Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče / AT\200O 1 \ I -X glasilo občine velike lasce datum izida: 10. april 2008 številka: Ám letnik izdaje: 14 vEummm wmi 1 ItM&n dL jbbA-íimaéiq ÍBjyláji yx'^j'íúvsÉñ p^pj Ä&k&yii Ab^ibüii'^^Y ■ V' Vaše ideje in že(/e oV\ nas dobijo objjfco INDIHAR BOJAN INDIHAR S,P. Trubarjeva cesta 59,1315 VELIKE LASCE Telefon: 01 78-730-79, Mobitel: 041-79-59-31 pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja fTRGOUP TEHNIČNA TRGOVINA Velike Lašče 161:01/7881099 lei/lax: 01/78 81039 T kazalo: Pogovor z županom 3 Optika - Telekom 4 Vabilo na cepljenje 4 Izviljeni krajevni odbori 5 Letno poročilo o stanju vodovodov 6 Skoda od divjadi, čistilna akcija 7 Mali gibalčki 7 Trubar in Turjaški 8 Mami, lačen - zmajček Ferdo 9 Vrtec vabi 10 Trubarjeve dobrote - turistični podmladkarji 10 Šolarji vozili avtomobilčke Yumicar 11 Planiški praznik za učence OS Primoža Trubarja 12 Varnostni pas - Pripni svoje življenje 1 3 Zimovanje 2008 14 Akcije skavtov 14 Mošnjički za spomin 15 Gasilci so učili skavte 1 5 Razstava Vsem Slovencem 1 6 Reka, moje mesto 1 8 Deset let krožka ročnih del 18 Deset let Društva podeželskih žena 18 Obisk na Trubarjevi Rašici 19 Občni zbor Društva Zarja spominov Velike Lašče 20 Razstava Ob toku Rašice 21 Abecedarij 22 10 predstav - Srečanje otroških gledaliških lutkovnih skupin 24 Vampir z Gorjancev 26 Kinoprogram 28 Literarno-glasbeni večer 35 Srečanje ljubiteljev poezije 30 Darja Skrlj ponovno bronasta 31 Občinsko prvestvo v veleslalomu 32 »Tarnali« spet med najboljšimi nogometaši 34 Uspešna zimska sezona nogometašev 35 8. Cenetov memorial 36 Mina Cafe odlično pripravljena 37 Kickboxing 37 Seja SDS na Turjaškem gradu 38 Nageljni za 8. marec 39 Spominsko obeležje talcem 39 Bomo imeli pokrajine? 40 Podjetniške informacije 42 Zahvale 44 Oglasi 46 Dežurni telefon za vodovod je 051 619 577 Vodokomunalni sistemi, d.o.o. Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Letnik 14, številka 2, 10. april 2008 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike LaŠČe Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Pod logar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci PeČnik, Urša Modic, Jože StariČ, Franci Modic Odgovorni urednik: Miha Merljak Uredniški odbor: Boris Zore, Majda KovaČiČ Cimperman Lektoriranje: NuŠa Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peteri in, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Trobi o lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 29. maja 2008. Prispevke oddajte najpozneje do 15. maja 2008. Drage občanke in občani Trije meseci letošnjega leta so za nami. Ko smo dočakali prvi pomladni dan in se že začeli pripravljati na spomladanska opravila, nas je narava zopet presenetila. Po dokaj mili in s snegom skromni zimi, nas je za veliko noč »obdarila« z veliko pošiljko snega. Po nekaterih ocenah in tudi meritvah, ga je zapadlo več kot en meter. Sneg, ki je zapadel v velikonočnem času, je marsikomu pokvaril praznično vzdušje, ali pa mogoče tudi ne. Kakor za koga. V tistih dneh sem večkrat slišal tisti slovenski pregovor, ki pravi: božič zelen, velika noč bela... Očitno bo res nekaj na tem. Tudi v torek po praznikih so bile vse lokalne ceste splužene