tudi imenovali to pot navzgor »Čez Plemenice«. To pot je kasneje razširilo Nemško planinsko društvo in jo krstilo za »Bam-bergovo«, dočim so pastirsko pot »Čez rušo«, na Peske in Za Planjo kasneje imenovali po dr. Kugyju, »Kugyjevo pot«.10 Poudariti je treba, da so prav trentarski pastirji in divji lovci prodrli najvišje v visokogorski svet in tako utrli pota, ki so kasneje, malo popravljene seveda, prišla prav tudi v turistične namene. Tako so Trentarji že poznali pot Čez Skok in preko Komarja, prehode v Koritnico in Pišnico; sledili so gamsom po vseh grapah zahodnega triglavskega osten ja do Zaplanje in vzdolž Plemenic. Od Zaplanje so hodili tudi čez Škrbino v južnem triglavskem slemenu preko tkzv. Triglavske noge na vzhodno stran na Prode; divji lovci pa celo na kranjsko stran, kar nam poroča prof. Tušek v »Slovenskem Glasniku« 1860. leta: »Čez ta severni ledenik pri-• dejo Trentarji semkaj na kranjsko stran na divje koze. Z dolgo motiko, ki ima na koncu na eno stran sekiro in na drugo kljuko, si vsekajo stopinje v led in kljuko vanj zasajaje pridejo vselej čezenj.«
Omrežje pastirskih in lovskih steza je bilo torej pred stoletji domala prav isto kot danes. Načrtna graditev planinskih poti v dobi planinskih društev je imela za osnovo in izhodišče
18 Tuma, Plan. Vestnik 1928, str. 172.
18	Tuma, Plan. Vestnik 1928, str. 172.
prav ta stara pastirska in lovska pota, ki so jih seveda namenu primerno nadelali in zvezali z novozgrajenimi izključno turističnimi potmi. Domačin je tako prehodil vse gorske steze pred tujcem in meščanom. Našel je prehode in najugodnejše smeri. Pa ne samo to. Domačin se ni držal le steza, ampak se je podal tudi v marsikatero steno, ko je sledil gamse, ali pa reševal ovce. To je bilo pač njegovo nujno opravilo, ki je spadalo v življenjsko borbo. Tako navaja Aljaž v svojih spominih v »Planinskem Vestniku« (letnik 1922, str. 56) vrsto primerov kako so nekdaj pastirji prišli v samih cokljah tudi na visoke vrhove za svojimi ovcami, ki so se »zaskočile«. Pastirja Joža in Janez Jakelj preko Stenarjeve stene na vrh, dve pastirici pa iz Vrat čez ostenje Cmira na vrh Cmira. Stari Železnik iz Mojstrane mu je nadalje pripovedoval, kako je v mladih letih sredi prejšnjega stoletja hodil na Triglav, ko še ni bilo turistovskih potov ne skozi Kot in ne Čez Prag. Po kozjih stezah se je vzpel čez Kot in preko Triglavskega ledenika naravnost na vrh. Stari lovec in vodnik Šmerc iz Mojstrane pa mu je povedal, kako je kot lovec lezel Čez Prag, ko tam ni bilo še nobenega klina.
Tako so torej tudi divji lovci utirali nova pota v najvišje predele. Kaj vse so oblezli samo Trentarji, ki so bili vajeni od mladosti laziti za ovcami in kasneje za gamsi! Zaradi poznanja terena in izurjenosti v skalah so pozneje nekateri izmed njih postali najslavnejši gorski vodniki. Naj omenim le oba Komaca, Andreja, tkzv. Moto in Jožeta-Pavra pa oba Špika, očeta in sina, ki so zlasti Kugyju pa tudi Tumi in ostalim pionirjem planinskega udejstovanja omogočili marsikatero prvenstveno turo, ko so jim pokazali najugodnejši pristop. Kugy sam je dal tem domačinom v svojih knjigah najlepše priznanje. Tuma, Aljaž in Abram so marsikaj napisali o njih, a popisovanje tega bi že preseglo okvir moje razprave.
Podobno je bilo v Kamniških Alpah. Tudi tu so domačini, pastirji in lovci, utrli planinska pota. Posebno najvišje ležeče kmetije, ki tu bolj posežejo v gorski svet kot v Julijcih, so dale vrsto drznih lovcev, ki so dobro poznali vse prehode v svojem okolišu in iz katerih so se pozneje v Frischaufovi dobi, ko se je pričelo tod razvijati planinstvo, razvili najboljši gorski vodniki in graditelji turističnih poti. Najbolj znan je bil stari Piskernik (Janez), Jakob in Jurij Planinšek iz Luč, Uršičevi iz Bistrice, Suhadolnikov! in Robanovi. Stari Roban je bil kot ga opisuje Kocbek, mož orjaške postave, strasten divji lovec, ki je
oblezel vse gamsje steze in ostenja v Ojstričini skupini; isto velja za starega Bosa iz Bistrice za Grintavčevo skupino. A vsi ti poznani drzni divji lovci so tako rekoč že zaključevali vrsto prednikov, ki so prav tako neumorno hodili v gore po istem poslu, le da nam njihova imena niso poznana. Gotovo je tudi tu divji lovec prišel višje od pastirja, saj se je slednji bolj držal pašnih planin. Poleg potov na planine, po katerih so sem gonili živino, so bile pa tudi speljane steze med posameznimi planinami preko več dobro prehodnih prevalov: tako čez Kokrški preval (sedlo), čez Presedljaj (Sedlica) med Bistrico in Lučko Belo, čez Savinjsko sedlo in Pavličev vrh proti Železni kapli, a prehod čez sedaj najbolj znana Jermanova vrata (Kamniško sedlo), je bil za čuda do srede 19. stoletja domala neznan, ker strmo padajoče stene proti Logarski dolini niso dopuščale ugodnega sestopa. Šele 1. 1876 je tu dal prof. F rischauf, pionir vsega planinskega dela na tem področju, napraviti primitivno pot iz Okrešlja na Jermanova vrata. Dr. Vladimir Her le, solčavski rojak, piše v Planinskem Vestniku (letnik 1906, str. 5), da so tod čez prej hodili le posamezni divji lovci in nekateri vojaški begunci, ki so jim hribovski kmetje dajali zavetje.
2. Prva nadelana pota in planinski pristopi v času prebujenja planinske misli
Dobo, ki smo jo doslej obravnavali, bi zares lahko imenovali domačo slovensko in obenem dobo, ko nismo imeli turističnih poti. Omrežje planinskih poti je služilo izključno gospodarskim potrebam, služilo je domačinu za njegov način življenja.
Pota je uporabljal: pastir, lovec, ogljar, rudar, vsak po svojem opravku. Tujec in domač izobraženec tedaj nista zahajala v gore. Le redki so, ki hodi jo sem nabirat zdravilno zelišča. Tako poroča Valvasor o dveh ljubljanskih zdravnikih Rech-bergu in Petermanu, ki sta bila doma z Gorenjskega, da sta iskala v Triglavskem pogorju zdravilna zelišča. Drugače pa ne zapazimo zaniman ja za gore med meščani vse do druge polovice 18. stoletja, ko je doba prosveti jenstva in racionalizma pre-okrenila mišljenje izobražencev tudi v tem pogledu. Ta se je tedaj pričel zanimati za gore povsem iz znanstvenega stališča, gledal je na gore z utilitarističnega, ne pa iz kakega romantičnega stališča. Ta sprememba v gledanju se pokaže že v osnov-
nem pojmovanju do gora. Kakšna razlika je n. pr. med pojmovanjem, ki ga je imel sicer izobraženi Valvasor, ki je še verjel v razne bajke in izmišljene strahote v gorah in pa naravoslovcema Baltazarjem Hacquetom ter baronom Žigo Zoisom, ki sta tipična predstavnika nove prosvetljene dobe pri nas. Oba imata obilo zaslug za pionirsko delo v znanstvenem raziskovanju naših Alp pa tudi za prva nadelana pota in botanične koče tod.
Oba vodijo v planine znanstveni motivi. Hacquet je bil v Ljubljani botanik in mineralog in je skušal, kot pravi sam, na znanstveni podlagi s poskusom in opazovanji na licu mesta priti do novih spoznanj. Zato je moral pohiteti tudi v planine in celo na tedaj še neobiskane vrhove. V resnici ga vidimo med prvimi triglavskimi pristopniki. Že leta 1777 botanizira na Velem polju in poskuša z domačini priti na vrh Triglava, a se mu vsled slabega vremena to ne posreči, pač pa ga nato doseže čez dve leti in nato še večkrat.
Še bolj znamenit je bil za nas baron Žiga Zois (1747—1819), o katerem se izraža Hacquet, da je res znamenit naravoslovec in vsekakor častna izjema med puhlimi glavami ljubljanske družbe; dr. Rus ga je kasneje imenoval »duhovnega očeta našega planinstva«. Čeprav sam radi hromosti ni hodil v gore, je v neposredni zvezi z vsemi raziskovanji v Triglavskem pogorju. Organiziral je vse prve pristope na Triglav, nosil pa je tudi stroške za izgradnjo prvih visokogorskih poti. Tako ni bil samo mecen slovenske književnosti, temveč tudi duša in mecen novonastalega planinskega gibanja. V Bohinju je namreč imel svoje rudnike in ker mu je tu v dolini že trda predla za rudo, je dal raziskovati tudi planine. Pošil jal je tja gor domače rudarje in paznike, vabil pa je sem tudi tuje strokovnjake, da bi raziskovali teren po planinah. Vzpodbujal je tako že Hacqueta, Wilonitzerja (ki je leta 1778 bržkone prvi dosegel vrh Triglava), Hohenwartha, Pinhaka in našega Vodnika in jim omogočil pristope na Triglav. Tako je postal Zoisov krožek v Ljubljani tudi nekak planinski krožek.
Vsi ti pohodi in vzponi v Triglavsko pogorje so se v tem času izvrišili od bohinjske strani. In to iz dveh razlogov: Prvič je imel v Bohinju grof Zois svoja posestva, svoje železarne in zato tudi svoje uslužbence, drugič pa so bili pristopi iz Bohin ja mnogo lažji, zložnejši, kot pa s severne strani. Videli smo, da so tod iz Bohinja že obstajala pastirska pota preko Uskovnice
in Voj na Velo polje in ona mimo Triglavskih jezer; poleg tega pa so bili za vodnike izbrani domačini, ki so se tod najbolj spoznali, tako jereški rudar Matevž Kos in pa rudar Luka Korošec s Koprivnika, ki sta vodila vse prve obiskovalce Triglava na vrh.
Zois je dal napraviti v Triglavskem pogor ju celo tri manjše koče: prvo na planini »Pri utah« blizu jezer, drugo pri Črnem jezeru in tretjo na Velem polju, ki so služile za izhodišče za vse triglavske vzpone. V njih se je največ mudil Zoisov brat Karl, ki je okrog leta 1785 tod raziskoval alpsko floro. Ker od Velega polja navzgor na vrh Triglava tedaj še ni bilo poti, so vsi prvi pristopniki iskali čim ugodnejše dostope v tej smeri. Tako je že 1777 zaman iskal pristop po severovzhodnem razu. Prihodnje leto je šla ponovno odprava na Velo polje izrečno z namenom, da poišče pot, bolje rečeno — pristop na vrh. Bržkone je baron Zois v ta namen celo razpisal denarno nagrado. Ranocelnik Willonitzer je v družbi z domačimi vodniki (Kos, Korošec ter lovec Božič) odšel z Velega polja proti Konjski planini, nato pa čez Vratca pod Kredarico na Zeleni sneg. Od tu pa so po snegu in pečevju vrhnje gmote dosegli greben tik pod zadnjo strmaljo velikega vrha. Tako so se izognili prehodu čez greben Malega Triglava. Ta pristop je bil nato domala 100 let izključno v rabi in vse do pričetka delovanja nemškega planinskega društva, ki je odprlo prvo nadelano in zaznamovano pot čez Mali Triglav, so hodili turisti na vrh Triglava kar čez ledenik. Zanimivo je tudi, da so ti štirje pristopniki pot za silo zaznamovali, da bi je prihodnje leto ne zgrešili. To je bila potemtakem prva markacija (čeprav skromna) v naših gorah. Pozneje so to pot znatno okrajšali, ko so vodniki našli prehod od Ledin čez tkzv. »Stopče« više gori proti Kredarici, a odtod so še vedno hodili na vrh z ledenika. Tudi Aljaž in Tuma sta svoje prve vzpone izvedla še tod.
Prihodnje leto je Hacquet potoval skozi Radovno ter iz Kranjske gore čez Vršič v Trento. Obiskal je tudi Triglav, kamor je prišel iz bohinjske strani preko Fužinarskih planin, čez Prode in preko ledenika. Leta 1799 pa je skozi Krmo in čez Konjsko planino prišel na Velo polje. Ta njegov pristop je zanimiv v toliko, ker je to prvo pisano poročilo o poti skozi Krmo.
Leta 1808 je prišel na vrh Triglava srednjevaški kaplan Jakob Dežman, a ta že izjemoma kar preko grebena Malega Triglava. O tem vzponu je pisal Vodniku in mu namignil, da bi bil vzpon tod čez zelo olajšan, če bi tod zabili nekaj klinov, okoli katerih bi ovili vrvi. Še isti mesec je prišel na vrh Triglava tudi
naš poznani gorohodec Valentin Stanič. Povzpel pa se je z vodnikom Kosom od Ledin po strmem žlebu čez Stopče (Triglavska vrata) na Mali Triglav. Odslej so pogostejši vzponi na Triglav; prihajajo z domačimi vodniki vedno bolj tudi tujci.
Ostali vrhovi še zdaleka nimajo takega obiska kot Triglav. Naravoslovce vleče le še na Mangart in na flori bogato Crno prst. Sem zlasti zahaja Henrik Freyer, kustos ljubljanskega muzeja, Franc Miillner in tržaški botanik Tomassini. Freyer je bil tudi pri Triglavskih jezerih in se je povzpel na Vodnikov »Vršac;. Freyer je Ljubljančane in tujce opozoril tudi na lepoto doline Vrat, kamor doslej tujci še niso zahajali. Leta 1857 je prišel tudi v K o t, ker so mu pastirji povedali, da tod skozi vodi krajša pot na Triglav kot skozi Krmo, toda da je težavna in le za lovce. Za spremljevalca se mu je pridružil mlad pastir Simon Pokljukar. Tako je Freyer kot prvi turist uporabil to stezo in opozoril naslednike tudi na to dolino. V Vratih je celo na jel dva domačina, da sta tam popravila pot. Obiskal je tudi Stenar in ker so mu pastirji hvalili Pihavec kot goro polno cvetja, je zavil po poti čez Luknjo proti njej. To pot opisuje kot jelo težavno in zaradi zapadnega kamenja celo zelo nevarno. Tega so prožile ovce, ki so se pasle više gori v pobočju.
Tudi Tomassini je v družbi z Otonom Sandtnerjem obhodil precej gora zlasti na goriški strani, ker sta povsod iskala redke rastline. Tako se je povzpel na Rombon, Prestreljenih, Jerebico, Mangart, Kanjavec, Krn in Bogatin. Povsod tod so toraj že morala biti primitivna pota. V dolino Pri jezerih je n. pr. prišel po stari pastirski poti čez Prehodavce. Vendar sta Freyer in Tomassini že nekako zaključevala to dobo zgolj znanstvenega zanimanja za gore. V Kamniških planinah sta naravoslovca še najbolj privlačevala Grintavec in Ojstrica. Že v drugi polovici 18. stoletja sta se nanj povzpela botanika Scopol i in Wulfen, na Ojstrici pa je bil botanik Unger in prav tako na Raduhi 1836. leta. Malo kasneje je poteh vrhovih hodil tudi šenturški župnik, naravoslovec Simon Robič.
Za temi naravoslovci pa nastopi doba, ko gorohodci postanejo spet bolj redki. Zanimanje je popustilo. Zoisov krog je že zdavnaj preminul in botanične koče v Triglavskem pogorju so razpadle. Za dve desetletji nastopi zatišje. Le redki so, ki se v tem času podajajo v gore, medtem ko se v Zapadni Evropi že poraja novo močnejše planinsko turistično gibanje na čelu z Angleži in Švicarji, ki pa izhaja že docela iz drugačnih osnov. Ni čudno torej,
da se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pojavijo v naših gorah že angleški turisti. Tako sta se mudila leta 1861. pri nas angleška popotnika Gilbert in Churchill z družino. Med drugim poročata o poti, ki vodi čez Komno od Soče, čez planino Za skalo čez puste kraje k Bohinjskemu jezeru. Tudi koroški Slovenec Marko Pernhart, dober slikar gorskih pokrajin, zahaja sem in slika motive z naših gora. Vendar v tem času niso napravljali novih poti; posluževali so se starih pastirskih poti in so le v najvišjih predelih iskali novih pristopov.
5. Doba klasičnega planinstva
Nova doba porajajočega se planinstva, ki jo običajno imenujemo dobo klasičnega alpinizma, pa prinaša v tem pogledu odločilen preokret. Planinci prejšnje dobe so bili najprej znanstveniki in so v gore šli le z namenom, da tam dobe nova botanična ali geološka spoznanja. Nastopajoča doba klasičnega alpinizma pa prinaša novo turistiko. kateri je gibalo ljubezen do gora in estetični moment. Vrhovi jim niso več strašni temveč privlačni, nanje se podajajo sedaj že vedno bolj pogosto tudi posamezniki brez vodnikov. Da bi bili ti vrhovi čimbolj pristopni za čim večje število obiskovalcev, jih skušajo napraviti čim bolj dostopne. Skratka, treba je poiskati nove pristope in zgraditi nova pota. Zato šele klasična doba alpinizma pomeni obenem rojstno dobo naših turističnih planinskih poti.
Že po letu 1860. se je obisk gora pričel večati. Prihajali so tudi že domači izobraženci. Tako je bil tega leta na Triglavu prof. T n š e k. ki je šel peš iz rodne Selške doline čez Ratitovec in Bohinj na Triglav. Ko opisuje v Slovenskem glasniku to pot, izvemo, da je šel iz Ledin navzgor na Mali Triglav že po novi poti čez Stopče, ki jo je prejšnje leto za silo nadelal njegov vodnik Šest (Škantar) iz Bohinja. Ta mu je ob tej priliki tudi razložil, kako je zasledil ta prehod: »Stal sem, je dejal, na Ledinah kjer je bilo pod steno polno divjih koz. Mislil sem si, da se mi ne morejo izmakniti. Pa glej, ko me zagledajo, zabrlizga prvi kozel in vse jo ustrižejo na pošev po kaminu v steni.« V to kozjo stezo je Šest zabil nekaj klinov in vsekal par stopenj. Leta 1866. se pojavi France Kadilnik, starosta naših planincev, ki v družbi s prof. Globočnikom prispe na Triglav. Kadilnik je glasnik nove
dobe: pogosto obiskuje planine in kliče mladino, naj se mu pridruži.
Tudi med ljubljanskimi Nemci se poraja zanimanje za naše planine, seveda tudi iz drugih motivov. Vodita jih Karl Bamberg in Karl Dežman. Podobno se v Bohinju pojavi v sedemdesetih letih močno zanimanje za planinstvo, ki mu je duševni oče srednjevaški kaplan Ivan Žan. Ta je celo že ustanovil nekako planinsko organizacijo, ki je imela izrecen namen graditi nova pota in jih vzdrževati, postavljati planinske koče in urediti vodniško službo. Tako so ti, takozvani »Triglavski prijatelji« s podporo ljubljanskih planincev zgradili leta 1871. prvo planinsko kočo Na prodih pod Triglavom. Seveda je bila to le skromna kamnita stavba, ki sta jo zgradila vodnik Šest in njegov sin v enem mesecu. V njej je bilo prostora za 6 oseb in ognjišče, vendar so jo s ponosom zvali »Triglavski dom«. Obenem je to leto vodnik Šest izdelal prvo dobro turistovsko pot od te koče preko Stope na Mali Triglav. S sinom je tu zagozdil lesene kline, navalil v stopnje kamenja, v razu Malega in Velikega Triglava pa izklesal nekaj nujnih stopnic. Nadalje sta na grebenu vzidala železne drogove z obroči, da je bilo skozi nje mogoče napeljati vrvi. Tako je bila pot po vzhodnem razu Triglava zavarovana (ne pa še po severnem s Kredarice) in je bil tako omogočen tudi slabše iz-vežbanim planincem dostop na vrh. Vse doslej je bil namreč dostop na vrh dokaj tvegan in kot poroča bohinjski dopisnik Tagblatta leta 1870., zvezan tudi z naporom in predrznostjo. Že preje je marsikdo svetoval naj izklešejo v kamen stopnice, razširijo police in odstranijo štrleče kamenje, a nihče se ni dela lotil. Bržkone niso hoteli storiti tega prejšnji vodniki tudi zato, da ne bi na boljši poti postali nepotrebni. Ko pa je sedaj Šest napravil tod nadelano pot se je znatno dvignil obisk Triglava. Seveda je bila to hkrati tudi že zasluga novozgrajene železnice, ki je leta 1870 stekla iz Ljubljane na Trbiž in s tem turistom omogočila hiter dostop od izhodišč v Mojstrani in Dolini sploh. Železnica je tudi povzročila, da se je težišče planinskega dela, ki je bilo vse doslej v Bohinju, preneslo v Dolino in je Bohinj v tern pogledu zaostal vse do časa, ko je tudi tam stekla proga skozi predor na Primorsko. Planine so se šele sedaj odprle širšemu občinstvu. Ko je bil v septembru 1870 leta Kadilnik na vrh Triglava, je zapisal: »Pot na Triglav je sedaj toliko popravljena, da se povsod brez nevarnosti gre. Iz Ljubljane se lahko v dveh dnevih cela pot dovrši.«
V	tem času se je v Kamniških Alpah pojavil že profesor Frischauf, ki je iz Gradca stalno prihajal sem na oddih in je v naslednjih desetletjih mnogo storil tudi za gradnjo novih poti na tem področju. Deloma je gorska pota gradil celo na svoje stroške. Prvikrat je prišel sem leta 1868, a s sistematičnim delom je pričel leta 1867. V družbi z Janezom Piskernikom je prehodil v naslednjih letih domala vse vrhove in trasiral nova pota. J ako je leta 1876. vodil gradnjo poti z Okrešlja na Jermanova vrata in vsekal nekaj najpotrebnejših stopinj; našel je lovsko stezo z Ravni na Mlinarsko sedlo in jo dal popraviti. Še danes nosi pot njegovo ime. Nekaj let nato je vodil delo pri gradnji znane poti skozi Turski žleb, dal je zgraditi pot iz Robanovega kota na Moličko planino in zvezno pot v Logarsko dolino. Spočetka je stroške sam kril, nato pa je skušal dobiti pomoč pri nemških planinskih društvih, ki so takrat že pričela pri nas ustanavljati prve sekcije. Ko pa je videl, da odločujoči ljudje tod nimajo pravega smisla, temveč skušajo doseči le svoje šovinistične namene, se je, čeprav sam Nemec, od njih odvrnil in pričel složno sodelovati s slovenskimi planinci, posebno z mlado Savinjsko podružnico SPD, ki se je nato tu ustanovila. Tej je dajal vso pomoč, med drugim tudi nasvete za gradnjo novih poti.
Medtem ko je Frischauf v Savinjskih Alpah že gradil prva pota, pa v Triglavskem pogorju razen Šestove poti na vrh Triglava nimamo še nobenih drugih turističnih poti na ostale vrhove. Družba Triglavskih prijateljev, ki je imela skrbeti za pota, je po Žanovem odhodu iz Srednje vasi propadla in minili sta dve leti, predno se je v Ljubljani 1. 1. 1874. osnovala Kranjska sekcija Alpenvereina, ki jo je vodil Otmar Bamberg in je obstajala kake tri leta. Leta 1877. je sekcija zgradila na Prodih poleg stare že razpadajoče koče novo kočo na Ledinah, ki so jo sprva imenovali Triglavhiitte, pozneje pa so jo prekrstili v Maria Theresienhiitte. Po razpadu sekcije jo je kupil avstrijski Turisten Club.
Planinci so pričeli iskati dostop na Triglav tudi s trentarske strani. Vse doslej so hodili le po bohinjskih poteh in skozi Krmo. Sedaj pa prvič srečamo v zahodnem triglavskem ostenju Janeza Klinarja, pozneje bolj poznanega kot »Požgan-čevega očeta«, ki je neločljivo zvezan z vsemi potmi, ki jih je gradilo SPD. Tedaj je sestopil z nemškim turistom z vrha Triglava na Prode, od tu je obšel Rjavec, prišel Za planjo, odtod pa skozi žlebovje na pastirsko stezo čez Skok v Trento. Prvi vzpon
tod gori pa sta šele 9 let kasneje izvedla dr. Kugy in njegov vodnik Mota, za kar še danes to pot imenujemo po Kugyju. Leta 1873. se tudi prvič omenja pot preko Doliča. Takrat se je tudi prvič povzpel na Triglav mladi dijak Tuma, naš kasnejši neumorni alpinist in raziskovalec Julijskih Alp. Leto za njim pa že vidimo na Triglavu tudi mladega Kugyja, poznejšega slavnega dr. Kugyja, ki je s svojimi planinskimi knjigami čudovito lepo razglasil lepoto Julijcev in obenem opravil tudi veliko delo pri odkrivanju novih pristopov in poti v dosedaj še neobhojenih predelih Alp.
Enako se je Frischauf, ki je sicer deloval bolj v Savinjskih •VI p ah, mudil leta 1877. v Triglavskem pogorju. Mudil se je Pri jezerih in je pri Kranjski industrijski družbi, kot lastnici tega sveta, posredoval za dovoljenje za gradnjo poti čez Komarčo in za nabavo lesa za zgraditev koče Pri jezerih, v čemer je tudi uspel. Delo je prepustil OeTC, ki je naslednje leto res zgradil pot in kočo. Delo sta izvršila Lovro Šest in Gašperin. Slednji je na Frischaufovo željo napravil od poti tudi odcepek steze proti pomolu, k izviru slapa Savice. S tem je bil sedaj omogočen direkten pristop k jezerom in je odpadel ovinek čez Komno ali čez fužinarske planine. Vendar so takratni turisti to nadaljno pot mimo Sedmih jezer slabo poznali; le pastirji so je bili vajeni.
V	ta namen jo je bilo treba za turiste zaznamovati. Dunajčan Issler je res leta 1878. pričel markirati stezo, ki je vodila proli Hribaricam. Malo kasneje je markiral tudi stezo preko Komarče. na drugi strani pa je markacijo podaljšal po stezi čez Hribarice do Doliča. Leta 1890. je markacijo končno podaljšal do Prodov, do koče Marije Terezije. Tako je bila gotova prva, res turistično nadelana in markirana pot iz Bohinja na Triglav.
A vse bolj prihajajo do veljave pota, ki vodijo na Triglav od severne in zapadne strani. Posebno v Trenti se je vzbudilo živahno planinsko delo, kamor je usmerila svoje delovanje tržaška podružnica nemškega planinskega društva, tkzv. sekci ja »Küstenland«. Ta je v Logu zgradila Baumbachovo kočo, ki je postala tudi izhodiščna točka za Kugyjeve vzpone v Triglavskem pogorju. Domači vodniki so mu tod kazali nove pristope. Z njimi je napravil celo vrsto prvenstvenih vzponov in pri tem trasiral nova pota. Sam je kasneje v spisih navedel, da je »odkril« čez
50	novih poti in variant. S tem je opravil pravo pionirsko delo pri graditvi mreže planinskih potov v Julijskih Alpah. »Za bogato žetev na tem področju je ujel še ravno pravi čas. Sledili so mu
ostali alpinisti, a vendar kot rečeno je le Kugy zadel glavni dobitek pri odkrivanju Julijskih Alp.« (Lovšin: V Triglavu in njegovi soseščini, str. 150.) Pozneje je trentarski vikar Abram, ki je bil sam navdušen planinec, opisal v Plan. Vestniku (letnik 1904, str. 186) Kugyjevo delovanje v Trenti, zlasti še njegove prve vzpone odtod na Triglav, kakor mu jih je opisal vodnik Komac. Tako predvsem vzpon, ki sta ga Kugy in Komac napravila leta 1881. iz doline Zadnjice na vrh Triglava in s tem poiskala nov pristop —Kugyjevo pot, ki pa jo je prav za prav našel Mota. Šla sta sprva po že obstoječi pastirski stezi »Čez skok« do starega tamarja, odtod pa naravnost po strmi grapi, ki sega prav do zadnjega stolpa Plemenic; odtod sta zavila na Prode in splezala na Triglavsko škrbino, ki jo je Kugy imenoval Flitschersharte — Bovška škrbina. Dostop k tej škrbini je omogočila poševna greda, po kateri je nekoč Mota videl bežati gamse. Požgane je sicer že pred devetimi leti hodil tam, a vendar le v spodnjem delu te poti pod Podi, dočim se stene nad njimi ni lotil, pač pa jo je obšel na jugovzhodni strani.
Začetna doba narodne borbe ined planinskimi društvi
Leta 1881. je bila tudi ponovno ustanovljena sekcija »Krain . nemškoavstrijskega alpinističnega društva (DöAV), ki ji je nato do svoje smrti načeloval renegat Dežman, kustos ljubljanskega muzeja. To je torej doba, ko pričenja v naših gorah delovanje Nemcev, ki so sicer res skrbeli tudi za gradnjo novih poti, a obenem tudi potujčevali našo zemljo. V odporu proti tej oblastnosti tujcev se je desetletje nato rodilo naše SPD, ki se je zoperstavilo tujcu in si z vztrajnim delom in solidno organizacijo spet priborilo naše planine.
Pri graditvi potov pa je imelo nemško planinsko društvo mnogo lažje stališče kot pozneje SPD. Podpirale in protežirale so ga oblasti, uprava Verskega zaklada, kakor tudi Kranjska industrijska družba, katerima je pripadala večina sveta v Triglavskem pogorju. Reči pa moramo vseeno, da Alpenverein te svoje prednosti ni izkoristil kakor bi jo lahko, kajti to društvo je bilo v naših krajih predvsem nacionalno, šovinistično društvo, ki mu ni bil prvi namen povzdiga planinstva, kakor n. pr. nek je na Tirolskem, marveč širjenje in utrjevanje nemštva. Tako so
n*
bile koče, ki jih je gradil Alpenverein zelo primitivne in njegova pota le malo nadelana.20
Iz prejšnjega smo videli, da so se planinci vse do tega časa posluževali predvsem bohinjskih potov pri vzponih v Triglavsko pogorje. Imeli smo poti čez Uskovnico, skozi Voje in Suho čez fužinarske planine in po dolini mimo Sedmih jezer. Imeli smo že kočo v Trenti in novo Kugvjevo pot od tod na Triglav, na severni strani Triglava pa nismo imeli še nobene nadelane tu-ristovske planinske poti in niti planinskih koč.
Sekcija »Krain« pa je usmerila svoje delovanje prav sem, pač zato, ker je na Ledinah že stala koča Marije Terezije, ki je bila last konkurenčnega Turistencluba. S tem pa je postalo vprašanje dostopa skozi Kot zelo važno. Že leta 1885. je pastir Jože Jakelj, ki je pasel svoje ovce v Vratih in Kotu. nadelal lovsko stezo skozi Kot do studenca in »še eno liro višje« — torej do Debelega kamna v Gubah, seveda za svoje ovce. Sekcija »Krain« je izrabila to ugodno priložnost in naslednje leto podaljšala Jakljevo pot čez Pekel proti triglavskim Podom, kjer je nameravala postaviti svojo kočo.
Kot pripoveduje Aljaž v svojih Spominih, je njen predsednik Dežman sam določil prostor, kje naj ta stoji. Po naporni poti skozi Kot in Pekel je bil utrujen in se je na ravnici kjer danes stoji Staničeva koča ustavil in odpočil. Svet se mu je zdel primeren in tako je tu določil mesto gradnje. Više gori na Kredarico. ki ima še mnogo lepšo lego, pa se ni povzpel. Tako je nevede prihranil to krasno točko Al jažu, ki je ta p r o s t o r 9 let kasneje, ko je na vrhu Triglava postavljal svoj stolp, izbral kot najprimernejši za zidavo Triglavskega doma in kjer ga je SPD leta 1896. res tudi postavilo.
Poleti 1886. je bila tako na Dežmanovo pobudo postavljena nemška koča vrh Pekla. Naslednje leto je bila otvorjena in je dobila ime po Dežmanu — Deschmannhiitte. Z novo kočo, zgrajeno na severovzhodni strani Triglava pa je bilo treba najti tudi boljših dostopov na vrh Triglava s te strani. Turisti se pač niso mogli več dolgo posluževati nerodne poti po ovinku okrog vzhodnega grebena h koči Marije Terezije in šele odtod čez Stopče na vrh. S severa pa je bil do tedaj edini pristop na vrh le z ledenika po strmi, s snegom in kamenjem napolnjeni grapi na sedlo med Malim in Velikim Triglavom. Kot sem že omenil, je
bil v rabi dobrih 100 let. Bil pa je dokaj težaven in v poletnih mesecih, ko je sneg skopnel in se odmaknil od sten, tudi nevaren radi vmesnih prepok. Vsaj tako poročata Aljaž in Tuma, ki sta še pred letom 188? lezla tod gori. Pristop torej ni bil primeren za nadelavo poti. Zato pa je sekcija »Krain« najela domačina, vodnika Klinarja-Požganca, ki je v družbi s Kobarjem poiskal in nadelal še to leto novo pot po severnem grebenu Malega Triglava, ki jo še sedaj uporabljamo za dostop s Kredarice na vrh. Aljaž navaja v svojih spominih,21 kako sta Požgane in Kobar delala to pot: »Izbrala sta raz nad snežno konto zato ker tu sonce in veter najprej odstranita sneg. Kobar je šel od koče Marije Terezije na vrh Malega Triglava in odtod po severnem razu Malega Triglava navzdol, kolikor daleč je pač mogel. Požgane pa je lezel od spoda j po tem razu navzgor proti njemu in sta si klicala. Sredino vmes sta potem presekala in zabila kline. Tudi ves greben više gori sta opremila s klini in žicami ter izklesala stopnice. Obenem sta zgradila tudi pot od Dežmanove koče pod Ržjo na Kredarico.«
Tako je bila gotova prva turistovska pot iz Mojstrane na vrh Triglava, ki je torej držala skozi Kot. S tem je nastopila za zgodovino Triglava nova doba, doba planinskega razmaha. Družbe planincev, ki so bile do tega časa vse bolj redek pojav, so se sedaj pričele večati. Z novo potjo skozi Kot in novo kočo vrh Pekla je Triglav postal razgledna gora in izletni cilj širšim krogom. S tem delom je tudi Alpenverein prevzel do ustanovitve SPD vodstvo planinstva v Triglavskem pogorju in je izpodrinil Turisten Club, katerega cilji so bili zgolj planinski.22
Za Kotom je bilo treba odpreti še Vrata in najti iz njih dostop proti Dežmanovi koči. Naraven dohod sem je vodil pod steno čez Prag, katerega so se že preje posluževali redki divji lovci. Aljaž v svojih spominih omenja, da je že stari Šmercev oče z Mojstrane lezel v svoji mladosti tod preko, ko tod ni bilo še nobenih klinov. Pozneje sta ta prehod zavarovala z lesenimi klini Požgane in Kobar za lovca Galleta, torej zgolj za lovsko uporabo. Po zgraditvi Dežmanove koče pa sta to pot ista dva opremila za Alpenverein z železnimi klini in sta obenem pod Triglavsko severno steno izpeljala zvezno stezo na Luknjo, da bi bil s tem omogočen dostop k novi koči tudi obiskovalcem iz Trente. Tako
21 Plan. Vestnik 1923, str. 31.
22 M. M. Debelakova, Kronika Triglava, Planinski Vestnik 1949, str. 45.
je postalo odslej tudi v Vratih bolj živahno. Prej so ljudje tod hodili le do Peričnika, h kateremu je Alpenverein že leta 1884. dal napraviti dobro pot.
Ko okrog Triglava gradijo nova pota. pa posamezni domačini — vodniki in planinci na čelu s Kugyjem iščejo vedno nove pristope, nova pota tudi na ostale vrhove. Že leta 1884. je dospel Kugy z vodnikom Moto iz Planice čez Ozebnik na vrh Jalovca, na katerega pa so že preje hodili z južne strani trentarski lovci in pastirji. Tako je bil deset let pred njim na vrhu s te strani gonjač Miha Črnut iz Loga v Trenti. Kugy se je tudi prvi povzpel na Škrlatico, Oltar in Kanjavec, prišel je prvi čez severno steno Razor ja in Prisojnika. Bil je na Draškem vrhu, Toscu in je iz Za pl an je prodrl kot prvi turist z vodnikom Špikom — Medvedom na gredo nad robom brezna Severne triglavske stene, ki je še sedaj znana kot Kugyjeva polica — po kateri nas pot privede na ledenik in Kredarico. Tuma pa je leta 1886 prvi preplezal severno steno Mojstrovke in se pozneje povzpel kot prvi na mnoge vrhove zlasti v Zapadnih Julijcih. Sledili so mu številni nemški in češki plezalci.
Nemška planinska društva so v tem času odprla tudi nekaj poti izven Triglavskega območja. Tako poti: na Mangart, Črno prst, kjer so že 1885. leta postavili Mallnerjevo kočo. Stezo je leta 1893. Turisten Club nadelal tudi od koče na vrh in jo markiral. V avgustu tega leta so markirali tudi staro komunikacijsko stezo iz Soče v Bohinj preko Komne, Malih vratc, čez planino Za skalo in Brusnike. Prav tako je TC nadelal pot s Prodov na Triglavsko škrbino ob Rjavcu na vrh Triglava, kot najkrajši dostop na vrh, sekcija »Krain« pa je ponovno izbol jšala pot skozi Kot in na vrh Triglava z novimi klini. Markirali so nadalje stezo z ßleda čez Pokljuko h koči Marije Terezije in iz Velega polja skozi Velsko dolino na Dolič.
V	Kamniških Alpah pa so nemška planinska društva v tem času gradnjo poti povsem zanemarila. Kar je bilo, je napravil Frischauf na svojo pest. Že leta 1.875 je ustanovil planinsko družbo »Santhaler«, ki ji je bil tudi načelnik in ki mu je pomagala pri graditvi potov. Leta 1876 je bil pa v Kamniku ustanovljen Steiner-Touristen Club, ki pa tudi ni storil ničesar za gradnjo poti, naslednje leto pa v Celju »Santhaler Alpen Club«, iz katerega se je leta 1884. izcimila celjska sekcija Alpenvereina.
V	Grintavčevi skupini je zastavila s svojim delom tudi sekcija »Krain«, ki je postavila Zoisovo kočo. a razen nadelave poti sem
gori k njej tudi ni napravila nie drugega. Vse delo na teni področju je morala prevzeti nato šele mlada Savinjska podružnica SPD.
4.	Doba SPD od ustanovitve do prve svetovne vojne 189>—1914
Pričenjamo z dobo, ki je prinesla odločilen preobrat v vsem nadaljnjem planinskem udejstvovanju in ki pomeni pravo zlato dobo tudi v graditvi novih planinskih poti. Saj je dejansko večina turističnih planinskih poti, ki prepletajo naše Julijske in Kamniške Alpe, nastalo v tem kratkem času dveh desetletij. Ne preje in ne kasneje ni bil dosežen takšen polet in razmah. Čeprav so pričela graditi planinska turistična pota že nemška planinska društva, so se njihova prizadevanja, kot smo že omenili, omejila več ali manj le na neposreden okoliš Triglava. Vsa pozornost je veljala le njemu. Tudi niso bila ta pota zgrajena prvovrstno.
Mlado SPD pa je sedaj, če se je hotelo uveljaviti, bilo poklicano k temeljitemu in obsežnejšemu delu tudi v tem oziru. To je zahtevala tudi narodna zavest, da v domačih gorah ostanejo gospodarji domačini in ne tujci. Ne bom omenjal na dolgo ozadja, kako je nastalo SPD, ker je to znana stvar, temveč se bom omejil na njegovo delo v graditvi poti. Razmere so že zdavnaj klicale po slovenski planinski organizaciji, družba planinskih »piparjev je bila nje predhodnik in tudi dovški župnik Aljaž je krepko pripravljal pot začetim delom v Triglavu.
Novoustanovljeno SPD si je za eno svojih glavnih nalog zadalo prav gradnjo novih poti. A ravno pri teh delih je pogosto prišlo v opreko in ostre spore z Nemci. Kjerkoli je bil lastnik zemljišča Verski zaklad ali gozdni erar, ni SPD moglo doseči niti dovoljenja za zaznamovanje že obstoječih stez, dočim so nemška planinska društva tam prejela svet za gradnjo koč in poti in so se zato tudi povsod tod blesteli le nemški napisi na kažipotih.23
Vso oporo pa je nasprotno dobilo SPD v domačinih, kakor tudi pri občinskih odborih, ki so imeli tod v planinah svojo posest. (Trenta. Dovje itd.) Podporo so SPD nudili tudi češki inteligenti, ki so v okviru SPD ustanovili svojo podružnico in vneto delovali zlasti na jezerski strani Kamniških Alp in Grintavčevi skupini. Ti so že v prvem desetletju SPD izvršili tod vrsto drznih pla-
23	Plan. Vestnik 1933, Tominškovi spomini, str. 279
ninskih poti, ki so izhajale od njihove koče na Ravneh. Pri tem so hodili z roko v roki s Savinjsko podružnico in njenim načelnikom Franom Kocbekom, ki je tudi v vzhodnem delu Savinjskih Alp dal napraviti vrsto planinskih poti. V okrilju SPI) so se javljale nove podružnice, ki so skrbele za pota na svojem področju: tako med naj starejšimi Kamniška, katere tajnik, učitelj Miha Kos s Homca, je pridno iskal in markiral nova pota na južni strani Grintavčeve skupine, zlasti okrog Jermanovih vrat. Nadalje Kranjska podružnica, ki je uredila dokaj poti v Storži-čevi in Krvavčevi skupini.
Ena najvažnejših nalog osrednjega odbora SPD pa je bila v tem času: osvojiti si spet Triglav, kjer so povsod dominirali Nemci. Treba je bilo tod novih potov in koč. Na delo je šel najprej Aljaž, ki je leta 1895. na svoje stroške postavil stolp na vrhu Triglava in kupil od dovške občine svet za gradnjo koče na Kredarici. Res je SPD osvojilo njegov načrt in pričelo graditi kočo, ki je bila naslednje leto odprta in je postala najvažnejša in najvišja koča v Triglavskem pogorju in obenem središče slovenskega planinskega udejstvovanja tod. Leto 1895 je za SPD sploh zelo pomembno: poleg Aljaževega stolpa in Kredarice si je društvo postavilo tudi Vodnikovo kočo na Velem polju in izboljšalo pot na vrh Triglava. Tu so čez greben napeli 150 metrov železne žice in zabili še 54 novih železnih klinov, ki so jih delavci vdelali s cementom. Tako je pot dobila sedanjo obliko. Na delo v gradnji novih poti se je posebno vneto vrgel novi, nato dolgoletni predsednik SPD dr. Franc Tominšek, ki je neutrudno iskal nove pristope, poizvedoval pri pastirjih in lovcih za gamsje steze in tako projektiral trase. Med drugim je našel prehod pod Cmirom proti Kredarici, čez katerega je nato društvo 1905. leta zgradilo iz Trat dobro zavarovano pot, ki so jo imenovali To-minškovo pot. Ko je SPD tako reševala Triglav iz nemških rok, so se ti v nekako nadomestilo podali v Prisojnikovo skupino ter v Trento. Za izhodišče jim je bila Vossova koča na Vršiču. Od tod so spel jevali poti proti Vratom. (Tako n. pr. pod Prisojnikom tkzv. Konsulwetterweg.) Nadelali so tudi pot čez Križko steno.
Tedaj je trentski vikar Josip Abram opozoril SPD na važnost T rente in je nato postal tudi iniciator za gradnje celega omrežja poti tod. Abram in Tominšek sta dobila od trentarske občine dovoljenje in izključno pravico za nadelovanje in markiranje poti na njenem svetu. Pota je po večini poiskal Komac
(Mota) v družbi s Tominškom, a napravil jili je Anton Tožbar (Špik) z delavci.
Osrednje društvo je v tej dobi delalo samo ali po svojih podružnicah pota po vseh Julijskih Alpah, tudi po zapadnih in celo po Koroškem, tako da je bil to čas, ko je SPD zajelo celotno področje naših Alp in to mrežo tudi sistematično izpolnjevalo. Vojna pa je to delo prekinila in mestoma celo uničila. Poglejmo si po kronološkem redu glavne poti, ki jih je SPD zgradilo v teh dvajsetih letih.
Najdelavnejša v tem oziru je bila Savinjska podružnica. Kocbek je tu že leta 1893. dal napraviti povsem novo pot z Logarske doline na Moličko planino, kjer je podružnica postavila svojo prvo kočo, naslednje leto pa je pot podaljšal na vrh Ojstrice preko grebena (tkzv. Kocbekova pot). Od koče je trasiral in zaznamoval tudi pot na Veliki vrh. Nadalje je Savinjska podružnica nadelala nove, boljše poti od slapa Rinke na Okrešelj ter iz Korošice na Dedca. Poti so delali domačini: predvsem vodniki Krašovec, Uršič in Planinšek.
Leta 1898 je odprla Savinjska podružnica novo pot iz Luč h Kocbekovi koči mimo Pečovnika; nadelala je nadalje staro pastirsko pot iz Šibja v dolino Štajerske Bele in na Korošico. Povsem novo pot je nadalje napravila skozi Robanov kot, kjer je bila doslej le lovska steza. (Poročilo občnega zbora Savinjske podružnice leta 1898.) Tako je postala Kocbekova koča središče in izhodišče turistike v Savinjskih Alpah.
Savinjska podružnica pa je napravila pota tudi izven tega področja, tako n. pr. na Golteh, kjer je tudi postavila Mozirsko kočo in sem nadelala pot iz Mozirja in Rečice ob Savinji ter na vrh Boskovca in na Kal v smeri proti Smrekovcu. Prav tako pot na Raduho ter iz Bočne na Menino.
V	Julijskih Alpah pa je bila sedaj najvažnejša koča na Kredarici. Do nje je SPD izpeljalo novo pot od studenca, kjer se združita Tominškova pot in pot čez Prag preko kotličev pod ledenikom. Obenem so napravili tudi novo pot sem od Kotla nad Peklom pod Ržjo. Tako je Kredarica dobila novo zvezo z Vrati in Kotom. Čez Krmo pa so že do sedaj vodile dobre lovske poti, katere je SPD sedaj le popravilo. V letnem poročilu za leto 1898 SPD javlja, da je samo v tem letu popravilo nad 100 poti in postavilo 80 napisoAr, kar dovolj označuje skrb društva za planinske poti v tem času. Seveda so pri tem vštete tudi podružnice. Tako je Soška podružnica napravila v nekaj letih kar štiri poti na Krn:
iz Čezsoče, iz Drežnice, iz Gabri j (preko vasi Krn) in iz Tolmina čez Sleme. Nadalje je soška podružnica napravila pot iz Podbrda na Črno prst. Radovl jiška podružnica pa je tod nadelala pastirsko stezo čez planino Suho na Rodico. Prav tako je v Planici napravila stezo k izviru slapa Nadiže. Popravili so tudi staro pot iz Bohinja čez Komno v zgornjo Soško dolino; markirali so jo Bohinjci. Radovljiška podružnica pa je tod markirala poti na S tud or ter iz Starih fužin čez Dedno pol je in Ovčarijo k jezerom in odtod na Kanjavec. Kranjska podružnica je zaznamovala že obstoječa pota na Ratitovec, Porezen. Storžič. Ziljska podružnica je usmerila svoje delo v Zapadne Julijce. Napravila je poti na Lovca (2079 m), na Naboj s in Viš (2669 m) ter iz Višarij na Za jezero. SPD je nadalje leta 1900 zgradilo dobro vozno pot iz Mojstrane do stičišča dolin Krme in Kot, tako imenovano pot v Tnalu, tej je sledila tudi gradnja jahalne poti skozi Krmo.
V	Kamniških Alpah so v poslednjih letih 19. stoletja gradili celo vrsto novih poti. Tako so Čehi napravili novo turistovsko pot na Savinjsko sedlo, Virnikov Grintavec, v Lograsko dolino preko Vodin ter k Turskemu žlebu, skozi katerega pa je Savinjska po-podružnica napravila 1900. leta zavarovano pot ter odtod na vrh Skute, kot eno najvažnejših tod; nadalje direkino pot iz Korošice na Ojstrico ter iz Kamniške Bele čez Presedljaj na Korošico.
A' Triglavu je v tem času bila najbolj važna gradnja Tomin-škove poti. Tu je Tominšek v družbi z gonjačem Turkom in Po-žgancem našel potrebni prehod iz Vrat proti Kredarici, to je v smeri, koder so že prej gonili ovce in koze pod Cmir, na kar spominja ime Kozja dolina. Leta 1901 je bila pot odprta, kot »slovenska pot« v nasprotju z »nemško« čez Prag.
Sedaj je prišla vrsta na Trento. To so planinci vedno bolj obiskovali, odkar so tod zgradili leta 1900 vozno cesto iz Soče \ Log. Treba je bilo preskrbeti za dobre dostope odtod na Triglav, Prisojnik in Jalovec. Res je SPD v nekaj letih zgradilo s polno podporo domačinov vrsto odličnih poti: novo pot čez Komar in Dolič na Triglav (odprta 8. avgusta 1904), kot najkrajšo zvezo s Triglavom (krajša kot Kugvjeva čez Rušo in Skok). Od te poti so napravili odcep čez Rušo preko Lukn je v Vrata. Tako je tudi Tominškova pot dobila boljšo zvezo s Trento, kajti stara pastirska, kasneje imenovana Nemška pot, na pobočju Pihavca je bila kaj nerodna in zaradi padajočega kamenja celo nevarna.
Na Razor je SPD speljalo s Trente kar dve poti: prvo od cerkve v Trenti čez grapo Korita in preko planine Mlinarice. V
gornjem delu je bila močno zavarovana s klini in žico. Druga pa je držala ob potoku Krajcarici in nad Velim potokom čez Kriške pode. Tu se je sešla tudi z novo potjo iz Vrat na Stenar.
Na Jalovec so enako napravili dve poti z južne strani: Iz Trente so doslej sem zahajali le divji lovci po policah čez Jezerce. Te police pa niso bile prikladne za turistovsko pot. SPD je zato izbralo povsem novo traso preko sedla Škrbinice (2000 m) v sleme Pelca, ki se vleče od Jalovca na jug k Bavškemu Grintavcu. Tako je potekla nova pot iz Trente mimo izvira Soče v pobočje Travnika in preko trentske planine v jalovčevo pobočje. Še težavnejše je bilo zgraditi drugo pot na Jalovec iz Koritnice. Ta poteka iz Srednjega Loga in se pod Ozebnikom združi s trentsko. Otvorjeni sta bili obe poti 26. avgusta 1906.
Dve leti kasneje je bila napravljena tudi nova slovenska pot na Prisojnik po njegovih južnih pobočjih in obenem z njo zveza na Razor. Tudi to je napravil Tožbar-Špik.
Leta 1909 so se tudi lotili obsežnega dela poti v Škrlatičini skupini. Spet je bil Tominšek, ki je našel preko Dolkov ugoden pristop iz Vrat. Pot so izdelali od Aljaževega doma preko srednjega Dolka pod Glavico po jugovzhodni strani na vrh Škrlatice, obenem pa napravili še odcep na Rogljico, oziroma Dolkovo špico. Drugo pot pa so tu vsekali v kadunji med Stenarjem in Rogljico na Križ in vrh Križke stene. S tem je bila ustvarjena zveza med Vrati in Pišnico. Iz Pišnice so napravili tudi pot od Črnega studenca na Špik.24
V Kamniških Alpah je v tem času speljala Savinjska podružnica nova pota okrog Okrešlja. Tako novo boljšo pot na Jermanova vrata, ki je bila nujno potrebna zaradi novozgrajene Kamniške koce. Stara Frischaufova steza je bila namreč kaj slabo zavarovana, za prijeme so služila le macesnova debla s štrclji. Tedaj so napravili tod dobro zavarovano pot. Z južne strani pa je h koči dal napraviti celo jezdno pot zakupnik lova knez Win-dischgrätz. Tako sta bili šele leta 1905 zvezani Bistriška in Logarska dolina z dobro turistično potjo. Osrednje društvo je nato napravilo tudi pot preko Brane čez Kotliče na Tursko goro, na Mrzlo goro pa so le za silo nadelali pot. Novo pot so napravili tudi na Planjavo in Škarje.
V času, ko so gradili bohinjsko progo, je SPD spet obrnilo pozornost bolj na te gore. Tako je nadelalo grebensko pot od
Črne prsti na Rodico in Podrto goro; nato so izboljšali in skrajšali tudi turistično pot od Savice čez Komno in Prehodavce v Sočo in prav tako tudi na Triglav preko Velega polja, s tem da so pot prestavili više gori pod Tosc.
Ziljska podružnica poroča v tem času o gradnji poti na Obir, novoustanovljena Selška podružnica pa popravlja in markira poti na Ratitovcu in odtod preko Jelovice do Bohinja. Kranjskogorska podružnica nadela pot iz Planice na Visoko Pončo ter s Klanskih jezer na Mangart, medtem ko na Montažu gradijo Nemci, ki so močno zahajali sem s Trbiža.
Čehi grade leta 1908 pot na severni strani Kočne, Alpenverein pa zveže Vršič s Planico po stari pastirski poti skozi Grlo in čez Sleme ter zgradi pot na Mojstrovko po njeni južni strani. SPD nadalje napravi pot iz Tamarja na Kotovo sedlo in s tem vzpostavi zvezo s Koritnico, iz Soče pa zgradi pot na Bavški Grintavec.
To široko zasnovano delo pa je prekinila prva svetovna vojna. Vojaštvo je zasedlo planinske koče in fronta je zajela Soško dolino in zapadne Julijce. Za oskrbo vojaštva tod je bilo nujno zgraditi nova pota zlasti po tolminskih in bohinjskih hribih. Ker se je prav iz Bohinja preskrboval velik del fronte okrog Krna, kjer so bili z Italijani srditi boji, so Avstrijci zgradili položnejšo in širšo pot v mnogih okljukih od Savice na Komno. Glavni oskrbovalni center tod je bila Planina na Kraju, ki je dobila številna poslopja in vsevprek držeča pota. Celo žično vzpenjačo so imeli tod gori. Od tod pa so zgradili široko pot na Bogatinovo sedlo in preko njega proti Krnu na planino v Duplji. Vsa Komna je bila takorekoč preprežena z vojaškimi potmi in povsod so postavljali nove zgradbe, ki so pa sedaj že po večini razpadle (Planina na Kraju, Govn jač), dočim so pota, več ali manj poškodovana, ostala in služijo sedaj, vsaj nekatera, v turistične namene. Omenim naj iz tega časa tudi vojaško cesto iz Kranjske gore preko Vršiča v Trento, ki so jo delali ruski vojni ujetniki in ki je tako bolje zvezala Gornjo Savsko in Soško dolino. Vojaštvo je zgradilo tudi širšo pot iz Bohinja, od Sv. Janeza, Čez Globoko na Tolminsko.
Stanje po prvi svetovni vojni
Z mirovno pogodbo v Rapallu smo izgubili Goriško in s tem tudi velik del Julijskih Alp. Za 25 let je bilo izgubljeno ozemlje, kjer je SPD toliko gradilo in so pota in koče prešle v italijanske roke. SPD je bilo sedaj prisiljeno omejiti svoje delo le na naj-
zahodnejši del Julijcev in v Kamniške Alpe. Italijani niso gradili novih turističnih potov, pač pa obilico vojaških, obmejnih poti, tako imenovane »mulatiere«, ki so jih iz obmejnih postojank izpeljali prav pod vrhove; n. pr. na Dolič, Za planjo iz Trente, iz Tolmina pod Bogatin itd.
Po nesrečni razmejitvi je nastal tudi glede planinskih potov nov problem. Ker je tekla nova meja po vrhovih, pota nanje pa so držala naokoli, zdaj po severni, zdaj po južni strani, so tako bila pogosto presekana. Tako smo izgubili celo vrsto ugodnih pristopov, n. pr. na Prisojnik, Razor, Mojstrovko in Jalovec. Nedostopen nam je bil odslej tudi Triglav iz Trente. SPD je moralo tedaj poskrbeti najprej za nove dostope, nova pota, ki so omogočila direkten vzpon po naši strani, večinoma preko severnih sten na te vrhove.
Tako je leta 1926 Kranjskogorska podružnica napravila novo, zelo lepo izpeljano pot na Prisojnik. Napravil jo je Trentar llanza Vertelj z delavci in se zato po njem imenuje Hanzova pot. Stara pot, ki je vodila od slovenske Tičar j e ve koče na Vršiču na vrh, je pripadla Italiji; bila pa je tudi poldrugo uro daljša od nove.
Dve leti za tem je osrednje društvo vsekalo novo drzno izpeljano pot čez severno steno Mojstrovke. V ostalem pa je bila mreža planinskih potov sedaj izpolnjena in treba je bilo popraviti le mnoga pota posebno v Bohinju, ki so med vojno utrpela škodo. Zlasti nujno je bilo treba popraviti pota bivšega Alpen-vereina, ki so sedaj obenem s kočami pripadla SPD. Vedno večji obisk planin pa je zahteval tudi nekaj novih krajših poti tudi tam, kjer so že obstajala stara, zložna pota ter nove na manj pomembne vrhove. Vedno več je bilo planincev, vajenih sten, zato so tudi širšemu krogu postale vabljive nove poti preko sten. In tako je SPD v razdobju med obema vojnama nekaj takih na pol plezalnih poti res zgradilo; tako najprej novo plezalno pot na Planjavo, leta 1950 od Staničeve koče pot na Rjavino ter naslednje leto na Vrbanovo špico in Cmir, tik pred drugo svetovno vojno pa je Celjska podružnica zgradila znano Kopinškovo pot čez severno steno Ojstrice. Osrednji odbor je nadalje napravil zvezno pot med zgornjo Krmo in Staničevo kočo čez preval med Ržjo in Rjavino, v Kamniških Alpah pa je napravil novo, boljšo pot v Žrelu nad Češko kočo.
V	splošnem je v tej dobi nastal že zastoj v graditvi novih poti. Mreža teh je bila pač že izpeljana in nove pristope so utirali le še alpinisti v stenah. Prišla je druga svetovna vojna, ki je spet
povzročila občutno škodo planinskim kočam in potem. Vseh pet let med vojno ni nihče obnavljal planinskih poti. Plazovi in hudourniki so odnašali steze in zasipalo jih je kamenje. Vse to je bilo treba po osvoboditvi popraviti, kar se je v glavnem pričelo izvajati vsaj v Julijskih Alpah v letu 1948. Treba je bilo nadalje obnoviti pota na primorski strani Julijcev, ki so nam spet pripadla. Za planinska pota so marsikje tudi koristno uporabili vojaške steze in »mulatiere«. Planinsko društvo Jesenice je svoje delovanje usmerilo v glavnem v področje Vršiča in Jalovca. Tam je poleg popravil napravilo tudi novo, drzno izpeljano, a dobro zavarovano pot z Vršiča po Prisoj n ikovi steni skozi Okno. Jeseni leta 1951 pa je zgradilo novo pot po vzhodnem in južnem pobočju Mojstrovke h koči pod Špičko. Na Jalovec je obnovilo dve poti: prvo preko Velikega Ozebnika, drugo po steni Malega Kota. Z obnovitvijo zavarovane steze preko Škrbine za Gradom pa je omogočena od te koče pot v dolino Bavščice ter v .Bovec in preko loške Koritnice v Log pod Mangartom.
Ostala društva pa v glavnem še sedaj obnavljajo pota v svojih sektorjih.
LITERATURA
Dr. Anton Melik, Planine v Julijskih Alpah, Ljubljana 1950.
Evgen Lovšin, V Triglavu in njegovi soseščini, Ljubljana 1944.
Henrik Tuma, Pomen in razvoj alpinizma, Skala, Ljubljana 1932. Mirko Kajzelj, Naš alpinizem, Skala, Ljubljana 1930.
Fran Kocbek, Savinjske Alpe, Celje 1926.
Dr. Jože Rus, Triglav, Geografski Vestnik 1926.
D r. J o ž e Rus, Triglav III, Geografski Vestnik 1929/30.
Dr. Arnošt Brilej, Priročnik za planince, Ljubljana 1950.
Zbornik ob 40 letnici Planinskega društva, Ljubljana 1933.
Badjura Rudolf, Na Triglav v kraljestvo Zlatorogovo, Ljubljana 1922-Planinski Vestnik (ter Gore in ljudje), vsi letniki od 1895 do 1950-
Večina poročil o gradnji poti novejše dobe sem dobil v Plan. Vestniku in v »Gore in ljudje«, bodisi da so izrečno navedena ali pa razvidna le zi poročil občnih zborov. Nadalje sem dobil v teh revijah važne prispevke v Kroniki Triglava, ki jo je v zadnjih letnikih Plan. Vestnika objavila M. M. Debelakova. V njih so tudi poročila o gradnji poti okrog Triglava. Podobne navedbe sem dobil v Spominih Jakoba Aljaža, Henrika Tume in Franca Tominška, objavljenih prav tako v Planinskem Vestniku.
LES CHEMINS DE MONTAGNE DANS LES ALPES SLOVENES
Janko Tavčar
L auteur explique d'abord le but de l’etude presente: il s’est propose de repondre ä la question quel est l äge des chemins traces dans les raontagnes slovenes. quelle fut leur evolution et quels besoins out presides a leur naissance. Comme ce dernier point Ini semble le plus important, il associe ä son etude un bref aper^u liistorique sur la vie eco-nomique et sur l’alpinisme dans les montagnes Slovenes. L’auteur se limite aux Alpes Juliennes et aux Alpes de Kamnik en remarquant que dans les Karavanke et les autres massifs de moindre importance le tou-riste peut suivre les pistes naturelles et n a pas besoin de chemins traces.
I.liistoire des chemins alpins correspond done aux phases evolutives de 1 alpinisme.
La caracteristique des chemins alpins qui (latent de l’epoque pre-cedant la naissance de l’alpinisme est le fait qu ils sont restes limites aux regions exploitees economiquement par les habitants du pays. I^es bergers out trace des chemins jusqu aux alpages ou ils menaient paitre leur menu betail. les chasseurs jusqu aux terrains de chasse, tandis que les premiers sentiers alpins plus importants et qui permettaient le transport de marchandises furent l’oeuvre des mineurs et des charbonniers.
Jjidee alpine, nee dans la seconde moitie du 18e siecle parmi les habitants de villes, donna I’initiative pour le tra^age des premiers chemins touristiques. Les naturalistes sont partis les premiers ä la conquete des sommets. Avec I aide des guides du pays, ils vainquirent en 1778 le Triglav, la plus haute montagne slovene. Les phis illustres parmi eux furent IJacquet et Žiga Zois qui fit elever les premiers refuges dans la haute montagne et tracer les premiers chemins y conduisant.
La premiere moitie du 19e siecle marque un leger arret dans revolution de l’alpinisme qui ne reprend que dans la seconde moitie de ce siecle. C est l’epoque de l alpinisme classique, ne de lamour croissant pour les montagnes et leurs beautes. C’est aussi Lepoque oii I on construit les premiers chemins touristiques au sens strict du mot pour ouvrir la montagne aux alpinistes toujours plus nombreux qui veulent decouvrir le monde alpin seuls, sans guides.
Les principaux chemins d’acces au massif du Triglav partaient, comme dans le passe, de la vallee de Bohinj oü les pentes sont plus douces. En 1870, on tratja les premiers sentiers assures menant jusqu'au somniet du Triglav, et on edifia un refuge sous ce sommet meme qui, etant la plus haute montagne slovene, fut le centre des efforts du jeune alpinisme slovene. Lamour pour les montagnes se repandit aussi dans le Littoral slovene oü I on commenga de construire de nouveaux chemins menant au sommet du Triglav du cote Ouest, de la vallee de Trenta. Parmi les alpinistes qui ouvrirent cette region, se distingue surtout le Triestin dr. Kugy avec son equipe de guides natifs de la Trenta. En 1870 fut inauguree la voie ferree reliant Ljubljana ä Trbiž. Depuis ce temps, les touristes preferent les voies d’acces auTriglav qui partent de la Dolina.
En cette epoque, tonte la vie cultiirelle en Slovenie est agitee par la lntte entre les Slovenes et les Allemands. Lalpinisme aussi en per^oit les repercussions en tant qu une competition acharnee s engage entre les clubs alpins slovenes et allemands. La section « Krain » de la societe allemande-autrichienne d’alpinisme s’arroge temporairement la primaute dans la region qu’avait ouverte la nonvelle ligne ferroviaire. Elle edifie nn refnge sons le Triglav et construit (les chemins d acces emprnntant les vallees de Kot et de Yrata. En meine temps, le reseau de chemins touristiques se multiplie aussi autour des autres sommets des Alpes Juliennes. L auteur etudie en detail leur historique.
L’activite des clubs alpins allemands eil Slovenie obeissait souvent aux considerations qui tenaient plus du cliauvinisme que de l alpinisme.
Si	ces clubs jouaient quand meine im röle utile dans les Alpes Juliennes oü ils ouvrirent de nombreux chemins nouveaux. ils eurent au contraire une influence nefaste dans les Alpes de Kamnik oü leurs efforts ten-daient surtout ä freiner le developpement des sentiers touristiques. La plupart de chemins dans les Alpes de Kamnik datant de cette epoque ont ete construits sur l initiative de Frischauf qui collaborait etroitement avec les clubs slovenes.
L activite alpine dans les Alpes de Kamnik ne pril son plein essor que dans 1 epoque suivante, celle de la Societe alpine slovene, fondee en 1893. Entre cette date et lannee 1914 se situe 1 äge d’or du developpement des chemins alpins.
En poursuivant, 1 auteur decrit en detail l’evolution de nombreux chemins dans les Alpes de Kamnik oü les alpinistes tcheques aussi ont joue im röle tres actif. Dans les Alpes Juliennes, les jeunes alpinistes slovenes s’effor^aient surtout ä reprendre la primaute dans la region du Triglav ä la societe allemande, et ils y parvinrent par le tragage de nouveaux sentiers et par la construction dun nouveau refuge. Ils continuerent ä ouvrir de nouvelles regions en construisant un reseau de chemins dans les Alpes Juliennes Occidentales et Orientales, ainsi que dans une partie de la Carinthie. Lorsque une nouvelle ligne ferroviaire vint traverser la vallee de Bohinj, les montagnes de Bohinj virent, eiles aussi, un grand afflux de touristes.
Le rapide developpement des chemins alpins fut interrompu par le debut de la premiere guerre mondiale qui etouffa toute activite alpiniste. En etablissant un front dans les Alpes Juliennes meines, la guerre y a cependant laisse quelques routes, notamment ä Vršič et ä Komna, et de nombreux chemins de transport militaires.
Apres la premiere guerre mondiale, les Alpes Juliennes furent in-justement partagees entre la Yougoslavie et l’Italie. C'est pourquoi le premier souci des alpinistes slovenes apres la guerre fut de raccorder les chemins conduisant aux sommets partout oü la nouvelle frontiere les avait tron^onnes.
La seconde guerre mondiale marque un nouveau temps d arret dans l’activite alpiniste. Les premieres annees apres la guerre furent con-sacrees ä la refection des chemins endommages et a la construction de nouveaux refuges, surtout dans les regions ä l'ouest de l’ancienne frontiere, et qui ont, ä leur tour, exige le tra^age de nouveaux chemins.
BARVANJE PONIKALNICE LOGAŠČICE V LETU 1951
Uvod
Hidrografske razmere porečja Ljubljanice, ki skoraj v celoti pripada krasu in ki ga poleg drugih posebnosti kar akte rizi rajo tudi ponikalnice, so posebno na obrobju tega porečja manj znane; ali nedokazane ali pa nezanesljivo dokazane so mnoge podzemne zveze teh obrobnih ponikalnic.
Ena od teh ponikalnic je tudi Logaščica. Ker so sedanji podzemni vodni tokovi na krasu v mnogih od znanih primerov z večjimi ali manjšimi odstopi obdržali smer svojih prejšnjih nadzemnih tokov, ko ozemlje, po katerem se te vode sedaj podzemno pretakajo, še ni bilo zakraselo, smo tudi za potok Lo-gaščico, ki se je v preddiluvialni — to je pliocenski dobi — skupaj s Hotenko in Cerkniščico površinsko izlivala v površinsko Ljubljanico, predpostavljali, da teče tudi sedaj skupno z ostalimi vodami kraškega dela porečja Ljubljanice proti vrhniškemu področju kraških izvirov. Na to moremo sklepati iz geomorfoloških, geoloških prilik tega področja.
W. Urbas je v svoji hidrografski karti Kranjske (priloga citiranega članka) pridal Logaščico Močilniku (vode s Planinskega pol ja pa Retovju). W. Puticlc je sklepal (sodeč po skici, ki ilustrira njegov v virih citiran članek), da se podzemna Logaščica združi pod zemljo z vodo, ki ponika Pod stenami na Planinskem polju in skupaj z njo priteka na dan v Močilniku.
Vse to so bila dovolj verjetna sklepanja, toda nedokazana.
Kot nekako potrdilo tem predpostavkam nam je služila opazka pisca članka »Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice« F. Habeta v Geografskem vestniku iz leta 1936-37, kjer omenja svoja opazovanja Male Ljubljanice, ki izvira v Močilniku, ki je bila v času čiščenja ponora Jacke, kjer ponika Logaščica, kalna, dočim je bila istočasno Velika Ljubljanica, ki izvira v Retovju, bistra. Ta podatek je res dokaj prepričljiv, vendar lahko predpostavljamo, da velja le za primer zelo nizkih vod, kajti čistilna
dela v ponorih so skoraj praviloma možna le pri zelo nizkih vodostajih.
Barvanje, ki naj bi zanesljivo dokazalo to podzemno vodno zvezo in ki ga je v času od 20.1. do 5. II. v letu 1939 organiziral A. Hočevar pri višji srednji vodi (vodostaj na Veliki Ljubljanici je bil 125 cm) z 2 kg uranina. ni uspelo.
Zato se je Uprava hidrometeorološke službe LRS na pobudo in s podporo Glavne uprave za vodno gospodarstvo LRS odločila v letu 1951 barvanje ponoviti, kajti zaradi predvidenih hidro-tehničnih del na porečju Ljubljanice mora imeti čim popolnejše hidrografske podatke tudi tega predela.
Potok Logaščico sestavljata dva površinska potoka, in sicer potok Reka. ki priteka od severa in od severozahoda pritekajoči Črni potok. V Gornjem Logatcu se Reka in Črni potok združita in tečeta pod imenom Logaščica v smeri pravokotni na dinarsko smer z razmeroma malim strmcem preko Logaškega polja. Zadnjih 440 m dobi potok v več ali manj globoko zarezani dolomitni soteski večji padec, dokler v živahnem toku ne doseže ponora Jačke pod železniško postajo Logatec, k jer prične svojo pot pod zeml jo (nekaj manjših ponorov je tudi nekoliko višje ob strugi).
Logaščica odmaka približno 18,5 km2 padavinskega območja (podatki za površino padavinskega območja Logaščice so le približni zaradi splošno znanih težkoč omejevanja povodij v kraških predelih), ki ima razmeroma precej padavin. Dežemerska postaja Gornji Logatec je v najbolj deževnem letu v razdobj u od leta 1925 do leia 194-0. to je leta 1937. pokazala 2646 mm letnih padavin, dočim jih je v istem letu beležila Ljubljana le 2379 mm.
V	naslednjem najbolj suhem letu v tem 16-letnem razdobju, to je leta 1938, je imel Logatec 1319 mm letnih padavin, Ljubljana pa jih je imela v istem letu 1175 mm.
Po pripovedovanju domačinov ne usahne Logaščica popolnoma niti v najbolj suhih letih. Maksimalne visoke vode pa dosežejo po računih projektanta regulacije Logaščice J. Šturma približno 21ma.sek—1 (izračunano po empiričnih formulah raznih avtorjev na podlagi podatkov o velikosti padavinskega območja, množine povprečnih letnih padavin, obsega površin, pokritih z gozdom, naklona področja itd.). Kapaciteta struge in požiralnikov ne zadošča za te vode, ki pogosto poplavljajo tudi širše področje (poplava na Logaškem polju 6. IT. 1931). Iz omen jenega lahko vidimo, da smemo šteti Logaščico za kolikor toliko pomemben vodotok porečja Ljubljanice.
Slika 1. Hidrografska slika povodja Logaščice in kraških izvirov v okolici Vrhnike in v Bistri,
Organizacija barvanja
V	nedeljo 29. IV. 1951 smo vrgli ob 7. uri zjutraj v Logaščico 7 kg uranina in to tik pred najnižjim in ta dan edinim delujočim požiralnikom Jacke (ponor Jacka ima v in ob dnu več odprtin, ki požirajo vodo). Logaščica je imela ta dan približno toliko vode kot prejšnji dan, ko smo izvedli merjenje vodne množine (približno 200 m nad ponorom), ki je znašala 0,256 m3 . sek“1. Vsa voda je oba dneva sproti odtekala v ponor. Niveliranje 18. V. 1951 je pokazalo, da ima dno ponora Jacke absolutno nadmorsko višino 448 m. Že med pripravljanjem barve za barvanje je pričelo narahlo deževati. Proti poldnevu pa je nastopil prav močan dež, ki je padal ves dan in tudi naslednji dan, tako da je začela Logaščica precej naraščati in voda se iz Jačke ni mogla več sproti odtekati. Naslednji dan (50. IV. 1951) je stala voda do približno 1/s globine ponora Jačke in tvorila tam in višje v strugi malo jezerce.
Opazovanje vod smo organizirali na vseh pomembnejših 28. IV. 1951 delujočih krnskih izvirih okolice Vrhnike in v Bistri. Na Primčevem studencu, ki se izteka v Belo, na obeh Kožuhovih studencih Hribskega potoka, ki se skupaj z Belo izliva v Malo Ljubljanico. Od izvirov Male Ljubljanice smo opazovali naslednje izvire: izvir v Malem Močilniku, v Velikem Močilniku izvir Pod hudičevimi skalami in izvir pri Sv. Antonu. Od izvirov v Retovju, kjer izvira Velika Ljubljanica, smo opazovali Malo okence, izvir Pod skalo in izvir Pod orehom (izpustili smo izvir Veliko okence, ki 28. IV. 1951 ni bil aktiven in izvir pod Maroltovo žago — Maroltov izvir — takoj severno pod izvirom Pod orehom, ki je nekoliko težje dostopen). Od izvirov Ljubije ni bilo aktivno Smukovo brezno; zato smo opazovali le izvir Gradarjevo brezno, izvir Na potoku (Jurkovčev potok) in Ceglarjev potok. V Bistri smo opazovali 3 izvire Bistre.
Vse izvire smo razdelili na naslednje skupine: prva skupina je opazovala Primčev studenec in oba Kožuhova studenca; druga skupina je imela izvire Male Ljubljanice; tretja skupina je opazovala izvire Velike Ljubljanice v Retovju in izvire Ljubije; četrta skupina pa izvire Bistre.
Vsaki skupini izvirov, razen skupini izvirov Bistre, sta bila dodeljena po dva opazovalca, ki sta se izmenjavala vsakih 12 ur. Izvire Bistre je opazoval le en opazovalec, in sicer le enkrat dnevno.
Vzorce vode izvirov so opazovalci jemali vsaki 2 uri, razen na izvirih Bistre in izvira Mali Močilnik, na izvirn Pod hudičevimi skalami in izviru pri Sv. Antonu. Izvire Bistre smo opazovali kot že omenjeno po enkrat na dan, ostale pravkar naštete izvire pa v dnevnih urah vsaki 2 uri, ponoči pa vsako uro. Opazovalce smo izbrali iz vrst vrhniških dijakov.
Z jemanjem teh vzorcev smo pričeli 29. IV. 1951 ob 8. uri zjutraj, opazovanja pa zaključili 5. V. 1951 zvečer.
Rezultati barvanja
V	času opazovanja izvirov nismo mogli na nobenem izviru na oko ugotoviti barve. Tudi v stekleničkah z vzorci vode ni bilo mogoče opaziti obarvanja. Šele pri kasnejšem pregledovanja vzorcev s fluoroskopom smo lahko zanesljivo ugotovili barvo v naslednjih izvirih:
Mala Ljubljanica — Mali in Veliki Močilnik
1. Mali Močilnik: zračna razdalja od Jačke do izvira znaša 6570 m; precizen nivelement vodne gladine izvira dne 19. V. 1951 je pokazal 291,570 m nadmorske višine vodne gladine izvira (vodomerska postaja Vrhnika na Ljubljanici je kazala ta dan vodno gladino +12 cm, torej več kot v času barvanja). Prvi vzorec obarvane vode smo opazili 1. V. 1951 ob 18. uri. Pojav največje koncentracije barve se je pokazal 2. V. 1951 od 1. do 8. ure. Od tega viška dalje se je barva polagoma izgubljala do 5. V. 1951, ko smo v vzorcu od 12. ure komaj še zasledili sled barve.
2. Veliki Močilnik — izvir Pod hudičevimi skalami: zračna razdalja od Jačke do izvira je 6400 m. Nivelement od 17. V. 1951 kaže nadmorsko višino gladine izvira 291,211 m (vodomerska postaja Vrhnika na Ljubljanici je kazala ta dan vodostaj +62 cm). Prvi vzorec obarvane vode smo imeli 1. \ . ob 16. uri.
2.	V. od 1. do 4. ure je trajalo najmočnejše obarvanje. Barva se je izgubljala do 5. V. ob 12. uri.
5.	Veliki Močilnik — izvir pri Sv. Anionu: zračna razdalja od Jačke znaša 6525 m. — Nivelement od 17. V. 1951 izkazu je 290,877 m nadmorske višine gladine izvira. Prva sled barve se je pokazala 1. V. ob 16. uri. 2. V. od 5. do 6. ure je trajalo najmočnejše obarvanje, ki je polagoma upadalo do naslednjega dne opoldne.
Velika Ljubljanica — Retovje
1. Malo okence: zračna razdalja od Jacke znaša 6400 m; nivele-ment od 17. V. 1951 kaže 291,417 m nadmorske višine vodne gladine izvira. Prvi pojav obarvane vode smo imeli v vzorcu od i.V. ob 18. uri. Nato je koncentracija barve naraščala do 2. V. ob 2. uri. Višek obarvan ja 2. V. od 2. do 8. ure. Zadnji vzorec komaj vidno obarvane vode smo imeli 5. V. ob 16. uri.
2. Izvir Pod skalo: razdal ja v ravni črti od Jačke znaša 6590 m. Barva -se je prvič pokazala 1. V. ob 12. uri. Najmočnejšo koncentracijo barve smo zasledovali isti dan v vzorčili od 16. do 20. ure. Vzorec vode, vzet 5. V. ob 14. uri, je imel komaj še opazne sledove barve.
3. Izvir Pod orehom: razdalja v ravni črti od Jačke znaša 6700 m. Začetek obarvanja opazili v vzorcu od 1. V. ob 12. uri. Na jvečja koncentracija barve se je pojavljala isti dan od 16. do 20. ure. Zadnji vzorec obarvane vode s komaj zaznavno barvo smo imeli 5. V. ob 14. uri.
Ljubija
1. Gradarjevo brezno: razdalja v ravni črti od Jačke znaša 7 km.
1.	V. ob 14. uri smo opazili prve znake obarvane vode, ki je dosegla od 20. ure istega do 2. ure naslednjega dne naj več j o koncentracijo barve. Naslednji dan 5. V. ob 10. uri smo imeli zadnji vzorec vode s komaj še sledjo barve.
2. Izvir Na potoku (Jurkovčev potok) je oddaljen od Jačke v ravni črti 7250 m. Nivelement izkazuje po podatkih iz že omenjenega članka F. Habeta 290,492 m nadmorske višine gladine izvira pri neznanem vodostaju. Prvi vzorec neznatno obarvane vode smo dobili l.V. ob 14. uri. Višek koncentracije barve je trajal od 20. ure istega do 2. ure naslednjega dne. Barva se je izgubila 3. V. ob 10. uri.
Ostale podatke o obarvanih izvirih, ki dopolnjujejo pravkar navedene, glej v razpredelnici!
Pripomniti moramo še enkrat, da so bile višine vodnih gladin na izviru Mali Močilnik, na izviru Pod hudičevimi skalami, na izviru pri Sv. Antonu in Malem okencu posnete pri nekoliko višji vodi kot je bila v času opazovanja izvirov in pojava obarvanja. (Podatek za višino vodnega nivoja izvira Na potoku je vzet iz že citiranega članka F. Habeta, kot že omenjeno, pri neznanem vodostaju.)
’S	|
E -*-• co o « O g > «o
S S S E ^ -2 ° >
o>	(M	OO		LO		Tf	CD
CD			©		iO	iO	CD
oo	CO"	CO	CO*	CO	CO	CO	CO~
o o O) o
So č/5 >
CM
P cq <aj J •O > > co
^ -2, b 3
ca o S
Kj p.-^ >
“E E u £ £ E 2 >
O	05	CO	CO	OO
CO	OO	CN	oo	O
*—*1	C"-		^ 1 1	1 *°-
CD	CD		CD	
iO	lO	lO	lO	lO
	*—1	*—•	•—•	r—t
aJ	w-	-—rT
C	a	G	15
O	XI	TO	.	Oi
^	o	> 00	*
.a
o
J ü,"
*č5 ‘H’ ^ •E g o '»s'0
>V P3
S ° o'
> aj • _ * 3» •> K'> lO
° « -2-CL, '
. O
> -o
•a
o
-rp	CD
. O	. o
>*o	>•0
	. CO*
CN	CN
•a	•o
o	o
oo . O
>-a
. CN
(M
T3
O
> ’S
. CD
o CN	*C	ob V.	
. O	• 3		
>*o	.	>LJ	
• CD	. ^.o	O CN ~”°.n	
-a	•go °	'S o	O
o	° CN	O CN	
«- C
p
CT3 ~
Z
j* —
>	o	_	t^-		
o p					
l- G	lO	CN	oo	^ I I	1 ^
			O		
N	05	CD	05	05	
	CN	CN	CN	CN	CN
Ä’S-o-o
•s§°3>.
> >a ro —
E
:
c
eo
>
«3
JD
O
lO
«O
Tf
co
lO
CN
lO
CD
h-
CD
O
*a
3
Ä
TD
O _
°- E
i— 03
> cu
—	CN
o*
>
•a
o
a-
E
o
JS
T3
O
a
o
>
O
3
3
o
a.
Razpredelnica s podatki obarvanih izvirov.
Ljubljanica - v.p. Vrhnika
o
SO
100
dnevi
moj 1951
Ljubija v. p. Verd
100
5C
o
april 1951
maj f95>
Bistra v.p.Bistra
150
too
o
Slika 2. Diagrami vodostajev Ljubljanice, Ljubije in Bistre na vodomerskih postajali Vrhnika, Verd in Bistra za čas od 25. IV. do 24. V. 1951.
Zato bo strmec v naših primerih za neznatno spoznanje večji kot je označen v razpredelnici.
V	času našega barvanja smo imeli višje nizke vode.