tako, da ni prihajalo do nikakršnih zastojev. Na nekaterih odsekih so bile ceste bolj ozko splužene zaradi tega, ker velike količine snega ni bilo možno nikamor odriniti (škarpe in druge ovire ob cestišču...). Tudi šolski prevozi so potekali nemoteno. Zaradi ogromne količine snega je bila malo večja neprehod-nost v samih Laščah, tudi zaradi tega, ker lastniki objektov niso očistili snega s pločnikov izpred svojih stavb. Po nekaj dneh se je tudi to uredilo. Trenutno največ svoje energije usmerjamo izpeljavi projektov, s katerimi želimo še izboljšati standard življenja v naši občini. Podlago za to imamo vsekakor v sprejetem občinskem proračunu za leto 2008. Vesel sem, da je bil proračun sprejet dokaj hitro, kar omogoča, da lahko začnemo z izpeljavo vseh postopkov za uspešno izvedbo potrjenih investicij. Potrebno je izdelati nekatere projekte, ter začeti s postopki razpisa in izbire izvajalcev. Se posebej moramo biti pozorni in natančni pri izdelavi dokumentacije in izvedbi drugih aktivnosti za investicije, s katerimi kandidiramo za sofinanciranje na raznih državnih razpisih. Že manjša napaka je lahko vzrok, da ne dobimo želenih sredstev. Katere investicije želimo izpeljati letos, ste si lahko prebrali v prejšnji številki Troble, ko je bil objavljen letošnji proračun, v tokratni Trobli pa si na uradnih straneh lahko ogledate zaključni račun občine za lansko leto 2007. Lani smo izpeljali približno 90% planiranih investicij, kar je lep dosežek. Kar lepo vsoto finančnih sredstev smo prenesli v letošnje leto, v katerem želimo dokončati tudi tiste investicije, ki jih nismo uspeli zaključiti lani. Tokrat bi želel omeniti še dogodek, ki je za našo občino izredno pomemben, in sicer drugo sejo državnega Častnega odbora za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, ki je potekala 19. marca na Trubarjevi domačiji. Na prvi seji tega odbora, ki je bila v Ljubljani, sem namreč predlagal, da bi bila naslednja seja na Rašci. S predlogom se je takoj strinjal predsednik države dr. Danilo Turk, pa tudi ostali člani odbora. Tako smo bili v sredo, 19.3.2008, deležni ne samo izredno lepega vremena (nekaj dni prej je namreč deževalo in snežilo), temveč tudi obiska najvišjih predstavnikov posvetne, akademske in cerkvene oblasti v državi. Druge seje so se udeležili: predsednik države dr. Danilo Turk, predsednik Ustavnega sodišča RS Jože Tratnik, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, minister za kulturo dr. Vaško Simoniti, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof.dr. Boštjan Zekš, rektorica Univerze v Ljubljani prof.dr. Andreja Kocijančič, ljubljanski nadškof in metropolit msgr.mag. Alojz Uran, škof Evangeličanske Cerkve v RS mag. Geza Erniša, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice mag. Lenart Šetinc, akademik Jože Toporišič, akademik dr. France Bernik, akademik prof.dr. Jože Krašovec, akademik Drago Jančar in dekan Teološke fakultete prof.dr. Bogdan Kolar. Na Rašci smo pričakovali tudi predsednika vlade RS Janeza Janšo, ki pa je zaradi nujne zadeve v zvezi s predsedovanjem Evropski uniji, svoj obisk tik pred sejo opravičil. Na seji je predsednik Koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn najprej predstavil posebno knjižno