Pri vseh obarvanih izvirih, v katere priteka tudi voda s Planinskega polja, smo opazili po prvih šibkih začetnih obarvanjih (na jmanjša s fluoroskopom opazna koncentracija barve je znašala
5	. 10”9) več ali manj nagel porast jakosti barve, ki je po višku polagoma pojemala do komaj zaznavnega obarvanja. Pri vseh izvirih, razen na izviru Gradarjevo brezno in izviru Na potoku, je maksimalna koncentracija barve dosegla, ni pa presegla koncentracije 9. 10—9. Ta koncentracija je bila pri vseh teh izvirih praktično ista. Ta ugotovitev bi kazala na to, da se vode Logaščice združijo in premešajo z vodami s Planinskega polja prej, preden se porazdele po posameznih izvirih. V kolikor so v posameznih izvirih le kolikor toliko različni začetek obarvanja, nastop in trajanje maksimalnega obarvanja in čas in potek pojemanja in izgubljanja obarvanja vode, pa zavisi od izoblikovanosti podzemnega vodnega korita od odcepa od glavnega vodnega kanala do posameznega izvira. Podzemeljske akumulacije vode (podzemeljska jezera), sifoni, izredne ožine kanalov, vijugavost podzemnih strug, podori in podobno, vplivajo na način pojavljanja obarvanja.
Izvira Gradarjevo brezno in Na potoku sta v času maksimalnega obarvanja pokazala neznatno manjšo koncentracijo barve, in sicer koncentraci jo 8 . 10“9. To bi kazalo na morebiten neznaten dotok vode še z drugega področja v ta izvira. Na to možnost opozarja tudi dejstvo, da se je barva izgubila v obeh teh dveh izvirih prej kot v ostalih, čeprav sta oba oddaljenejša kot drugi obarvani izviri.
Izvir Ceglarjev potok, ki je oddaljen 7350 m od Jačke, ima po podatkih F. Habeta iz že citiranega vira 290,710 m nadmorske višine pri neznanem vodnem stanju. Vzorca vode od i. V. ob 22. uri in od 2. V. ob 2. uri kažeta znake morebitne barve. Značilno je, da ravno v času, ko kažeta sosednja izvira višek koncentraci je barve (vzorec od I. V. ob 24. uri je bil tako kalen, da je kljub filtriranju te vode kalnost motila opazovanje eventualne barve). Če bi hoteli dokazati zvezo voda s Planinskega in Logaškega polja z izvirom Ceglar jev potok, če ta zveza res obstaja, bi bila potrebna pri barvanju večja količina barve. Vsi znaki pa kažejo, da bi bila tudi ta eventualna zveza z ozirom na razmeroma male vodne količine tega dotoka v ta izvir manj pomembna. To potrjujejo tudi tempe-
■* mo/c» 1951
Moto okence -V L jub/jonicct
																							
																							
																							
				/																			
			-7	/																			
			/										k										
		/																					
	/									I								\					
	/																		r				
			-J	!										i									
										s « B				H s «■									s
im.,« | a mo,, «v, |																							
Gradarjevo brezno ■ Lj ubija
																						
																						
																						
																						
								N,														
		/																				
		/									's.											
	/													k-								
	/																					
																						
* ♦ f																						
< <*** j >mO|0 ] J ma/_> <«»5/																						
Slika 3. Diagrami spreminjanja koncentracije barve na obarvanih izvirih Pod hudičevimi skalami, Malo okence in Gradarjevo brezno.
raturne prilike tega izvira, ki smo jih povzeli iz navedenega članka F. Habeta, ki kažejo več sorodnosti z izviri Bistre, kot pa s sosednjima Gradarjevim breznom in izvirom Na potoku, če ta zveza res obstaja, bi šlo tu torej le za neznaten pritok planinskih in logaških vod, ki pa seveda ni izključen.
Bistra ni dala v nobenem izviru pozitivnega rezultata. Če sploh eksistira zveza izvirov Bistre z Logaščico (kar pa skoroda ni verjetno), velja zanje še v večji meri to, kar velja za izvir Ceglarjev potok.
Primčev studenec ni dal rezultatov, kar smo skoraj pričakovali.
Presenetilo pa nas je, da se tudi v obeli Kožuhovih studencih ni pokazala barva. Pričakovali smo jo s precejšnjo gotovostjo, kajti od ponikalnic, ki dokazano zalagajo Hribski potok z vodo, poznamo le Petkovec in Rovtarico, ki pritekata iz predela Rovte— Zaplana. Oba potoka pa imata skupaj povprečno več kot polovico manj vode kot Hribski potok (podatki vzeti iz »Poročila o izvršenih barvanjih kraških voda ponoruic na Notranjskem krasu« A. Hočevarja). Zato smo računali, da da del vode Hribskemu potoku tudi Logaščica. Barvanje ni potrdilo naših pričakovanj, pač pa utrdilo izvajanje A. Šerka v članku »Barvanje ponikalnic v Sloveniji«, kjer na podlagi dotedanjih podatkov zaključuje, da sta »izvira Hribske vode na Vrhniki ustje samostojnega hidrografskega sistema iz Logarskih Rovt«. Tudi temperaturne prilike, ki jih je prikazal F. Habe v članku »Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice«, se ujemajo z izvajanjem A. Šerka in našimi rezultati. Izvira Hribskega potoka kažeta namreč znatno manjše kolebanje letne temperature (leta 1934 je znašalo to kolebanje 2,7° C) kot pa izviri obeh Ljubljanic (Velike in Male Ljubljanice) in izviri Ljubije, kjer znaša to letno kolebanje do 10° C. Od izvirov Ljubije je tudi, kar se tiče temperaturnih prilik, izvzet Ceglarjev potok, ki kaže, kot že znano, po temperaturnih prilikah več sorodnosti z izviri Bistre kot z ostalimi izviri Ljubije in izviri Velike in Male Ljubljanice.
Zdi se nam, da so izkušnje tega barvanja pojasnile, zakaj barvanje v letu 1939 po vsej verjetnosti ni uspelo. Uporabl jena količina barve (2 kg uranina) je bila verjetno nezadostna. Posebno še, če upoštevamo, da je bilo takrat barvanje izvršeno ob še višjem vodostaju kot je bilo lansko (takrat so pri barvanju imeli višje srednje vode). Saj smo pri nižjem vodostaju v času lanskoletnega barvanja in z večjo količino barve (7 kg uranina)
dosegli le 9. 10~9 maksimalne koncentracije barve, kar pa seveda ne preseneča, saj se je 0,236 m3 . sek-1 vodne množine Logaščice redčilo s približno 50 m8 . sek.“1 vodne množine Ljubljanice in Ljubije (približno te vodne množine sta imeli Ljubljanica in Ljubija v času pojava barve). Poleg tega moramo upoštevati še delne izgube, ki nastopajo z adsorbcijo barve.
LITERATURA
W.Urbas, Die Gewässer von Krain, Zeitschrift d. D. u. ö. Alpenvereins, {877, Bd. VIII.
W. P u t i c k , Die unterirdischen Flussläufe von Innerkrain, das Flussgebiet der Laibach, Mitt. d. Geogr. Ges., Wien 1887.
A. E. Forster, Hydrographische Forschungen in Inner- und Unterkrain, Mitt. d. Geogr. Ges., Wien 1922, Bd. 65.
A. Melik, Pliocensko porečje Ljubljanice, Geografski vestnik, Ljubljana 1928.
F. Habe, Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice, Geografski vestnik, Ljubljana 1956/37-
A. Hočevar, Poročilo o izvršenih barvanjih kraških voda ponornic na Notranjskem krasu, Ljubljana 1959 (rokopis).
J. Šturm, Projekt regulacije Logaščice, Ljubljana 1943.
A.	Serko, Barvanje ponikalnic v Sloveniji, Geografski vestnik, Ljubljana 1946.
Arhiv hidrografskega, hidrometrijskega in meteorološkega oddelka Uprave hidrometeorološke službe LRS.
Zapiski opazovalcev.
Lastni zapiski.
THE SUBTERRANEAN COURSE OF THE LOGAŠČICA RIVER Test made by introducing colouring matter, 1951
Nada Čadež
The Logaščica River is formed by the confluence of the two surface brooks Reka and Crni potok, whence it flows across Logaško Polje and disappears underground at Dolnji Logatec.
With the end to confirm an alleged connection of its water wi tli the karst springs located in the surroundings of Vrhnika, a test was made in 1959, by adding coloring matter to the inflowing water of the river. The test proved a failure.
A subsequent test in the spring of 1951, yielded the following results: At seven o’clock in the morning of April 29, 1951, seven kilograms of uranin were added to the Logaščica River at the point where it dis-
appears underground. Every two hours samples were checked of the water flowing from the springs in the surroundings of Vrhnika (Primčev studenec, the two Kožuhova studenca, Mali Močilnik, the springs Pod hudičevimi skalami and Sv. Anton in the Veliki Močilnik, Malo okence, the springs Pod skalo and Pod orehom, Gradarjevo brezno, the two springs Na potoku and Ceglarjev potok). The three springs of the Bistra River were checked once daily.
By means of a fluoroscope the coloring matter could be established in the samples of water from the following springs: Mali Močilnik, the two springs Pod hudičevimi skalami and Sv. Anton in Veliki Močilnik, Malo okence, the two springs Pod skalo and Pod orehom, Gradarjevo brezno and the spring Na potoku.
By midday amd afternoon of May 1, 1951, the coloring matter began to show in such a concentration that it could be established by means of the fluoroscope. At the time when the colouring matter had been observed in the tagged springs, a relatively rapid increase in the concentration was noticed. The concentration raeched its maximum in some springs in the afternoon of May 1, in others during the night from May 1, to May 2, and in others again in the early morning of May 2, 1951. Later the concentration gradually decreased until, by the evening of May 3, the coloring matter had not completely disappeared from the tagged springs. The maximum concentration in the springs Gradarjevo brezno and Na potoku was 8.10“9 while in the rest of the tagged springs it was 9.10^9.
The test showed that the Logaščica River disappears to the same underground channel to which the surface drainage of Planinsko Polje is diverted, for it has been found that the streams of Planinsko Polje flow into the springs which had been tagged. The main subterranean passage branches off into channels which lead to single springs. Since in the springs Gradarjevo brezno and Na potoku a somewhat lower concentration than in the rest of the tagged springs, had been found, it would be safe to conclude that they draw some water from elsewhere.
The point at which the Logaščica River disappears underground is at the altitude of 448 meters above sea level, while the springs era located from 156 to 157.5 meters lower. The bee line between these two points is from 6.4 to 7.25 kilometers.
It had been found that 53 to 59 hours elapsed before the tagged liquid outflowed at the springs.
On a gradient from 21.7 to 24.5 the relative velocity of the current of the subterranean course of the Logaščica River was 3 to 3.7 centimeters per second.
PODOR NA JAVORŠČKU
Fr. Planin a
Podor na Javorščku se je dogodil 8. avgusta 1950 na severozahodnem pobočju te gore nad levim bregom Soče, malo nad sotočjem Soče in Koritnice. (Fot. (!) lik ob Soči, ki teče tod kakih 300 m nad morjem, je krpa krednega Hiša, okoli katere so ledeniške odkladnine in na njih majhna vas Jablanica. Nad vasjo se položno dvigajo senožeti. Podorni material sega na senožet »Na počivalniku«. V bližini je nad sotočjem obeh rek ostanek starega podornega nasipa, ki pa je že ves obrasel. Gora Javoršček je sestavljena iz skladov dachsteinskega apnenca. (Prim. Carta geologica delle tre Venezie, 1937, list Tolmin, severozahodni del obdelan od prof. F. Kossmata in A. Winkl e r j a !) Na kraju podora se vlečejo apnenčeve plasti v smeri JZ— SV in so nagnjene 45° proti severozahodu. Plasti visijo torej strmo navzdol po pobočju. V višini nekaj nad 700 m je v pobočju strmejši rob. Nekdanja rečna erozija je v tej višini odbrusila spodnji del
Fot. 1. — Pogled z Bovškega polja na podor na Javorščku 8. avgusta 1950. Levo Hudi vrli 1808 m, pod katerim leži pianina Golobar (1254 m).
Fr. Planina
vrhnjih, strmo nagnjenih plasti, ki zaradi tega niso imele več opore in so bile nekako obešene v pobočju. Domačini so imenovali ta rob »Pod tem rdečim«, kar kaže na intenzivno preperelost apnenca. Na severovzhodnem robu podora se dobro vidi. kako v tej višini plasti zmanjka, ker so odbrušene. (f ot. 2!) Nad robom je gozd pod »Smrekovo glavo«, ki je last čezsoške srenje. Više gori je pobočje »V poloze«. Na severovzhodni strani se spušča z višine vzporedno s podorom dolg jarek »Grdi žleb« proti senožetim »Na počivalniku«. Podoben manjši jarek sega tudi v zgornji del podora na jugozahodnem robu. Verjetno je, da je padavinska voda iz tega jarka zamakala lezike (stike plasti, Schichtfugen) in sčasoma napravila med plastmi tanko plast ilovice. Mlekuž Franc iz Jablanice 7 pripoveduje, da je bila drsna ploskev podora po katastrofi mokra, na ploskvah podrtih skal pa je bila marsikje ilovica, kar je vidno še sedaj. Tanka plast ilovice je ločila apnenčeve plasti v smeri njihove nagnjenosti. Jugozahodni rob podora pa kaže pokončno plast ilovice, ki se je tvorila v navpični razpoki in je tako ločila dele apnenčevih plasti v smeri, v kateri se plasti vlečejo. (Fot. 3!) Verjetno je dež 2. in 3. avgusta razmehčal vmesno ilovico in tako dokončno ločil zvezo med plastmi apnenca, ki jo je rahljala deževnica in snežnica že kdo ve koliko stoletij.
Pogoji za podor so bili torej naslednji:
1. Strmo nagnjene plasti v smeri pobočja, ki v spodnjem delu niso imele opore.
2. Podtalno erodirane stične ploskve med plastmi zaradi zamakanja z zgornjih delov pobočja.
3. Prepočenost apnenčevih plasti in preperelost s površja v globino.
Po pripovedovanju domačinov se je utrgal majhen del pobočja ob omenjeni strmini že 17. marca 1950. Navedeni Mlekuž, ki je vozil listje
Fot. 2. — Podor na Javorščku. Spodnji del drsne ploskve s severovzhodnim robom. Za njim stene, kjer se končujejo v pobočju viseče zgornje plasti daclisteinskega apnenca.
Fr. Planina
iz gozda, je takrat slišal dvakrat zapored pok kot iz puške. Pri drugem poku se je že drevje zapeljalo navzdol.
Dne 8. avgusta je Komačeva družina iz Jablanice št. 3 kosila seno »Na počivalniku« nedaleč proč od kraja podora. Ob pol dveh popoldne je nenadoma počilo in del gozda se je zapeljal po pobočju, na robu strmine se je vse razbilo in z velikim truščem zgrmelo proti senožetim. Skale so zlomile drevje in ga pokopale. Visoko v nebo se je dvigal prah. Štefanova mati iz Jablanice pripoveduje: »Ob pol dveh je zabučalo. Tekla sem na ,genk‘.
Drevje je drselo navzdol in, ko je prišlo do stene, je zdrčalo dol in se razbilo.«
Manjši kosi pobočja so se utrgali še okoli treh in petih popoldne. Ob petih je prišel manjši plaz s severovzhodnega roba podora. Ljudje se niso preveč bali, ker se je vse zelo hitro dogodilo in ker so med pobočjem Javorščka ter hišami v Jablanici dosti prostrane in položne senožeti, ki so ustavile glavno i maso skalovja.
Odlom se je začel v višini 910m. Stena zgornjega roba je na sredi visoka kakih 18 m, na jugozahodni strani 2 m, na severovzhodni pa okoli 5 m. Na sredi štrli najbolj navzdol po drsni ploskvi. Na njenem vrhu stojijo precejšnje smreke.
Z jugozahodne strani je videti dokaj trdna, na severovzhodni strani ima pa debelo razpoko od vrha do tal.
Dno zgornje stene stoji na strmo nagnjeni plošči, po kateri je odkrhnjeno skalovje zdrselo navzdol. Drsna ploskev (dachsteinski apnenec) je silno gladka. Ker je naklonjena za 45° (proti SZ), je brez plezalk in vrvi nedostopna. Na jugozahodni strani sega bliže gori k robu, na severovzhodni pa visi globlje pod rob podora. Čeznjo potekajo nekoliko poševno trije nizki pragovi počez, ker se niso odlomile vse spodnje podorne plasti v isti višini. Drsna ploskev sega do višine okrog 770 m. Tam izgine pod grušč in snežišče. Dolga je nad 190 m. Ob spodnjem robu je široka 75 m, pod vrhnjo steno je nekoliko
Fot. 3. — Jugozahodni rob podora, kjer je bila navpična razpoka z ilovico. Spodaj bovško polje z vojaškimi barakami, zadaj Kaninsko pogorje.
Fr. Planina
ožja. Njena površina znaša skoraj poldrug hektar. Nad spodnjim robom drsne ploskve je stena visoka na SZ strani 4—5 m, na SV strani 7—9 m. (Fot. 4!) Ce vzamemo torej povprečno globino odtrgane mase
6	m, je zdrknilo navzdol najmanj 80.000m:! skalovja s skoraj poldrugim hektarom gozda.
V	višini 740 m se začenja ogromna groblja, ki sega doli na senožeti v višini 520 m. Skale različnih dimenzij so nagromadene in zagvozdene
druga med drugo. Na mnogih se vidi gladka ploskev, ob kateri se je prej stikala plast s plastjo. Tu in tam so stične ploskve rdeče od preperevanja ali celo prevlečene z ilovico. Med skalovjem je pokopano drevje. Nekatera debla smrek so raztreščena v šope trsk. Debele bukove hlode so domačini odžagali, kolikor so moleli izmed skal. Na jugozahodni strani podora gleda pri višini 600 m bolj strma in gladka podlaga izpod groblje. To je najbrž kraj, kjer se je skalovje odtrgalo že 17. marca 1950. Pri glavnem podoru je skalovje drselo čez to strmino brez ovire. »Na počivalniku« v višini 520 m je spodnji del groblje. Tod je obstala oglata skala, ki meri približno 12 X 8 X 6 m. Pod njo so raztresene še druge, nekoliko manjše skale. Največ jih leži na senožeti Milke Komac iz Jablanice (prej št. 164). Prizadeta je tudi senožet Franca Mlekuža, ki mil je neka skala razbila vogal pločevinaste strehe pri seniku. Posamezne skale so letele še niže dol. Najbolj spodnja z velikostjo 4X3X2m se je ustavila v ogradi kakih 90 m nad Rogarjevim hlevom v višini 460 m. Dalje se ni nobena privalila.
Gospodarska škoda je torej v tem, da je uničen precejšen del gozda, s skalami nasut del senožeti in nekoliko poškodovan senik. Vas Jablanica ni prizadeta. Skalovje, ki se bo z zgornjega razrahljanega roba še dalje krušilo, ni več nevarno, ker bo velika groblja zaustavljala vse nadaljnje odkruške. Zelo verjetno je pa, da bo zdrknil še kak sosednji del pobočja, kjer so razmere podobne opisanim.
Fot. 4. — Drsna ploskev podora s severovzhodnim robom proti gorovju Bavškega Grintavca.
Fr. Planina
KRITIČEN PRETRES ARHIVA METEOROLOŠKE POSTAJE
V	LJUBLJANI
Danilo Furlan
Ljubljana razpolaga z zelo starimi podatki, in sicer segajo najsta-rejši v leto 1850. Seveda starih podatkov ne moremo smatrati kot enakovredne onim iz današnjih dni. Preciznost instrumentarija je bila sredi preteklega stoletja zelo daleč od današnje stopnje; opazovanja» ki jih ni bilo mogoče kontrolirati z registrirnimi instrumenti, so bila ob drugih terminih. Nadaljnja pomanjkljivost je v tem. da niso opazovali vseh tistih pojavov, kot jih opazujemo danes. Število opazovanih pojavov se je postopno večalo in ta razvoj gre še v bodočnost.
A. Opazovalci
Kot veliko pozitivno potezo starejših opazovanj moramo podčrtati dolgoletno aktivnost istih opazovalcev. Ako naštejemo te požrtvovalne ljudi po kronološkem redu, bi se sledili takole: od 23. marca 1850 do
1.	avgusta istega leta je opazoval Wagner, ves naslednji mesec Seifer, nato pa do 31. decembra 1857 Zeilinger. J. Seifer omenja, da je Zeilinger opazoval do februarja 1859. V našem arhivu prenehajo njegova opazovanja z 31. decembrom 1857. Isti avtor navaja v »Das Klima von Krain« str. 14, da je kustos muzeja, Karel Dežman, začel z opazovanji januarja 1855. V našem arhivu se pojavijo njegova opazovanja z novembrom 1857, tako da imamo za november in december omenjenega leta dvojna opazovanja na povsem različnih formularjih in tudi z različnimi podatki.
Od leta 1858 dalje je vodil opazovanja Karel Dežman. V arhivu manjkajo letniki 1861 do 1864. Seidl nič ne omenja prekinitve v omenjenih letih, čudno pa je, da jih tudi v »Jahrbücher der C. A.-f. Meteorologie und Geodynamik« ne najdemo. Podatki začno ponovno v letu 1865. Dežman nič ne utemeljuje prekinitve opazovanj, iz česar bi zaključili, da so se opazovanja vršila. Po smrti Karla Dežmana je vršila opazovanja njegova sestra Serafina in to od 11. marca 1889 do julija meseca 1895. ko nastopi prof. Vodušek, ki jih je vodil do 1919. leta, ko je prekinil svoje delo zaradi starostne onemoglosti. Nadzorstvo nad opazovanji prevzame nato dr. Čadež, za njim prof. Gavazzi in končno dr. Reya, kot predstojnik zavoda za meteorologijo in geodinamiko.
V	času po odhodu prof. Voduška so vršili opazovanja: Marinček F., Blanč Janez, Vencel Matija in Černe Vladimir. S 1. januarjem 1948 začno oficielna opazovanja sinoptične postaje Ljubljana-Bežigrad.
B.	Opazovani elementi odnosno pojavi
Prva opazovanja, to je v letu 1850, imajo beležene: pritisk zraka, temperatura suhega in mokrega termometra, relativna vlaga po higro-metru in kratek opis vremena. Čas opazovanj je različen: ob 6., 10., 12., 15.. 18. uri.
Že leta 1852 in to s prvim januarjem, prično beležiti tudi oblačnost in smer vetra, v septembru istega leta pa tudi že pritisk pare.
V	naslednjih letih se nadaljuje z opazovanji v navedenem obsegu, vendar nastopajo krajše prekinitve za posamezne elemente. Z letom 1855 se ustalijo opazovalni termini ob 6., 14. in 22. \iri, ki ostanejo do leta 1877, ko uvedejo Ma.inheims.ke termine. Tega leta prično beležiti tudi minimalno in maksimalno temperaturo. Tako so od leta 1877 (incl.) opazovali: pritisk zraka, temperaturo suhega in mokrega termometra, maksimalno in minimalno temperaturo, pritisk vodne pare, relativno vlago, oblačnost, smer vetra, vreme in padavine.
Novih opazovanj ni bilo do nastopa prof. Gavazzija, ko so pričeli beležiti tudi število sončnih ur s pomočjo heliografa. Nove razširitve na tem polju so nastopile po osnovanju sinoptične postaje. Osnovnim registrirnim instrumentom (termograf. barograf. higrograf) so se pri-kl j učil i: geotermograf, aktinograf in anemograf: dalje zemeljski termometri, anemometer, nefoskop, s čimer so se opazovanja razširila na temperature v zemlji, na množino prejetih kalorij in na gibanje oblakov.
C.	Selitve postaje
Iz arhiva ni nikjer razvidno, kako se je meteorološka postaja selila. Na njeno pot. bolje na spremembe, nas opozori predvsem nadmorska višina. Prvi podatki o višini instrumentov so iz leta 1876.
Opazovanja, ki jih je vršil /eilinger so bila v sklopu poštne službe, kar nam dovoljuje misel, da je bila postaja v poslopju poštnega urada (I elegrafenamt). Nepoučeni smo še do omenjenega leta 1876, ko se navajajo sledeče višine: absolutna višina 501.6, višina termometra 4.05 in dežjemera 2.16 m. li podatki ostanejo neizpremen jeni do smrti Karla Dežmana. Njegova sestra navaja številke 297,6, 5 in 2,2m. Ako primerjamo le podatke, se vsiljuje zaključek, da sta stanovala brat in sestra v isti hiši. da pa je bilo stanovanje Serafine Dežman v pritličju, bratovo pa v I. nadstropju — razlika je namreč točno 4 metre. Višini za termometer in ombrometer sta isti. Po tej misli naj bi sestra prenesla le barometer v svoje stanovanje, vse ostalo je ostalo na starem mestu. Če si dovoljujemo še podmeno, da se Dežman v vsem času ni selil, imamo torej niz 57 let, ko so se opazovanja vršila na istem mestu.
Julija 1895 prične z opazovanji prof. Vodušek. Za absolutno višino navaja 297 metrov, višina termometra 7,8 metra in višina ombrometra 5.1 metra. Februarja 1897 pa navaja spremenjeno absolutno višino 506.2 metra, ostalo ostane nespremenjeno. Zaključili bi iz tega, da se je prof. Vodušek tedaj preselil iz pritličja v II. nadstropje, termometer
in ombrometer pa sta ostala na starem mestu, tako da imamo tudi tukaj niz 24 let homogenih opazovanj.
O	namestitvi instrumentov pri prof. Vodušku beremo v »Jarbiicher f. M. u. G.« 1907, da so dobro nameščeni, da ima posebni termometer za temperaturo ob 7. uri in posebnega za ostala dva termina. Barometer je v redu in visi v stanovanju v drugem nadstropju. Ombrometer je na zidu, dobro zaščiten proti vetru. Postaja je bila v Vegovi ulici zahodno tik ob realki.
Leta 1919 (16. januarja) je prenesel služitelj na realki Marinček F. vse instrumente na realko. Termometer je bil nekaj časa med okni v pritličju, pozneje v hišici v prvem nadstropju; barometer je bil v sobi, nadmorska višina 304,9 m. Tako je bilo stanje do 31. decembra 1921, ko je bil barometer prenešen v pritlično stanovanje opazovalca Marinčka in je bila nova višina 299,7 m. Na tem mestu je ostal barometer do leta 1925, ko je postaja na realki prenehala z opazovanji. Barometer se je nato preselil na univerzo, kjer je bil dvakrat v prvem in dvakrat v drugem nadstropju. Vzporedno z njegovo selitvijo je šla tudi selitev termometra, vendar so bila ta opazovanja le pomožna.
Od 1. januarja 1921 so se opazovanja v novi angleški hišici vršila kot glavna opazovanja v Zg. šiški, opazovalec je bil upokojeni učitelj J. Černe. Ze s 1. aprilom 1922 pa se postaja preseli v porodnišnico, kjer je ostala vse do konca 1948. Od začetka istega leta pa teko že opazovanja na novi sinoptični postaji.
D.	Ocena
Iz prejšnji treh točk bi sledil naslednji zaključek: kvalitetno gradivo, ki more služiti kot osnova za resno delo, smemo smatrati ono, od 1858 do 1919 leta; to so opazovanja, ki so jih vodili Karel in Serafina Dežman in Vodušek. Ker pa so tudi v tem času bila opazovanja do 1877 ob 6. uri zjutraj in ob 10. uri zvečer, bi morali tudi to dobo skrajšati na približno 40 let, od 1877 do 1919. Res je, da se je postaja tudi v tem času dvakrat selila, da ni bilo komparativnih opazovanj in da višina instrumentov ni bila taka kot je danes. Z ozirom na dejstvo pa, da so mikroklimatska kolebanja omejena na plast pod 2 m višine, odnosno da so spremembe v naslednjih metrih višine malenkostne, nam morejo podatki omenjene dobe služiti kot prvovrstno gradivo; to tembolj, ker kaže vse delo omenjene trojice izrazito vestnost in ljubezen do opazovanja, kar jim priznavata tudi Hann in Seidl.
Ostala opazovanja morejo slediti kot dober pripomoček. Pri Zei-lingerju (1850—1857) so kaj hitro opazni veliki odstopi v primeri z opazovanji, ki jih je vršil Dežman; zato je tudi Hann uporabil Dež-manova opazovanja in z njegovimi korigiral opazovanja prvega.
Brez pomisleka tudi ne moremo uporabljati opazovanj po Vo-duškovi smrti; postaja se je sprva stalno menjavala, seveda brez komparativnih opazovanj. Od leta 1922 dalje je postaja v vrtu porodnišnice — sicer preko 25 let — vendar so pomisleki tudi za to dobo, in sicer sledeči: urad je bil oddaljen od opazovalnega prostora skoro pol ure.
Opazovanja so se vršila ob začetku službe in ob zaključku službe, tako da je komaj verjetno, da so bila res točno ob terminu. Tudi večerni termin ni bolj zanesljiv, saj so za krajšo dobo večerna opazovanja sploh izostala in so podatki vzeti s traku.
Zanesljivi podatki so šele z ustanovitvijo sinoptične postaje za Bežigradom, ki je začela z opazovanji 1. januar ja 1948.
Prva naloga sedaj je, da se ugotove mesta, kjer so se opazovanja vršila v času Karla Dežmana in njegove sestre. Druga naloga bi bila, da se izvedejo vsaj enoletna komparativna opazovanja in to tudi za čas, ko je opazoval prof. Vodušek. Tretji korak pa je, da se s primerjavo med Ljubljano in drugimi postajami preveri točnost podatkov.
V	letošnjem letu pride v poštev kritična obdelava opazovanj od leta 1889 do 1919.
Opomba: Naknadno je bilo ugotovljeno, da je imel Dežman svojo vilo v takratni Kolodvorski ulici št. 108, danes Prečna ulica št. 6.
OBZORNIK
Nadaljnje načelne diskusije o geografiji
Svetozar Ilešič
Ze v Geografskem vestniku za leto 1948/49 smo poročali o živili diskusijah, ki se razvijajo po svetu o tem, kaj je bistvo in vsebina geografije. Od takrat so se te diskusije še razširile in poglobile. Dokazujejo nam, da so vprašanja o vsebini in o metodah naše znanosti tako široka, pa hkrati še ne dovolj razčiščena, da nujno zahtevajo nadaljnjih premotrivanj in osvetlitev.
Nagibi, ki vodijo geografe k tem diskusijam, so različni. Marsikje gre še za to, da se utemelji eksistenčna pravica geografije, ki jo tako pogosto zanikajo zastopniki drugih znanstvenih vej, ali da se obrani njena enotnost. Tako izzveni nova knjiga Woolridga in E as t a 1 v izrazit zagovor enotne geografske vede, ki z enotno metodo oziroma z enotnim aspektom na široko zajema pojave različnih kategorij. Knjiga podčrtava, da je neumestna in napačna dihotomija med fizično in kulturno geografijo, pa tudi deskriptivna monotonija, ki je doslej vladala posebno v gospodarski geografiji. Isto stališče prihaja do veljave tudi v kritiki, ki jo čitamo v reviji Geographical Journal za 1.1951 o knjigi G. T a y 1 o r a.2 Po kritikovem mnenju je ta knjiga napisana tako, da lahko ponovno vzbudi kritiko, češ da geografija ni enotna znanstvena disciplina, temveč — kakor pravi kritik — a remarkable miscellanea.
Ne more pa biti namen načelnih razglabljanj o geografiji samo obramba. Tudi med geografi samimi je treba jasno opredeliti njeno vsebino, predmet in metode. Pri tem se pred vsakega med nami stalno postavlja predvsem vprašanje, kje so meje geografije. Res da meje med posameznimi znanstvenimi disciplinami niso same sebi namen, temveč služijo samo smiselni razdelitvi dela. Kljub temu pa ravno geograf, ki se mu delovno področje vsak dan bolj širi na vse mogoče pojave v prirodi in družbi, nujno čuti potrebo, da si nekje postavi mejo. Zato so vsaj razumljive, če že ne v polni meri sprejemljive težnje, ki sicer niso nove, da se geografiji prisodi kot predmet in izhodišče sama na zunaj vidna pokrajina. Geograf naj bi sam proučeval samo tiste zakonitosti, ki vežejo v tej pokrajini najrazličnejše pojave med seboj v kompleksno realnost, medtem ko bi naj zakone dogajanja posameznih pojavov samih, bodisi prirodnih ali družbenih, prepustil sistematičnim vedam, odnosno prevzel od njih le, v kolikor jih potrebuje, da raztolmači pokrajinsko lice. Problem omejitve je nekoliko lažji pri fizični geografiji, ki jo nekateri označujejo kot kompleksno prirodo-slovje, bolj zapleten in nejasen pa je pri antropogeografiji, kjer je še težko
1 S. W. W o o 1 r i d g e - W. G. East, The Spirit and Purpose of Geography, London, Huntchinson’s Universitary Library 1951.
2 Griffith Taylor, Geography in the Twentieth Century, London, Methuen 1950.
najti prave kriterije za razmejitev proti drugim družbenim vedam. Tudi tu jili je precej, ki mislijo, da je najmanj težav, če omejimo naš predmet na shuma-nizirano zemljo«, na »kulturno pokrajino«. Od tod v najnovejšem času znova glasovi, ki skušajo opredeliti vsebino antropogeografije v ta okvir, kakor nam pregledno poroča Gribaudi v svojem članku o sodobnih strujah v antro-pogeografiji.3
S vprašanjem omejitve geografije se veže vprašanje njenega odnosa do tistih samostojnih ved, s katerimi se križa njeno delovno področje. Še kočljivejše je vprašanje razmerja do tistih specialnih znanstvenih panog, za katere •se pogosto že zatrjuje, da so sicer izšle iz geografije, a naj bi bile zdaj že samostojne. To velja na primer za geomorfologi jo, za klimatologi jo, za t. im. ekonomsko geografijo pa tudi še za katero drugo. Posredno vodi vse to celo do vprašanja, ali ima geografija sploh pravico do obstanka kot enotna znanost, ki bi premotrivala zakone razvoja tako v prirodi kakor v družbi. To vprašanje nas zadeva v živo tem bolj, ker se načenja navadno ravno ob presojanju položaja geografije v luči marksistično-leninistične znanosti.
S te strani so za nas posebno zanimive diskusije v sovjetski geografiji. 2e 1. 1948/49 smo poročali v Geografskem vestniku o borbi med dvema smerema v sovjetski fizični geografiji, med Bergovim »landšaftovedenijem« in na-ziranjem o »fizičnogeografskem procesu«, ki ga je postavil Grigorjev. Leta
1950	pa smo poročali, kako je V. F. V a s j u t i n v diskusiji o ekonomski geografiji ostro kritiziral sovjetske ekonomske geografe z Baranskim na čelu. Diskusije pa se ne samo nadaljujejo, temveč so se v letih 1950 in 1951 še bolj razživele in priostrile. Vzrokov in povodov za to jc bilo več. V fizični geografiji se je sprožila nova diskusija, ko je K. V a s i 1 j e v v časopisu »Kultura i žizn« obsodil teorijo Grigorjeva o fizičnogeografskem procesu.4 S tem v zvezi je bila kritika Grigorjeva s strani Markova,5 o kateri smo poročali v lanskem Geografskem vestniku. Stvar pa je šla še dalje. Prišla sta dva članka Smirnova, ki se je ostro obrnil proti vsem dosedanjim strujam v sovjetski fizični geografiji, ter jih označil kot idealistične in metafizične.6 jasno je, da so se obtoženi postavili v bran. Zunanji povod za obsežno diskusijo je dal znani Stalinov članek »Marksizem i voprosi jazikoznanija«. Ob njem so odprli diskusijo znanstveni forumi vseh strok, med njimi tudi Vsezvezno Geografsko društvo in sicer tako njegov oddelek za fizično geografijo, kakor tudi oddelek za ekonomsko geografijo.
Pri fizični geografiji se je večina diskutantov ostro obrnila ne samo proti Grigorjevu, temveč tudi proti Smirnovu.7 V podrobnem je diskusija pokazala močno različna mnenja, ki pa jih kljub temu, da so zanimiva, težko na kratko
3	Dino Gribaudi, I moderni orientamenti della geografia anthropica ed i loro riflessi nel campo della geografica economica, Bolletino della Societä Geografica Italiana, Roma 1951.
1	K. Vasilijev, V otriv’e od žizni. »Kultura i žizn«, 31. maca 1950.
5 K. Markov. Ošibki akademika A. A. Grigorjeva, Izvestija Vsesojuz-nogo Geografičeskogo Obščestva 1950, 5.
0 M. Smirnov, Ob ošibočnih vzgljadah v teoretičeskih voprosih geo-grafii, Izvestija Vsesojuznogo Geografičeskogo Obščestva 1951, 3. — Drugi, podobni članek Smirnova je izšel v reviji »Voprosi filozofii«.
7	O nekotorih teoretičeskih voprosah fizičeskog geografiji. Kratkij očet o zasedanji Otdelenia fizičeskoj geografiji, Izvestija Vsesojuznogo Geografičeskogo Obščestva 1951, 2.
reproduciramo. V glavnem izzveni iz nje naziranje, da je fizična geografija pri rodna veda, kateri je predmet tako imenovano prirodno okolje. Sodobna fizična geografija naj si prizadeva uporabiti metodo dialektičnega materializma in sintetizirati rezultate posameznih prirodoslovnih disciplin, da bi prikazala prirodo v celoti na temelju zakonov vsesplošnih medsebojnih odvisnosti in razvoja; bila bi torej nekakšno »kompleksno prirodoslovje«. Toda to okolje in njegove zakonitosti je mogoče spoznati le s konkretnimi regionalnimi raziskovanji, s proučevanjem »landšaftov« v Bergovem smislu, zavedajoč se pri tem, da so ti »landšafti« samo delci celotnega prirodnega okolja in konkretni krajevni izraz zakonitosti, ki se uveljavljajo na vsej zemeljski površini. Teh konkretnih pri-rodnih kompleksov, ki niso izmišljeni in v katerih medsebojne zveze niso samo slučajne in zunanje, kakor trdi Smirnov, ne proučuje nobena druga prirodna veda, so torej nedvomen objekt fizične geografije. Proti enotnosti celotne (ne .samo fizične) geografije se fizični geografi niso jasno izrazili, čeprav se vidi, da smatrajo fizično geografijo za samo v sebi zaključeno celoto, ki naj obravnava tudi že učinke človekovega dela na prirodno okolje. Toda značilen je bil glas, ki ga je med diskutanti posebno vidno izrazil Blago vidov: slabo je, če izvede »očlovečenje« geografije ekonomska geografija čisto ločeno, če postavljamo »namesto kompleksa ekonomske geografije z racionalno usmerjeno fizično geografijo« obe panogi drugo drugi nasproti, če ju ograjujemo ter dopuščamo nezaupanje do metod in pomena tega ali drugega dela geografije, čeprav sta oba med seboj tesno zvezana po svojem razvoju in po praktičnih nalogah, katerim služita.
Po tej diskusiji sta izšla še dva članka, ki obravnavata načelno problematiko fizične geografije in s tem geografije v celoti. To sta članka Make jeva8 in A r m a n d a.9 V prvem prihaja jasno in močno enostransko do izraza tisto stališče, ki smatra, da je treba prirodo proučevati kot ločen sistem tudi tam, kjer je neposredno in tesno povezana z družbo. Prirodo in družbo je nemogoče zajeti hkrati v isti znanosti, ker so zakonitosti v eni in v drugi različne. Po Makejevu se je treba odreči izrazu »geografija«kot označbi za samostojno znanstveno panogo. Takšna »geografija« je po njegovem mnenju lahko samo praktično zelo važna opisovalna, priročna disciplina, ki sistematizira dejanski material. nanašajoč se na to ali ono ozemlje, ki pa ne rešuje sama teoretskih vprašanj zakonitosti, niti prirodnih niti družbenih. Fizična in ekonomska geografija sta torej dve samostojni znanstveni veji. Definicija, ki jo daje Makejev o fizični geografiji, je brez potrebe zelo zapletena in obsega osem vrstic. V bistvu pa se vidi, da gre za kompleksno prirodoslovje, ki mu je predmet geografsko okolje. Značilno pa je, da smatra tudi Makejev za važno, da fizični geograf temeljito pozna razen specialnih prirodnih ved tudi »ekonomskogeografske discipline«.
Bolj zmeren in manj enostranski je Armandov članek. Tudi Armand je mnenja, da je predmet fizične geografije geografsko okolje, ki ga ta panoga proučuje s stališča sprememb v prostoru, razvoja v času in medsebojnih vzročnih zvez. Podčrtava, da sta bili stališči Berga in Grigorjeva obe preenostranski,
8 P. S. Makejev, O geografii, prirodnih zonah i landšaftah, Izvesti ja Geografičeskogo Obščestva 1951, 5.
8	D. L. Armand, Sovjetskaja geografija na perelom'e, Izvesti ja Vse-
sojuznogo Geografičeskogo Obščestva 1951, 6.
čeprav si obe metodi, regionalna (»landšaftna«) in splošna (»procesualna«) ne nasprotujeta, temveč se lahko dobro dopolnujeta. Zakonitosti proizvodnje so tudi po Armandu stvar družbenih ved, zlasti ekonomske geografije, ki pa je vendar tesno zvezana s fizično geografijo. Saj so glavni smisel geografskega dela problemi preobrazbe prirode po človeku. Nihče ne more bolj kot geograf vsestransko sodelovati pri tej nalogi, posebno kadar ne gre za spremembo samo ene izmed komponent okolja, temveč vsega njihovega kompleksa. Pri tem pa je mogoče doseči uspehe le s skupnimi napori fizičnih in ekonomskih geografov. Tudi pri drugi praktični nalogi geografije, pri informativnem prikazovanju domačih in tujih dežel, je potrebno tesno sodelovanje fizične in ekonomske geografije, sicer smo v stalni nevarnosti, da zagospoduje vulgarni geografizem, a še pogosteje njegovo nič manj škodljivo nasprotje — vulgarno sociologiziranje, ki je izločilo iz nekaterih sovjetskih knjig o inozemskih deželah vsako geografsko vsebino.