izdajo Trubarjevo leto 2008 v kateri je prikazano življenje in delo Primoža Trubarja in spisek večjih prireditev, ki so se že ali pa se še bodo dogodile v naši državi v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Nato sem sam predstavil vse naše prireditve in obnovitvena dela na Trubarjevi ni. Predsednik države, kot tudi ostali člani odbora, so bili izredno pozitivno presenečeni nad množico prireditev, s katerimi bomo pri nas počastili to pomembno Trubarjevo obletnico, zato naj te pohvale, ki sem jih bil deležen kot župan, prenesem na vse izvajalce in organizatorje teh prireditev. Ob zaključku seje pa je dr. Mihael Glavan, NUK-ov ekspert za rokopise in stare tiske pokazal še original Trubarjevega prevoda drugega dela Nove zaveze iz leta 1 577, ki je ena izmed Trubarjevih vsebinsko najbogatejših in najzanimivejših del. Knjiga je bila doslej znana v štirih izvirnih primerkih izven Slovenije: Kempten, London, Praga in Stuttgart. Novi primerek te dragocene in izjemno redke Trubarjeve knjige je od zasebnega lastnika v Jeruzalemu, pravnika in zbiratelja Reubena Jarona, odkupilo Ministrstvo za kulturo, shranjena pa bo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Z njihovim vodstvom sem se dogovoril, da bo ta originalni izvod v letošnjem letu na ogled tudi na Rašci, za termin pa se moramo še uskladiti. Po seji je kar na prostem sledila še pogostitev, za katero so poskrbeli gostinci iz Kukljeve gostilne. Za spomin so vsi udeleženci dobili še skromno darilo in ker je bil ravno velikonočni teden, še vsak eno pisanico, ki so jih izdelali vašča-ni Rašce. Po odzivih sodeč, smo bili dobri gostitelji, zato sem prepričan, da bomo marsikaterega člana Častnega odbora kmalu ponovno videli v naših krajih. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in pomagali pri organizaciji tega dogodka. Ob koncu, drage občanke in občani, pa apeliran tudi na vas s prošnjo, da se prireditev v letošnjem letu udeležite kar v največjem številu in tako s svojo prisotnostjo tudi vi počastite ta lepi jubilej in tako izkažete zahvalo neutrudnim organizatorjem naših prireditev. Anton Zakrajšek, župan Optika dostopnost optičnega omrežja Telekoma Slovenije v velikih Laščah Telekom Slovenije je tudi v Velikih Laščah začel s priključevanjem prebivalcev na najsodobnejše optično omrežje, ki zagotavlja večjo zanesljivost, kakovost in hitrost delovanja vseh storitev elektronskih komunikacij. Uporabnikom je na optičnem omrežju Telekoma Slovenije na voljo internet z osnovno hitrostjo dostopa kar 20/20 Mbit/ ^ ki ga lahko glede na njihove želje in potrebe v sodobnih komunikacijah kombinirajo z ostalimi širokopasovnimi storitvami - SiOL internetno telefonijo in SiOL internetno televizijo s širokim izborom TV programov, med katerimi sta tudi priljubljeni HBO in Šport klub, ter kabelsko televizijo za uporabnike, ki imajo v stanovanju več TV sprejemnikov. V Velikih Laščah se na optično omrežje trenutno že lahko priključijo prebivalci Griča, Krpanove poti, Levstikovega trga, Ščite, Zazida, Podtrna, Trubarjeve in Stritarjeve ceste ter stanovalci Javorškove, Jontezove, Pucljeve, Rimske in Šolske ulice, prav tako pa tudi stanovalci ulic Pod lipami, Na gmajni in Na postajo. Optično omrežje Telekoma Slovenije je trenutno na voljo tudi krajanom Malih Lašč, Male in Velike Račne, Male in Velike I love gore, Cušperka, Predola in Gabrja ter Gradišča nad Pijavo Gorico, Smrjen in Vina. Izgradnja optičnega omrežja Telekoma Slovenije se postopoma širi še na kočevsko-ribniško območje. V letu 2008 bo optično omrežje dostopno tudi stanovalcem Sončnih dvorov v Grosupljem. V letu 2009 pa še stanovalcem Ponove vasi. Sporočilo za javnost: Telekom Slovenije Vsi prebivalci Velikih Lašč in Malih Lašč lahko dobijo več informacij na spletni strani Telekoma Slovenije http://www.telekom.si/zasebni_uporabniki/opticno_ omrezje/dostopnosl/?area=01, kjer so podrobno navedene vse hišne številke v Velikih Laščah in Malih Laščah, pri katerih je priključitev na optično omrežje možna. Besedilo in fotografija: Marija Ivane Campa vabilo na cepljenje psov V letošnjem letu Vas še posebej opozarjamo na ponovni pojav stekline v Sloveniji. Pojavila se je med lisicami, okužen je bil tudi že pes ter nekatere druge vrste domačih živali v obmejnih občinah s Hrvaško. Zato Vas v skrbi za naše skupno zdravje in zdravje Vaših psov vabimo, da svojega psa privedete na eno od mest s seznama ali v ambulanto Veterinarske postaje Ljubljana, Cesta v mestni log 51 a, Ljubljana. Delovni čas ambulante je od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:30 in v soboto od 7:30 do 14:00. Tisti, ki niste zmožni psa pripeljati, lahko pokličete na telefonsko številko 420 56 30 in se dogovorite z veterinarjem za cepljenje psa na vašem domu. Kot določa Odredba o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav v letu 2008 (Uradni list RS št. 6, 25. 1. 2003) 1 1. člen, morajo biti psi proti steklini cepljeni enkrat letno. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Nespoštovanje Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS št. 33, 5. 5. 2001) 15. člen se kaznuje pri sodniku za prekrške s kaznijo od 200 do 500 evrov. SOBOTA, 12. april 2008 ob 08.00 -Turjak, pri krajevnem domu ob 09.30 - Rašica, pri Žužku ob 10.00 - Knej, pri Adamiču ob 10.30 - Rob, pri trgovini ob 11.00 - Osredek, na vasi ob 11.45 - Pečki, pri Ovnu ob 12.00 - Purkače, na križišču ob 12.30 - Krvava Peč, pri šoli ob 14.30 - Rute, pri šoli ob 15.00 - Lužarji, na vasi ob 15.30 - Podstrmec, pri Kraševcu ob 16.00 - Karlovica, pri trgovini ob 16.30 - Mala Slevica, pri Kropcu ob 17.00 - Dvorska vas, na vasi ob 17.30 - Retje, pri mostu ob 18.00 - Velike Lašče, pri vagi ob 19.00 - Male Lašče, na vasi ob 19.30 - Veliki Osolnik, pri šoli Cena cepljenja 33,85 EUR. Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico o cepljenju in stalno značko o cepljenju psa zaradi vpisa letošnjega cepljenja in potrditve knjižice. Cepljenje izven navedenega razporeda se opravlja vsak delavnik od 7:30 do 19:30, ob sobotah od 7:30 do 14:00 v ambulanti, Cesta v Mestni log 51 a, Ljubljana. V primeru, da se cepljenja ne morete udeležiti, pa vas prosimo, da pokličete na telefon 420 56 39 oziroma veterinarja, ki bo cepil psa na vašem domu. Direktor Vojko Vesel, dr. vet. med. izvoljeni krajevni odbori Na podlagi Odloka o vaških, krajevnih in trških odborih (Ur. list RS, št. 113/00) so bili na zborih občanov v letu 2007 izvoljeni krajevni, vaški in trški odbori, ki so na svojih