Nič manj zanimive niso diskusije o ekonomski geografiji. Tudi tu so se v diskusiji ob priliki Stalinovega članka o jezikoslovju10 pokazala v podrobnem različna stališča: na eni strani naziranje, ki ga poznamo že od Vasjutina dalje, da je ekonomska geografija veda o zakonitostih razmestitve proizvodnje, na drugi pa mišljenje (V. M. V o 1 p e), ki dvomi, ali morejo biti te zakonitosti predmet kakršne koli druge vede razen politične ekonomije, saj jih lahko ugotovimo samo z analizo celotne socialnoekonomske strukture, a to je brez dvoma stvar politične ekonomije. Pač pa so po tem drugem mišljenju izhodišče eko-nomsko-geografskega premotrivanja ekonomski rajoni, na katerih lahko ugotavljamo zavisnost gospodarskega življenja od cele vrste krajevnih pogojev, tako od prirodnega okolja, ki je neobhoden in trajen pogoj za materialno življenje družbe, kakor od posebnosti ekonomskega, zgodovinskega, kulturnega razvoja itd. Kakor vidimo, se prvo stališče v glavnem drži Vasjutinovega, drugo pa se močno približa Baranskemu, čeprav včasih kritizira njegov način rajonizacije in obravnavanja posameznih rajonov. »Rajonsko« smer so v diskusiji nekateri tudi tokrat ostro zavrnili, čeprav se zdi, da brez prepričljivih razlogov. Tehten je lahko samo pomislek, da nas proučevanje rajona lahko pripelje do precenjevanja fizičnogeografskih pogojev, kar pa je način, ki »nima nič skupnega z marksizmom-leninizmom ter je vzet iz arzenala sodobne buržoazne geografije«.
Kljub tem različnim naziranjem je celotna diskusija vendarle izzvenela v obsodbo nekaterih nezdravih pojavov v sovjetski ekonomski geografiji. Prvi tak pojav je »vulgarni geografizem«, ki se pojavlja n. pr. še v takšnih naslovih, kakor ga je imela razprava Dmitrevskega o Sudanu: »Prirodni pogoji Sudana kot baza ekonomskega razvoja dežele«, ko morejo vendar prirodni pogoji biti samo pogoj, ne pa baza za razvoj družbe. Druga smer, ki so jo prav tako obsodili, je tako imenovano »levačestvo«, ki podcenjuje ali sploh ignorira vpliv geografskega okolja. »Levake« je eden izmed diskutantov imenoval celo »vulga-rizatorje marksizma v ekonomski geografiji«. Iz diskusije izvemo tudi, da je oddelek Geografskega društva za ekonomsko geografijo že leta 194? obsodil »levacki« program o ekonomski geografiji SSSR, ki ga je zasnoval Vasjutin.
10	Rabota tov. Stalina »Marksizm i voprosi jazikoznanija« i zadači eko-nomskoj geografii. (Kratkii otčet o diskusiji v Otdelenii ekonomičeskoj geo-grafii.) Izvestija Vsesojuznogo Geografičeskogo Obščestva 1951, 2.
Tretja stvar, ki jo je tudi tu diskusija soglasno obsodila, je bilo stališče akademika Grigorjeva. Njegovo trditev, da je on sam prinesel pravi »prevrat« v sovjetsko geografijo in povzročil, da je del sovjetskih geografov osvojil osnove dialektičnega materializma, so označili za neskromno, oliolo in netočno.
Značilen pojav v diskusiji je bila še kritika, ki jo je Konstantinov naslovil na pretežki in izumetničeni stil in jezik v sovjetski geografiji. Zlasti Grigorjev je pričel pisati v takem stilu, da se je »težko dokopati do smisla njegovih sholastičnih izvajanj«. Navaja se še bolj kričeči primer nekega Kolosovskega v »Voprosih geografiji«. Njegova izvajanja je moral v odgovoru na neko recenzijo še posebej pravilno komentirati Baranski: »prvi profesor je torej moral razlagati drugemu profesorju, kako je treba razumeti tretjega profesorja«. To podrobnost iz diskusije podčrtavamo zato, ker nas je same le prerad motil težki, »učenjaški« in izumetničeni stil v nekaterih sovjetskih geografskih publikacijah, in ker je dobro, da se proti takšnim nepotrebnim pojavom borimo tudi pri nas.
Za pogled na celotno geografijo je važno, da se je podobno kakor pri fizični geografiji tudi tu podčrtala potreba po tesnem sodelovanju med fizično in ekonomsko geografijo. »Nujno je treba odkrivati edinstvo vede o prirodi in družbi, ki izvira iz splošne povezanosti pojavov v prirodi in družbi in ki se posebno izraža v tem, da je marksizem-leninizem filozofska baza za vse vede.« >Ne moremo z uspehom razvijati prirodnih ved brez proučevanja družbenih ved, prav tako ne družbenih ved, ne da bi imeli pojma o temeljih prirodnih ved, ne da bi upoštevali realne pogoje za materialno življenje družbe, med njimi tudi geografsko okolje«. Ta stališča so zanimiva, ker podčrtavajo, da meja med prirodnimi in družbenimi znanostmi ni nekaj absolutnega in ni sama sebi namen. Kakor vemo tudi že iz naših domačih diskusij, je s tem bistveno zvezano vprašanje, ali je geografija enotna znanost ali ne. Marsikje po svetu, pa tudi pri nas, se je že poudarjalo, da je teorija o enotni geografski znanosti v nasprotju s temeljnimi pojmi marksizma in leninizma, ne da bi se to utemeljilo s čem drugim kakor z opozorilom, da so zakonitosti v prirodi in v družbi med seboj različne.
Eden izmed sovjetskih avtorjev, ki odločno zastopa »edinstveni« geografiji nasprotno stališče, je še M. M. 2 i r m a n s k i j.11 On podčrtava, da so pojavi v prirodi in družbi kakovostno različni med seboj, da so zakonitosti njihovega razvoja različne. Smatra, da je Bergovo stališče o enotnosti geografije zmotno ter se opira na citat iz Engelsove »Dialektike prirode«, ki pravi, da »človek ni sanio element pokrajine, ne izrablja samo prirode, temveč gospoduje nad njo«. Težko je samo razumeti, zakaj naj bi »enotna« geografija, ki skuša zajeti v kompleksno premotrivanje tako prirodo kot družbo in še prav posebej odnose med njima, grešila proti zgornjemu pojmovanju in s čem končno greši tisti, ki skuša hkrati spoznati tako zakonitosti v prirodi kakor v družbi.
S te in še z drugih strani so prav tako kakor sovjetske zanimive diskusije, ki se razvijajo med francoskimi geografi-marksisti. Tudi o njih smo že poročali v Geografskem vestniku 1. 1948/49, a imamo danes zopet kaj dodati. Poleg Dreschevega članka v reviji »La Pensee«, o katerem smo že takrat poročali,
11	M. M. Zirmanskij, K voprosu o predmete ekonomičeskoj geo-grafii kak nauki, Izvestija Akademiji Nauk, SSSR, Serija geografieeskaja 1951, 3.
moramo zabeležiti še članek Jean C a na la v isti reviji,12 zlasti pa kritiko buržoazne geografije s strani geografske sekcije krožka historikov-komunistov.12 Kritika se posebno ostro obrača proti tradicionalni francoski geographie hu-maine, ki je znana po svojem izrazitem regionalizmu, ki postavlja v ospredje svojega zanimanja samo primitivne oblike in relikte preteklosti, a beži pred temeljnimi vprašanji sodobnega ekonomskega in političnega dogajanja. Pri tem se posebnosti življenja cesto tolmačijo idealistično z religioznimi in kulturnimi momenti. Kritika navaja kot primere nesodobnega gledanja specialiste, ki »katalogizirajo tipe kmečkih domov in vasi«. Ustavlja se pri Le Lannoujevi knjigi o Sardiniji,14 češ da se v njej obravnavajo v glavnem samo arhaične oblike tamošnjega življenja, povsem pa so zanemarjeni problemi proizvodnje in proizvodnih odnosov, ne govori se o proizvodnosti in rentabilnosti kmetij itd. Ostro se kritizira S o r r e-jeva knjiga,15 ki je po mnenju kritikov »več ali manj zakrita ali pa zavestna apologetika kapitalistične proizvodnje«. Canale v svojem članku poudarja, da mora postati geografija marksistično-leninistična. Postala bo šele takrat prava znanost, ko bo stopila na pozicijo proletarskega razreda, upoštevajoč vse novo, kar so ji prispevali sovjetski raziskovalci, osvobajajoč se od starega načina mišljenja in predsodkov, s katerimi jo je prepojila dosedanja izobrazba. Opirati se mora na Stalinov »Dialektični materializem« v svoji borbi zoper idealizem, mehanistični materializem in vulgarni geografski determinizem.
Zanimivo je, kako poroča o teh mislih francoskih marksističnih geografov sovjetski geografski tisk.10 Pridružuje se njihovi kritiki francoske geographie humaine ter jo še priostruje. Šteje francoskim progresivnim geografom v dobro, tla skušajo opredeliti predmet in metodo geografije. Pri tem pa vendar ugotavlja, da nimajo še niti zdaleč enotnega stališča o tem, kje je meja med vejami geografije, ki proučujejo prirodno okolje in med tistimi, ki obravnavajo gospodarstvo. Tu se jim še pozna dediščina preteklosti. Poročevalci zamerjajo Drese h u , da uporablja še staro ime geograpliie humaine in da smatra geografijo skoraj kot univerzalno vedo, ki je ne kaže omejevati ali deliti na kose. Tudi Canale ni storil prav, ko je razumel razpravo Baranskega kot poziv k »edinstveni geografski vedi«, ker ta teorija ponavlja načela oficialne, tradicionalne francoske geografije in je v nasprotju s temeljnimi pojmi marksizma in leninizma. Sklicevanje francoskih progresivnih geografov na Baranskega, Berga in Grigorjeva smatrajo poročevalci v toliko za zmoto, ker gre v glavnem za tiste zmotne misli navedenih sovjetskih geografov, ki so še relikt preteklosti, ki cenijo celo Vidal de la Blacha in podobno. Posebno ostro kritiko pa je doživel Pierre George, tisti francoski geograf, ki je največ pisal o Sovjetski zvezi. Označuje se kot »eden izmed pripadnikov buržoazne francoske šole geographie humaine, čeprav njenega levega krila«. Sovjetski kritiki dvomijo, da bi George pravilno
12 Jean Canale, Encore quelques reflexions sur la geographie, »La Pensee«, No 26, 1949.
13 Critique de la geographie bourgeoise, »La Nouvelle Critique«, No 15,
1950.
14 M. L e Lannou, Patres et paysans de la Sardaigne, Tours 1941.
15 M. Sorre, Les fondements de la geographie humaine, I Fondements biologiques, A. Colin, Paris 1947.
10 P. M. A 1 a m p i e v - E. L. Gurasi, Novije vejani ja v francusko j geografiji, Izvestija Akademiji Nauk, SSSR, Ser. Geogr. 1951, 2.
razumel posebnosti planskega gospodarstva v Sovjetski zvezi, ker nagiba k temu, da bi enako štel v dobro sovjetskim geografom njiliov trud, da služijo planu socialističnega gospodarstva, kakor šteje brazilskim geografom njihovo udeležbo pri iskanju prostora za novo prestolico Brazilije ali francoskim geografom njihovo delo pri rajoniranju Francije.17 Ob tej priliki opozarjajo, da se v »Annales de Geographie« celo priznava možnost planskega gospodarstva v kapitalizmu.
Mednarodna proučitev kmetijskega izkoriščanja tal
Svetozar Ilešič
Težave s prehrano, ki vse bolj zajemajo svet in so se najostreje kazale v vojnem času, so sprožile marsikje v gospodarsko in organizacijsko naprednih deželah težnjo, da se kmetijsko zemljišče čim izčrpneje inventarizira in to ne le s stališča katastra, to je po njegovi finančni donosnosti, temveč še posebej glede na način, kako se zemljišče izkorišča.
Tako je Velika Britanija že pred zadnjo vojno dovršila podrobno kartiranje svojega kmetijskega zemljišča z ozirom na način njegove izrabe (Land Utilisation Survey of Britain). Delo, izvršeno v barvah po posameznih sekcijah topografske karte v merilu 1:63.360, je po pravici želo veliko priznanje in vzbudilo mnogo zanimanja tudi med geografi. Še posebno se je pokazalo kot zelo koristno s praktične strani. Karte, ki podrobno beležijo, kakšen pomen ima vsak posamezen košček zemljišča za agrarno proizvodnjo, pomenijo tudi solidno osnovo za precenitev njegove nadaljnje uporabnosti. Na njih so prišla živo do izraza tista slabo ali premalo izkoriščena področja, glede katerih se ob primerjavi s prirodnimi pogoji po pravici vzbuja sum, če se jih ne bi moglo smi-selneje in izdatneje izrabljati. V takih primerih so karte naravnost izzivale h konkretnemu proučevanju agrarnogeografskih pogojev in možnosti za njihovo izboljšanje. Še posebno se je izkazala vrednost takih kart med vojno, ko so z njimi v rokah kaj lahko presodili, kje v Veliki Britaniji bi bilo mogoče in bi kazalo vsaj začasno razširiti agrarno produktivno zemljišče. Karta o agrarni izrabi tal pa je postala vodnik tudi pri presoji njihove siceršnje uporabnosti. Z njo se lahko preceni eventuelna škoda, ki jo za agrarno proizvodnjo pomeni dodelitev zemljišč za nove industrijske gradnje, za zgradnjo novih mestnih četrti in podobno. Z njo v roki se lahko za take gradnje preudarno izberejo taka zemljišča, ki najmanj prizadenejo agrarno produktivnost dežele.
Britanski vzgled in praktična potreba po podobnih proučitvah drugod po svetu sta sprožila ravno med geografi misel in pobudo, da bi se takšna inventarizacija in kartografska upodobitev izkoriščanja zemlje organizirala v mednarodnem merilu za ves svet. Na mednarodnem geografskem kongresu v Lisboni 1.1949 je bila ustanovljena za ta namen posebna komisija (Inventory of World Land Use), ki ji načeluje prof. S. van Valkenburg iz ZDA. Komisija je že izdala
17 Pierre George, Reflexions sur la geographie humaine ä propos du livre de Mr. Le Lannou, Ann. de Geographie No. 315, 1950.
svoje poročilo, odnosno navodilo za delo (World Land Use Survey), ki so ga reproducirale tudi nekatere geografske revije (n. pr. Bulletin de la Societe Belge d’Etudes Geographiques, 1951, No 2). V njem se podrobno utemeljuje potreba po takšnem delu, postavlja pa se tudi že konkreten organizacijski in vsebinski načrt zanj. Temeljna naloga bi bila izgotovitev svetovne karte o izrabi zemljišča v merilu 1:1,000.000. Gradivo za to karto naj bi prispevale posamezne države odnosno njihovi nacionalni komiteji za geografijo, s tem da bi za svoje področje izdelale podrobne elaborate v merilu topografskih kart in to po enotni metodi in po enotni klasifikaciji. Ne da se zanikati, da bi takšna karta bila za vsako deželo prav tako potrebna in koristna, kakor podrobna geološka ali pedološka karta.
Komisija je metodo za tako karto že temeljito pretehtala in predlaga v svojem navodilu za podrobno delo, naj se na karte vnašajo tele kategorije zemljiškega izkoriščanja, vsaka s svojo barvo:
1. Zazidane površine in z njimi povezane nekmetijske površine (s temnordečo in živordečo barvo).
2. Vrtnarske površine (s temnovijoličasto barvo).
3. Drevesne in druge podobne stalne kulture, kot so vinogradi, plantaže itd. (s svetlovijoličasto barvo).
4. Njive: a) s stalnimi kulturami ali s kolobarjenjem brez trajnejše prahe (s temnorjavo barvo), b) z dolgotrajno praho (s svetlorjavo barvo).
5. Kultiv’rani travniki (s svctlozeleno barvo).
6. Prirodni pašniki: a) izkoriščani (z oranžno barvo), b) neizkoriščeni (z rumeno barvo).
7. Gozdovi: a) gosti (s temnozeleno barvo), b) svetli (s srednjezeleno barvo), c) grmičevje (z olivnozeleno barvo), d) močvirni gozdovi (z modrozeleno barvo), e) gozdovi v poseki ali v požariščah (z zelenimi točkami), f) gozdovi s kulturami (v zeleni barvi z rjavimi točkami).
8. Močvirja in ribniki (z modro barvo).
9. Neproduktiven svet (s sivo barvo).
Kakor se vidi iz predloga, je stvar zavzela že zelo konkretne oblike. Seveda predvideva predlog tudi možnost, da se pri podrobnem delu uvedejo še posebne kategorije, prilagojene posebnim razmeram posameznih dežel.
S tem je tudi pred naše geografe postavljena konkretna, hvaležna in za naše gospodarstvo važana naloga, ki pa jo je mogoče izvršiti le kolektivno, s sodelovanjem čim širšega števila strokovnjakov ter z dobro organiziranim delom.
V	Sloveniji, kjer je agrarnogeografska slika od kraja do kraja tako zelo različna, se bo geograf še s posebnim veseljem lotil tega dela in pričakoval njegovih rezultatov. Ne more biti dvoma, da bo šele s tem lahko postavil soliden in zares geografski temelj svojim proučevanjem agrarnega življenja in da bo ravno v tem ena izmed njegovih najbolj geografskih nalog pri podrobnem delu v terenu. Pri nas pa kliče nujno k takemu delu še posebej živahna preoblikovalna dinamika, ki jo doživlja naše kmetijstvo, pa tudi tiste vrzeli in tiste pomanjkljivosti, ki se pri tem pokažejo in imajo kaj rade škodljive posledice. Do teh vrzeli in napak sploh ne bi moglo priti, če bi podobna dela opravili že poprej.
Nekaj značilnosti demogeografske slike FLRJ
Cene Malovrh
Vzpodbudo za sestavek mi je dala potreba po označbi sedanjega demoge-ografskega stanja kot zrcala najnovejšega družbenega in ekonomskega razvoja v naši državi. Oporo za njega izdelavo sem dobil v statističnem pregledu začasnih rezultatov ljudskega popisa z dne 15. marca 1948. objavljenem v publikaciji Statistički bilten, št. t. Beograd. 1950. Vzlic nakazanim mislim nima članek pretenzij razprave o predmetu, ki je po svoji vsebinski problematiki vreden temeljite proučitve tako z geografske kot posebej z demografske plati. Za to bodo dani pogoji šole po objavi končnih in detajliranih statističnih podatkov.
Razmerje med p o k 1 i c n o - s o c i a 1 n i m i kategorijami.
Popis v letu 1948. je bil izvršen na osnovi socialne klasifikacije, ki ustreza ustroju socialistične družbe. Zato je otežkočena eksaktna primerjava sedanje in preživele socialne strukture v celoti. Še najbolje se moremo taki primerjavi približati, ako motrimo našo najjačjo socialno skupino, ki zastopa kmetijsko gospodarsko panogo. Ako izvedemo potrebne korekture in sicer tako, da k številu kmetijskega prebivalstva v letu 1948 prištejemo še vse prebivalstvo, katerega zajema popis tega leta posebej v kategorijah: kmetijski delavci, gozdni delavci, ribiči, dobimo naslednjo dokaj točno primerjalno sliko.
Od kmetijstva in sorodnih gospodarskih panog je živelo
1951	1948
v FLRJ.........................................76.6	%	70,9 % vsega prebivalstva
LR Sloveniji.................................60.5	%	50,6 %	vsega	prebivalstva
LR Hrvatski..................................76.4	%	66.6 %,	vsega	prebivalstva
AP Vojvodini ................................68.5	%	67,5 %	vsega	prebivalstva
LR Makedoniji................................75,9	%,	71,8 %	vsega	prebivalstva
ožji Srbiji..................................80.9	%	75,5 %,	vsega	prebivalstva
LR Črni gori.................................77.8	%	76.5 %	vsega	prebivalstva
LR Bosni in Hercegovini......................85.4	%	77.9 %	vsega	prebivalstva
AO Kosmetu...................................84,5	%	85,9 %	vsega	prebivalstva
Še bolj kot znižanje deleža kmetskega življa na vsem teritoriju države, so opazni nekateri drugi pojavi sprememb, nastalih v razdobju med obema popisoma. Geografu zbuja pozornost, da je do danes ves severni in zapadni del države v socialnem oziru dokaj kompaktno izgubil značaj ekstremno agrarnega področja. Medtem ko leta 1951 ne moremo zaslediti še nikjer v državi obsežnejših sklenjenih področij, kjer bi kmetsko prebivalstvo vzdrževalo ravnovesje z ostalim, velja to 1.1948 že za celotno Slovenijo, ki je seveda ostala v posameznih delih, zlasti na vzhodu, slej ko prej močno agrarna. Delež kmetskega prebivalstva se je v razdobju znižal na Slovenskem za deset od sto, glede česar se naša ožja domovina enači s sosedo Hrvatsko. Posebnost zase je Vojvodina, ki nosi, kot vemo, najpristnejši agrarni karakter med našimi politično geografskimi enotami. Tukaj ni znatnejših sprememb. Proporci so skozi vse razdobje ostali skoraj enaki. Pojav nas opozarja, kako se je ta del države že zaradi svoje fizične in ekonomske konstelacije (agrarna in z njo zvezana industrijska proizvodnja!) najpreje tudi socialno stabiliziral. Dosežena družbena homoge-
nost bo obstojala v Vojvodini verjetno še nadalje, vse dokler je ne bodo porušile znatne spremembe tehnično-produkcijskc prirode.
V	ostalih delih države nas. zavedajočih se dedovine stare dobe. ne preseneča še vedno močna agrarno-socialna barvitost. Pač pa moramo biti pozorni na neenakomerni spust obravnavanih proporcev po posameznih politično-geo-grafskih enotah. V ožji Srbiji in zlasti v Bosni in Hercegovini so spremembe neprimerno jačje kot drugod. Čeprav se o tem podrobneje ne prepričujemo, smemo trditi, da je v drugem primeru vzrok prav gotovo pospešena ekonomska rekonstrukcija tega dela države v dobi po osvoboditvi. Vsi znaki namreč pričajo, da bo LR BiH razmeroma naglo doživela najrevolucionarnejše spremembe socialne strukture in bo v tem oziru zastopala polarno nasprotje Vojvodini.
Neposredno za kmetsko socialno kategorijo nas zanima tista, ki jo novi popis označuje z imenom: delavci in učenci v gospodarstvu. V območju te ni moči vršiti z razpoložljivim statističnim gradivom kakih komparacij s predvojnim stanjem. Omejil sc bom zategadelj le na označbo stanja v državi in po njenih sestavnih delih. Odštevši iz kategorije vse prebivalstvo, ki smo ga šteli v skupini kmetijstvo in sorodne panoge, torej vse. kar je v statistiki zajeto pod naslovom kmetijski in gozdni delavci, dobimo naslednji rezultat.
Od delavskega zaposlovanja, vključno učence v gospodarstvu seveda, je živelo leta 1948
v FLRJ.................................13,1	%	vsega	prebivalstva
LR Sloveniji.........................27,1	%	vsega	prebivalstva
LR Hrvatski..........................16.2	%	vsega	prebivalstva
AP Vojvodini.........................13.8	%	vsega	prebivalstva
LR Makedoniji......................11,3% vsega prebivalstva
LR Bosni in Hercegovini . . . 10.1 % vsega prebivalstva
ožji Srbiji...........................9.3	%	vsega	prebivalstva
AO Kosmetu............................6,9	%	vsega	prebivalstva
LR Črni gori..........................6.6	%	vsega	prebivalstva
Prerez je precej točen negativ prve podobe. Potrjuje vse tisto, kar smo že zgoraj ugotovili. Posebej opozarjam na mesto, ki ga ima v razpredelnici Bosna in Hercegovina. Razmeroma visok delež delavskega prebivalstva te republike sam zase jasno zrcali tu vršeče se ekonomske in družbene preobraževalne procese. Žal jih zaenkrat še ni moči plastičneje predstaviti s prikazom stanja v manjših ekonomskih rajonih, ki bi v tem pogledu bržčas prav v tej republiki zelo medsebojno variirali.
Po številčnem pomenu tretja poklicno-socialna skupina je tista, ki jo statistika zaznamuje z oznako: uslužbenci in nameščenci. Še ob njej se velja posebej ustaviti. Prvič zato. ker se v glavnem veže na upravno in tehnično urejanje vse naše družbene dejavnosti ter je kot taka do neke mere odraz ekonomskih kapacitet pa kvantitativne jakosti naše družbene organizacije. Z druge strani je kategorija važna zato. ker zastopa najmočnejšo izmed vseh, ki jih štejemo v sfero neproduktivne dejavnosti. Ne bi pa bilo prav, ako bi samo s temi opombami opredelili kategorijo kot označevalca naše socialistične družbene in ekonomske strukture. Zavedati se moramo namreč, da se na prehodnem stadiju razvoja družbe iz kapitalizma v socializem ta socialna kategorija avtomatsko okrepi. Nacionalizacija proizvajalnih sredstev sama po sebi izziva potrebo po povečanju tehnično in politično-upravnega, izobraževalnega ter po-
dobnega zaposlovanja. Ta proces se lahko tudi zmaliči tako, da postane kategorija izredno povdarjena tam ali tedaj, kjer ali ko razvoj produkcijskih sil zaostaja in ga prične preraščati birokratski organizacijski aparat. Tudi popis v letu 1948 je pokazal na te vrste anomalije pri nas. Pomemben doprinos k njih odstranjevanju so prav tekoče spremembe v sistemu našega gospodarjenja in gospodarskega upravljanja.
Od upravnega zaposlovanja v najširšem smislu besede je živelo leta 1948
v FLRJ.................................9,2	%	vsega prebivalstva
LR Sloveniji........................11,9	%	vsega	prebivalstva
AP Vojvodini .......................10,6	%	vsega	prebivalstva
LR Makedoniji.......................10,5	%	vsega	prebivalstva
LR Črni gori........................10,1	%	vsega	prebivalstva
LR Hrvatski........................10,0 %	vsega	prebivalstva
ožji Srbiji..........................8,8	%	vsega	prebivalstva
LR Bosni in Hercegovini ...	7,2	%	vsega	prebivalstva
AO Kosmetu...........................4,5	%	vsega	prebivalstva
Višja raven proizvajalnih sil povzroča okrepitev upravne dejavnosti ter obratno. Ta splošna presoja seveda ne velja brez omejitve. Proporci med kategorijama: delavci in uslužbenci — nameščenci po posameznih delih države zgovorno pričajo kako je v smislu zgornje sodbe mogoče smatrati za približno normalno stanje samo ono v Sloveniji pa v Kosmetu. Drugod se javljajo večje ali manjše anomalije. Le-te so največje v Črni gori, kjer so zametki pojava bili opaženi tudi v stari dobi.
Tak je profil družbene strukture Jugoslavije ter njenih politično geografskih sestavin, napravljen z izrabo kvantitativnih označevalcev treh glavnih poklicno-socialnih kategorij. Preostale in sicer: obrtniki, trgovci, svobodne profesije, privatniki, upokojenci ter po državi vzdrževani ne zavzemajo niti posamič niti skupno važnejše vloge pri določevanju splošne demogeografske slike. Velja omeniti le to, da se kot posledica vojne razmeroma močno odraža zadnja izmed navedenih kategorij.
Razmerje med aktivnimi in vzdrževanimi.
Ob začetku ostvarjanja socialistične gospodarske in družbene preobrazbe pri nas se v socialni strukturi markantno odraža pojav razmerja med aktivno zaposlenim ter vzdrževanim delom prebivalstva. Senzibilnost tega pojava omogoča geografu kaj tehtno oslonibo pri tolmačenju dinamične komponente našega ekonomskega življenja. Po podatkih popisa v 1. 1931 je bilo na vsakih sto prebivalcev v državi 48 aktivno zaposlenih in 52 vzdrževanih. Leta 1948 se je razmerje prav občutno spremenilo in je bilo od stotih že 62 aktivno zaposlenih ter 38 vzdrževanih. To je silno visok delež ekonomsko aktivnih, ki vzbuja pozornost še posebno v primerjavi z drugimi deželami. V predvojni dobi se je v večini evropskih držav sukal delež ekonomsko aktivnega prebivalstva med 40 in 50 od sto; statistika Čelioslovaške navaja za leto 1947. 48,1 %, aktivnega prebivalstva.1
Ni težko najti vzroke tega silovitega vzpona. Narekovale so ga posebnosti pristopa k odstranitvi podedovane zaostalosti in k učvrstitvi proizvajalnih sil, javljajoče se skup z družbeno preosnovo v državi. Za gospodarsko izgradnjo so
bili mobilizirani .vsi domači produkcijski potenciali, med katerimi živa delovna sila ni najmanj pomembna. Nepravilno pa je seveda sklepati zgolj iz te okol-nosti, da je pojav višanja aktivnih razvojna tendenca v socializmu.2 Družba pri nas je doživela politično in socialno revolucijo na zelo nizki stopnji svojega gospodarskega in tehničnega razvoja. Zatorej umljivo, da je morala že takoj na začetku prehoda v socializem vlagati kar naj večje napore za pospešitev ekonomskega razvoja. Iz tega sledi, da ne smemo istovetiti teh naporov, ki so izrazito prehodni, s sistemom socializma kot takega. Po dosegi določene gospodarske in tehnične ravni bo tudi v socializmu nujno prišlo do sprostitve znatnih količin žive delovne sile, ki bo vedno uspešneje nadomeščena z mehanično.
Oglejmo si sedaj zaokroženi odstotni delež ekonomsko aktivnega prebivalstva pri nas tako, da bomo hkrati primerjali novo stanje z onim 1. 1931.
vsakih sto prebivalcev je bilo	1951	1948
v FLR| 		. . 48	62 aktivnih
LR llrvatski		. . 51	66 aktivnih
ožji Srbiji		. . 48	66 aktivnih
AP Vojvodini		. . 49	64 aktivnih
LR Sloveniji		. . 54	61 aktivnih
LR Bosni in Hercegovini . . .	. . 43	56 aktivnih
LR Črni gori		. . 45	55 aktivnih
LR Makedoniji		. . 42	54 aktivnih
AO Kosmetu . . ■		. . 42	54 aktivnih
Razpredelnica dobro ilustrira, kako je bilo v prvi etapi socialistične gospodarske izgradnje tako v državi kot v njenih sestavnih delih znatno nad polovico prebivalcev pritegnjenih k delu v raznih gospodarskih panogah. Vrednost tega povdarja še posebej ugotovitev, da so bili namreč aktivno zaposleni porazdeljeni v tem času pretežno po produktivnih panogah; 88,5 % vseh aktivnih v državi se je uvrščalo v poklicne kategorije takih panog (kmetijci s sorodnimi, delavci in obrtniki). Razlike, ki so nastopale v obravnavanih proporcih med posameznimi deli države smemo tolmačiti bolj kot posledico biološke in ne toliko socialno-ekonomske diferencijacije med našimi narodi. Vemo namreč, da izkazujejo osrednji ter južni deli države neprimerno močnejši prirodni prirastek kot ostali deli in je zato tukaj tudi delež nedoraslih sorazmerno jačji.
Veljavnost zgornje ugotovitve potrjuje še neka okoliščina. V stari dobi so bile žene slabo vključene v proizvodnjo, oziroma v ekonomsko-družbeno dejavnost. Edinole v zapadnih delih države je bilo preko tretjine aktivnih zaposlencev žena (Slovenija 40, Hrvatska 36 od sto aktivnih). To je vplivalo tudi na razmeroma visok odstotek aktivnih zaposlencev v tem področju, katerega lahka (tekstilna!) industrija je konsumirala precej ženske delovne sile. Leto 1948 nam je pokazalo v tem oziru popolnoma spremenjeno sliko. V vseh delih države je tega leta vladalo presenetljivo ravnovesje med moškimi in ženskimi zaposlenci. Proporci so se tesno sukali okrog vsedržavnega povprečka, ki je znašal
51	moških proti 49 ženskih na sto ekonomsko aktivnih prebivalcev. Najmočnejši odstop je bil zabeležen v Makedoniji z razmerjem 56 proti 44. Za ilustracijo navajam še to, da se je v večini evropskih držav pred drugo vojno gibal delež zaposlenih žena med 20 in 40 od sto vseh ekonomsko aktivnih prebivalcev.
Nekatere oblike spreminjanja površja zaradi erozije talne vode
Ivan Gams
Manj je znano, da je najti na slovenskih tleh spreminjanje površja zaradi erozije talne vode ne samo na kraškem, marveč tudi na nekraškem terenu.
Največ kraških potez ima vodni pretok na nekraškem svetu na apnenčastem konglomeratu. Na starejšem konglomeratu Kranjskega polja je srečati, posebno pogosto v suhi dolini od Smlednika do Vodic, tam, kjer ponika tekoča voda v tla linearno, ne ploskovno, vrtačam podobne kotanje, imenovane »rupe«.
V	njih izginjajo potoki z obrobja, na primer s Smledniškega hriba ali oni, ki pritekajo s severozahoda z glinastih in ilovnatih tal v suho dolino s konglomeratnim dnom pri Vodicah, v nekatere od njih pa tečejo vrhnje tekoči potoki le ob visokih vodah n. pr. pri Zapogah).
Direktno v zvezi s kraškimi podzemnimi toki so t. im. »jame« na Cerkniškem polju. Pojavljajo se na mlajših sedimentih, ki pokrivajo apnenčasti del živoskalnega dna polja in so dokaj nestalen pojav, saj vedo domačini za večino jam, kedaj so se pričele posipati. Pred leti se je pod vasjo Dolenje Jezero ob sistemu požiralnikov Vodonos poglobila Tilova jama (od »Ilova jama«) in na dnu je bil viden vodni tok v kompaktni ilovici proti severozapadu, kar potrjuje domnevo, da nastajajo te jame na travnikih in njiv.ah vsled podzemskega pretoka jezerske vode v vrhnjih plasteh apnenčaste skalne osnove. Pretočne rove je voda verjetno izkopala že pred sedimentacijo diluvialnih plasti in jih sedaj spet obnavlja. Ko voda pregloda še kompaktne sloje ilovice in gline, naložene na votlikav apnenec, se prične posipati vrhnji sipki material s prstjo vred. Pogostost takih jam na sever od požiralnikov Vodonosa in Rešeta vse do kontakta med apneničasto in dolomitno skalno podlago in pa številne jame ob tem kontaktu proti Zelšam, pa tudi elipsaste oblike jam v označenih smereh, dajo misliti na to, da te podzemne pretoke jezerske vode privlačuje večji podzemni kraški tok v natrtih skladih ob prelomnici proti severozapadu.
Nadaljnje take oblike, ki so v zvezi z erozijo talne vode in ki pomagajo preoblikovati površje, sem našel v dolini reke Radomlje, ki ima od vstopa na plosko dno pri Lukovici do blizu Doba izgonski značaj. Ker se tako talna voda s pobočja ne more odtekati naravnost v nekoliko zvišano strugo glavne reke, nastopajo studenci na robu doline, nakar morajo teči potočki, ki jih v zunanjem videzu pokrajine izdajajo vrste spremljajočih dreves, nekaj časa vzporedno z Radomljo, dokler ne dosežejo višine struge. Tam pa, kjer prihaja talna voda na površje, se zemlja pogosto poseda in se tako tvorijo jame, ki jih prebivalci Brezja imenujejo »vetrnice«. So prav tako nestalen pojav, ki ga kažejo na zunaj tu in tam nagnjena ali podrta drevesa, ki jim je erozija talne vode izpodjedla trdno podlago.
Slične oblike je najti v t. im. koteljskem podolju na severu od vzhodnih Karavank od Leš južno od Prevalj do Dovž v Slovenjgraški kotlini. Domačini jih imenujejo »pogreznice«. Pojavljajo se na miocenski marinski sivici na pobočjih, posebno ob spomladanskem in jesenskem deževju, ko se na travniku ali njivi nenadoma tu in tam posuje zemlja in nastane jama, na dnu katere je včasih čuti vodni pretok. Material, ki ga odnese talna voda vslcd erozije kompaktne sivice, včasih prenese podzemno in odloži na površju v nižji legi.
Razen »rup« na Kranjskem polju so vse naštete oblike navezane na kompakten ilovnat ali glinast material, vse pa delajo preglavice kmetijcu, ki mu ogrožajo živino in odnašajo prst, tako da je neredko prisiljen, jih z muko zasipavati.1
Še o gibanju prebivalstva Slovenije v letih 1931—1948
Ivan Gams
K razpravi S. Zrimca v Geografskem vestniku 1950 bi želel dostaviti še nekatere misli, ki zadevajo širše tendence populacijskega gibanja v pretežno agrarnih področjih, zasnovane v gospodarskih momentih.
Tako se mi zdi, da vzrok depopulacije v Slovenskem Primorju, na Notranjskem in na Dolenjskem ni samo v tem, da je te kraje hudo prizadela vojna, temveč tudi v tamošnjem skromnem kraškem kmetijstvu. Opaziti je namreč povsod, da so gospodarsko aktivnejši predeli veliko prej preboleli izgube vojnega časa tako v gospodarstvu kakor v demografiji (primer: Maribor).
Druga depopulacijska tendenca, ki jo je opaziti, je direktno antropo-geografskega značaja. Zgornje Posočje, Bohinj in zgornja Savinjska dolina, to so najizraziteje živinorejski predeli in vsi ti izkazujejo znatno nazadovanje svojega prebivalstva. Podobno je z izrazito vinorodnimi predeli. Brda, Vipavska dolina, Šavrinsko gričevje, del Bele krajine, vinogradniški predeli Krške kotline in obrobja, Sotelsko in Goriško, delno Slovenske gorice, vse to so izrazito depopulacijska področja. Nič bolje ni z naselji, ki so se preživljala predvsem od prodaje lesa: škofjeloški hribi, visoke notranjske planote, gorato Posavje, gozdni predel od Kobanskega do Gornjegrajskega. Vse to so obenem predeli raztresene naseljenosti, samotnih kmeti j in zaselkov, kar kaže, da je zveza tudi med obliko naseljenosti in populacijskim razvojem, ki vodi zopet k strnjevanju agrarnega prebivalstva v večjih naseljih na rodovitnejšili tleh in v nižjih legah.
Če so zgornje domneve o gospodarski strukturi kot populacijskem faktorju pravilne, potem so pri nas najbolj nazadovali predeli z najbolj enostransko usmerjenim agrarnim gospodarstvom, če seveda prezremo kmetijstvo za trg v okolici mest. V tej luči se pokaže vsa škoda stalnega spreminjanja gospodarskih pogojev, največ v času obeh vojn, spreminjanja, ki so najbolj prizadela tistega, ki se je lahko preživljal le od ene kmetijske panoge, hkrati pa tudi samo od kmetijstva, kajti največji napredek v številu prebivalstva kažejo še vedno tisti predeli, kjer večji del ljudi živi od svoje zemlje in od dela v tovarni, kjer je torej delež t. im. »dvoživk«, kmetov in delavcev obenem, največji.
1 Boj človeka s »pogreznicami« je opisal v naši literaturi Prežihov Voranc v noveli Boj na požiralniku v zbirki Samorastniki.
KNJIŽEVNOST
Anton Melik, Naša velika dela. Prešernova knjižnica V. letnik, Ljubljana 1951. Str. 255.
Izvajanje našega načrtnega gospodarstva, ki s preusmerjanjem vodnih tokov, ustvarjanjem umetnih jezer, odpiranjem novih rudnikov in tovarn, gradnjo novih prometnih zvez in naselij, trebljenjem in zasajanjem gozdov, izsuševanjem močvirij in uvajanjem novih koristnih rastlin najbolj vidno spreminja podobo naše zemlje, daje nenehnih pobud za geografsko proučevanje Jugoslavije. Zato je poznanje naših velikih del geografom nujno potrebno. Pričujoči spis nudi mnogo več kot pove naslov. Tu niso samo nanizani v logični zaporednosti uspehi v izkoriščanju energetskih virov, v industriji, kmetijstvu, prometni izgradnji in nastajanju novih naselij, temveč se podane tudi geografske utemeljitve in nakazane perspektive del za bližnjo in daljno bodočnost, ki jih prva petletka še ne zajema. Hkrati se je avtor posebej pomudil pri onih ogromnih delih in načrtih, ki že vnašajo ali pa bodo dala docela nov pečat geografiji kake pokrajine, kot n. pr. črpanje nafte pri Lendavi, izsuševanje Skadarskega jezera, izkoriščanje kraških vodotokov, gradnja Novega Beograda itd. Pisano besedo dobro dopolnjujejo diagrami o padavinah in vodostajih pomembnejših rek ter obilo geografskih situacijskih kart in podob nekaterih že izvršenih velikih del. Papir in oprema knjige ne delata časti Prešernovi založbi.	Savnik
Orožen Janko, Celje z zaledjem. Znanstvena knjižnica Zadružne knjižne izdaje 6. Celje 1948. Založila tiskarna Družbe sv. Mohor ja. 8°, str. 291.
Knjiga je poljudno zasnovani informativni priročnik, ki naj nudi izletnikom koristne podatke o pokrajini, o dostopnosti poedinih krajev in vzpetin in njihovih zanimivostih. Pregledni geografski orisi in drobne pripombe so zelo redki in skopi. Geografski prostor, ki sega do Savinjskih Alp, Plešivca, Pohorja, Sotle ter v celotno Posavje in Zasavje, presega marsikje naravni okvir celjskega zaledja. V obilici skrbno podanih topografskih imen moti nekaj papirnatih izrazov kot n. pr. Celjsko in Mrzliško hribovje. Besedilo ponazorujejo primerne slike ter načrt mesta Celja in zemljevid obdelanega ozemlja, ki sta knjigi priložena.	R	Savnik
Gams Vanč, O pokrajini okrog Slovenj Gradca. Slovenj Gradec ob 700 letnici, str. 63—82. Slovenj Gradec 1951.
Pod tem naslovom je podan poljudnoznanstven regionalnogeografski opis doslej samostojno še neobdelanega gornjega dela Mislinjske doline z njenim obrobjem.
Dobra polovica članka obravnava fizičnogeografske prilike. Začenja z geomorfološkim razvojem ter z opisom geološko-petrografskih prilik. Na zanimiv način opiše klimo, kjer na osnovi pičlih virov nekoliko več razglablja o vzrokih za nizke temperature v primeri z ostalo Slovenijo. V nadaljevanju poda na nekaj straneh antropogeografsko sliko. Pri razčlenitvi še danes najvažnejše panoge, kmetijskega gospodarstva, se nekoliko pomudi pri prsti, razprostranjenosti zemljiških kategorij, deležih posameznih vrst poljščin, sistemih poljske razdelitve, tipu vasi in obliki hiš. Opiše vlogo posameznih kmetijsko-gospodarskih panog po predelih in nas nekoliko podrobneje seznami z razprostranjenostjo posameznih vrst gozda ter z njegovo gospodarsko vlogo v bližnji preteklosti.
Ker je razvoj Slovenj Gradca v predzgodovinski dobi že opisal v isti knjigi Jaro Sašelj v članku »Kaj nam pripovedujejo arheološke najdbe o krajih, kjer je pozneje nastal Slovenj Gradec«, njegovo vlogo v srednjem veku pa Ivan Grobelnik, se avtor omeji pri opisu mesta na razvoj industrije in njen vpliv na gospodarsko življenje okolice. Za zaključek pa nakaže osnove in možnosti za razvoj tujskega prometa, ki je danes še skoraj nerazvit.
Vidi se, da je avtor dober poznavalec geografskih prilik opisanega predela. Članek gotovo lahko uvrstimo med dobre poljudnoznanstvene regionalno-geografske opise manjših področij Slovenije.
Morda uporaba strokovnih geografskih, v živi govorici redkeje ali sploh ne uporabljenih izrazov otežkoča razumevanje snovi širšim slojem, katerim je pravzaprav delo namenjeno. Geografu bi pa dobro služile navedbe virov in literature. Iz njih bi se tudi videlo, kaj je avtor sam ugotovil in kaj je prevzel iz dosedanje pičle literature.	Vladimir Klemenčič
Ivan Kuščer, Kraški izviri ob morski obali. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za matematične, fizikalne in tehnične vede. Ljubljana 1950, str. 99—147.
Pisec razprave je sicer po svojem glavnem zanimanju fizik. Fizikalna je tudi metoda njegove razprave, v kateri išče fizikalne zakonitosti o delovanju podmorskih kraških virov, pri čemur naj služijo posamezni raziskani primeri le kot dokazno gradivo. Ker pa je s tem delom globoko segel tudi v teoretsko kraško hidrologijo, ker je odkril in raziskal mnoge nove vrulje in ker se njegovemu delu pozna, da ga je pisal široko zainteresiran prirodoslovec, je dolžnost Geografskega vestnika, da seznani bralce z razpravo, ki pomeni dragocen prispevek k literaturi o našem krasu.
Avtor najprej kot fizik in matematik kritično pregleda dosedanje razlage o delovanju kraških izvirov pod morsko gladino, nato pa razvije svoje na-ziranje o tem pojavu, o spreminjanju vrulj v požiralnike, o estavelah, o stopnji slanosti somorniee ter o vplivu bibavice na vrulje.
Geografsko najbolj zanimiv je drugi del, ki podaja rezultate večletnega trudapolncga podvodnega raziskovanja. To raziskovanje je zajelo okrog 300 podmorskih kraških izvirov na 6 km dolgi obali Planinskega kanala pod Velebitom med vasmi Sv. Jurij in Ždralovo, kjer se domnevno končujejo podzemni tokovi liških rek Like in Gacke. Pri tem je objavljeno obilo dragocenih podatkov o delovanju vrulj in o njihovi medsebojni zvezi, posebno mnogo pa še
o njihovi slanosti in temperaturi, a tudi vodnatosti. Razprava je nadalje pomnožila število znanih estavel, ki jih je hidrološka literatura poznala doslej le štiri. Ob koncu so nakazane naloge, ki bi jih bilo s tem v zvezi treba še opraviti, kakor tudi možnost, da bi izsledke proučitve praktično izrabili za oskrbo primorskega prebivalstva s pitno vodo (do česar je, po časopisnih vesteh, na nekaterih dalmatinskih otokih že prišlo).	Ivan Gams
Rudolf Badjura, Gorski prehodi v luči ljudske geografije. Nadaljevanje razprave »Slovensko in nemško geografsko sedlo« v G. V. 1950, Ljubljana 1951,
52	strani.
Naslov razprave našega zaslužnega krajepisca ne povzema v celoti nje vsebine. Napak bi bilo, ako bi zaradi tega ostalo delo, ki je očitno plod dolgotrajnih bistrih in zrelih opazovanj ter premotrivanj slabo opaženo v krogu geografov. Avtor se namreč v njem ne bavi le z ljudskim imenskim ustrojem gorskih prehodov, ampak hkrati »vmes ali zraven kaj pristavlja« z dobrim namenom koristiti geografski znanosti. In mnogi teh pristavkov so prav mikavni ter vse pozornosti vredni; bodi ker so upravičeni, bodi ker vzpodbujajo oporek. V naslednjem želim opozoriti samo na nekatere izmed njih.
V	drugem izmed štirih poglavij se je pisec razprave potrudil z opredelitvijo samega pojma gorskih prehodov. Le-ti so prevali, to je, v komunikacijske svrhe izrabljane terenske oblike v vzpetem svetu, katerim so naši topografi in geografi vzdevali, deloma pod tujim vplivom, deloma sklicujoč se na značilnosti profilne morfologije markantnejših gorskih prehodov, imena, ki koreninijo v izrazu sedlo. Prevale je torej treba ločiti od tistih morfološko sličnih oblik, ki jih ljudje ne izrabljajo za prehod. Vezana s tem je tudi klasifikacija prevalov, kakršno je podal avtor. Topografsko moramo razlikovati medgorske in stranske prevale. Z ozirom na profil strmca, ki ga izkoriščajo ceste, poti ali steze pa obstajajo razlike med cestnimi, navadnimi in »trdimi« prevali.
Zdi se, da je poizkus tovrstnega opredeljevanja prav umesten že kot vzpodbuda geografom, ki smo se v resnici doslej vse premalo zavedali zgreše-nosti posploševanja, po katerem naj bi spadala, na primer, »Mlinarsko sedlo« in »Trojansko sedlo« (str. 44) v eno in isto kategorijo pojavov.
Sledeč nujno antropocentrično usmerjeni »ljudski geografiji«, ki je vzpodbujala tudi ustrezno ljudsko nomenklaturo in toponomastiko, se je avtor v naslednjih poglavjih dalje zaustavil pri številnih izrazih, s katerimi je naše ljudstvo obče in posebno poimenovalo prevale ter vse ostale njim podobne oblike v goratem, oziroma hribovitem svetu. Pri razmotrivanju pa so nastale nekatere težkoče, katerim gola induktivna metodika prav zaradi antropo-centričuosti ljudske geografije ne bo kos. Naj navedem primere.
Obilo prevalov pri nas je poimenovanih z izrazom vrh. Avtor je zanimivost raztolmačil, a se je hkrati posredno zavzel za misel, naj bi to ime kot pojem »uradno priznal« še zemljepis (str. 51). Dovolj razlogov govori proti temu; ined temi ni zadnji tisti, ki tiči v samem avtorjevem tolmačenju izvora tega imena. Nekaj povsem drugega je seveda težnja, da se izraz ohrani, oziroma regenerira v kolikor služi kot lastno, topografsko ime.
Pisec se je nadalje vnel za to, da nadomestimo nekatere izraze, ki so danes že v splošni in strokovni rabi, s pristnejšimi, zares domačimi. Mesto: vsek,
zareza, zaseka, itd. naj bi rekli: pretrg, pretrž, pretolč, itd. Zakladnica izrazov je zares vabljiva, a ne kaže se ji na vrat na nos vdajati. Res »potok pretrga polje« (str. 36), a je hkrati tudi vrezan v površje. Geograf ne motri pojavov samo antropocentrično kot jih je in jih še motri praktični kmetski človek, kateremu označeno dejstvo potoka pomeni nekaj zlodejnega. Geograf pojava rio bo samo opisoval, ampak ga bo skušal tudi kavzalno-genetično tolmačiti, se pravi motriti glede na dejstvo vodne sile ter drugih činiteljev. Ako bo hotel biti temeljit, bo seveda posegel še globlje in bo obdelal pojav kavzalno-dina-mično, to je skušal bo zajeti odnose, ki se javljajo med vodno silo, procesom vrezovanja ter oblikovanja korita pa s tem izzvano delitvijo neke ploskve v dva dela. Zato bo geograf z vso pravico govoril, da je potok vrezal v površino in s tem pretrgal polje.
Na koncu razprave je dodal avtor še nekaj predlogov za način kartografskega označevanja prevalskih oblik. Tudi med njimi je mnogo tehtnih. Neprikladen in celo zgrešen se mi pa zdi tisti, po katerem naj bi s kraticami za določene oblike opremljali na specialnih topografskih kartah označena samostojna imena (n. pr. šk Globoka, itd.). To bi za kartografijo pomenilo korak nazaj, onim, »ki ne znajo dobro čitati topografskih zemljevidov« pa bi storili zares le navidezno uslugo.
Drobna knjižica z bogato vsebino bo lahko marsikomu dala koristne
pobude pri poglobljenem razmotrivanju študijskega substrata geografske
znanosti.	p	-»r	,	■
Cene Malovrh
Beneška Slovenija. Uredila D. Feigel in V. Nanut. Gorica 1950. Založila knjigarna »G. Carducci«. Strani 150.
O naši nesrečni Beneški Sloveniji se je med Slovenci pisalo največ v manjših, po vseh straneh razmetanih drobcih. Pregledne strnjene slike o njej od Rutarjeve zemljepisno-zgodovinske knjige dalje nismo doživeli. Zato nas je tem bolj razveselila knjiga o Beneški Sloveniji, ki je izšla v Gorici v času. ko problem brezpravnosti te skrajne zapadne slovenske pokrajine vsak dan živo opozarja nase. Knjige smo tem bolj veseli, ker dela čast izdajateljem. \ lepi obliki, na lepem papirju, z jasnimi slikami ter s sicer kratko, pa pregledno in živo podano vsebino naravnost vabi bravca k sebi. Knjiga ima kratek, pregleden uvodni zemljepisni odstavek. Sledi poglavje »Koliko je beneških Slovencev«, kjer se kritično premotrivajo zadevne statistike ter se ugotavlja minimalno število naših tamošnjih rojakov na 50.000. Živo pisanemu potopisnemu pregledu »Slavija naša — kakuö si lijepa!« sledi izčrpno zgodovinsko poglavje ter še poseben odstavek o narodnoosvobodilni vojni. Gospodarstvo, ki je nakazano že v zemljepisnem uvodu, je podrobneje orisano še posebej. Slika, ki jo dobimo o tamošnji siromačiji, kajpada ni razveseljiva. Na koncu so še poglavja o umetnosti, o znamenitih beneških Slovencih ter o naši tamošnji živi besedi (ljudskem pesništvu), kar nam vse lepo pokaže skromni, a dragoceni prispevek, ki so ga beneški Slovenci prispevali k slovenski kulturi. Pohvale vreden je tudi priloženi zemljevid, tako po svoji tehnični izvedbi, kakor po prizadevanju, da bi — podobno kakor samo besedilo knjige — utrdil čim bolj točno domače krajevno imenoslovje.
Svetozar Ilešič
Iz srbske in hrvatske geografske književnosti
Borivoje 2. Milojevic, Durmitor. Regionalno-geografska ispitivanja. Srpska Akademija Nauka. Zbornik radova knj. IX, Geografski institut, kn j. 2. Beograd 1951. Str. 1—74.
Profesor B. Z. Milojevic, naš najizrazitejši regionalni geograf, nam je z monografijo Durmitorja dal enega izmed najzanimivejših ter najboljših prispevkov v dolgi vrsti svojih regionalno-geografskih del. V njem je Durmitor narisan izčrpno in živo tako s fizičnogeografske kakor z antropogeografske strani. V geomorfološkem delu avtor vso pokrajino pregledno razčleni na tri osnovna področja: na same durmitorske gore, ki se vzpenjajo z najvišjih planot v nivojih okrog 1800 in 2100—2500 m, zatem na Jezersko-pivsko planoto, ki ji pripisuje fluvialni nastanek in — v nasprotju s Cvijičem — ne pliocensko, temveč oligo-miocensko starost, ter na tako imenovane kan jonske doline, vštevši Taro, Pivo in Drino, ki so se vrezavale v planoto od oligomiocena dalje ter ustvarile pri tem tudi serijo teras. Avtor podrobno premotriva prepletanje učinkov ledeniške erozije ter predglacialnega in postglacialnega zakrasevanja. Izčrpno je obdelano tudi klimatsko in hidrogeografsko poglavje. K zadnjemu bi morda sodilo kaj več o večjih vodah, ki se stekajo s tega področja, to je Pive, Tare in Drine. Odstavek o vegetaciji je kakor v vseh Milojevicevih delih rezultat njegovih podrobnih in živih opazovanj na terenu. Avtor razčleni durmitorsko pokrajino tudi z vegetacijsko-geografske in kulturno-geo-grafske strani na tri etaže: na kan jonske doline z gozdom, gorskim poljedelstvom in živinorejo, na Jezersko-pivsko planoto z gozdom, pašnikom in pastirstvom, ter na durmitorske gore z najvišjim gozdnim pasom, visokogorskimi pašniki in planinskim pastirstvom. Marsikaj izvemo iz poglavja o doselitvah prebivalstva. V višje predele durmitorske pokrajine so se ljudje doseljevali predvsem od srede 19. stoletja dalje, deloma iz podgorskih vasi, s tem da so dotedanje »katune« spreminjali v stalna naselja, deloma, po združitvi s Črno Goro, pa iz Sandžaka, ki je ostal pod Turki, ter iz Bosne in Hercegovine, ki
sta prišli pod Avstro-Ogrsko.	c	j ti
r r	o	Svetozar	llesic
P. S. Jovanovič, Osvrt na Cvijicevo slivatanje o abrazionom karakteru
reliefa po obodu Panonsko# bnsena. Zbornik radova, Srpska akademija nauka, Geografski institut, knjiga 1. Beograd 1950.
Stališče, ki ga imajo sedanji srbski geomorfologi do Cvijičeve koncepcije, po kateri bi na balkanskem obodu Panonske kotline prevladoval abrazijski relief, živo zanima tudi slovenske geografe. To še posebno, odkar smo bili udeleženci lanskega II. geografskega kongresa v Makedoniji priče živahni in zanimivi diskusiji, ki se je razvila po predavanju prof. Roglica o tem, ali so se mogle izoblikovati in ohraniti jezerske terase do take višine in v takem obsegu, kot trdi Cvijič. Med slovenskimi geomorfologi so bili sicer le maloštevilni tisti, ki so pripisovali izoblikovanost našega površja abraziji. Enostavna Cvijičerva koncepcija je bila za naše kraje že dolgo nespremenljiva tudi zaradi upoštevanja živahne postpontske tektonike, ki je različne dele našega panonskega oboda zelo različno zajela. Vendar je brez dvoma tudi za naš subpanonski predel in v povezavi z donavskim porečjem posredno tudi za relief vse ostale Slovenije važno, kakšno je drugod naziranje o nihanju gladine neogenskega in kvartarnega panonskega jezera.
Profesor Jovanovič je podal zgoščeno teoretsko kritiko Cvijičeve koncepcije jezerske plastike Šumadije in vsega ostalega južnega oboda Panonske kotline v glavnem s treh stališč. Oprl se je najprej na nova in od Cvijičevih močno drugačna dognanja o starosti sedimentov neogenega panonskega jezera, ki se po Laskarevu dele na doln jekongerijske plasti kot ostanke sarmatskega Paratetisa in na gornjekongerijske pontijske plasti, ter na ugotovitev Laska-reva o prekinitvi odtoka panonskega jezera proti vzhodu, ki jo je podprl Petrič s tem, da je ugotovil fosilno pontsko pradelto Donave onstran Djer-dapa. Drugo, na kar opira Jovanovič svojo kritiko, so nekatere teoretsko nesprejemljive Cvijičeve postavke o procesu abrazijskega preoblikovanja in o zvezi med abrazijsko in fluviatilno erozijo. Tretje pa je ugotovitev raznih protislovij ali netočno izraženih mišljenj v obširnem Cvijičevem delu, kakor so na primer tiste o pred jezerskem reliefu, o tektoniki i. dr.
Ob koncu podrobnejšega navajanja povzame Jovanovič glavne misli kritike, ki so v glavnem te-le: nesoglasje med mišljenjem moderne geologije
o	paleogeografiji Paratetisa in osnovami Cvijičeve morfološke koncepcije o jezerski plastiki, nejasen prikaz predlimnijskega reliefa, neskladje geomorfo-loške teorije o povezavi abrazijskega in fluvialnega reliefa (preoblikovanja) premajhen pomen, ki ga Cvijič pripisuje postjezerskemu fluvialnemu preoblikovanju in pa neskladje zunanje slike površja s Cvijičevo shemo plastike. (Slednje je verjetno občutil vsak, ki je kdaj opazoval recimo z Avale šuma-dijsko pokrajino.)
Ko dvomi v pravilnost nekaterih Cvijičevih tez o jezerski plastiki, se avtor še ne spušča v podrobnejši prikaz svoje lastne koncepcije o razvoju reliefa. Vidi pa se, da priznava pomen pontske transgresije, ki pa naj ne bi segala tako visoko, kot jo je predvidel Cvijič, ki je iskal njene sledove še v planotah, visokih 940 m, torej više, kot sega panonski obod na mnogo-katerem mestu, tudi pri nas proti Tržaškemu zalivu. Ce pa preberemo vse nadaljne razprave v prvi knjigi del geografskega instituta pri Srbski akademiji znanosti, je videti, da imajo sodelavci tega instituta pod vodstvom prof. Jovanoviča namen, podrobno raziskati površje s čisto novih pogledov ter namesto avtoritativnega sprejemanja Cvijičevega pojmovanja podati novo koncepcijo o morfogenezi domače pokrajine.	Ivan	Cams
Geografski Glasnik. Izdaje Geografsko društvo Hrvatske. Uredniški odbor: Dr. Branislav Gušič, dr. Ivo Rubič, dr. Josip Roglič. Urednik: dr. Josip Roglič. Godina 1949—50, broj 11—12. Zagreb 150. Strani 256.
Vsak naš geograf se bo nedvomno iskreno razveselil, da je hrvatska geografska znanost znova dobila svoje glasilo. Še bolj razveseljivo pa je, da je to glasilo ne samo po svojem obsegu in po svoji obliki, temveč tudi po svoji vsebini dokaz, da je geografija v glavnem mestu Hrvatske in njenem kulturnem centru dokončno premagala precejšnje mrtvilo, ki je tam pod vplivom različnih vzrokov vladalo v predvojnih letih. K temu lepemu uspehu oživljene in pomlajene hrvatske geografije čestitamo svojim hrvatskim kolegom najiskreneje tudi vsi slovenski geografi.
Samo po sebi se razume, da se vsebina nove revije prične s programa-tičnim člankom, ki se veže z gospodarsko-geografsko problematiko nove, socialistične Jugoslavije in njenega petletnega plana. V njem nam prof. J.Roglič jedrnato riše vlogo našega novega gospodarstva, ki odpravlja dosedanje go-
spodarsko neravnotežje med nižinskim, v agrarnem gospodarstvu in prometu aktivnim delom države ter njenim pasivnim gorskim predelom, ustvarja migracijske tokove z gora proti severovzhodu, in še več, ustvarja ravno v teh hribovitih krajih temelje našega bodočega energetskega in industrijskega gospodarstva, kar pomeni seveda tudi, da se je dosedanja smer pretoka delovne sile do neke mere preobrnila. Vkljub temu pa poudarja članek, da ostane Jugoslavija na eni strani predvsem jadranska, na drugi pa podonavska država, in da ravno Podonavje daje geografskemu položaju Jugoslavije glavni značaj. Ni mogoče v bistvu ugovarjati avtorju, ko s tem poveže ves problem imenovanja »Balkanskega polotoka« in Jugoslavije kot »balkanske države«. Avtor podčrtava, da so nam in ostalemu svetu ti pojmi preveč zašli v kri in meso, da pa so samo neupravičena dediščina iz dobe, ko je segala turška, »balkanska« oblast do Save in Donave. Danes so na mestu tem manj, čim bolj ginejo kulturne, socialne in gospodarske razlike, ki jih je ustvarila takratna meja in dajala s tem povod, da je beseda »Balkan« marsikje v svetu dobila slab sloves. Roglič ponovno podčrtava, da »Balkanski polotok« razen grškega polotoka na jugu sploh ni polotok, ker se na široko in brez kakršne koli meje preliva v evropsko osrčje, na vzhodu pa se tako približa Mali Aziji, da pomeni od nekdaj eno izmed glavnih kopnih zvez s sosednjim azijskim kontinentom. Zato je Roglič mnenja, da bi kazalo historični naziv »Balkanski polotok« sploh opustiti ter govoriti raje o Jugovzhodni Evropi. Zlasti pa bi morali našo državo označevati namesto kot balkansko — kot podonavsko in jadransko, v čemer bi imela mnogo analogij s Francijo, ki je prav tako na eni strani sredozemska, na drugi pa atlantska.
Med pisci ostalih člankov in razprav je večina znanih hrvatskih geografov. Prof. Rubič je napisal temeljito, na osnovi izčrpnega poznavanja svetovne literature napisano razpravo »Geografsko odredjivanje okolice grada«. V njej razglablja o problemu, ki ga je zanimal že vse od takrat, ko je še v predvojnem Hrvatskem geografskem glasniku pisal o gravitacijskem območju Splita. Branimir Gušič je prispeval članek »Prilog nosogeografiji Makedonije«. V njem nam poroča o opazovanjih, ki jih je s svojo ekipo izvedel leta 1948 v Makedoniji, zlasti okrog Bitolja (Marijevo), Prespan s ke ga in Ohridskega jezera in Kičeva. Članek nas uvaja v tako imenovano medicinsko geografijo, ki premotriva zdravstvene razmere v odnosu do prirodnega okolja, pa do socialnih, stanovanjskih in prehrambenih razmer. Ta znanstvena veja, kjer se geografija stika z medicino, je pri nas precej nova, po svetu, v Franciji, Angliji in Ameriki pa čitamo že marsikaj tehtnega o njej. Veteran hrvatskih geografov Milan Šenoa priobčuje pod naslovom »Prilog poznavanju starih naziva naših otoka« dragoceno toponomastično gradivo. Temeljiti regionalnogeografski delavec Z. Dugački nam odpira fizičnogeografsko podobo Zumberačke gore, ki je za nas važna tudi zato, ker nas spominja na potrebo, da še naši Gorjanci dožive svojo geografsko monografijo. Posebno izčrpno obravnava avtor kraške pojave. Andre J u t r o n i č nam v razpravi »Prilog poznavanju stočarstva na Braču« slika pašno gospodarstvo na tem otoku po današnjem stanju, pa tudi v luči razvoja, podprti z obilno historično dokumentacijo. Povsem na drugo področje nas pelje O. Lah mano v članek »Naši iseljenici oko ušča Mississippi ja«. S tem prihaja podobno kot pri nas tudi v hrvatskem geografskem proučevanju do izraza važnost nekdanjega izseljevanja v Ameriko, ki pri Hrvatih ni bilo šibkejše kakor pri nas.
Od avtorjev izven Hrvatske je zastopan B. Ž. M i 1 o j e v i č , ki je k svojim dosedanjim študijam o peščarah in puhličnih platojih našega panonskega predela prispeval še razpravo »Baranjska lesna zaravan«. Dva članka imata za avtorja Francoza. A. Cholley nam slika »Nove tendencije u fran-cuskoj geografiji«, A. Blanc pa objavlja nekatere rezultate svojih agrarno-geografskih proučevanj na Ogulinskem polju. O njih poročamo na drugem mestu v zvezi z avtorjevim francoskim poročilom o tem.
Med manjšimi prispevki (»Priloži«) vzbuja zanimanje Rogličev članek »Cepičko polje«, v katerem načenja nad vse zanimivo morfogenetsko vprašanje tega polja, ter Rubi če v prispevek »Oluje nad srednjom Dal-macijom i poplave Šoltanskog polja« (rujan 1948). K. Šimek-Škoda poroča o popisu prebivalstva Jugoslavije leta 1948, N. P e r š i č pa o boksitnih področjih v Jugoslaviji.
Številna so poročila o literaturi, tako o tuji kot o domači, le da bi si morda želeli nekaj več tega, kar imenujemo kritika, pa malo manj zgolj reprodukcije vsebine. Posebno dobra in skrbno urejena stran novega Glasnika so »Vijesti«, ki prinašajo najrazličnejše geografske ter gospodarsko-statistične informacije od doma in iz sveta. Ta oddelek, ki bo sijajno služil širokemu krogu geografov, lahko služi za vzor, kako naj strokovna revija izpolnjuje tudi to nalogo.	Svetozar Ilešič
Tri nove razprave o naših rečnih režimih. Ant. Lazič, Režim Mušniee, reke Gatačkog polja, Glasnik Srpskog geografskog društva, sv. XXXT, broj 1, Beograd 1951, str. 19—40. — Ant. Lazič, Režim Peka, Glasnik Srpskog geografskog društva, sv. XXXI, broj 2, Beograd 1951, str. 115—137. — Dušan Dukič, Guština rečne mreže u slivu Ibra i režim Ibra. Srpska Akademija nauka, Zbornik radova knj. VIII, Geografski institut, knj. 1, Beograd 1951, str. 37—84.
Zdi se, da se doslej pri nas tako zanemarjeni geografiji tekočih voda obetajo lepši časi. O tem nam priča dejstvo, da so v preteklem letu izšle v srbskem geografskem krogu kar tri temeljite hidrogeografske študije. Prvi dve je napisal Ante Lazič, ki je že prej poleg Vujeviča edini krčil pot na tem polju, predvsem s svojo študijo o režimu Trebišnjice. Tudi v prvi od svojih lani objavljenih študij je ostal v porečju Trebišnjice. Predočil nam je Mušnico, zanimivo kraško ponikalnico na Gatačkem polju. Študija se ne omeji samo na režim, temveč podaja širok uvod o geološki osnovi in o reliefu, kjer se obravnavajo tudi spremembe, ki jih je liidrografija Gatačkega polja doživljala od pliocena dalje. Klimatski faktor je prav tako izčrpno obdelan. Težišče pa je seveda na obravnavanju režima, ki se pokaže kot tipični sredo-zemsko-kraški pluvio-nivalni režim. Lazič opozarja tudi na odtočne anomalije, ki so v zvezi s tamošnjim kraškim svetom. Tako se odtočni količnik ob Muš-nici navzdol veča namesto da bi se manjšal, verjetno zaradi tega, ker se del vode v apnencu umakne pod zemljo, pa se kasneje znova vrne v strugo, s čimer se za nekaj časa odtegne izhlapevanju.
Prav tako temeljita je Lazičeva študija o Peku, le da je tu avtor lahko še v večji meri pritegnil podatke o količinah pretočne vode. Pek se pokaže kot reka z režimom zmernokontinentalnega pluvio-nivalnega tipa, pa zelo spremenljiva od leta do leta. Posebno zanimivo je, da se zimska snežna reti-nenca izdatneje uveljavlja v spodnjem toku kakor v zgornjem. Tam se top-
ljenje snega razporedi zaradi višinskih razlik na daljši čas, razen tega je svet porasel z gozdom, tla manj zamrznejo in puste v sebe več vode. Ob tej priliki naj pripomnim, da francoske besede »retention« etimološko ni pravilno prevajati na naše jezike kot »retenzijo« (morda kakor extension — ekstenzija), temveč le kot »retinenco« (kakor je »abstention« abstinenca).
Dukičeva razprava o Ibru se ne omejuje samo na vodni režim, temveč skuša biti širša, monografična študija o reki, vključujoč poleg geološkega, geomorfološkega, klimatskega in fitogeografskega uvoda tudi poglavje o gostoti rečne mreže. Vendar je njen najzanimivejši del poglavje o rečnem režimu, ki sloni na opazovanjih vodostajev, obravnava pa tudi podatke o vodnih količinah na osnovi tako imenovane odtočne krivulje. Režim Ibra in njegovih pritokov je posebno zanimiv, ker se tam prostorno in časovno prepletajo vplivi jadranskega in balkansko-kontinentalnega padavinskega režima. Dukič nam nazorno slika, kako sam Ibar, pa tudi njegovi pritoki, pripadajo lahko eno leto zmernomediteranskemu, drugo leto pa bal kanskokoritinental nem u pluvionivalnemu režimu. Zato je vsaka povprečna slika do neke mere samovoljna in močno zavisi od slučajnosti v dobi opazovanj, ki smo jih vpoštevali. Če n. pr. pri Sitnici izločimo v razdobju 1924—1938 nekatera leta z nepopolnimi opazovanji (n. pr. leta 1929), se tudi tam pokaže sekundarni decembrski višek, ki se pri Dukiču v povprečni sliki zabriše. Tudi sicer je zares težko presoditi, koliko je takšen rahel decembrski višek še slaboten učinek jadranskega padavinskega režima, t. j. jesenskega dežja (str. 73), koliko pa snežne retinence v januarju (str. 74). Naj še pripomnim, da sama Pardejeva shema ne pozna zmerno-mediteranskega pluvialnega režima (str. 70), kakor tudi ne balkanskokontinentalnega. To je že shema, posebej predelana za naše kraje.
Svetozar Ilešič
Dragutin Petrovič, Bačevačka kraška oblast. Zbornik radova. Srpska akademija nauka, Geografski institut, knj. 1, Beograd 1951, str. 84—104.
Tri razprave s kraško tematiko v prvi publikaciji del srbskih geografov, zbranih v Geografskem institutu SAN, so dovoljna priča za to, da je proučevanje balkanskega krasa, ki je s Cvijičem izgubil najplodovitejšega mor-fologa, po zadnji vojni zavzelo nov razmah. Med njimi je študija Dragutina Petroviča edina regionalna razprava. Obravnava kraški predel v povirju Ko-lubare jugozapadno od Valjeva. Teoretska zavrnitev Cvijičeve jezerske plastike Šumadije, kot jo je podal v prvi razpravi Zbornika prof. Jovanovič, najde v Petrovičevem delu konkretno podlago. Po avtorjevem mnenju Bačevski kraški predel ni enotnega nivoja in se v njem niso ohranile abrazijske terase, kakor je trdil Cvijič, ko je opisal to pokrajino, ki jo je imenoval »Lelički kras«. V nasprotju s Cvijičem povdarja Petrovič, da je bilo zakrasevanje pomembno že pred transgresijo neogenega jezera, ki je prekrilo kraške kamenine z nepropustnimi sedimenti in prekinilo kraško preoblikovanje vse dotlej, dokler ni bila odstranjena odeja. Zal avtor ne navaja, kako visoko so segli ti sedimenti, ki so prekinili zakrasevanje. Iz stavka »Z umikom jezera so najvišji deli predela postali kopno« (str. 90) ,govori avtorjevo mišljenje, da je jezero zalilo vso pokrajino, ki dosega v Bačevačkem Visu višino 891 m.
Kraški relief, kakor nam ga opisuje avtor, kaže le manjše kraške oblike, največ vrtače. Nekatere med njimi so, slično kot naši »kali«, napolnjene trajno ali le obdobno z vodo, medtem ko kažejo mnoge druge v zadnjem času
tendenco usihanja. Razen nekaterih brezen navaja avtor le štiri manjše jame, medtem ko večjih jam in kraških polj, prič starega zakrasevanja, ni najti med opisanimi kraškimi oblikami.
Avtor ohranja v celoti Cvijičevo koncepcijo o kraških hidrografskih zonah, ki jih podrobno opisuje, posebno stalno suho zono, ki se tanjša od juga proti severu, proti nepropustnemu neogenu Valjavske kotline, vzporedno z nižanjem reliefa, ali pa prehodno zono, ki jo izdaja nekaj nestalnih kraških vrelcev.
Razpravo zaključuje zanimiv odstavek o modifikatorjih kraškega procesa. Kakor pogosto v novejših razpravah o krasu, se tudi tu poudarja važnost vododržnega oboda kot regulatorja zakrasevanja in pa naravna pretrtost kamenin, medtem ko čistoči apnenca avtor ne pripisuje večjega pomena za intenzivnost zakraselosti.	Ivan	Gams
Branislav P. Jovanovič, Petnička pečina. Prilog geomorfologiji i hidrologiji krasa Zapadne Srbije. Isti. Velika pečina kod Duboke. Prilog morfologiji
i	hidrologiji krasa Istočne Srbije. Zbornik radova, Srpska akademija nauka, Geografski institut, knj. 1., str. 105—153 in 134—165.
Ob zainteresiranosti turizma in jamarstva v Beogradu je izvedel leta 1947. ustanovljeni Geografski institut Srbske akademije dve ekskurziji v najbližnji večji kraški jami. Plod teh dveh skupinskih proučitev sta dve razpravi izpod peresa Branislava Jovanoviča, sina znanega morfologa. Z njima je skušal avtor izpopolniti Cvijičeve študije o razvoju dveh jam, od katerih leži Petnička pečina pri vasi Klinac 5 km jugozapadno od Valjeva, torej v pokrajini, ki jo obravnava v predhodni regionalni razpravi Petrovič, druga pa v Vzhodni Srbiji pri vasi Duboki. Tudi Branislav Jovanovič, slično kot prej Petrovič, prevzema Cvijičevo koncepcijo podzemnega kraškega pretoka in preoblikovanja, hoče pa jo dopolniti z originalnimi pogledi.
Ker sta si razpravi dokaj slični po metodi proučevanja in delno tudi po izsledkih glede razvoja, poročam o obeh skupno.
V	študiji o Petnički jami slika avtor najprej njen položaj, nato pa podaja njen geološki in morfološki opis. Težišče razprave je v poglavju, ki govori o razvoju jame. Jama je pričela nastajati, ko je prišlo do odstranitve sedimen-tacijske odeje (O predjezerskem kraškem preoblikovanju, ki ga zagovarja v prehodni študiji Petrovič za ta predel, v tej razpravi ni omembe). Avtor skuša povezati razvoj jame s terasami na nepropustnih kameninah ob Petnički reki ter razlikuje stare in nove kanale, ki se jih še poslužuje vodni pretok. Nadalje je zanimivo, kako prikazuje jamo kot produkt dveh nasprotujočih procesov, kraške erozije in rušenja jame s podiranjem stropa in sten. Stari kanali naj bi že preživeli erozivno in erozivno-akumulacijsko etapo in prešli v dobo akumulacije in fosilizacije. Avtor skuša ob primeru Petničke jame podati tudi svojstvene poglede na kraško hidrologijo s tem, da razlaga nastanek in delovanje intermitentnega izvira, kakršen je Banja, ki dobiva vodo iz jamskega jezerca ter mora prečkati, preden stopi na dan, sistem akumulacijskih in zajezenih rezervarjev.
Druga opisana jama leži v Vzhodni Srbiji v porečju Peka pri vasi Duboki (Bralec pogreša več podatkov o legi jame, ker jo je moči najti na kartah le z nepotrebno mu jo). Po opisu lege in petrografske strukture tal se tudi tu avtor dalj časa zadrži pri podrobnem opisu delov jame, ki je zanimiva predvsem
po tem, da je nastala na otoku apnenca sredi nepropustnih kamenin kot plod alohtone reke. Zato lahko avtor ob njej nakazuje zvezo med kraško in »normalno« erozijo, ki je pustila svoje sledove v terasah ob Veliki reki (Valja Mare). S pomočjo teras na nekraškem obodu in s pomočjo analize oblik jame, ki je ostala vodna le še v pričetnih spodnjih rovih, skonstruira avtor šest razvojnih etap, od katerih naj bi četrta pustila v jami vidno bočno teraso in obvisele stranske kanale, peta pa prestavila vodni pretok pod najnižji glavni suhi rov, ki pa ga velike vode še vedno obdobno zalivajo. Kolebanje višine vodnega pretoka naj bi narekovalo tudi delovanje nestalnemu izvirku blizu vhoda v jamo, kajti znižanje vodnega pretoka, omogočeno z znižanjem erozijske baze Velike reke, še ni utegnilo napraviti dovolj velikih rovov za velike vode.
Na temelju opisanega prestavljanja vodnega pretoka skuša avtor dopolniti Cvijieevo shemo o evoluciji kraških podzemskih oblik. V jamah z vodo-nepropustnim zajezitvenim obodom, kakršna je Velika jama pri Duboki, bi se zakrasevanje ne zaključilo s tem, da bi se hidrološka zona ustavila na nepropustni podlagi, nakar naj bi erozija polagoma uničila vrhnjo suho plast. Jovanovič v nasprotju s tem poudarja, da se pri »zajezenem krasu tipa Krša«, v katerem se je razvila Velika Jama, z znižanjem vododržne okolice in prehodne hidrološke zone ves proces zakrasevanja obnavlja. V tem vidi avtor dopolnitev Cvijičeve koncepcije.
Gornji Jovanovičevi razpravi odlikuje nekaj modernih pogledov na razvoj podzemskih kraških oblik. V njih se po pravici povdarja navezanost oblik na primarno razpokanost skladov in povezava razvoja kraškega preoblikovanja z nekraško erozijo. Jasno je nadalje prikazan razvoj jam v luči erozije in zasipavanja. Zal ni omembe, v koliko so pri tem sodelovale paleo-klimatske razmere, ki so pri nas, kakor kaže, v pleistocenu zatrpale obilo jam. K razumevanju razprave mnogo pripomorejo številne skice in pa dosledna klasifikacija, naj bo oblik ali pa razvoja, po posameznih etapah. V tem pa se po svoje kaže želja po tipizaciji; opis Petničke jame naj bi služil le za prikaz jam »petniškega tipa« in opis jame pri Duboki le za podajanje tipa jame v zajezenem krasu, oboje pa za dopolnitev kraške erozije in hidrologije v obče. kar avtor v razpravi sam proklamira. Škoda je nadalje, da avtor svojih zanimivih gledanj na podzemni vodni pretok ni mogel podkrepiti z rezultati barvanj, merjenj ali daljših opazovanj vode, kar mu enkratna ekskurzija seveda ni mogla nuditi. -	Ivan	Gams
Petar R. Trajkovič, Opšta ekonomska geografija; I deo. Beograd 1951-Str. 143.
Knjiga, katere avtor je prizadeven pisec, oziroma sestavijalec šolskih geografskih učbenikov, je priročnik najmlajše panoge geografije, ki jo mimo mladosti odlikuje še izrazit aktualizem. Oboje hkrati povzroča, da je ekonomska geografija znanstveno še slabo dognana veda. Zato je tem bolj hvale vredno, da smo s to knjigo dobili nov domač poizkus tolmača ekonomsko-geografskih pojavov in njihove problematike, katerega avtor se je pri njegovi izdelavi potrudil z uporabo marksistične koncepcije znanstvene analize. Ker je konkretni namen knjige »izpopolnitev pomanjkanja učbenikov ekonomske geografije, posebno splošne ekonomske geografije« predstavlja knjiga obenem tudi že nekak učbenik. Z obeh strani jo je torej vredno premotriti.
Zasnova dela je jasna. Avtor podaja v njem splošno svetovno-geografsko sliko družbene proizvodnje po posameznih panogah. Temu ustrezajoča je razvrstitev v poglavja o rudarstvu, industriji, kmetijstvu, ribolovu, gozdarstvu, prometu in trgovini. V vsakem poglavju je avtor orisal kar najnovejše stanje, obenem pa je skušal nakazati genezo tega stanja z ilustracijo vzročnih vezi med elementi, ki določujejo gospodarsko aktivnost ter njen razvoj. Teh elementov seveda ni malo, kar po sebi otežkočuje analizo in ilustracijo kavzalne povezave. Še težji položaj pa nastopi, ako je avtorjev koncept analize razdvojen. To se je pripetilo tudi Trajkoviču, ki se je pri svojem delu prilagodil enkrat definiciji ekonomske geografije, podane na str. 6 zgoraj, drugič zopet bitno drugačni definiciji iste znanosti, podani na isti strani spodaj.
Prva definicija se glasi: »Glavna naloga ekonomske geografije kot družbene vede je, da proučuje zakonitosti razmestitve proizvodnje pod pogoji družbeno-ekonomskih formacij«. Druga: »Ekonomska geografija proučuje v pogojih prirodnih ali geografskih sredin samo njihovo vlogo in pomen za proizvodnjo materialnih dobrin, upoštevajoč, da se ti pogoji neenako izkoriščajo na raznih stopnjah družbe n o-ekonom-skega razvoja« (podč. C- M.).
Obe definiciji sta formalno pravilni; napak je to, da se nanašata obe na isti predmet. Dejansko velja prva za en del proučevanj, ki jih vrši veda o ekonomiki (dežele in področja), medtem ko se druga tudi vsebinsko dokaj dobro prilega ekonomski geografiji. Kot geograf je avtor diskrepanco bržčas čutil, a se ni mogel prav odločiti; zato niha pri zasnovah posameznih poglavij oziroma zaglavij, približujoč se enkrat tej drugič zopet drugi definiciji. To pa je njegovi knjigi in posebej ekonomski geografiji, ki je v svetu in pri nas še polna načelne problematike, samo v kvar.
Z naslednjim želim prikazati le nekaj primerov, ki pričajo kako bi bilo delo uspešnejše, ako bi ostal avtor vseskozi zvest eni in to drugi izmed navedenih definicij.
Prvo so slabe ali nezadostne označbe in klasifikacije področij. Prav v tem pogledu bi moral geograf dajati pobude ekonomistu in ne obratno, kot se je to zgodilo Trajkoviču na nekaterih mestih. Tako se je vkradla na str. 20—21 v knjigo predstava o nekih izmišljenih in nesmiselnih področjih nafte. Kaj je iti hooceanska terciarna cona« nafte, zakaj naj bi »paleozojska cona« ustvarjala prehod med dvema drugima, kaj naj pomeni »obrobna cona«? O vsem tem se bo upravičeno spraševal bralec, ki mu avtor istočasno ničesar ne pove o dejansko obstojnih, geografsko in ekonomsko realnih naftnih področjih.