prvih sestankih določili predsednika posameznega odbora. odbor predsednik člani KRAJEVNI ODBOR DVORSKA VAS Ladka Deterding, Dvorska vas - Marija Erbežnik, Dvorska vas, - Ivan Levstik, Dvorska vas, - Tomaž Žužek, Dvorska vas, - Ciril Žužek, Podkraj, - Marjan Marolt, Škrlovica, - Jože Petrič, Škrlovica. KRAJEVNI ODBOR MALA SLEVICA Stanislav Bahor, Medvedjek - Nikola Gakovič, Mala Slevica, - Franja Sedej, Mala Slevica, - Boštjan Hočevar, Mala Slevica, - Alojz Košir, Mala Slevica, - Jožica Mauser, Mala Slevica, - Danilo Zakrajšek, Mala Slevica. KRAJEVNI ODBOR RETJE - Anton Žužek, Gornje Retje, - Jože Starič, Gornje Retje, - Štefan Peterlin, Dolnje Retje, - Bogomir Sama, Dolnje Retje, - Jože lic, Srobotnik, - Marko Zakrajšek,Srobotnik, - Anton Benjamin Strah, Prilesje, - Janez Borštnik, Prilesje, - Jože Debeljak,Prilesje, - Jože Žužek, Strmec. KRAJEVNI ODBOR RAŠICA Andrej Pečnik, Rašica - Marko Žužek, Podlog, - Franc Adamič, Podlog, - Franc Pečnik, Podlog, - Jakob Jaklič, Rašica, - Jože Stritar, Rašica, - Andrej Stritar, Rašica, - Branko Indihar, Rašica, - Tomaž Koren, Rašica, - Miran Perhaj, Rašica, - Primož Škulj, Rašica, - Franci Zakrajšek, Rašica, - Terezija Japelj, Rašica, - Marko Jakše, Rašica, - Mira Štrbenk, Rašica, - Janko Žužek, Rašica, - Drago Mustar, Rašica, - Božo Zalar, Rašica. KRAJEVNI ODBOR TURJAK Roman Jeglič, Gradež - Zvonko Centa, Turjak, - Darko Škrlj,Turjak, - Jože Andolšek, Gradež do 100, - Anton Tomažič, Gradež nad 100, - Branko Hrast, Gradež nad 100, - Bojan Štrukelj, Laporje, - Štefan Gruden, Laporje, - Jože Krampelj, Prazniki, - Brane Tekavec, Javorje, - Brigita Železnikar, Četež, - Anton Petrič, Mali Ločnik, - Barbara Podlogar, Mali Ločnik, - Marjana Žerdin, Veliki Ločnik, - Stane Pečnik, Sloka Gora. KRAJEVNI ODBOR GORNJE KOKAVE - Tomaž Zadnik, Ulaka, - Marjana Virant, Ulaka, - Anton Marolt, Opalkovo, - Robert Žužek, Podulaka, - Janko Ivane, Pušče, - Borut Vasič, Prhajevo. KRAJEVNI ODBOR DOLNJE KOKAVE Marjan Podobnik, Hrustovo - Alojz Tomažin, Kukmaka, - Boštjan Kastelic, Grm, - Tine Žužek, Jakičevo, - Franc Zabukovec, Jakičevo, - Andreja Savič, Hlebce, - Jože Zakrajšek, Hlebce, - Tomaž Brodnik, Hrustovo, - Silvester Jakša, Hrustovo. KRAJEVNI ODBOR SPODNJA DOLINA Matej Gradišar, Brankovo - Darko Gradnišar, Knej, - Franc Dednikar, Stope, - Peter Podlogar, Logarji, - Jože Zakrajšek, Podsmreka, - Janez Škulj, Adamovo, - Jože Škulj, Kaplanovo. KRAJEVNI ODBOR RUTE Marjan Cimperman, Vrh - Silvo Šefin, Dednik, - Borut Tomažin, Mohorje, - Andrej Kraševec, Vrh, - Ludvik Zadnik, Boštetje, - Franci Cimperman, Naredi, - Juvanec Jože, Zgonče, - Janez Kraševec, Selo pri Robu, - Dušan Rupar, Rupe. KRAJEVNI ODBOR KARLOVICA Rudolf Rupar, Poznikovo - Jože Šile, Karlovica, - Boris Škulj, Karlovica, - Marko Jeraj, Žaga, - Franci Zakrajšek mL, Podžaga, - Petar Lopičič, Krkovo, - Draga Babič, Borovec, - Boris Žužek, Brlog, - Franc Marolt, Podstrmec, - Janez Ogrinec, Podstrmec, - Andrej Otoničar, Poznikovo, - Jože Oblak, Polzelo, - Franc Debeljak, Plosovo, - France Debeljak, Plosovo, - Sandi Cukrov, Podkogelj. KRAJEVNI ODBOR ROB Jože Tekavec, Rob - Ladislava Zakrajšek, Gradišče, - Robert Strle, Bavdek, - Božidar Rupar, Tomažini, - Anton Ivančič, Marinčki, - Jože