Podoben primer je na str. 30. Niti moderni promet niti ekonomske in politične vezi nimajo danes še take učinkovitosti, da bi dovoljevale zreducirati prostorsko razsežnost ter ekonomsko diferencijacijo na takšen minimum, kakršnega predstavlja teza o nekakem »atlantskem železnem bazenu«. Medtem ko se bo bralec ubijal s fiktivnostjo takega »bazena«, ne bo niti najmanj opozorjen na zares pomembno vlogo nekaterih ležišč železovih rud v posameznih področjih. Za primer navajam lakonično naštevanje takih ležišč na teritoriju SZ (str. 31). Ako bi avtor le nakazal, da je »okrog gorenjega toka reke Tom« Kuzbas, katerega industrija je izzvala črpanje železovih rud Gorske Šorije, s čemer se je pričel temeljni preoblikovalni proces UKK, bi didakiično dosegel daleč več kakor z razglabljanjem okrog mehanično skonstruiranih »bazenov«.
Drugo so slaba in v konkretni povezavi dostikrat zgolj deklarativna tolmačenja pojavov, ki jih proučuje ekonomska geografija. Namesto, da bi avtor ostal na čvrstih pozicijah svoje, to je geografske znanosti in bi se od tod poizkušal vglobiti v dialektičnost procesa ekonomskih ter političnih per-turbacij v svetu, se pusti zavajati v lahkotni smeri časnikarske površnosti. Na str. 23 so na primer navedeni naslednji vzroki, ki so dovedli do angažiranja ameriškega kapitala pri črpanju nafte na Bližnjem vzhodu: bogate zaloge, bližina glavnih (evropskih) potrošnikov in poceni delovna sila. Vsakdo se bo vprašal, mar niso to vzroki, ki stimulirajo akcijo sleherne kapitalistične formacije in ne le ameriške. Ostane torej še vedno odprto vprašanje, zakaj tukaj v novejši dobi tako močan prodor ameriških naftnih kompanij. Vzroki so mnogovrstni; med njimi so res tudi zgoraj omenjeni, čeprav je danes zadnji v industriji nafte že precej podrednega pomena, a treba bi jih bilo osvetliti z vsemi specifičnimi elementi, javljajočimi se v kompleksu pojava.
Bombaževec je rastlina »karakteristična predvsem za monsunske dežele« (str. 76). Takšna ekonomsko-geografska označba bi celo pred sto leti težko obveljala. Danes smo že lahko eksaktnejši, zato bomo ekološki prostor te rastline morali predstaviti z vsemi periodično vlažnimi vročimi klimati pa s tistimi suhimi vročimi klimati, znotraj katerih je zemljišča moči umetno namakati. Iz takega osnovnega tolmačenja moremo v geografiji logično izvajati ne le možnost razprostranjenosti kulture, ampak tudi mnogo specifičnih družbeno-ekonomskih učinkov, ki se kot posledica in nadaljnji vzroki javljajo v posameznih produkcijskih področjih. Da ne bom napak razumljen! Vprašanje se ne dotika nastanka in razvoja teh področij; vzroki za to kore-ninijo hkrati v družbeno-ekonomskih silnicah.
Končno naj omenim hibo, ki se izraža v slabotni ter nelogični povezavi med dejstvi, ki naj pomagajo tolmačiti sedanje stanje stvari, oziroma pojavov. Primeri: Elementarna zgradba zemeljskega plašča in rudno bogastvo nista prikazana v vzročnih odnosih. Iz razlage na str. 28 ni jasno zakaj so ZDA največji producent železa v svetu; tam beremo hkrati o odkritjih leta 1585(!), o secesijski vojni in prevladi monopolov, o tem da mora »železna ruda opravljati dolgo pot do premogovih baz«, ne da bi spoznali kakšen je pomen vseh teh okoliščin za označeni primarni položaj države. Ni jasno nadalje, kaj naj, na primer za razumevanje sedanje ekonomske in ekonomsko-geografske karakteristike ZDA, doprinese navedba, da je po krizi 1929—33 zdrknil indeks industrijske proizvodnje te države na nivo leta 1898 (str. 42) itd.
Mimo takih in podobnih slabosti so v knjigi tudi drobnejše, manj opazne. Ene kot druge brez potrebe zakrivajo sončno plat Trajkovičevega dela. Le-to predstavljata predvsem svežina in novi duh, ki ju izžareva knjiga. Prav zaradi tega bo uspešno služila vsem učiteljem ekonomske geografije na naših šolah. Predvsem učiteljem, v manjši meri učencem. Kot priročnik bo vzpodbudna zlasti tistim učiteljem, ki so gledali doslej v geografiji ekonomskih pojavov le golo ekonomsko topografijo in so se zadovoljevali z brezdušnim deskripti-vizmom. Pri čitanju bodo le-ti jasno začutili, kako vodijo komponente raznovrstne prirode, med seboj povezane v dinamičnem procesu družbeno-eko-nomskega življenja do rezultatov, ki se odvijajo pred našimi očmi. Še uspešneje pa bo služil priročnik, ako bo prišel v roke zadosti razgledanemu ter v dialektični metodi analize dovolj podkovanemu interpretu, ki se bo lahko kritično ogibal balastu, oziroma napakam.	Cene	Malovrh
Boris Prikril, Ekonomska geografija kapitalističkih zemalja. Beograd 1950. Strani 350.
Knjiga, ki je zamišljena kot priročnik ter je bila odobrena za pouk v srednji šoli, je izšla tudi v hrvatski izdaji (Ekonomska geografija, I. dio. Zagreb 1951, strani 428). Hrvatska izdaja se od srbske razlikuje po tem, da pri njej niti iz naslova, niti iz dodatnih pripomb (»pogovora«), ki so sicer v kazalu označene, dejansko jih pa ni, ni več razvidno, da gre za geografijo kapitalističnih dežel. Mnogo boljša pa je hrvatska izdaja od prve v izbiri ilustracij in njihovi reprodukciji.
Po vsebjni je nova Prikrilova knjiga mnogo boljša, skrbneje napisana, pa tudi precej bolj geografska, kakor je bila tista, o kateri smo v Geografskem vestniku poročali leta 1949. Pri vseh deželah so uvrščeni geografski uvodi, besedilo je manj preobteženo z naštevanjem in statističnimi podatki, pri pomembnejših deželah je dodan kratek pregled gospodarskogeografskih rajonov. Razen slik je avtor uvrstil tudi nekaj kartogramov. Ponekod je tudi zapustil togi okvir državnih meja ter uvrstil širša regionalna poglavja, tako odstavke o Sredozemlju in o Bližnjem vzhodu. §e bolje bi bilo, če bi to storil tudi ponekod drugje. Tudi razpored dežel je tako v Evropi kakor v Aziji znatno bolj smiseln kakor je bil v prvi knjigi, pa tudi nesorazmerje v prostoru, odmerjenem posameznim deželam, je omiljeno. Vendar najdemo Birmo še vedno brez razloga v istem odstavku z Indijo, Siam uvrščen med Japonsko in Filipine, čeprav leži na polotoku Indokini (str. 70), in podobno. Tudi nekatera prostorna nesorazmerja še vedno bodejo v oči. ZDA se obravnavajo samo na 21 straneh, med tem ko ima Anglija brez imperija 32 strani, Nemčija in Francija po 22. Kanada ima 5 strani, ne samo precej manj kakor Švica <11) in Švedska (8), temveč tudi kakor Portugalska. Afrika ima še vedno v •celem samo 14 strani in značilno je, da se pri njej skrajno malo govori
o	Sueškem prekopu.
Tudi glede stvarne vsebine bi se dalo še marsikaj izboljšati. Veliko prostora potrati avtor z deskripcijo oblik in dimenzij države, kar pomeni v glavnem le prepisovanje karte, zlasti če ni nikake primerjave. Deskripcija neomejeno vlada tudi v drugih geografskih odstavkih. Pri Švici in Avstriji n.pr. se posamezni deli Alp suhoparno naštevajo, ne pa karakterizirajo. Naštevanju jezer in voda ni konca. Tudi v gospodarski geografiji, zlasti pri industriji, se panoge povečini samo naštevajo, le redko pa se njihova razmestitev tolmači. Kjer jo avtor tolmači, jo včasih tolmači napačno. Tako se kanadski aluminij navaja v okviru proizvodnje,ki je nastala na osnovi rudnega bogastva, čeprav vemo, da Kanada nima boksita. Pri tem pa se ne -omenja hidroenergija, ki je bila glavni pogoj za razvoj te tipične kanadske panoge. Poglavje o energetskih virih je sploh zelo šibka stran knjige, ki je v tem pač kaj malo sodobna. Hidroenergija kot osnova gospodarske geografije se nikjer ne obravnava posebej. Zelo malo, samo mimogrede se omenja pri ZDA, samo na slikah jo srečamo pri Kanadi in pri Avstriji, pri Italiji pa se sploh ne omenja! Demografski podatki so slabi ali pomanjkljivi. Pri Angliji se navaja prebivalstvo še po predvojnih podatkih, pri Franciji avtor povsem prezre značilni pojav, da se je prirodna rast njenega prebivalstva v zadnjem ^asu bistveno okrepila. Trditev, da živi največji del avstrijskega prebivalstva v mestih, lahko vzbudi napačne predstave v toliko, v kolikor ta velik delež mestnega prebivalstva zavzema sam Dunaj. Nc moremo pohvaliti površnosti,
ki zadevajo Koroško. Južno skupino Alp tvorijo na str. 120 »Kamski i Koruški Alpi i Karavanke«. Katere so Koroške Alpe? Geografu čudno zveni, da so koroška jezera »u dolini Drave«. Končno slovenska Zilja, pritok Drave, ni istovetna z reko Izel (str. 120).
Prikrilova knjiga ima tudi kratek siplošni uvod. V njem najdemo razlago osnovnih pojmov ekonomske geografije. Razveseljivo je, da se tu ne ponavlja stališče, ki ga pogosto zavzemajo ekonomisti, da je ekonomska geografija samostojna znanost, temveč se zatrjuje bolj zmerno, da je zrasla v posebno panogo obče geografije, ki proučuje zemljo kot pozorišče človeške gospodarske dejavnosti. Uvod daje tudi kratek pregled razmestitve proizvajalnih sil v kapitalističnem svetu ter pregled družbeno-ekonomskih sistemov. Le-ta je za tak priročnik vsekakor zelo koristen. Želeti bi le bilo, da bi avtor s te strani skrbneje obdelal tudi svoja temeljna poglavja. Da tega ni storil v zadostni meri, naj nam pokažejo spodnje pripombe, ki jih je k našemu poročilu dostavil Vasilij Melik.	Svetozar	Ilešič
Naj dodam nekaj kritičnih pripomb k onim odstavkom Prikrilove knjige» ki dajejo politično in demografsko sliko ter zgodovinski razvoj posameznih držav.
Ena bistvenih napak knjige je v tem, da avtor pri opisovanju razrednih odnosov, položaja delavskega razreda, razmerja med razvitimi in nerazvitimi državami, kolonialnega izkoriščanja itd. ne prikazuje v dovolj veliki meri konkretnega stanja, ki je kajpada po posameznih državah in predelih močno različno, ne omenja teh razlik, kar bi bilo za učbenik, namenjen višjim razredom srednjih šol pa tudi predavateljem, nedvomno potrebno, ampak jih celo zabrisuje in v glavnem ponavlja vedno iste oznake ter tako, da se poslužimo Djilasovih besed, uporabljenih v sicer nekoliko drugačnem primeru, »spreminja marksistične resnice v navadne fraze« (Savremene teme, Beograd 1950, cir. izd., str. 32). Kolonije ali dominioni. Britanska skupnost narodov ali Francoska unija, Indija ali Indokina, vse to je avtorju približno enako. Velika borba za svobodo v kolonialnem svetu, ki je v zadnjih desetletjih, posebno pa v č.asu po drugi svetovni vojni dosegla tako mogočne uspehe, čeprav seveda še daleč ni odpravila odvisnosti in izkoriščanja s strani razvitih velesil, borba, ki bi se morala vsekakor nekoliko odražati tudi v takem učbeniku ekonomske geografije, ostane n. pr. povsem neupoštevana, kakor da je ni bilo in je ni, razen v kobkor se ne omenja sipet kot navadna fraza. Egipt je Pri-krilu od leta 1883 »pa sve do danas ostao ... potpuno u vlasti britanskih imperialista« (str. 280). Indija in Pakistan sta mu dve »prividno avtonomne zemlje«, kjer »praktično, kolonijalna bezdušna eksploatacija i dalje traje« (str. 55). Dominioni so mu »u nešto boljem položaju od kolonija« (podčrtal V.M., str. 55), daje jim samo »i z v e s n u samoupravu« (podčrtal V.M., str. 55). O rasni diskriminaciji je govora tako pri Združenih državah kakor pri Latinski Ameriki, nikjer pa ni omenjena velika razlika v odnosu belcev do nebelcev na obeh področjih. Na ta način ne le ne dobi bralec pravilne slike in mu knjiga ne pomaga razumeti današnjih dogajanj v svetu, ampak se v celem tudi zmanjšuje vloga naprednih sil v svetu, tako moč delavskega razreda v vrsti držav kakor narodnoosvobodilnih gibanj v kolonialnih področjih.
Pri važnejših državah so uvrščeni posebni, včasih dokaj obsežni zgodovinski pregledi; pa tudi pri drugih je poskušal avtor navesti vsaj najvažnejša
dejstva iz razvoja dežele. Ta postopek je vsekakor pravilen in hvale vreden, toda na žalost je zelo slabo izveden. Predvsem bi bilo nedvomno potrebno mnogo bolj prendariti izbiro dejstev, ki naj se tu omenjajo. V učbenik ekonomske geografije spadajo od zgodovinskih procesov in dogodkov nedvomno le oni, ki so pomembni za svetovni razvoj ali pa se v znatnejši meri odražajo v današnjem stanju. Več ali manj drobna zgodovinska dejstva, ki niso pustila sledu, pa predstavljajo za tako knjigo v glavnem samo balast. Avtor n. pr. za Portugalsko omenja, da je bila v 16. stoletju okupirana od Španije, v začetku 19. stoletja pa od Napoleona (str. 183), kar je razmeroma malo važno, ne pove pa, kje so bile glavne portugalske kolonije, ne omenja n. pr. niti Brazilije, tako da bralec iz cele knjige ne bo zvedel, da v Braziliji govorijo portugalsko in zakaj. Podobno se pri Španiji v zgodovinskem pregledu navaja le, da je >došla do velikih kolonijalnih poseda« (str. 174), prav nič pa ne zvemo, katere približno so bile te posesti, dasi je to za ekonomskega geografa mnogo važneje od tega, da so v starem veku živeli v Španiji Kelti in Iberci in da je gotska kraljevina imela prestolico v Toledu. Ni pa razvidno iz zgodovinskega pregleda, ali so zedinili Španijo v eno državo konec 15. stoletja Arabci ali kdo drug, niti kaj se je zgodilo z Arabci na Pirenejskem polotoku.
Cela vrsta je čisto stvarnih napak, kakor n. pr. pri Grčiji, kjer trdi avtor: >U starom veku ... Grčka je bila vodeča svetska država, ekonomski i vojnički snažna, sa velikom mornaricom i mnogobrojnim kolonijalnim posedima« (str. 203, podobno na str. 5), čeprav je znano, da Grčija v starem veku ni bila enotna država. Prav tako pravi: »U Prvom svetskom ratu ona (Grčija) je učestvovala na strani Antante i kao nagradu dobila Egejsku Makedoniju i jedan deo Trakije« (str. 203), dasi vemo. da je dobila Grčija Egejsko Makedonijo že po balkanskih vojnah. — Ob terminu »Juliska Krajina i Istra« (str. 192) naj pripomnimo, da pojem Julijske Krajine (če ga že uporabljamo) obsega tudi celotno istrsko ozemlje. — O Irski pravi avtor na str. 23, da je bila do 1937 »u Ujedinjenu kraljevinu uključena čitava Irska«, dočim na str. 57 pravilno postavlja nastanek dominiona v leto 1921. — Pri Perziji pravi avtor: »Tokom svoje istorije Persija je bila močna i bogata carevina. ... Od nekadašnje močne imperije je danes zaostala i ekonomski slaba polukoloni-jalna država« (str. 224), kar vzbuja napačen vtis, da je današnja perzijska država direktni naslednik staroperzijske države Kira in Darija. — Egipt je avtorju »do 1883 god. bio sastavni deo turske carevine« (str. 280), v resnici pa je turška oblast nehala formalno šele z letom 1914. — Formulacija na str 65, da je Francija po prvi svetovni vojni »dobila ... velike reparacije i bogate pokrajine Alzas i Loren« bi utegnila zbuditi napačno mnenje, da je bila to osvojitev tujega ozemlja.
Tudi pri opisovanju današnjega stanja je nekaj težjih napak. Španija ni »republika sa fašističkom diktaturom« (str. 175), ker je Franco že 1947 proglasil monarhijo za državno obliko. — Pri Islandiji bi avtor lahko omenil, da je zdaj republika. — Na str. 33 beremo: »U administrativnom pogledu pojedine zemlje pod vlašču Velike Britanije dele se na dominione i kolonije«. Ozemlja, ki so pod britanskim protektoratom in ozemlja, ki jih upravlja Velika Britanija v imenu Organizacije združenih narodov, so popolnoma prezrta in teh vendarle ni tako malo. Tudi pri drugih kolonialnih sistemih so podobne napake. Tunis, Alžir in Maroko se smatrajo za kolonije brez vsake razlike (str, 79 in 284). — »Krajem 1949 god. Francuska je bila prisiljena da
Vietnamu da status dominiona u okviru Francuske Unije« (str. 251). Ne glede na to, da se v francoskem kolonialnem svetu nikjer ne uporablja izraz »dominion«, si bo vsak bralec predstavljal, da gre vsaj za podoben položaj, kot ga imajo britanski dominioni, kar pa je popolnoma napačno. — Birma se na str. 55 v tretjem odstavku našteva med kolonijami, v šestem odstavku je rečeno, da je po drugi svetovni vojni dobila status dominiona, dočim je na str. 231 in 238 pravilno povedano, da je samostojna republika. — Pri pregledu dežel arabskega polotoka ni jasno, katere so samostojne in katere ne (str. 223).
Mnogo je izpuščenega. V pregledu afriškega kontinenta avtor ne omenja Anglo-egiptskega Sudana, nobene bivše italijanske kolonije, Tangerja in še nekaterih drugih predelov — težko bi verjeli, da je vse izpuščeno najmanj važno. — V Latinski Ameriki se med kolonijami ne omenjata Britanski Honduras in Falklandski otoki (str. 322 in 323).
Nekateri podatki so zelo neenakomerno razporejeni. Tako se n. pr. pri Danski in Norveški omenja delitev na okrožja, dočim ničesar ne zvemo o upravni razdelitvi naših sosed Avstrije in Italije. — Kanada se ne deli na »oblasti« (str. 319), ampak na province.
Otok Ascension se navaja v oklepaju brez vsakega razloga z imenom »Vaznesensko« (str. 274), kar je prvi del ruskega naziva, ki se pri nas nikdar lii uporabljal.
Naj na tem mestu omenimo, da karakteristika, ki jo je dal avtor prebivalstvu Turčije (Ono je nepismeno, sujeverno; pod lošim uticajem crkve
i	vrlo je nečisto« [str. 210]), nedvomno ni na mestu, saj cela vrsta dežel, ki bi jim mogli dati enako ali slabšo oceno, ni dobila nikake negativne pripombe.
V	odstavkih o nacionalni strukturi prebivalstva je cela vrsta formulacij, ki jih moremo imenovati — milo rečeno — nerodne. Tako je n. pr. pri Švici rečeno o četrtem državnem jeziku: »to je tzv. reto-romanski, ko jim su govorila stara plemena« (str. 133). Pri Franciji se govori o nacionalnih manjšinah -belgiskoga porekla« (str. 66). Pri Nemčiji beremo: »Pretežnu večinu stanov-liištva čine Nemci, ali oni se mnogo medju sobom razlikuju i po drugim oso-binama jer žive u raznim krajevima Nemačke« (str. 104). Posebej pri ameriških državah bralcu ne more biti jasno, zakaj se je na ozemlju Kanade in Združenih držav uveljavila angleščina, v Braziliji portugalščina in v ostalih državah Srednje in Južne Amerike španščina. Za Združene države pravi: slseljenici su... dolazili iz Engleske, Nemačke, Francuske, iz zemalja Severne, Južne i Istočne Evrope, zatim iz Kine i Japana. U tom šarenilu svih narodnosti preovladao je engleski jezik koji se smatra službenim« (podčrtal V.M., str. 305 in 306). Pri Španiji pravi: »Zbog teških ekonomskih prilika iselio se iz Španije veliki deo stanovništva, naročito u Južnu Ameriku. Zato je španski jezik vrlo raširen po čitavoj Južnoj Americi« (podčrtal V.M., str. 175). Pri Braziliji o jeziku sploh ne govori, pravi le: »došljaci su večinom Portugalci, Talijani, Španci« (str. 335). Pri Kanadi ni omenjeno, da je uradni jezik tudi francoščina (str. 319). Pri Indiji pravi avtor: »u Indiji ima oko 800 raznih narodnosti« (str. 236), takoj na naslednji strani pa »u toj zemlji postoji preko 220 jezika« (str. 237). Ali je to morebiti le tiskovna napaka?
Posebno presenečajo napake v naši najbližji soseščini. V Grčiji se Makedonci omenjajo povsem mimogrede: »ima i narodnih manjina: Makedonaca, Bugara, Albanaca i drugih« (str. 204). Višek predstavlja v tem pogledu opis nacionalnega sestava Italije. »Samo u pograničnim područjima na severoistoku
postoje narodne manjine. Medju ostalim uz dolinu Soče postoje znatna područja naseljena Slovencima i Hrvati m a« (podčrtal V. M., str. 193). Če bi že oprostili grobo napako, da ni omenjena nemška manjšina na Južnem Tirolskem, se pa zdi, da je vendarle ena od temeljnih dolžnosti vsakega jugoslovanskega geografa, četudi ekonomskega, da ve, kje na italijanskem državnem ozemlju živi naše prebivalstvo in pa, kje je hrvatsko, kje slovensko narodnostno ozemlje. Vendar naj v Prikrilovo opravičilo omenim, da to ni osamljen primer, da najdemo podobne napake pri raznih drugih geografskih in negeografskih jugoslovanskih avtorjih.
Kakor bi bili radi veseli vsakega novega učbenika iz ekonomske geografije, moramo reči, da nas Prikrilova Ekonomska geografija kapitalističkih zemalja ni zadovoljila — in to na eni strani zaradi napačnega načina prikazovanja, zaradi vulgarizacije in primitivnosti, na drugi strani pa zaradi vrste stvarnih napak. Podatki so danes že v dokajšnji meri na razpolago; avtor navaja precej obsežen pregled literature — celih 28 številk — zato bi težko pritrdili njegovemu zagotovilu, da je »knjiga... radjena pazljivo« (str. 394). Druga izdaja, ki jo ima avtor v načrtu, bo torej potrebna res temeljite predelave. Podati za to predelavo nekaj napotkov je bil, v skladu z avtorjevo željo, izraženo v »Pogovoru«, namen naše kritike.
Vasilij Melik
Iz zunanje literature o našili krajih
Klagenfurt. Ein Überblick von der Urzeit bis zur Gegenwart. Uredil dr. Gotbert Moro. Celovec 1950. 8° 159 str.
Za stoletnico svoje upiravne avtonomije je izdalo mesto Celovec spominsko knjigo o celovški preteklosti kot ponatis iz Carinthie I. CXL. 1950, str. 631—735, 816—826 in 885—900, ki je razširjen s kulturnozgodovinskimi (H. Braumiiller, Ed. Pluch), narodopisnimi (G.Graber) in turističnimi prispevki (H. Reinprecht, H. Piesch, E. Lorenz), vrsto županov od 1850 (R. Wanner) in uvodno besedo župana Fried. Schatzmayrja.
Prispevki obravnavajo mestno celovško ozemlje in celovško mesto od najstarejših dob do danes in vsebujejo vrsto zemljepisnih ugotovitev, iz katerih utemeljujejo razvoj Celovca.
Vsako glavno mesto mora biti sposobno, da na eni strani združuje, na drugi pa izžareva politično, gospodarsko in kulturno življenje svojega območja. Nerazvita upravna in prometna tehnika je za dosego tega terjala čimbolj osrednjo lego, da strne prometne silnice iz čim širšega okoliša. Tako se je v zgodovini Koroške pojavilo prazgodovinsko glavno mesto Noričanov na Sentlenški gori. V rimski dobi je imelo Gornje Koroško svoje središče v Teumiji, Spodnje pa v Virunumu. Srednji vek je dolgo iskal primerno deželno središče. Krnski grad slovenske dobe je prenehal kot karolinška pfalca, na to pa so tekmovala za deželno prvenstvo posamezna fevdalna središča Breže, Krka in Št. Vid na prometni invazijski silnici iz nemškega severa v zemljepisno osrčje Koroške v meridionalni ravnici ob dolnji Krki in Glini. Zmagal je St. Vid s povdarjeno osrednjo lego na kolenu Gline in oprt na politično moč deželnega vojvode.
Razvoj Celovca je v zvezi z ustvarjanjem in utrjevanjem oblasti deželnega kneza, ki je v svojem stremljenju, da obvlada pot z Gosposvetskega polja v Rož in dalje na jug proti Jadranu obenem z vsemi prometnimi silnicami, ki se iz dežele stikajo na spodnji Glini ustanovil v XII. stoletju trg na prehodu črez Glino, ki pa zaradi poplav ni dočakal konca srednjega veka. Yprav zaradi teh poplav Gline je po A. Jakscliu ustanovil Bernard Špan-hajmski med 1246 in 1252 na jugu od dosega Glininih poplav na prostoru današnjega celovškega Starega trga novo naselje, sedanji Celovec. Na lego prvotnega Celovca še spominjata ime (Cviljovec. Klagenfurt) in zmaj ali prirodoslovno dlakasti nosorog v mestnem grbu, ki je enak zmaju v grbu drugega španhajmskega mesta, Ljubljane, in spominja na nekdanje vodne poplave naselja pri brodu.
Bernardovo celovško naselje je nastalo na zeleni trati, torej podobno kot tretje španhajmsko mesto Maribor, po smotrnem načrtu, ki se je naslonil na podrobno izobliko terena. Ko pa je požar 1514 uničil mesto Celovec, je bil obnovljen po racionalističnem urbanističnem načrtu Domenica de Lalia, ki je mestu sicer podredil naravo, a strnil njegove potsamezne dele v organsko enoto. Novi renesančni Celovec je osrednja deželna trdnjava, ki je po prekopu dobila prometno zvezo z Vrbskim jezerom in imela tudi vodovod, da tako nadomesti pomanjkljivosti svoje lege v ravnini izven območja tekoče reke. Enotnost naselja je nehala v začetku XIX. stoletja z odstranitvijo mestnih obzidnih utrdb, ko so pričeli rasti okoli starega mestnega jedra trije pasovi: pas nekdanjih predmestij, pas novih vil in prehodnih zazidav iz mesta v podeželje.
Nastajajoče renesančno mesto je deželni knez 1518 predal deželnim stanovom.Tako je Celovec z deželnim zborom, deželnim sodiščem, stanovsko in deželnoknežjo upravo nasledil Št. Vid kot glavno mesto Koroške. Gospodarsko središče dežele pa je postal, ko je deželni knez istočasno s predajo Celovca deželnim stanovom tudi ukinil meščanske predpravice in proglasil v mestu svobodo obrti, trgovine in prometa z zemljišči. S temi liberalnimi gospodarskimi ukrepi je bil utemeljen hitrejši gospodarski razvoj Celovca od drugih koroških mest s fevdalnimi predpravicami. To je omogočilo Celovcu, da je postal središče trgovine s proizvodi novoveškega koroškega pridobivanja in predelovanja železa in da je prehitel Beljak, ki je s starimi privilegiji pri pomanjkanju zadostnega agrarnega bamberškega zaledja ostal samo mostišče.
Značilno za današnji Celovec je, da ima v zadnjih 100 letih približno isto število prebivalcev kakor Maribor in da kaže tudi podobno agrarno lice. Današnji Celovec ima pri mestni površini 5174 ha 2550 ha vrtov, njiv in travnikov, ki proizvajajo nad 8000 qu žita, 28.000 qu krompirja, 60.000 qu krme in redi približno 1200 krav mlekaric. Močni agrarni značaj je v izročilu Celovca, ki v najstarejši dobi tudi nakazuje njegovo socialno strukturo. V testamentu vojvode Ulrika III. iz 1268 je ohranjen pregled dohodkov iz mesta Celovca, ki so znašali v celoti 18 mark in 55 denarjev- Od tega je bilo predpisanega v denarju (mostnina, prispevki za vojvodov grad in podobno) llK mark in 5? beličev, drugo pa je denarna vrednost za naturalne dajatve, ki so znašale 56 modijev rži, 28 modijev ovsa, 157 vedre ječmena in 44 vedre hmelja; to bi odgovarjale desetini kakih 50 celih kmetij ali ene vasi. Naturalne dajatve Celovca dokazujejo v XIII. stoletju tako pomembno agrarno delavnost, da
moremo govoriti v času njegove ustanovitve o vaznem mestnem agrarnem življu. Smotrna deželnoknežja politika je s pravimi ukrepi dvigala denarno gospodarstvo in s temi razvijala meščanstvo. Tu gre za postopno ustvarjanje meščanstva z obrtjo in trgovino in pri tem za socialno preoblikovanje vasi v mesto, nikakor pa ne za nastanek mesta po pretežnem naseljevanju trgovcev in obrtnikov; smotrno so bili naseljeni v mestu kot prvi predstavniki denarnega gospodarstva Židi.
Z upravnimi reformami v drugi polovici XVIII. in prvi polovici XIX. stoletja je bila Koroška podrejena najprej guberniju v Gradcu in na to v Ljubljani; Celovec je tako postal okrožno mesto in številčna rast njegovega prebivalstva je zastala. V železniški dobi pa je postal prometno središče Koroške Beljak, poleg katerega se Celovec razvija kot kulturno in upravno središče. Ta sodobni položaj Celovca je v zvezi z zemljepisno izobliko koroške dežele, kjer je Beljak istočasno tudi geografsko središče visoke Gornje Koroške, Wolfsberg Labotske doline in Celovec središče kotline v porečju Krke, Gline in srednje Drave ter Vrbskega jezera.
.jubilejna izdaja za 100 letnico mestne avtonomije Celovca je zbirka za široko javnost izdanih spisov, ki so opremljeni z navedbo slovstva za posamezno panogo mestne preteklosti in s slikami zgodovinskih tlorisov ter
vedut, ki bodo dobrodošle tudi geografu.	_	„
r ran jo Bas
Rudolf Wurzer, Die bauliche Entwicklung Villachs von der Urzeit bis zum Beginn der Neuzeit, Carinthia I 1949, Heft I—3, str. 228—247. Die bauliche Entwicklung in der Neuzeit, Carinthia I 1951. Heft 1—3, str. 488—554.
V	obeh razpravah, ki predstavljata celoto, nas avtor seznanja s topografskim razvojem mesta Beljaka od prve poselitve v mlajši kameni dobi do danes. Težišče študije je predvsem v razlagi topografskega razvoja mesta ter vplivov sosednjih dežel na arhitektonsko podobo v posameznih obdobjih. Za starejšo predzgodovinsko dobo se naslanja na zaključke arheologov, za dobo do 16. stoletja na vire in listine, razvoj od 17. stol. dalje pa razlaga na osnovi medsebojne primerjave talnih načrtov in slik iz različnih obdobij ter z ekonomsko-zgodovinskimi podatki.
Nagla rast mesta v 16. stoletju je v zvezi s poživitvijo prometa in trgovine, prapadanje mesta v 17. in 18. stoletju pa je bila posledica preusmeritve prometa čez Celovec in Ljubelj, pa tudi številnih potresov in požarov, ki so mesto večkrat opustošili.
Za premotrivanje razvoja mesta v zadnjih sedemdesetih letih, pravi avtor, primanjkuje podatkov. Zato se omejuje le na splošne poteze nenačrtnega širjenja mesta, ki v zadnjem času povzroča težave pri sestavi novega regulacijskega načrta. Opiše le nekaj starejših regulacijskih načrtov ter arhitektonskih sprememb pri važnejših zgradbah v Beljaku.
Pisec je zbral mnogo literature in kaže dobro poznavanje Beljaka. Pohvaliti moramo jasen način podajanja ter bogato ilustracijo kronološko razporejenih talnih načrtov in slik posameznih delov mesta in pomembnejših zgradb iz različnih zgodovinskih obdobij. Prav gotovo lahko štejemo delo med dobre zgodovinske opise, ki ga more tudi geograf koristno uporabiti pri proučevanju mestne geografije Beljaka.	Vladimir	Klemenčič
Nekaj novih prispevkov h geografiji Ziljskih Alp in Ziljske doline.
V reviji koroškega prirodoslovnega društva »Carinthia II«, 58—60, (Celovec, december 1950) je izšlo nekaj razprav, ki pomenijo zanimive doneske h geografski sliki slovenskega ozemlja ob Zilji. V razpravi Elizabete C z e r -mak »Probleme des Talnetzes in den östlichen Gailtaler Alpen« se obravnava zanimiva morfogenetska problematika hidrografskega in dolinskega sistema v predela med Ziljsko, Dravsko in Višprjansko dolino. Tamošnji, deloma visokogorski, v velikem delu pa tudi sredogorski svet je močno razčlenjen tako v podolžni kot v povprečni smeri. V podolžni smeri se je izoblikovalo v njem Blajberško podolje, ki vodi iz Beljaka na Cajno. Še značilnejše je podolje, ki se vleče od Belega jezera mimo jezera Farchtnersee čez Rubland proti vzhodu in ki je danes hidrografsko močno razkosano. Iz njega vodi na sever, proti Dravi, več nizkih prehodov, ki so ali ostanki nekdanjih rečnih tokov ali pa kažejo pot še današnjim vodam. Podoben prehod vodi tudi čez Poljane in Yrše (Windische Höhe) na jug v Ziljsko dolino. Avtorica tolmači ves ta relief s spremembami v hidrografskem omrežju, do katerih je prišlo deloma zaradi mladega tektonskega dogajanja, deloma pa tudi zaradi pretočitev in glaci-alnih zajezitev. Morfogenetska študija o teni svetu je tudi za nas zanimiva, saj sega vanj stara planinskogospodarska sfera slovenskih Ziljanov, ki so bili razen tega ravno po teh prečnih prehodih že od davna v živahnih stikih z Dravsko dolino nad Beljakom.
V drugi študiji, ki ima naslov »Die Vergletscherung der Gailtaler Alpen« podaja Robert v. Srbik, avtor že znanih razprav o poledenitvi v severnih Karnijskih Alpah in v koroških Karavankah, pregled diluvialne poledenitve v Ziljskih Alpah. Ker je na te Alpe učinkoval predvsem »tuji« led, to je led dravskega in ziljskega ledenika z njunimi odcepki in medsebojnimi zvezami, ter je bila njihova lastna krajevna poledenitev le skromna, je težišče razprave na ugotavljanju obsega celokupne poledenitve in manj na analizi morfoloških učinkov glaciacije-
Tretja razprava je posvečena ziljskim planinam (»Almgeographisches aus dem Gailtale«). Napisal jo je Herbert Paschinger. V njej podaja pregledno sliko planin, ki pripadajo Ziljski dolini, vključno Leško dolino (Les-sachtal). Po poglavju o navezanosti planin na prirodno pokrajino obravnava na kratko zgodovino ziljonskega planšarstva, tamošnje planinsko-pravne razmere, vlogo planin v celotnem gospodarstvu Ziljske doline, položaj in obliko planinskih naselij, planinske poti ter oblike vsakoletne selitve v planino. Na koncu je še kratek vpogled v spremembe, ki jih je doživelo ziljansko planšarstvo od leta 1876—1889 dalje, nekako od takrat, odkar je izšla znana publikacija »Die Almwirtschaft in Kärnten«. Ta vpogled kakor tudi nekateri drugi odstavki v razpravi nam jasno kažejo, da tudi v Ziljski dolini planinsko pastirstvo nazaduje, kar se vidi po tem, da je na planinah vedno manj živine in vedno manj osebja (to drugo kajpada tudi zaradi smotrnejšega planinskega obratovanja z manjšo potrebo po delovni sili) ter da planinski pašniki marsikje propadajo, se zasipavajo in zamočvirjajo. Na koncu razprave je nekakšen »kataster« vseh planin s statističnimi podatki, medtem ko besedilo samo le redko oživlja vpogled v konkretne primere. V seznamu literature avtor ne navaja moje razprave o ziljskih planinah, ki je izšla v Geografskem vestniku leta 1931. Tega ne ugotavljam zato, da bi povzdigoval svojo razpravo, temveč
da podčrtam še en primer, kako nekateri avstrijski geografi dosledno zamolčujejo slovensko geografsko literaturo za Koroško. Ne zdi se mi namreč verjetno, da bi Paschinger, ki je med okupacijo dalj časa živel v Ljubljani, v glavnem ravno s študijskimi nalogami, te razprave ne poznal. Kot značilno podrobnost iste vrste bi navedel tudi, da je avtor planino, ki jo v seznamu navaja pod št. 125 in ki jo Ziljani v nemškem poznajo pod imenom Windische Alm, v slovenskem pa kot Planino na Vršiču, opremil z imenom Wörtscliaeher Alm (Dvorska planina), ki med domačini ni živo.	Svetozar Ilešič
A. Blanc, Le polje d’Ogulin (Yougoslavie). Bulletin de FAssociation des geographes franfais, No 214—215, Janv-—Fev. 1951, str. 2—15.
Mladi francoski avtor, ki je že delj časa na študijah na Hrvatskem, podaja v tem poročilu francoskim geografom prve rezultate svojih agrarno-geografskih in agrarnohistoričnih proučevanj, ki jih je izvedel na zapadnem Hrvatskem in o katerih je objavil svoj prvi prispevek že v prvem letniku novega hrvatskega Geografskega glasnika. Celotno njegovo delo še ni objavljeno. Ti prvi odstavki pa, v katerih obravnava Ogulinsko polje, so za nas tem zanimivejši, ker slone na proučevanju katastrskih map, torej na viru, ki ga doslej naši geografi izven Slovenije še niso uporabljali, in ker gre za področje v neposrednem sosedstvu Slovenije, kjer imamo te stvari v glavnem že proučene.
Na Ogulinskem polju ni ne pravih vasi niti samotnih kmetij, temveč zaselki in rahlo razložena manjša naselja. Vsakega doma (»dvorišta«) se drži nekaj zemljišča, predvsem sadovnjaka in vrta (»prikučnice«), ostala posest pa je razdrobljena v »dielnice«, toda v precej nepravilnih oblikah in brez sistema, približno na tisti način, ki smo ga pri nas imenovali grude ali nepravilne delce. Da ne gre za prave delce, se vidi iz tega, ker so posamezni navidezni kompleksi delcev razdeljeni samo med nekaj kmetov z istim priimkom, kar kaže na to, da gre pravzaprav za velike bloke starih zadrug, ki so bili kasneje razkosani. Tudi sledov triletnega kolobarjenja ni. Zanesljivi sklepi so seveda tu še težavnejši kakor pri nas, ker zaradi turške invazije ne moremo posvetiti v agrarne sisteme pred 16. stoletjem. Zanimiva je razlika z bližnjimi nekraškimi predeli: tam je avtor ugotovil mlajše, sistematične oblike krčenja s triletnim kolobarjenjem in z naseljenostjo, zgoščeno v vaseh; to obliko, ki je doma v Srednji Evropi, so prinesli sem doseljenci s Švabskega in iz Avstrije, deloma pa tudi naselitev, zvezana v vojaško upravo Vojne Krajine.
Svetozar Ilešič
Tri nove antropogeografske knjige
Max. Sorre, Les Fondements de la Geographie Humaine. Paris, A. Colin, 1948, 1950, strani 1051. — Tome II. Les Fondements techniques, lere Partie: Les techniques de la vie sociale — Les techniques et la geographic de l’energie — La conquete de l’espace. — II. me Partie: Les techniques de production et de transformation des matieres premieres.
Daniel Faucher, Geographie agraire. Types de cultures. Paris, Libraire de Medicis, 1949, strani 582.
Pierre George, Geographie de l'energie. Paris, Libraire de Medicis 1950, strani 469.
Druga knjiga Sorre-ovih »Temeljev« potrjuje mnenje, da nam je z njo dal avtor delo temeljnega pomena. V tej drugi knjigi je v dveh zajetnih zvezkih združil tako bogastvo misli in opažanj, kot le redko katero delo podobnega značaja. Z istim prodornim, olimpijskim pogledom, kot vodi v prvem delu bralca med problemi biološke prilagoditve človeka nekemu danemu okolju, premotriva v drugem delu prilagoditev človeka kot socialnega in gospodarskega bitja. Če je bil v prvem delu povdarek bolj na pasivni prilagoditvi, izstopijo v drugem delu temeljno človeški aspekti, ki se v vedno bolj stopnjevani meri izražajo v aktivnem prilagojevanju. Pokazati, kakšna pota je ubralo človeštvo pri osvajanju prirode in prostora, kakšni so načini s katerimi so si človeške združbe v skladu s svojim značajem priborile od prirode svoj materialni obstoj in teritorialni okvir ter kako si ju zagotavljajo, to mu je namen v drugem delu. Problemi iz politične in gospodarske geografije — kot konvencionalno imenujemo ta dva aspekta premotrivanja v geografiji — so, ki jih avtor tretira po posameznih oddelkih, ne pa geografski prikaz teritorialne razdelitve in gospodarske izrabe zemljine površine, kot mnoga dela, ki imajo pretenzijo podati občo geografijo, pa v bistvu ostanejo regionalne študije v svetovnem merilu.
Prav gotovo avtor pri snovanju ni imel lahkega dela, saj je bil vedno v nevarnosti, da zaide v preprosto podajanje raznih tehnoloških oprijemov v najširšem smislu besede (torej tudi načinov družbene organizacije), v podajanje znanja, ki je geografu vsekakor zelo potrebno, a ga more črpati prav tako iz tehnoloških priročnikov ali iz sociologije. V nasprotju s takim postopkom avtor sproti povezuje tehnološke faktorje z ostalimi elementi v okolju in nakaže tudi njihovo učinkovitost v značaju geografske podobe sveta.
Načine, tehniko, ureditve človeških družb po Zemljinih predelih in njihov napor ukloniti si prirodo v svojo korist, obravnava Sorre v štirih velikih skupinah. Prva obsega vse načine organizacije družbenega življenja, ki so važni za geografijo, kakor pravi avtor, zato, ker se je človek le v družbi zmožen uveljaviti proti prirodnim neprilikam, in ker živijo človeške združbe v raznih stopnjah svojega razvoja v povsem določnem odnosu do okolja, pa naj se razvijejo na prostoru, ki je omejen po prirodnih ali kulturno-histo-ričnih mejah. Svoje premotrivan je začne s prikazom vplivov lingvističnih in religioznih momentov na značaj pokrajin. Razmeroma malo se ustavi pri demografskih faktorjih. Podrobno pa. premotriva organizacijo in odnose do okolja za posamezne družbene formacije, od plemenske skupnosti do moderne kapitalistične in socialistične države, pa tudi elemente, ki jih sestavljajo: narode, razredne, rasne, kulturne in poklicne združbe. Obravnava pa ne le odnose, temveč tudi konsekvence v značaju posameznih predelov, kar pride najbolj do izraza v zadnjem poglavju o velikih svetovnih imperijih. Kar neun avtor v tem prvem oddelku nudi, so geografski aspekti za premotrivan je človeških združb, principi politične geografije v najširšem smislu te besede.
Drugi veliki oddelek obravnava načine proizvodnje in uporabe energije, ki je osnova za vsako uspešno borbo s prirodo. Značaj virov in oblik energije, njihovo medsebojno dopolnjevanje, često v ostri konkurenci, premotriva avtor z ozirom na možnosti, ki so dane v prirodi, in možnosti za njihovo uporabo kot delovno silo. Po logiki svoje evolutivne koncepcije obravnava Sorre najprej živo delovno silo, ljudi in živali. Svojstva njihove delovne sposobnosti, n jihovo storilnost, pomnoženo eventuelno s prvimi primitivnimi orodji, primerja z
učinkovitostjo pri zadovoljevanju osnovnih potreb v primitivnem gospodarstvu v preteklosti. Posebno poglavje je posvetil geografskim problemom človeškega dela v sedanjosti po različnih prirod n ih in socialno-gospodarskih področjih na zemlji (v industrijskih deželah, agrarnih predelih in kolonialnih področjih). Ostala poglavja so odmerjena energetskim virom iz mrtve prirode: sončni energiji in oblikam, ki izvirajo od nje: premogu, zemeljskim oljem, prirodnim plinom, silam rek, vetrov in morja ter končno atomski energiji. Pri tem avtor ni stremel po izčrpnosti navedb, temveč za zgoščenim orisom okoliščin, od katerih je odvisna proizvodnja in uporaba energije, pa tudi efektov, ki jih sproži v gospodarskem življenju pokrajin.
Oblikam prometa in kroženju dobrin, ljudi in izkušenj posveča avtor tretji veliki oddelek, kjer je njegov namen prav tako pokazati osnove in učinek različnih načinov prometa pri osvajanju prostora. Ostro osvetli celo vrsto specifičnih oblik premagovanja razdalj, kjer so kapaciteta, brzina, varnost in rednost prometnih sredstev elementi, ki v medsebojnem izpopolnjevanju ali tekmovanju odločajo o prometni strukturi določenega predela, vedno seveda v naslonitvi na dane prirodne osnove. Kakorkoli pa se ogiblje poceni ekscerptov in regionalnih priročnikov, ga notranja geografska logika vodi, da karakterizira tudi glavna svetovna prometna pota in tako na konkretni!) primerih analizira skupne rezultate vseh faktorjev.
V	zadnjem velikem oddelku obravnava Sorre načine proizvodnje in predelave surovin iz žive in mrtve prirode. Prvih pet poglavij je odmeril proizvodom, ki jih daje rastlinstvo in živalstvo, katerih biološko osvojitev po človeku je osvetlil že v prvi knjigi svojih »Temeljev«. Povdarek tu ni na premotrivanju izolirane vzgoje posameznih vrst, temveč na prikazu dejanskih okoliščin, v katerih se uveljavljajo v gospodarstvu. Načine priprave in oskrbe tal z vodo in hranivi v raznih naslonitvah na prirodni okvir osvetli najprej. To mu omogoča, da kasneje karakterizira sisteme izkoriščanja, ki jih zasleduje od stanja primitivnega lova in pobiranja sadežev preko začetnih faz nomadskega poljedelstva in živinoreje do kompliciranega ustroja intenzivnega kmetijstva ali velikopoteznih monokultur. Ti sistemi so substrat analize, kjer ob vrednotenju tehnoloških postopkov pokaže njihovo povezanost s prirodo in družbo, seveda pa tudi učinke v značaju ekumene. Na podoben način analizira tekmo med prirodnimi in tehničnimi možnostmi pri izrabi mineralnih bogastev in lokalizaciji njihove proizvodnje in predelave, kot tudi predelave ostalih surovin, ne da bi pozabil povdariti vse komplicirane ovire ali prednosti ekonomskih in političnih momentov pri značilnih konkretnih primerih. Kakor pri izrabi živega sveta daje tudi v industriji različen značaj posameznih panog osnovo za določeno lokacijo, ki ni nujno povsod optimalna, a je vedno veren odraz kompleksnih faktorjev, ki jo ustvarjajo.
Ko se ob zaključku ozre nazaj, da še enkrat skupno premotri odnose med prirodo in človekom, opozarja, da vrtoglavi napredek tehnike postavlja geografe pred vprašanje, v koliko človek premaga prirodo. Na to vprašanje daje avtor odgovor, da vezi človeka s prirodo niso danes nič manj tesne kot v preteklosti, dobile so zgolj drugo obliko. Natura non nisi parendo vincitur, citira na več mestih.
Monumentalno Sorre-ovo delo nam ne podaja le vpogled v načine organizacije in izrabe zemljine površine s strani človeka, temveč tudi zelo dragoceno tehniko geografskega premotrivanja človeštva in njegovih del v pokra-
jini. S svojimi »tehničnimi temelji« nam je dal Sorre geografski priročnik povsem novega kova, delo, ki ni preobteženo z med seboj nepovezanimi regionalnimi primeri, a je vendar dovolj trdno zasidrano v konkretni stvarnosti Zemljinega površja. Njegovo vrednost in uporabnost bodo znali najbolj oceniti vsi, ki jim daje avtor orientacijo in vodilo v geografskem raziskavanju, pa tudi sicer vsi oni, ki si želijo ustvariti jasno podobo o povezanosti pojavov po svetu, podobo, ki je danes bolj potrebna kot kdaj koli.
Zanimivo je primerjati s Sorre-ovim delom ostali dve knjigi, ki obravnavata podobno snov.
F a u c li e r-eva knjiga o agrarni geografiji je razširjena izdaja cikla predavanj, ki jih je imel avtor o tem predmetu že pred vojno. Kakor pravi sam v uvodu, njegov namen ni bil napisati nek zaključen priročnik, temveč je skušal zgolj prikazati nekatere tipične oblike agrarne izrabe in jih geografsko osvetliti. Kljub skromnim pretenzijam pa mu je uspelo podati lepo zaokrožen prikaz dejstev, ki so v zvezi z agrarnim izkoriščanjem. Zlasti je treba opozoriti na prvo poglavje, kjeT skuša avtor omejiti delovno področje agrarne geografije od delovnega področja sosednih vej znanosti. Interesantno je, da smatra, da agrarna geografija ni istovetna z ekonomsko geografijo agrarne proizvodnje. »Ekonomska geografija —■ pravi — premotriva v bistvu obseg proizvodnje, uporabo proizvodov in njihovo trgovino. Temelji na statistiki in je kvantitativna geografija. Agrarna geografija pa analizira oblike agrarne aktivnosti in njihova okolja, je kvalitativna geografija«. Kakorkoli smo v geografiji pri takih opredelitvah na zelo spolzki poti, ne gre avtorju oporekati, da s tem dobro zajame problematiko agrarnogeografskega proučevanja. V odnosu do zgodovine podčrta, da moramo za tolmačenje v agrarni geografiji poseči mnogo dalje in globlje v preteklost, da lahko razložimo mnoge pojave agrarne strukture posameznih predelov, ne da bi pri tem prešli v agrarno zgodovino. Povdarja, da je ta v novejši dobi res posvetila večjo pažnjo načinu proizvodnje, toda odnosi s prirodnim okoljem so ji v nasprotju z geografijo postranska stvar, če ne sploh tuji. Prav tako povdarja, da mora obstojati tesen odnos med agrarno geografijo in agronomijo, pri tem zanimajo geografa bolj učinki agronomskih posegov, kot njihov proces. Osnova pre-motrivanj v agrarni geografiji pa mora biti premotrivanje odnosov do pri-rodnih osnov, kjer sta podnebje in prst mogočna činitelja, ki favorizirata, če ne določata kmetijsko izrabo posameznih predelov, pa naj imajo ti značaj polikulture ali monokulture. Prav ti sistemi kultur, ki jih obravnava Sorre šele kot rezultat cele vrste faktorjev v kmetijski izrabi, stopajo pri Faucher-ju v ospredje. Vsestransko premotrivanje teh »tipov kultur«, v okviru, ki ga je nakazal v uvodu, obsega skoraj vso knjigo.
Kot Sorre tudi Faucher vključi med tipe agrarne izrabe primitivno nabiranje sadežev, saj so se ostale oblike iz njega razvile. Nato obravnava tipe nomadskega poljedelstva, stalnega poljedelstva na osnovi prahe in brez nje, vse do modernih intenzivnih sistemov s kolobarjenjem. Posebej obravnava one tipe, kjer obilica delovne sile omogoča intenzivnost, ki jo sicer dosežejo le moderna kmetijstva na znanstveni osnovi (na Kitajskem). Sledi obravnavanje tipov žitne kulture na veliko, posebno v mladih kolonizacijskih deželah, kjer je močno mehanizirana in komercializirana. Posebna poglavja je posvetil oblikam vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva ter raznim tipom industrijskih kultur, pretežno plantažnega tipa.
S svojo Geographie agraire je obogatil Faucher geografsko literaturo s pomembnim delom, ki je toliko bolj dobrodošlo, ker nam je načelnih del s tega področja doslej manjkalo.
Prav tako je instruktivna primerjava George -ove knjige s Sorre-ovimi poglavji o geografiji energije. Kakor se je mogel avtor uspešno nasloniti že na bogato delo svojega predhodnika, je vendar zajel geografsko interpretacijo energetskih virov na svoj način in tudi v drugem obsegu. Predvsem je svoje delo mnogo bolj približal značaju občega priročnika, ki more koristno služiti tudi drugim, ne samo geografom. Zbral je dosti več podrobnih podatkov, ki so seveda tudi novejši, obenem pa je večji del gradiva obdelal v obliki, ki je uspela karakterizacija energetske strukture posameznih delov sveta. Kot Sorre-u mu je bil namen, pokazati okoliščine pri proizvodnji energije in predvsem okoliščine uporabe raznih vrst energije, okoliščine, ki jih osvetljuje z vidika razpoložljivosti, tehničnih možnosti izkoriščanja in ekonomske strukture posameznih držav.
Knjigo je razdelil v dva dela. Prvi obravnava vire in oblike energije, drugi pa potrošnjo energije po svetu. Svoja premotrivanja začenja s premogom, ki je vsaj v svetovnem merilu še danes najpomembnejši energetski vir. Pomembno je tretje poglavje, kjer George premotriva povezavo med premogom in industrijo, ki je nanj vezana. Povezava more biti ne le tehnološkega in ekonomskega značaja, temveč tudi geografskega v smislu lokacije. Po različnih komb:nacijah teh povezav karakterizira nato glavne tipe, ki so izraženi po svetu, pa tudi njihove odnose do delovne sile, značaja naselij in ostalih gospodarskih panog. Tekoče in plinske vire energije, nafto in zemeljski plin, obravnava na podoben način, tako da najprej oriše osnove in stopnjo izkoriščanja, nato pa načine in obliko izrabe. Podobno je pri električni energiji, kjer opravičeno povdarja in osvetljuje različne probleme v zvezi z viri električne energije, kot z oblikami njene uporabnosti.
Drugi del knjige obravnava preskrbo z energijo, najprej v deželah, kjer dominira uporaba mehanične energije. Osnova za primerjavo uporabe raznih virov in oblik energije so mu kilovatne ure, ki omogočajo primerjavo dejansko uporabne energije (reducirane na skupni imenovalec). Povsod premotriva tudi povezavo med viri energije same, kakor tudi vzroke in pogoje za večji ali manjši delež posameznih vrst v preskrbi raznih držav. Posebej obravnava nato še energetsko strukturo, oziroma potrošnjo energije v deželah, kjer je osnovni vir delovne sile še vedno žival ali človek. K temu doda še poglavje
o	oblikah penetracije mehanične energije v zaostalih deželah.
Vrednost George-ove knjige je prvič v tem, da je dobro dopolnilo Sorre-jevim izvajanjem o geografiji energije, drugič pa je dobrodošel vir sodobnih informacij o energetski strukturi sveta, presejanih skozi geografsko sito.
Pri George-ovi, kot pri Faucher-jevi knjigi je treba pohvaliti smotrno izbiro tehnično popolnih in vsebinsko bogatih fotografij, skic, kart in diagramov, ki so v Sorre-ovem delu kaj pičlo zastopani, četudi vseskozi tehtni.
Vladimir Kokole
Atlas van Belgie — Atlas de Belgique. Velikim narodnim kartografskim delom kakor so Atlas de France, Atlante fisico-economico d’Italia in angleški ekonomski atlas, se pridružuje sedaj še Atlas van Belgie, ki ga izdaja Belgijski narodni komite za geografijo. Imamo priložnost, da poročamo na kratko
0 6. listu tega atlanta, ki obravnava fizične razmere belgijskega ozemlja (Atlas van Belgie, Blad 6: Oro-hydrografie, 1:500 000. Opgemaakt door A. Chel-linck, M. A. Lefevre en P. L. Michotte. Getekent en gedrukt in het Militair Geografisch Institut [Brussel 1949]. Naslov in pojasnila tudi v francoščini). List, ki je vprav primer za napredek kartografije v Belgiji, se odlikuje po skrbnem v harmoničnih barvah izvršenem tisku, a nudi tudi vsebinsko mnogo poučnega. Na prvi pogled razberemo iz njega trojno podobo belgijskih ial: veliko severno nižino v aluviju Šelde in drugih, manjših pritokov Severnega morja, srednje med 50 in 300 m visoke planote ob Sambri in Meusi pa še višjo planoto Ardenov, ki kajpak ne doseza niti "00 m višine (najvišji vrh Belgije je Botrange v močvirnati planoti des Hautes Fagnes jugovzhodno od Verviers-a, 694 m). Zemljevid podaja izohipse od 0—5, 5—20, 20—50, 50—(00 in dalje za vsakih 100—700 m. Prehodi iz zelenega nižinskega pasu v višji rumeni srednji pas pa iz tega v rujavi pas visokih planot so prav lepo podani, razgibanost reliefa pa nakazujejo kote, ki navajajo naj višje vzpetine vsakega višinskega pasu. Sipine ob morskem obrežju in v severovzhodni notranjosti dežele so označene posebej in tudi morsko obrežje pa peščeni otoki v širokih izlivih Šelde so prikazani s posebnim znakom, in sicer z modrimi pikastimi ploskvami. Izobate niso vrisane šablonsko kot smo tega vajeni z drugih zemljevidov, temveč z gradacijo, ki daje slutiti resnično podobo severnomorskih tal v tem odseku (—40 do —20, —20 do —8, —8 do 0m). Hidrografska mreža je podana natančno in ne obsega le rek, temveč tudi prekope in močvirja. Da preveč ne motijo oro-hidrografske risbe, so vsi kraji označeni z enakimi, prav majhnimi krožčki, njihovo velikost pa podaja različno velika pisava v 6 stopnjah (kraji z manj kot 5 000, s 5—10 000. z 10—20 000, z 20—35 000. s 35—100 000 in z več kot 100 000 prebivalci). Nomenklatura je prilagojena narodnostnim razmeram, v flamskem ozemlju samo flamska, v valonskem samo francoska, v narodnostno mešanih pokrajinah pa v obeh jezikih. Dvojezična pa je tudi nomenklatura velikih pokrajinskih enot.	y Bohinec
PREGLED REVIJ
v
Glasnik Srpskog geografskog društva, Beograd, Sveska XXX (1950), br. 2
—	A. Obuljen: Ovogodišnja suša u našim krajevima — B. Bukurov: Tri bačke doline: Kriva ja, Jegrička i Mostonga — M. Lutovac: Zvečan, Trepča i Kosovska Mitroviča — B. Z. Milojevič: Privredno-geografska
1 antropogeografska promatranja o dolinama Bregalnice i Pčinje — B. B o -š k o v i č : Privredne oblasti u srednjoj Toplici — N. Stanojevič: Bosanska Gradiška. — Sveska XXXI (1951), br. 1—2: T. Madenovič: Klima Zaje-čara — A. Lazič: Režim Mušnice, reke Gatačkog polja — R. S i m o v i č : Privredno-geografske zone i privredno-geografski značaj požeške kotline — W. Kündig: Stanje i problemi savremene švajcarske geografije — S. M. Milojevič: 25 godina rada Speleološke sekcije Gcografskog društva — A. Lazič: Režim Peka — J. Trifunoski: Preševo — S. Rajiče vic: \irak — D. Mihajlovič-Matič: Premotrivanja o relijefu Dunavskog Ključa — D. D u k i č : Lov na rečne školjke.
Zbornik radova SAN, knjiga VIII, Geografski institut, knj. 1—3: P. S. J o -van o vič : Osvrt na Cvijičevo shvatanje o abrazionom karakteru reliefa po obodu Panonskog bazena — B. P. Jovanovič: Prilog teoriji evolucije poli-
faznih dolina — D. D u k i č : Guština rečne mreže u slivu Ibra i režim Ibra
— D. Petrovič: Bačevska kraška oblast — B. P. Jovanovič: Petnička pečina — B. P. Jovanovič: Velika pečina kot Duboke (Prilog morfologiji
i	hidrologiji krasa zapadne Srbije) — B. Ž. Milojevič: Durmitor, regio-nalno-geografska ispitivanja — V. Dugonjič: Jedna serija durmitorskih naselja — B. 2. Milojevič: Dolina velike Morave — D. Dugonjič: Biljnogeografski i privredno-geografski pojasi u okolini Požarevca — O.
V	r h o v a c : Privredno-geografska karakteristika Svetozareva.
Naučni zbornik Matice Srpske, serija prirodnih nauka, Sveslca 1: V.Ne j -g e b a u e r : Vojvodjanski černozem — Z. S 1 a v n i č : Pregled nitrofilne vegetacije Vojvodine — B. Bukurov: Geomorfološke črte novosadske okoline.
Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, knj.55: I. Rubi č : Geografsko istraživanje otoka Šolte.
Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, knj. 280: B. 2. Milojevič: O kan jonskoj dolini durmitorske Sušice.
Godišen zbornik na filozofskiot fakultet na univerzitetot na Skopje: Istorisko-filološki oddel, kn j. 2 (1949):	J. F. Trifunoski: Sela koi sega
ne postoat vo Polog — kn j. 4 (1951): J. F. Trifunoski: Za torbešite vo porečieto na Markova reka — J. F. Trifunoski: Za srednovekovnite sela na manastirot Sv. Andreja kraj Treska.
Carintliia I, 140. Jahrgang (1950), Heft 1—3: H. Müller-Karpe: Zur Urgeschichte des Gailtales — F. Miltner: Zum Siedlungswesen im Noricum der Spätantike — V. Paschin ger: Der Magdalensberg. Eine geographische Betrachtung — V. Paschinger: Klagenfurt. Lage und Entwicklung — F. Kohla: Gedanken zur Vorgeschichte von Klagenfurt — P. Leber : Die Gegend von Klagenfurt zur Römerzeit — G. Moro : Das älteste Klagenfurt — H. Wiessner: Vom Markt zur autonomen Landeshauptstadt Klagenfurt — R. Wanner: Die Entwicklung der Stadt Klagen-furt seit 1848 — E. Tri plat: Die Entwicklung der städtischen Wirtschaft der Stadt Klagenfurt in den letzten hundert Jahren -— H. Paschinger: Die Stadt Klagenfurt in ihren Beziehungen zum Hinterland — H. Allmayer: Klagenfurt vor hundert Jahren — E. Wilthun: Siedlungslandschaft in südwestlichen Kärnten — E.Messner: Zur Kärntner Namenkunde. — 141. Jahrgang (1951), i—3: G. Gugitz : Kärnten in Reisebeschreibungen und Lebenserinnerungen — H. Kotzurek:	Eine hauskundliche Wanderung von
Eisenkappel nach Zell-Pfarre — F. Pichler: Die letzten Ringhöfe bei Villach — T. Tiefen bachner: Die Schwaighöfe im Gailtal — R. Wur-z er : Die bauliche Entwicklung Villachs in der Neuzeit — P. Leber: Sagen von der heiligen Bergen Kärntens.
Izvestija Vsesojuznogo Geografičeskogo Obščestva, Izdatel’stvo Akademiji Nauk SSSR, Leningrad, Tom 83 (1951), 1—6: F. I. Bydin : Velikij plan pre-obrazovanija prirodv — L. S. Berg: Bellinshauzen i Pal'mer — M. S. Eigenson: Geofizičeskie pojavlenija vokovogo cikla dejatel’nosti solnca
— L. Ho m i č : Nency malozemel'skoj tun dry — J. D. Z ek k e 1 ’: Nekotorye osnovnye certy v ustroistve poverhnosti ruskoj ravniny — M. N. Kolob-k o v : Sovetskaja Hakasija — S. F. Burenko: Nekotorye itogi perepisi naselenija N. R. Rumvnii 25 jinvarja 1948 goda. — M. B. V o 1 ’ f : Gidrouzly na Volge — S. P. Hromov: O sovremennom sostojanii klimatologii —
A. G. Isačenko: Geografičeskij landšaft i ego izobraženie na karte —
A.	I. Rudenko: Sostojanie, značenie i zadači sovetskoj fenologii — B. M. Rubaščev :	Vekovye	izmenenija	skorosti	vraščeni	ja Zemli i nekotorye
čerty obščej cirkulacii zemnoj atmosfery v geologičeskom prošlom — S. I. Zakov : Ob issledovanii geografičeskih osobennostei proishoždenija atmo-sfernyh osadkov — B. N. K u n i n : O principah obvodnenija po Glavnomu Turkmenskomu kanalu — S. A. Sapožnikova: Nekotorye osobennosti klimata oazisov v uslovijah Srednei Azii — F. I. B y d i n : Predopredelenie urovnei ravnovesija vody v Aral'skom more v svjazi s izmeneniem pritoka vody v nego — L. E. Rodin: Zadači geobotaničeskih issledovanii v celjah sodeistvija stroitel’stvu Glavnogo Turkmenskogo kanala — M. P. Petrov: Zadači agrolesomeliorativnogo obsledovanija peskov v raionah velikih stroek kommunizma — V. L. Leont’ev: O sozdanii saksaulovyh nasaždenij v svjazi so stroitel’stvom Glavnogo Turkmenskogo kanala — N- N. Pel’t: Zemli drevnego orošenija Džanadar’inskoj drevne-alljuvial'noj ravninv — M. I. M e 1 ’ : O meteorologičeskih issledovanijah osoboj ekspedicii Lesnogo departamenta, pod rukovodstvom Y. V. Dokučaeva —- A. M. Smirnov: Ob ošibočnyh vzgljadah v teoretičeskih voprosah geografii — O nekotoryh teo-retičeskih voprosah fizičeskoj geografii — A. P. Okladnikov: Proishož-denie jakutskogo naroda — O. K. Leont’ev: Evoljucija beregovoj linii severo-dagestanskogo poberez’ja Kaspijskogo morja — A. I. Dzens-Litov-s k i j : Reki i soljanye kupola — V. A. M i n e e v : Vologodskaja oblast’.
Izvestija Akademii Nauk SSSR, Serija geografičeskaja (1951), i—5: B. B: Belousov:	Problemy vnutrennego stroenija Zemlji i ee razvitija —
I.	P. Gerasimov: Proishoždenie prirody sovremenyh geografičeskih zon na territorii SSSR — E. M. Lavrenko: Vozrast botaničeskih oblastei vne-tropičeskoj Evrazii — V.T.Zajčikov: K toponomike Korei — P. M. A lam-piev i E. L. Gurari: Novye vejanija vo francuzskoj geografii — B. A. Kovdan i P. A. Letu nov: S trassy glavnogo Turkmenskogo kanala —
G.	V. Z a n i n : O pričinah ovražnosti prirecnyh raionov —-I- E. Rabinovič: Raboty po preobrazovaniju prirody v evropeiskih Stranah narodnoj demo-kratii — D. D. Armand: O nekotoryh teoreticeskyh položenijah fizičeskoj geografii v svjazi s kritičeskim razborom vzgljadov akademika A- A. Grigor’eva
—	M. M. Zirmanskij: K voprosu ekonomičeskoj geografii kak nauki — F. N. M i 1 ’ k o v : Lesostepnoj landšaft i ego zonal’noe podrazdelenie — A. S-Barkov : O nadviganii pustyni na savannu i savanny na tropičeskij les — P. M- Alampi jev: Industrializacija sovetskili respublik Vostoka i likvidacija faktičeskogo neravenstva meždu narodami SSSR (Na primere Kazahstana) — L. J. Z i m a n : Izmenenie lica promyšlenih raionov Germanskoj demokratičeskoj respubliki — I. V. D umit raško, L. G. Kamanin i J. A. Meščerjakov: O sovremenom sostojanii i zadačah geomorfologii.
Bolletino della Societä Adriatica di Science Naturali, Trieste, Vol. XLY. (1944—1950): S. Polli: Cento anni di osservazioni meteorologiche eseguite a Trieste (1841—1940) — Coen-Malaroda-Pasä: Un pozzeto carsico nei pressi di Monrupino (Carso triestino).
Revue de Geographie Alpine, pobliee par l’Tnstitut de Geographie Alpine, Grenoble. Tome XXXVI (1948), 1—4: Ch. P. P e guy : Introduction ä l’emploi des methodes statistiqeues en geographie physique — M. Parde et J. de
Beauregard : Etudes hydrologiques sur le Sacramento et ses tributaires
— F. Taillefer: L'aititude moyenne des regions naturelles des Pirenčes franchises — A. Bo ur gin: Lacs d’altitude deis Alpes fragaises. II. Alpes du Sud — E. de Vaumas: L’evolution morphologique des Alpes du Sud Zone intraalpine — P. Leon : Deux siecles d’activite miniere et metallurgique en Dauphine: l’usine d’Allevard — M. Caubellier: Le Brianponnais ä la fin de Fanden regime — J. Demangeot: Notes sur la geographie sociale de Yienne — H. On de: Observations glaciologiques en Suisse et en Savoie, il y a un siecle — J. B. Gaignebet: Les chantiers de constructions navales de la Seyne — J. deFont-Reaulx: Denombrement dauphinois du XVIII® siecle — P. Guichonnet: L’emigration alpine vers les pays de langue allemande — R. Blanchard, P. Veyretet P. Chauvet: Les possibi-lites de modernisation d’une haute vallee alpestre — G. Espinasse: Deux plaines du Ras-Daupine: la Bievre et le Liers — J. Coppolani: Car-gese, Essai sur la geographie humaine d’un village corse — P. Veyret: La geographie du lait — R. Blanchard: Etudes canadiennes: Les pays de l’Ottawa — Ch. Robequain: Une capitale montagnarde en pays tropical: Tananarive — G. Yeyret-Yerner: Le probleme de l’equilibre demo-graphique en montage — P. Veyret: Rapport sur la modernisation de la vie montagnarde en Suisse — R. Blanchard: Etudes canadiennes IV, L’Abitibi —- Temiscamingue — J. Blanche: L’ile de la Reunion. Jeunesse et archa'ismes — J. Delaspre: Les buttes gazonnees de la planeze de Saint-Flour -- M. Derruau: La formation du relief de la Grande Li-magno — J. Demangeot: Evolution comparee de deux villages abruzzais: Castel del Monte et Santo Stefano — A. Guilcher : Aspects et problemes morphologiques du massif de Devon-Cornwall compares ä ceux d’Armorique —- J. Filliol: L’irrigation dans la montagne limousine — Tome XXXVIII (1949) 1—4: Derruau: La formation du relief de la Grande Limagne — P. Veyret: Un probleme de la geographie de l'elevage: les ennemis du betail — P. Melquiond: Grenoble en 1946 — Loup: La peche dans le lac du Bourget —G. Lemee: La genese du sol des pelouses culminales de l’Aigoual
— L. Mor et: Les idees nouvelles sur l’origine des chaines de montagnes — M. Par de : Quelques effets moderateurs de la nature du sol sur les regimes fluviaux — P. Veyret: Modernisme de l’agriculture americaine — P. E s t i -enne: Les problems du surpeuplement rural: L’exemple de la Combraille
— G. Veyret-Verner:	Problemes actuels du Petrole — E. Tre-g u i e r : Le finuculaire Montfort — St. Hilairedu — Touvet — P. Martin: Etudes hydrologiques et assechement du Sud-Ouest Malgache — M. G i -g n o u s : Sur une conception de la Geograjphie ä propos des »Alpes Occidentals« de R. Blanchard — M. Larnaude: Un haut pays de d’Afrique: I-a Rouanda-Ouroundi — P. Marthelot: Les mennonites dans l’Est de la France — M. Widmann: Le Genevrier thurifere dans les Hautes-Alpes — J. Nicod: La percee epigenique de l’Huveaune, d'Auriol ä Pont de l’Etoile — J. de Font-Reau Ix : Ou en est 1‘Atlas historique du Dauphine
— G. Armand: Le relief du Massif de Gigondas-Suzette — A. Bourgin: Technique des somdages sous-glaciaires — D. Drogue: Les ovins dans les Alpes Frangaises — E. Ro u x : L’emigration recente en France des communes du Haut Embrunais — L. Breton: Observation du Comite Meteorologique de l’Isere pour 1948 et 1949. — Tome XXXIX (1950) 1—4: M. Par de : Sur les
mecanismes des trasports solides affectues par les rivieres et sur les alterations correlatives des lits fluviaux — P. Veyret: Les zones d’elevage —
H.	Onde:	Moyen-Pays	suisse et Avait-Pays Savoyard — H. Isnard:
La colonisation agricole k Madagascar — L. Pierrein : La question portu-aire et l’economie de Madagascar — G. Armand: L’eeonomie du Massif de Gigondas-Suzette — R. Blanchard: L’agriculture du versant piemon-tais des Alpen occidentales: Les basses vallees — A. David : Irrigation et glacioiogie (a propos du bassin de la Durance — M. Derruau: Le Pira-cutin, enseignement d'un volcan contemporain — P. Estienne: Pour line concepion geographique du climat — A. Beaujeu-Garnier : La region du Brenner — H. Onde: Notes sur les Dolomites occidentales — P. Veyret: La neige au Canada — E. B er lan: L’eucalyptus ä Addis-Abeba et au Choa — L. Goron : Les systemes fluvio-glaciaires de la Bievre-Valloire et leur raccordement aux terrasses rhodaniennes — T. Sclafert: Les monts de Yaucluse. L’exploitation des bois, du XIIP a la fin du XVIIP siecle — J. Nicod : Sur la role de l’homme dans la degradation des sols et du tapis vegetal en Basse-Provance calcaire — A. Meynier: Crateres dexplosion dans Fest du Cantal.
Bulletin de la Societe Beige d’fitudes Geographiques, Louvain, Tome XX (1951) 1—2: W. E. Boerman: Het nut van economisch-geografisch struc-tuuronderzoek — F. Dussart: Genres de vie agricole et Paysages rurales dans la region de Mayrhofen — L. Peeters: Quelques aspects de l’erosion dans les momtagnes du Sud-Ouest du Lac Kivu — F. Dussart La densite des maisons dans Fagglomeratione liegoise — J. A. Sporck: Recherche et delimitation des »secteurs« dans la region industrielle liegoise — J. Alexandre: Les facteurs de l'attraction exercee sur la main-d'oeuvre par la Region industrielle liegoise — P. Malsburny: Consideration sur la localisation des industries dans la region de Liege — P. Go ro u : Progres de la connaissance geographique au Congo Beige en 1950 — L. d e Smet: Steden van Zuid-Oostvlanderen: Oudenaarde — A. Pi ro t : Aspects de l’haibitat rural en Hesbaye.
Geographical Review, published by the American Geographical Society of New York, 1951: S. WhyttemoreBoggs: National Claims in Adjacent Seas — E. L. Ullman: Rivers As Regional Bonds: The Columbia-Snake Example — E. H. G. Dobby: The Kelentan Delta — E. T. Price: The Melungeons: A Mixed-Blood Strain of the Southern Appalachians — J- M. May: Map of the World Distribution of Cholera — R. L. Nichols and M. M-Mi 11 e r : Glacial Geology of Ameghino Valley: Lago Argentino, Patagonia — L. B. Leopold: Vegetation of Southwestern Watersheds in the Nineteenth Century — O. C. Stewart : Burning and Natural Vegetation in the United States — D. C. Crary : Recent Agricultural Developments in Saudi Arabia
—	R. Le Baron Bowen jr.: Marine Industries in Eastern Arabia — E. O. Higbee: Of Man and the Amazon — C. E. Taylor: A Medical Survey of the Kali Ghandak and Pokhara Valleys of Central Nepal — Cheng-Siang Chen : Land Utilization in Formosa — W. A. Rockie: Snowdrift Erosion in the Pelouse — F. Debenham: Journey in Thirstland. In Search of Water in Bechuanalaud —- N. C. Ginsburg: China’s Railroad Network •— R. J.Lougee: The Boylston Street Fishweir II: A Review — W.R.Meadt
The Cold Farm in Finland: Resettlement of Finland's Displaced Farmers —
D.	Vesey-Fitzgerald: From Hasa to Oman by Car — Peter Scott: The Witwatersrand Gold Field — C. C. Held: The New Saarland — G. Hoffman : The Survival of an Independent Austria — S. A- Wengerd: Elevated Strandlines of Frobisher Bay, Baffin Island — J. M. May: Map of the World Distribution of Malaria Vectors — F. V. Botley: A New Use of the Plate Carree Projection — F. H. W. Green : Bus Services in the Britisch Isles — G Manley: Climatic Fluctuations: A Review.
Geographical Journal, London, vol. CXVII, Part i—4: R. H. Hughes: Hong Kong: An Urban Study — Sir E. Craster: Elizabethan Globes at Oxford — D. M. Poole: The Spanish Conquest of Mexico: Some Geographical Aspects — T. Heyerdahl: Voyaging Distance and Voyaging Time in Racific Migrations — R. A. Bagnold: Sand Formation in Souther Arabia
— T. A. Brocklebank: Travels in High Asia and the Arctic — M. W. Bere s ford. The Lost Villages of Medieval England — G. Salt: The Shira Plateau of Kilimanjaro — B. L. C. Johnson : The Charcoal Iron Industry in the Early Eighteenth Century — C. T. S m i t h : The Movement of Population in England Wales in 1851 and 1861. — R. J. Cyriax: Recently Discovered Traces of Franklin Expedition ■— F. V. B o 11 e y. A New Approach to world Distribution Maps — R. J. Harrison Church. Irrigation in the Inland Niger Delta of the French Sudan — H. W. Tilman : Explorations in the Neual Himalayas — A. T. Grove: Soil Erosion and Population Problems in South-East Nigeria — Sir C. Sk rine : Economic Development in Israel — A. F. A- Mutton : Hydro-electric Power in Western Europe —
C.	A. Cotton : Accidents and Interruptions of the Cycle of Marine Erosion
— M. A. Uniwin- Heathcote and J. B. Carson: The Cherangani Road in Kenya — H. C. Darby: The Changing English Landscape — V. E. Fuchs: Exploration in British Antarctica — G. W. Murray: The Egyptian Climate: An Historical Outline — Peter Scott: Land Policy and the Native Population of Swaziland — H. StJ. B. Philby: The Lost Ruins of Quraiya.
Geography, Sheffield. Vol. XXXVI. (1951) Part t—3: L. D. Stamp: Some Neglected Aspects of Geography — G. M. Howe: Note on Application of Air Photography to ihe Agricultural Geography of Northwest Cardiganshire — E. W. Gilbert: Seven Lamps of Geography — S. A g n e w : Cultural Heritage of Bas Languedoc, France — J. T. Scott: Geographical and Historical Factors Associated with the Industries and Occupation of Chester
— H. C. D a r b y : Clearing of Ihe English Woodland — M.M.Broadhu rst-R. F. Phillips:	Teaching	of Geography for International Understan-
ding — P. E. Hattersley: French Element in the Population of Eastern Canada — J. R. Jarrett: Bathurst, Port of the Gambia River — F. D e -b e n h a m. Livingstone’s Africa and Future Development — R. L. R. Morgan: Some Comparative Aspects of World Sea Fisheries — W. G. V. B a 1-chin : Representation of True to Scale Linear Values on Map Projections — P. Scott: Iron and Steel Industry in South Africa — D. B i r k b y : Wattle Industry in Natal — N.J. Pounds: Ruhr Area: A Problem in Definition —
H.	Robinso n : Geography in ihe Dissenting Academies — B. W. Sparks:
Two Drainage Diversions in Dorset — F. V. Botley: Globe Segment —
B.	C. Widdowson : Universal System of Map Referencing.
Mitteilungen der Geographischen Gesellschaft, Wien, Band 92 (1950) 7—12: F. A urada: Reliefgebundene Gletscherdynamik — K. Wiche: Höhlenkunde und Hochgebirgsmorphologie — P. Schebesta: Das Pygmäenproblem— P. Sc h u mac h e r : Die Twiden — J. Berger: Der Tageslauf auf einer südwestafrikanischen Farm — S. Morawetz: Der heisse Juli 1950 in Graz —■ E. Arnberger: Neue Methoden agrargeographischen Kartierung und ihre Bedeutung im Hinblick auf die Bodenschätzung in Oesterreich; — Band 95 (1951) 1—6: S.Morawetz: Zur Wertung der Landschaftsabgrenzung am Beispiel des Ostalpenrandes — R. Stock I : Die Standorte der Grazer Industrie — G. Götzinger: Isohypsenführung in Höhlenräumen — J. Lech-ner: Geländestufen im Kalkgebirge.
Erdkunde, Bonn, Band VI- 1—5: G. Pfeifer: Das wirtschaftsgeographische Lebenswerk Leo Waibels — P. Filzer: Die vorgeschichtliche Besiedlung der Hochfläche der Schwäbischen Alb in ihren Beziehungen zu Boden und Vegetation — W. Manshard: Die Abgrenzung des grosstädtischen Einflussbereiches von Portsmouth — H. Gross : Die älteste Besiedlung Amerikas — W. Wundt: Abtragung und Aufschüttung in den Alpen und dem Alpenvorland, während der Jetztzeit und der Eiszeit — M.Schwind : Mikroklimatische Beobachtungen am Wutaischan — H. Bobek: Beiträge zur Klima- ökologischen Gliederung Irans — G. Pfeifer: Brasiliens Stellung in der Kulturgeographischen Entwicklung der neuen Welt — J. Büdel: Bericht über Klima-morphologische und Eiszeitforschung in Niederafrika — F. Bartz: Strukturwandlungen in der US-amerikanischen Landwirtschaft
—	H. Mortensen: Heutiger Firnrückgang und Eiszeitklima.
Annals of the Association of American Geographers, Lancaster, Pa. "Vol. XLII, 1—5: J. W. Alexander : Rockford, JTL, A Medium-Sized Manufacturing City — L. Hewes and P. E. Frandson: Occupying the Wet Prairie — B. E. Thomas: The California-Nevada Boundary — G. T. Tre-wartha: Chinese Cities: Origins and Functions — J. R. W i 11 m o w : The Position of the Köppten Da/Db Boundary in Eastern United States — S. S. Visher: An Aspect of the Social Geography of Indiana — N. R. Heiden : Odda and Rjukan: Two Industrialized Areas of Norway — G. W. Hoffman : The Nederlands Demands on Germany — P. E. James: Observations on the Physical Geography of Northeast Brazil — H. J. Nelson : The Vernon Area, California — A Study of the Political Factor in Urban Geography — P. E. James : Toward a Further Understanding of the Regional Concept — E. Ahmad: Rural Stettlement Types in the Uttar Pradesh, India — G. Cunningham: A Map of Flying Weather.
Revista Geografica Italiana, Firenze, Annata LIX., fasc. 1—2: G. Nange-roni: I fenomeni di morfologia periglaciale in Italia — F. Bcnasera:
I	vulcanelli di fango del Preapenino marchigiano — G- Barbieri : L'eco-nomia forestale e il popolamento in un comune alpino (Nova Levante) — M. S a 1 i n a r i : Notizie su di alcune carte nautiche di Grazioso Benicasa — A. Šestini: L’organizzazione umana dello spazio terrestre — R. Albertini: Cenni geomorfologici sui Colli Berici.