Peterlin, Dolščaki, - Srečko Marlot, Dolščaki, - Franc Zakrajšek, Podhojni hrib, - Dušan Zgonc, Podhojni hrib, - Anton Peterlin, Osredek, - Ivanka Bavdek, Centa, - Aranka Zalar, Centa, - Anton Zakrajšek, Mački, - Branko Žnidaršič, Strletje, - Jure Strunčnik, Strletje, - Franci Golob, Uzmani, - Ciril Purkat, Kravava peč, - Gregor Zakrajšek, Purkače, - Aleksander Zgonec, Sekirišče, - Zvonko Klančar, Pečki, - Janez Intihar, Bukovec. KRAJEVNI ODBOR VELIKI OSOLNIK Milan Tekavec, Veliki Osolnik - Anton Lenič, Srnjak, - Rajko Centa, Škamevec, - Darinka Jakše, Laze, - Lovrenc Gradišar, Veliki Osolnik. KRAJEVNI ODBOR VELIKA SLEVICA Anton Hočevar, Velika Slevica - Branko Krajnc, Kot, - Miha Polzelnik, Velika Slevica, - Urša Vesel, Velika Slevica, - Stanislav Prijatelj mL, Velika Slevica. VAŠKI ODBOR MALE LAŠČE Robert Štaba - Valentin Šebenik, - Franci Mramor, - Primož Jakše, - Roman Kastigar, - Silvo Možek, - Boštjan Modic, - Janko Zidar, - Cvetka Jakovljevič, - Samira Mujakovič. VAS KI ODBOR LUŽARJI - Boris Klavs, - Janez Zakrajšek. TRŠKI ODBOR VELIKE LAŠČE Marija Trotovšek - Jožica Mavsar Nosan, - Ivan Grebene, - Tone Žagar, - Olga Bavdek, - Alojzij Venturini letno poročilo 2007 o skladnosti pitne vode in stanju vodovodov v občini velike lašče -notranji nadzor Rezultati zdravstvenega nadzora kažejo, da je pitna voda na vodovodih Dolščaki, Adamovo-Kaplanovo-Podsmreka in Mali Osolnik pogosto mikrobiološko neustrezna, tudi zaradi VODOOSKRBNI SISTEMI -VODOVODI Mikrobiološki preskusi vzorcev pitne vode št odvzetih vzorcev Fizikalno - kemijski preskusi vzorcev pitne vode št. odvzetih vzorcev Deizin-fekcija pitne vode Sanitarno tehnično stanje vodovodov Kakovost pitne vode in najnujnejši ukrepi Prekuhava nje pitne vode za prehranske namene skupaj rezultat skupaj rezultat BOROVEC-KARLOVICA 6 6 skladnih 2 2 skladna ne zajetje je ustrezno, del vodovodnega omrežja je neustrezen Voda se lahko občasno mikrobiološko onesnaži v omrežju. Vrtina Podstrmec ima zdravstveno ustrezno pitno vodo. Potrebna je sanacija sekundarnih cevovodov in priključkov. da - občasno, v primeru okvar in motenj dobave vode DOLSCAKI 6 3 neskladni 3 skladni 2 2 skladna ne zajetje in omrežje je neustrezno Voda je pogosto mikrobiološko onesnažena in po padavinah rahlo motna. Objekte in okolico je treba redno čistiti. Predvidena je priključitev na vodovod Velike Lašče da - stalno KAPLANOVO ADAMOVO PODSMREKA 4 4 neskladni 2 2 skladna ne zajetje in omrežje je neustrezno Voda je občasno mikrobiološko onesnažena (zajetje, omrežje). Objekte in okolico je treba redno čistiti. Predvidena je priključitev na vodovod Velike Lašče da - stalno, predvsem po dežju, v primeru okvar in motenj dobave vode SELO -DEDNIK -NAREDI 16 14 skladnih 2 neskladna 6 6 skladnih da - redno klorira-nje zajetje je ustrezno, del vodovodnega omrežja je neustrezen Voda je občasno mikrobiološko onesnažena (omrežje). Kritične dele vodovodnega omrežja in objektov je treba postopno obnoviti da - občasno, ob prekinitvi kloriranja, v primeru okvar in motenj dobave vode MALI OSOLNIK 8 3 skladni 5 neskladnih 2 2 skladna ne zajetje in omrežje je neustrezno Voda je pogosto mikrobiološko onesnažena in po obilnejših padavinah rahlo motna. Objekte in okolico je treba redno