Die Erde, Zeitschrift der Gesellschaft für Erdkunde zu Berlin, 1951/52,
H.	3—4: H. Overbeck: Ritter-Riehl-Ratzel — J. H. Schulze: Ober das Verhältnis« zwischen Denudation und Bodenerosion — H- Flohn: Behr-manns »Prinzip der Selbstverstärkung« in der Meteorologie und die Mäanderbildung in Atmosphäre und Ozean — E. Ottreraba: Der Bauplan der Kulturlandschaft — R. Thom: Landschafts- und Kulturwandel seit der letzten Vereisung im norddeutschen Flachlande — W. Hardtke: Stadtbesichtigung. Ein Problem des Fremdenverkehrs in kriegszerstörten Städten —
O.	Maul 1 : Anthropogeographische und länderkundliche Probleme der Alpen
— H. Valentin: Der Nordseeraum an der Wende Tertiär/Quartär —
E.	Fels: Die ätolisch-akarnanischen Seen in Griechenland — W. G 1 e y : Lage und Verteilung der Städte im alten Russland — W. Meck lein : Wesen und Wandlungen des Nomadenlandes im nordwestlichen Kaspi-randgebiet — M. Hannemann: Eine Inselberglandschaft in Zentraltexas — O. Quelle: Die Bevölkerungsentwicklung von Europäisch-Guayana — H. Waldbaur: Zur Darstellung von Zahlenwertein in der Kartographie — G. Jensch: Der nichtlineare Masstab auf angewandten Karten.
Economic Geography. Worcester. Mass. Vol. 28, i—3: C. F. Jones-P. C. Morrison: Evolution of the Banana Industry of Costa Rica — N. J. G. Pounds: The China Clay Industry of Southwest England — A. C u t s h a 11 : Problems of Landownership in the Phillipine Islands — W. A. Htnce: Crofting in the Outer Hebrides — Liu-En-Lan : The Ho-Si Corridor — G. Langdon: Dilimiting the Main Line District of Philadelphia — G- W. H e w e s : The Fisheries of Northwestern North America — R. M. Highsmith-E. Miller: Open Field Farming in the Yakima Valley, Washington — R. C. Klove: The Delimitation of Standard Metropolitan Areas — R. E. Crist: Cultural Dichotomy in the Island of Hispaniola — W. Calef : Problems of Grazing Administration in the Basins of Southern Wyoming — J. W. Alexander: Industrial Expansion in the United States, 1939—1947 — H. Aschmann: A Consumer Oriented Classification of the Products of Tropical Agriculture — I. A. Moke: Canning in Northwestern Arkansas — B. H. Farrell: Ahuriri Lagoon, New Zealand: A Study in Landscape Change and Reclamation — V. Katkof: The Flounder Industry of the Soviet Far East — E. S. M u n g e r : African Coffee on Kilimanjaro — P. Scott: The Tobacco Industry of Southern Rhodesia — J. R- Whitaker: Erosion of Farmery Sites in the Nashville Basin of Middle Tennessee —
A.	B. M o n t j o y : The Devlopment of Industy in Egypt — D. Kerr: The Physical Basis of Agriculture in Britisch Columbia — W. Applebaum: A Technique for Constructing a Population and Urban Land Use Map — R. Murphy: Boston’s Chinatown — E. W- Miller: Penn Township — An Example of Local Governmental Control of Strip Mining in Pennsylvania
— W. Me. Intyre: Niagara Falls Power Redevelopment.
KRONIKA
Drugi kongres geografov Jugoslavije
(september 1951)
Anton Melik
V	dneh od 21. do 29. septembra 1951 se je vršil v LR Makedoniji II. kongres geografov Jugoslavije. V glavnem je bil organiziran po vzorcu prvega geografskega kongresa FLRJ iz leta 1949, to se pira vi, da ni bil navezan samo na eino zborovalno mesto, temveč se je selil. Začel se je v Skoplju, kjer pa je ostal samo dva dni. Prvi dan je bila otvoritev s pozdravi posameznih enot udeležencev in uvodna predavanja, najprej profesorja univerze v Skoplju Atanazija Uroševiča o geografskih značilnostih LR Makedonije ter profesorja univerze v Beogradu Bore Milojeviča o geografskih regijah Makedonije. Ze drugi dan bivanja v Skoplju je bil odmerjen ekskuziji in sicer v slikovito dolino Treske, a popoldan posvečen ogledu mesta Skoplja.
Tretji in četrti dan je kongres porabil, da se je prestavil iz Skoplja v Ohrid. Najprej smo z avtobusi potovali iz Skoplja skozi Titov Veles in Prilep ter Bitolj do Prespanskega jezera, kjer smo prenočili v lepih novih hotelih ter vilah v Oteševu na zahodni jezerski obali. Naslednji dan, to je 24. septembra, smo nadaljevali pot ter se skozi Resen in Ohrid prestavili na severovzhodno obalo Ohridskega jezera, v novi sindikalni dom pod Sv. Stevanom. Na važnih, v kateremkoli geografskem pogledu pomembnih krajih smo se med vožnjo ustavili in strokovnjaki (P. Menkadžijeva, D. Kočo, A. Apostolov, Č- Stojanovič, A. Uroševič) so nam tolmačili značilnosti krajev in pokrajine.
Drugi del kongresa se je vršil ob Ohridskem jezeru in sicer v dneh 25., 26. in 27. septembra. V prvih dveh dneh so se razvrstila predavanja. Najprej smo culi predavanja na temo geografije Makedonije in sicer so predavali: profesor P. Vujevič o podnebju Makedonije, S. Stankovič, Ohridsko jezero, njegov limnološki in biogeografski značaj (ker je bil S. Stankovič zadržan, je bilo njegovo predavanje prebrano kongresu), Č. Stojadinovič, Predlimnijski relief jugozapadne Makedonije ter T- Kondev, Kratovsko-Zletovska oblast. Naslednji dan, 26. septembra, so bila predavanja občega znanstvenega ter znanstveno-vzgojnega značaja in sicer je predaval J. Roglič iz Zagreba o problemih abrazijskega preobilkovanja reliefa. I. Rubič iz Zagreba, Moderni pogledi na antropogeografijo ter S. Ilešič o gospodarski geografiji.
Prvo večjo polovico dneva 27. septembra smo porabili za vožnjo po Ohridskem jezeru do Sv. Nauma. Popoldne smo imeli na dnevnem redu predavan je profesorja I. Ivanoskega o problemih geografskega pouka na srednjih šolah, a še prej so se razvrstili kratki referati inozemskih gostov in sicer je poročal
A.	Blanc o francoski geografiji, Chauncy D. Harris iz Chicaga o geografiji v ZDA ter profesor Wilkinson iz Liverpoola o angleških geografskih edicijah novejše dobe, v zvezi z malo razstavo angleških geografskih knjig.
S tem je bilo v glavnem zborovanje kongresa zaključeno, potem ko je bila izvoljena posebna komisija, ki naj pripravi resolucije. Prevoz iz Ohrida v Skoplje se je zopet izvršil v dveh etapah; prvi dan, dne 28 septembra smo se na avtobusih prestavili skozi Strugo in Debar na Lazaropolje, a naslednji dan 29. septembra skozi lepo sotesko ob Radiki na Mavrovo ter dalje skozi Tetovo v Skoplje, kjer je bil zvečer razhod. V Lazaropolju je komisija sporočila kongresu resolucije, ki jih je bila ta čas sestavila. Razen tega so se tu sestali predstavniki vseh geografskih društev Jugoslavije ter izvolili novo upravo, ki naj ostane v funkciji za dve leti, do prihodnjega kongresa. Hkrati so predstavniki Geografskega društva za Bosno in Hercegovino povabili zborovalce, da se prihodnji kongres geografov FLR Jugoslavije vrši v Bosni in Hercegovini ter da tamkajšnje geografsko društvo prevzame organizacijo, kar je bilo vse soglasno sprejeto. Po vsem teim je predsednik Atanasije Uroševič, ki je ves čas vodil zborovanje, zaključil kongres.
Konstatirati moremo, da je tudi drugi kongres jugoslovanskih geografov dosegel svoj namen. Pokazalo se je. kako je koristno, organizirati zborovanje geografov v obliki potovanja. Saj se udeleženci pri tem seznanijo z obsežnimi pokrajinami ali si vsaj osvežijo ter izpopolnijo svoje vtise o njihovih geografskih značilnostih. Zato bo kazalo tudi v bodoče držati se tega potovalnega sistema, tem bolj ko nudijo posamezne pokrajine naših ljudskih republik in vse naše zvezno področje tako raznovrstne in geografsko bogate regije. Treba pa je priznati, da nalaga oblika potovalnih kongresov na udeležence» še mnogo bolj pa na organizatorje, zelo velika bremena. Makedonski geografi so lahko ponosni na to, da so mogli svojim kolegom iz vseh ljudskih republik Jugo-s lavi j nuditi v kratkih dneh toliko raznovrstnega, da so jim pokazali tolike piirodne lepote, slikovite in geografsko sila interesantne pokrajine, pa obenem še vpogled v družbeno preobliko (Lazaropolje). Udeleženci znajo tudi ceniti veliki napredek LR Makedonije, da je mogla v tem kratkem času že ustvariti take ubikacijske možnosti kongresu, kakor sta turistični postojanki na Prespanskem in Ohridskem jezeru, ki bi brez njih takšno zborovanje sploh ne bilo mogoče. Seveda pa je z obliko potovalnega kongresa združena neizogibna težava — pomanjkanje časa. Manjka časa tako za predavanja, kakor za diskusijo. Zlasti je neprijetna težava, da manjka časa za strokovno diskusijo v terenu, a geografi iz srednješolske pedagoške službe tožijo, da zmanjka prilike za razčiščenje njihove problematike. Seveda pa to ni bila težava samo v Makedoniji, saj smo imeli iste neprilike, če ne še hujše, na prvem kongresu Reka—Pulj—Gorica. A kljub tem nevšečnostim je treba vztrajati na potovalnem značaju geografskih kongresov tudi v bodoče, pa pač iskati možnosti, kako vendarle pridobiti s smotrno organizacijo vsej nekaj več časa. Za diskusijo znanstvenih problemov geografije v Jugoslaviji je storjen sklep, da se v medkongresnih letih priredijo interuniverzitetne ekskurzije, ki naj združijo v strokovnem delu znanstveno produktivne geografe. Treba bo na kongresih pridobiti več časa tudi za razgovore in posvetovanja o stvareh geografije v učnih načrtih srednjih ter sorodnih in strokovnih šol, o metodiki in pedagoških problemih. V svetu se dandanes zelo velika važnost pripisuje geografiji, naravnost vodilni in vzgojni značaj v smeri medsebojnega spoznavanja in spoštovanja med narodi, ki naj bo osnova mirnemu kulturnemu sožitju in sodelovanju v mednarodnih odnošajih ter resnični, iskreni borbi za mir in napredek. Zdi se, da smo v teh pogledih kar se tiče vrednotenja geografije in
pouka v geografiji in študiju geografskih dejstev v Jugoslaviji zdrknili nekoliko nazaj, pač ne v korist in ne v ugled našega položaja. Naši geografski kongresi si bodo morali tudi v tem zastaviti nalogo, da pridobijo geografski stroki v vzgojnem in javnem življenju tisto mesto, ki ji gre.
Oblika potovalnega kongresa nas sili v nujnost omejitve števila udeležencev, kar postavlja problem izbora. Prav gotovo mora biti naša težnja, da se more udeležiti čim več geografov. Pri izboru pa je treba postaviti čim odločneje kriterij aktivnosti, strokovne in vzgojne, saj smo si lahko v svesti, da bodo prav s tem naši kongresi najbolj produktivni in konstruktivni v znanstvenem in vzgojnem področju.
Resolucij« II. kongresa geografov FLRJ
Na zaključni seji II. kongresa geografov FLRJ, o katerem poročamo zgoraj, je bila sprejeta tale resolucija:
Geografi iz vseh ljudskih republik FLRJ, zbrani na tem kongresu, smatrajo za potrebno' da po obširni, temeljiti in odkriti diskusiji o problemih svojega predmeta, predlože to-le resolucijo:
I.
Geografskim društvom vseh ljudskih republik se naloži dolžnost, da začno s sistematskim proučevanjem problemov, o katerih se je na II. kongresu največ diskutiralo. To je predvsem problem erozije zemljišča, ki ogroža naselja, kmetijsko zemljo in prometne linije (ceste in železnice) ter pomeni enega od naših najaktualnejših geografskih in gospodarskih problemov.
Razen tega smatra kongres za potrebno, da naloži vsem geografskim društvom FLRJ nalogo, da raziščejo razširjenost mediteranskih vplivov zaradi opredelitve mediteranskih in prehodnih področij v naši državi in to na podlagi vseh geografskih elementov.
Na prihodnjem kongresu bodo vsa Geografska društva poročala o tem» kako daleč so napredovala proučevanja omenjenih problemov.
II.
Po referatu o pouku geografije v srednjih in srednjih strokovnih šolah so bili sprejeti ti-le sklepi:
1. Ker se kongresi vrše v daljših časovnih razdobjih in ker se na njih ne more v celoti obdelati problematika geografije v srednjih in strokovnih šolah, se naloži geografskim društvom dolžnost, da organizirajo republiške geografske seminarje z delom na terenu.
2. Ugotovljeno je, da učni načrti in programi niso enaki po vseh republikah FLRJ, zaradi česar pride do težkoč bodisi za dijake, ki preidejo iz ene republike v drugo, bodisi za profesorje pri pouku, kar vse prihaja do izraza pri prehodu abiturientov na fakultete. Zato se smatra za potrebno, da se v sporazumu s Svetom geografskih društev FLRJ izenačijo načrti in programi v vsej državi.
3. Medtem ko se je pouk geografije v novejšem času povsod po svetu okrepil, je bil pri nas oslabljen s tem, da geografija ni več predmet na višjih tečajnih izpitih. Zato smatra kongres za neobhodno potrebno, da se geografija znova uvede kot poseben maturalni predmet.
4. Kongres smatra, da je pri izdelavi načrtov, programov in učbenikov potrebno ožje sodelovanje republiških Svetov za prosveto, znanost in kulturo z geografskimi društvi.
5. Kongres zahteva, du se v bodoče pri razmestitvi profesorskega kadra za geografijo pazi na to, da se predmet geografija dodeljuje v prvi vrsti učnim močem z dokončano fakultetsko izobrazbo.
6. Da se izboljša pouk geografije na vseh šolah, je potrebno, da ljudske oblasti vnesejo v svoje proračune večje vsote za ureditev in izpopolnitev geografskih kabinetov in knjižnic.
7. Geografija je predmet, ki deloma zahteva pouk v prirodi. Zaradi tega je potrebno, da ljudske oblasti predvidijo vsako leto — v skladu s številom dijakov — večje vsote za ekskurzije v svrho spoznavanja posameznih geografskih pokrajin naše domovine.
8. Ekskurzije so sestavni del geografskega pouka in potrebno je, da jih vodijo profesorji geografije. Ne morejo pa jih uspešno voditi, če sami ne poznajo posameznih pokrajin naše države. Zato je potrebno, da se profesorjem geografije dovoli za individualno potovanje tisti popust na državnih prevoznih sredstvih, ki ga uživajo člani sindikata in planinskih društev, kadar potujejo kolektivno.
Dijaki na ekskurzijah bi morali imeti na državnih avtobusih podobne ugodnosti kakor jih imajo na železnicah in ladjah.
III.
V	vseh kulturnih državah, pa tudi pri nas, se je pokazalo, da so geografski kongresi najboljša oblika dela; na njih se more diskutirati o znanstvenih problemih naše znanosti, na njih se more pregledati stanje naše znanstvene problematike in dati pobude za nadaljnje proučevanje problemov. Na njih se spopolnjujejo naši profesorji, a po njih se dviga nivo predmeta v vseh vrstah šol. Zato prosimo ljudske oblasti, da moralno in materialno podpirajo to kolektivno obliko dela.
Kongres nalaga Svetu geografskih društev dolžnost, da na podlagi izkušenj v organizaciji dosedanjih kongresov premotri način organizacije kongresa in sprejme potrebne sklepe o tem.
IV.
Kongres ugotavlja, da so sklepi I. kongresa geografov FLRJ, ki se je vršil v novoosvobojenih krajih Istre in Slovenskega Primorja leta 1949, v glavnem izvršeni. Izvršni odbor Sveta geografskih društev ima dolžnost, da poskrbi za izvršitev še neizvršenih sklepov.
Lazaropolje, LR Makedonija. 28. septembra 1951.
I.	kongres slovenskih geografov
Geografsko društvo v Ljubljani si je že nekaj let po osvoboditvi prizadevalo, da bi organiziralo zborovanje slovenskih geografov. Zaradi tehničnih ovir pa je prišlo do uresničenja te zamisli šele letos. Posebno pobudo je dalo še priporočilo II. kongresa jugoslovanskih geografov, ki je bil preteklo leto v Makedoniji, lam so zbrani delegati sklenili, da naj posamezna geografska
društva v Jugoslaviji v letih med zveznimi kongresi organizirajo še svoja posebna zborovanja. Glavni namen teh pa naj bi bil, da se temeljito pretresejo vsi oni problemi, ki zadevajo geografijo v srednjih šolah. Kongres slovenskih geografov, ki je bil od 7. do 9. septembra 1952 v Kamniku, je bil prvi te vrste. Da je uspel, ne gre na zadnjem mestu zahvala Mestni občini Ljubljana, republiškemu Svetu za prosveto in kulturo in Mestni občini Kamnik, ki so nudili izdatno materialno podporo.
Kongres je začel z delom 7. septembra dopoldan. Prof. dr. Roman Savnik je v imenu pripravljalnega odbora najprej na kratko orisal delo slovenskih geografov v preteklosti in izrazil prepričanje, da bo tudi ta kongres eden izmed mejnikov v slovenski geografiji. Sledile so volitve delovnega predsedstva z dr. Savnikom na čelu, ki je nato pozdravil goste, prof. dr. Iva Rubica iz Zagreba, prof. Sinikoviča iz Sarajeva, zastopnico Sveta za prosveto in kulturo tov. Menašejevo in tov. janka, predsednika Mestne občine Kamnik.
Prvi je bil na sporedu centralni referat prof. Mavricija Zgonika o problemih geografije na srednjih šolah, ki je vzbudil obširno in plodno diskusijo. Izkazalo se je, da je mogoče geografski pouk v srednjih šolah še izdatno izboljšati, o čemer govorijo tudi številni sklepi, sprejeti v tej zvezi. Kot koreferent je poročal abs. geogr. tov. Radinja o zaposlitvi geografskega kadra v Sloveniji oziroma sploh o kadrih, ki poučujejo geografijo v naših srednjih šolah. Referat je pokazal, da je v tem oziru marsikje še precej pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče temeljito popraviti, saj mnogokrat kvarno vplivajo na samo kvaliteto pouka. Popoldan je bil na vrsti referat prof. Silva Kranjca o nekaterih vprašanjih slovenske geografske terminologije. Referent je lepo nakazal, kako je še mnogo pojmov, ki čakajo na točno opredelitev.
Predpoldne drugega dne je referiral asistent Vladimir Klemenčič o geografiji Kamnika, ne le v dvorani, kjer je bilo zborovanje, temveč tudi na terenu pri ogledu mesta in okolice. Pri tej priliki so imeli udeleženci lepo priložnost, da so si ogledali vse funkcijske dele mesta, staro srednjeveško jedro, pa pol agrarna in industrijska predmestja. Živahna diskusija o mestni geografiji, ki se je začela že na terenu, se je nadaljevala kasneje še v dvorani. Popoldan sta bila na vrsti dva referata o geografskem proučevanju. Asistent Ivan Gams je prikazal dosedanji obseg proučitev v Sloveniji in delo, ki ga bo treba še opraviti, asistent Vladimir Kokole pa je v svojem referatu o agrarni geografiji nakazal vsebino te geografske panoge in nanizal nekaj aspektov proučevanja. Oba referata, ki sta bila zamišljena tudi v spodbudo za konkretno delo, sta dala povod za diskusijo, ki je podčrtala potrebo po nadaljnjem vsestranskem proučevanju naše domovine, v katerem morejo tudi profesorji na srednjah šolah uspešno sodelovati.
Zadnji dan je predaval prof. Pavel Kunaver o organizaciji geografske ekskurzije za dijake. Vsi diskutanti so pritrdili njegovim izčrpnim izvajanjem in poudarili pomen te vrste geografskega pouka. Na žalost je slabo vreme preprečilo, da bi referent mogel pokazati metode takega pouka ob poti od Kamnika do turistične koče v Kamniški Bistrici, kamor so se udeleženci podali z avtobusom takoj po predavanju. Kongres je končal z delom v Kamniški Bistrici, kjer je bilo zaključno zborovanje. Ob tej priliki so udeleženci soglasno sprejeli resolucijo, ki obsega vse važnejše sklepe zborovanja. Prebrani
sta bili tudi pozdravni brzojavki predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku in Svetu za prosveto in kulturo pri vladi LRS.
Kongres slovenskih geografov je pokazal, da so podobna zborovanja nad vse koristna. Na njih ni mogoče le vedno znova poglabljati stik geografov s stroko, temveč omogočajo prav tako zelo plodno izmenjavo misli in izkušenj. Zato je treba, da postanejo slovenski geografski kongresi stalna oblika dela v naši stroki.	V.	Kokole
Sklepi I. kongresa slovenskih geografov
Ob zaključku svojega I. kongresa, ki je bil v Kamniku od 7. do 9. septembra 1952, želijo geografi Slovenije podčrtati nekatere zaključke, ki so rezultat referatov in diskusij.
I.
Kongres se je obširno bavil s problemi srednješolske geografije in v zvezi s tem ugotavlja naslednje:
1. Priporočamo, da se izpusti v učnem načrtu za I. razred gimnazije pregledni opis kontinentov, ker je ta snov že zajeta v učnem načrtu za II. in III. razred gimnazije in se nadomesti s kratkim geografskim pregledom Slovenije. Prav tako priporočamo, da se prenese obravnavanje resničnega gibanja zemlje na kasnejši razred nižje gimnazije. Zaradi težavnosti, a važnosti pouka geografije f I- razredu gimnazije naj v bodoče direktorji šol zaupajo pouk v tem razredu samo strokovno in metodično najboljšim močem. Menimo tudi, da je koristno uvesti v II. in III. razredu srednjih šol potopisno in drugo primerno geografsko literaturo kot obvezno čtivo.
2. Ker mnogi v srednjih šolah še vedno zamenjavajo ekonomsko geografijo z ekonomiko posameznih dežel in držav, zahtevamo, da se pri pouku v VI. in VII. razredu uveljavijo načela moderne ekonomske geografije. Prav tako naj profesorji, ki predavajo občo geografijo v V. razredu, posvetijo večjo pozornost antropogeografskemu delu. Kongres je mnenja, da je treba uvesti geografijo pri maturi vsaj kot fakultativni predmet v obsegu vse snovi višje gimnazije.
3. Pouk geografije na nekaterih srednjih strokovnih šolah je močno okrnjen, zato zahtevamo tudi na teh šolah uvedbo regionalne ekonomske geografije poleg obče geografije in geografije FLRJ.
4. Glede geografskega pouka na osnovnih šolah priporočamo, da se učna snov koncentrira na osnovne pojme v naslonitvi na domači šolski okoliš.
5. Kongres je mnenja, da naj postanejo šolske ekskurzije obvezni sestavni del učnega načrta. Ekskurzije je treba, eventualno v sodelovanju s prirodo-slovci, tudi v razredih temeljito pripraviti.
6. Želeti je, da. dobimo čimprej specialno metodiko geografije po njenih posameznih vejah.
7. Zaradi značaja in važnosti funkcije zemljepisnega pouka naj bodo učbeniki kar najbolj bogato ilustrirani. Za V. razred gimnazij je treba nemudoma sestaviti primeren učbenik za celotno občo geografijo, za srednje strokovne šole pa učbenik za občo ekonomsko geografijo in ekonomsko geografijo Jugoslavije. Cimprej naj se sestavi tudi geografska čitanka.
8. Šolskim ustanovam priporočamo, da zaradi obogatitve kabinetov pristopijo k zamenjavi dvojnikov. Prav tako naj učitelji in profesorji samo-
iniciativno in v zvezi z mladino izdelajo potrebna učila. Stenski zemljevidi, ki jih izdajajo naše založbe, morajo biti solidno in trpežno izdelani. Predlagamo založbam, da začnejo z izdajanjem nemih kart in kartografskih štampiljk.
9.	Izposojevalnica ozkotračnih filmov pri Svetu za prosveto in kulturo naj posveti večjo pozornost nabavi primernih geografskih filmov in filmskih diapozitivov.
II.
Kongres ugotavlja, da je vzrok mnogih pomanjkljivosti pri geografskem pouku na srednjih šolah nepravilno razmeščanje kadra in nepravilno razdeljevanje učnih ur, zato priporoča odgovornim forumom vso pozornost pri pravilni zaposlitvi in uspešnem razmeščanju geografskega kadra na naših šolah. Kongres je izvolil komisijo, ki bo proučila sedanjo razmestitev kadra in pretresla dosedanji študijski načrt za geografijo.
III.
1. Kongres ugotavlja, da je znanstveno delo profesorjev potrebno ne samo za njihov napredek, temveč tudi za dvig kvalitete pouka. Zlasti opozarjamo na možnost terenskega dela na področju agrarne geografije, zato naj se razmnoži referat tov. Kokol e ta, ker vsebuje obilo stvarnih pobud.
2. Kongres priporoča Geografskemu društvu, da po možnosti še dopolni Geografski vestnik z razširitvijo Obzornika, hkrati pa tudi misli na publikacijo geografske revije, ki naj popularizira geografsko vedo.
3. Kongres prosi Geografsko društvo, da omogoči svojim aktivnim članom nabavo potrebnih specialnih kart.
4. Kongres je mnenja, da morajo geografi aktivno sodelovati s taborniško organizacijo in s snujočo se počitniško zvezo (Ferialnim savezom), kar bo koristilo njim samim, pa tudi namenom te zveze. Ti geografi naj uživajo vse ugodnosti počitniške zveze.
5. Priporočamo ljudski oblasti, da aktivne geografe-pedagoge nagrajuje po možnosti v obliki brezplačnih vozovnic, ker bi s tem najbolj omogočila dvig kvalitete pouka.
Geografski kongres hkrati poudarja potrebo, da geografi spoznavajo tudi tujino, zato prosimo pristojne forume, da jih podprejo. Najprikladnejšaoblika bi bila zamenjava.
Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Kamniška Bistrica, dne 9. septembra 1952.
Svet geografskih društev FLRJ
Svet geografskih društev FLRJ, ustanovljen novembra 1950, je imel sejo svojega plenuma dne 26. septembra 1951 v Ohridu ob priliki II. kongresa geo>-grafov FNRJ. Na seji je izvršni odbor sveta, sestavljen iz vrst Srpskega geografskega društva, poročal o dosedanjem delu, nakar je plenum razpravljal o vseh vprašanjih, ki spadajo v njegovo področje. V smislu statuta je vodstvo izvršnega odbora Sveta za poslovno dobo do prihodnjega kongresa geografov FNRJ poverjeno Geografskemu društvu v Ljubljani. V izvršni odbor so bili
izvoljeni prof. dr. Anton Melik kot predsednik, prof. dr. Roman Savnik kot podpredsednik in prof. dr. Svetozar Ilešič kot sekretar. Glavno delo Sveta v tekočem letu je sodelovanje z Geografskim društvom LR Bosne in Hercegovine v pripravah za III. kongres geografov FLRJ, ki bo leta 1953 v tej republiki. Geografsko društvo Bosne in Hercegovine je v sporazumu s Svetom y.e določilo predhodni program kongresa. Njegove glavne seje bodo v Sarajevu in Mostarju, v ospredju programa pa bo problem krasa in problem industrializacije v LR Bosni in Hercegovini. V skladu s tem bo tudi pot kongresa zajela Zenico, Jablanico in zahodnobosanska kraška polja. Kongres se bo končal v Banjaluki.
Nacionalni geografski komitet FLRJ
V	okviru organizacije celotnega znanstvenega življenja v naši državi je bil pri Akademskem svetu FLRJ kot posvetovalni organ ustanovljen tudi Nacionalni komitet za geografijo. Njegova funkcija je predvsem v stikih z inozemstvom, t j. z Mednarodno geografsko unijo. V smislu statuta imenujejo šest članov komiteta naše akademije, ostale (največ tri) pa Akademski svet FLRJ. Srpska akademija nauka je imenovala v komitet akademika dr. P. Jovanoviča in prof. dr. B. Z. Milojeviča, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu prof. dr. J. Rogliča in akademika dr. M. Salopeka, Slovenska akademija znanosti in umetnosti akademika dr. A. Melika in prof. dr. S. Ilešiča. Razen tega sta člana komiteta še prof. dr. A. Uroševič iz Skoplja in zastopnik geografske katedre s sarajevske univerze. Na prvem sestanku komiteta, ki je bil 17. februarja 1952 v Beogradu, je bil za sekretarja (predsedujočega funkcionarja) Nacionalnega komiteta izvoljen akademik dr. Anton Melik (Ljubljana).
Sedemnajsti mednarodni geografski kongres
Na zadnjem mednarodnem geografskem kongresu, ki je bil leta 1948 na Portugalskem, je bilo sprejeto vabilo delegatov ZDA, naj se prihodnji kongres vrši leta 1952 v Washingtonu. Kongres je pripravil, organiziral in vodil Nacionalni komitet ZDA za geografijo v okviru Nacionalnega raziskovalnega sveta (National Research Council). Hkrati s kongresom je bilo 8. generalno zasedanje Mednarodne geografske unije. K slovesnosti prireditve je še prispevala proslava stoletnice, ki jo letos praznuje Ameriško geografsko društvo (American Geographical Society).
Kongres sam je zasedal v dneh od 8. do 15.avgusta. Njegovo delo je bilo organizirano po sekcijah in komisijah. Seikcije so bile tele: za geomorfologijo, za klimatologijo, za hidrografijo, za demografijo in kulturno geografijo, za regionalno geografijo in za šolsko geografijo. Z delom sekcij se je prepletalo delo in poročilo posebnih komisij, ki so stalno organizirane pri Mednarodni geografski uniji. To so komisije: za geografsko uporabljanje aerofotografij (predsednik Dr. M. Barrere, Francija), za agrarno geografijo (predsednik prof.
D.	Faucher, Francija), za bibliografijo starih kart (predsednik prof. R. Alma-giä, Italija), za industrijska pristanišča (prof. W. E. Boerman, Nizozemska), za mednarodne karte sveta (predsednik Dr. John K. Wright, ZDA), za medicinsko geografijo (predsednik Dr. Jacques M. May, ZDA), za periglacialno morfo-
logi jo (predsednik prof. H. W. Ahlmann, Norveška), za populacijo (predsednik prof. A. G. Ogilvie, Škotska), za regionalno planiranje (prof. J. Gottmunn, Francija), za erozijo zemljišča (prof. E. A. Ackerman, ZDA), za terase (prof. H. Bau-lig, Francija) in za inventariziranje svetovne izrabe zemlje (prof. S. Van Val-kenburg, ZDA). Razen komisijskih in sekcijskih sej sta bili dve splošni seji-Na njih sta se posebej obravnavala dva problema: »Oskrba sveta s prehrano in »Tropska Afrika«.
Ekskurzije so bile pred kongresom in po njem. Šle so v Novo Anglijo, v industrijska mesta ob Velikih jezerih in na Jug. Najdaljša mod njimi, trans-kontinentalna, pa je šla od Washingtona do Kalifornije in nazaj.
Kongresa se je udeležilo okrog 1000 udeležencev, od teh čez 600 iz ZDA in čez 300 iz ostalega sveta. Iz Jugoslavije so se v soglasju z Akademskim svetom FLRJ udeležili kongresa sekretar Nacionalnega komiteta za geografijo akademik dr. A. Melik (Ljubljana), prof. dr. 2. Milojevic (Beograd), dr. J.Roglič (Zagreb) in dr. S. Ilešič (Ljubljana). Zadnji trije so za bivanje na kongresu dobili podporo od ameriškega Nacionalnega komiteta za geografijo.
Obširneje bomo o kongresu poročali v prihodnjem »Geograf, vestniku
Geografsko društvo v Ljubljani v drugi polovici leta 1951 in v prvi polovici 19^2
Delo Geografskega društva je v dobi od zadnjega poročila v »Geografskem vestniku« potekalo v glavnem v istih smereh kakor prejšnja leta.
V	septembru 1951 se je 35 delegatov društva udeležilo II. kongresa jugoslovanskih geografov v Makedoniji. Ob tej priliki je bilo tudi zasedanje Sveta geografskih društev FLRJ, o katerem poročamo posebej.
Redni članski strokovni sestanki so bili štirje, s sledečim programom: 28. decembra 1951 dr. Nikola Peršič iz Zagreba »Nafta v svetu«; 28. aprila 1952 asist. Ivan Gams »O letošnjih katastrofalnih plazovih v Posočju**:; 7. maja 1952 prof. Andre Blanc iz Pariza »Agrarna struktura zahodne Hrvatske«; 22. maja 1952 asist. Vladimir Klemenčič »Rast prebivalstva na Slovenskem Koroškem v razdobju 1934—1951«.
Redni občni zbor društva je bil 26. marca 1952. Na njem so zbrani člani zopet izvolili za predsednika dr. Antona Melika in osem odbornikov, ki so si svoje funkcije razdelili takole: dr. Svetozar Ilešič, podpredsednik; Vladimir Kokole, prvi tajnik; Ivan Gams, drugi tajnik; dr. Valter Bohinec, gospodar; Cene Malovrh, upravnik; Vladimir Leban, blagajnik; Vladimir Klemenčič, knjižničar. Na občnem zboru so bili izvoljeni še: France Planina, načelnik kartografskega odseka; Milan Vreča, načelnik odseka za šolsko geografijo; Igor Vrišer, načelnik študentskega odseka; dr. Ivan Rakovec, dr. Roman Savnik in Silvo Kranjec, revizorji.
Poseben članski sestanek je bil 7. marca 1952. Sklican je bil zaradi splošnega premotrivanja položaja geografije v naših srednjih šolah. Resolucija, sprejeta ob tej priliki, poudarja pomen in vrednost geografije ter ostro zavrača vsako podcenjevanje, ki se tu in tam še pojavlja.
Na pobudo nekaterih aktivnih geografov iz Maribora je bila v aprilu ustanovljena tam posebna Mariborska sekcija Geografskega društva s profesorjem Zvonimirjem Hočevarjem kot načelnikom.
Nemara glavni uspeh društva v preteklem obdobju pa je bila organizacija zborovanja slovenskih geografov, o katerem poročamo še posebej.
Vsebina:
Anton Melik (Ljubljana): Naše jadranske luke	(z eno karto v prilogi)	3
Les ports yougoslaves de l’Adriatique.......................................40
Srečko Brodar (Ljubljana): Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline, posebej Parske golobine ( z eno karto in tremi podobami ter profili med tekstom)..................................................43
A Contribution to the Stratigraphy of Karst Caves of the Basin
of Pivka.......................................■............................74
Ivan Rakovec (Ljubljana): O nastanku in razvoju Ljubljanskega
polja (z dvema profiloma med tekstom).......................................77
The Origin and Development of the Ljubljansko polje.........................93
Milan Šifre* (Ljubljana): Obseg zadnje poledenitve na Pokljuki
(z eno karto v prilogi).....................................................95
L’etendue de la derniere glaciation ä la	Pokljuka....................113
Vladimir Klemenčič (Ljubljana):	Rast	prebivalstva na Slo-
venskem Koroškem v obdobju 1934—1951 (s petimi kartami in
seznamom v prilogi)......................................................115
Mouvement de la population dans la Carinthie slovene entre 1934
et 1951	..............................................................132
Vital i j Mano h in (Ljubljana): Kratek pregled temperatur in padavin v Ljubljani v stoletni opazovalni dobi 1851 —1950 (s tremi
diagrami med tekstom in dvema tabelama v prilogi)........................135
A Survey of Temperatures and Precipitations in the town of Ljubljana from 1851—1950	..........................................144
Janko Tavčar (Jesenice): Razvoj planinskih poti v naših Alpah .	.	145
Les chemins de montagne dans les Alpes slovenes..........................175
Nada N. Cadeževa (Ljubljana): Barvanje ponikalnice Logaščice v
letu 1951 (z eno karto in tremi diagrami med tekstom)....................177
The Subterranean Course of the Logaščica River...........................188
Manjši prispevki
franc Planina (Ljubljana): Podor na Javorščku 1951...............................190
Danilo Furlan (Ljubljana): Kritičen pretres arhiva meteorološke
postaje v Ljubljani........................................................194
Obzornik
Nadaljnje načelne diskusije o geografiji (Svetozar Ilešič) .	.	.	198
Mednarodna proučitev kmetijskega izkoriščanja tal (Svetozar Ilešič) 204 Nekaj značilnosti demografske slike FLRJ (C ene Malovrh) . . . 206 Nekatere oblike spreminjanja površja zaradi erozije talne vode (Ivan
Cams)......................................................................210
Še o gibanju prebivalstva Slovenije v letih 1931—1948 (Ivan G a m s) . 211
Anton Melik, Naša velika dela (Roman Savnik)................................212
Janko Orožen, Celje z okolico (Roman Savnik)................................212
Vanč Gams, O pokrajini okrog Slovenj Gradca (Vladimir Klemenčič) ..............................................................212
Ivan Kuščer, Kraški izviri ob morski obali (Ivan Gams)......................213
Rudolf Badjura, Gorski prehodi v luči ljudske geografije (Cene
Malovrh) .............................................................214
Beneška Slovenija (zbornik) (Svetozar Ilešič)...............................215
Iz srbske in hrvatske geografske književnosti:
B.	2. Milojevič, Durmitor (Svetozar Ilešič)...............................216
P. S. Jovanovič, Osvrt na Cvijičevo shvatanje o abrazionoin karakteru
reliefa po obodu panonskog basena (Ivan Gams).........................216
Geografski Glasnik (Svetozarllešič).........................................21?
Tri nove razprave o naših rečnih režimih (Svetozar Ilešič) .... 219
Dragutin Petrovič, Bačevačka kraška oblast (I v a n G a m s)................220
B.	P. Jovanovič, Petnička pečina (I v a n G a m s)........................221
P. R. Trajkovic, Opšta ekonomska geografija (C e n e M a 1 o v r h) .	.	. 222
Boris Prikril, Ekonomska geografija kapitalističkih zemalja (S. 11 e š i č—
V.	M e 1 i k) .......................................................225
Iz zunanje literature v naših krajih:
Klagenfurt (zbornik) (F. B a š).............................................229
R. Wurzer, Die bauliche Entwicklung Villachs (Vladimir Klemenčič) ..............................................................251
Nekaj novih prispevkov h geografiji Ziljskih Alp in Ziljske doline
(Sv etozarllešič).....................................................232
A. Blanc, Le polje d’Ogulin (Svetozar Ilešič)...............................255
Tri nove antropogeografske knjige (Vladimir Kokole).........................255
Atlas van Belgie — Atlas de Belgique (V alter Bohinec)......................237
Pregled revij...............................................................238
Kronika
Drugi kongres geografov Jugoslavije (september 1951) (Anton Melik) . 246
Resolucija II. kongresa geografov FLRJ......................................248
Prvi kongres slovenskih geografov (Vladimir Kokole).........................249
Sklepi I. kongresa slovenskih geografov.....................................251
Svet geografskih društev FLRJ...............................................252
Nacionalni geografski komitet FLRJ..........................................255
Sedemnajsti mednarodni geografski kongres...................................255
Geografsko društvo v Ljubljani v drugi polovici leta 1951 in v prvi
polovici 1952	  254
Vsebina.....................................................................256
Izdalo Geografsko društvo v Ljubljani. — Založila Državna založba Slovenije v Ljubljani. Redakcija zaključena 50. septembra 1952. — Izšel oktobra 1952. — Naklada: 1000 izvodov. Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani
V nßitßjm&Mj. phicU na knjižni tty. loot phi/ja pu&iilcacL^x tu itxsbe. phi na.6
ÖOSPODARSHI ATLAS SVETA
SESTAVIL PROF. STANE ZRIMEC
Ideja te važne publikacije ie, da na ca.110 celostranskih kartah v formatu 24 X 34 prrnaže razporeditev vseh glavnih panog svetovnega gospodarstva in to na osnovi najnovejših podatkov. Na teh geografskih slikah bo torej ponazorjena razporeditev množine pridelkov vseh glavnih gospodarskih kultur, poleg tega pa tudi njih donos, ki je v raznih delih sveta tako različen. Dodani pa bodo tudi številni grafikoni, n. pr. o mednarodni trgovini z vsemi izvozniki in uvozniki. Ni ga skoraj človeka, ki ga ne bi zanimala gospodarska moč posameznih držav in gotovo se zelo veliko ljudi zanima za to, kje se nahajajo glavni surovinski izvori, kje so glavna nahajališča rudninskega bogastva sveta, kako je porazdeljena industrijska proizvodnja, kje je največ goveda, konj ali ovac? »GOSPODARSKI ATLAS SVETA* bo zaradi tega vsakomur pomagal, da si zlahka ustvari pravo podobo sveta, pravo sliko o razmerju sil v svetu. Stranske slike v atlasu bodo pojasnjevale razvoj proizvodnje raznih surovin in industrijskih izdelkov tako v tistih državah, ki stoje gospodarsko na prvih mestih, kakor tudi v manjših zemljah. Na teh stranskih slikah bodo v najrazličnejših straneh osvetljene tudi druge gospodarske panoge.
j GOSPODARSKI ATLAS SVETA« bo nujno dopolnilo že izišleinu priročniku »Svet v številkah«. Ogromna vsebina tega našega prvega statističnega priročnika bo v Gospodarskem atlasu sveta dobila svojo plastično podobo. Na številnih kartah tega atlasa bodo vsi gospodarski pojavi prikazani z enotnimi znaki, tako da bo čitanje kart kar najbolj poenostavljeno in vsakomur dostopno. Cena knjigi, vezani v polplatno bo din 480.—.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
razpisuje subskripcijo. Ze sedaj opozarja
založba, da se bo naklada v glavnem opirala
na prednaročila. Zaradi tega naj interesenti
pohitijo z naročilom. Naročite z dopisnico.