čistiti. Potrebna je najnujnejša sanacija zajetja in rezervoarja ter obnova slabših delov omrežja. Možna je priključitev na vodovod Turjak. da - stalno VELIKE LASCE DVORSKA VAS OPALKOVO 38 33 skladnih 5 neskladnih 23 23 skladnih da - redno klorira-nje zajetji z vrtinama sta ustrezni, nekaj vod. omrežja je treba sanirati Voda je mikrobiološko in fizikalno - kemijsko ustrezna. Treba je obnoviti nekatere kritične dele vodovodnega omrežja, kjer lahko pride do onesnaženja vode (predvsem ob izpraznitvi omrežja). da - občasno, ob prekinitvi kloriranja, v primeru okvar in motenj dobave vode Pripravil: Roman Struna prisotnosti bakterij tekalnega izvora. Zaradi tega obstaja na vodovodih tveganje za hidrična obolenja oziroma epidemije. Za preprečitev oziroma zmanjšanja tveganj, je na teh navedenih vodovodih potrebno pitno vodo za prehranske namene pred uporabo stalno prekuhavati. Predvideno je tudi, da bodo vodovodi, ki imajo zdravstveno neustrezno pitno vodo, v prihodnosti priključeni na vodovod Velike Lašče ali vodovod Turjak. Škode od divjadi in na divjadi V skladu z določilom 1. odstavka 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04) lovska družina Velike Lašče obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov, da je pooblaščena oseba upravljavca lovišča Velike Lašče, ki sprejema prijave škod od divjadi in na divjadi v letu 2008, Franc Zakrajšek, Podžaga 7, 1315 Velike Lašče, tel.: 01/78 81 356. Za UO LD Velike Lašče, Nejc Marolt. čistilna akcija OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE V okviru obleležitve svetovnega dneva Zemlje - 22. aprila predlagamo, da se pridružimo vseslovenski akciji urejanja okolja. Krajevne odbore in društva vabimo, da v soboto, 19. aprila 2008, organizirajo čistilne akcije, vsak na svojem območju. Na občini bodo na razpolago vrečke za zbrane odpadke. Če bo potreben dodaten odvoz odpadkov, nas o tem obvestite. Občinska uprava Mali gibalčki V VRTCU SONČNI ŽAREK Nova telovadnica je že omogočila, da se tudi najmlajši urijo v športnih aktivnostih. V vrtcu so se nam odprle možnosti za boljšo predšolsko gibalno vadbo naših otrok. Enkrat tedensko v dopoldanskem času obiščejo telovadnico otroci iz skupin starosti 3-6 let. Otroci se udeležujejo raznih gibalnih iger, poligonov in različnih vaj po postajah. Dvakrat tedensko pa poteka popoldanska športna dejavnost v okviru Mini športa. V obeh skupinah je udeleženih 17 otrok. Glede na odzive otrok in glede na njihovo sodelovanje lahko rečemo, da v telovadnico radi prihajajo ter sodelujejo pri raznih gibalnih aktivnostih. Komentarji otrok o telovadnici: Miha: Rad grem v telovadnico, ker se gremo igrice, saj veš, lovce. Anel M.: Rad grem, ker se na tistem odrinemo in skočimo na blazino, pa poligone imam najraje - kjer se hodi, prekucne, skače ... Luka: Ja, rad grem, ker se tam veliko naučimo. Za v šolo se lahko vse navadim. Najraje pa skačem. Besedilo in fotografije: Stanka Mustar in Tadeja Skulj con TRUBAR IN TURJAŠKI odprtie zgodovinske razstave ob 500-letnici Trubarjevega rojstva na gradu Turjak V nedeljo, 16. marca, ob 17. uri je bila na gradu Turjak odprta zgodovinska razstava Trubar in Turjaški avtorice Barbare Znidaršič, profesorice zgodovine iz Velikih Lašč. Kot je v pozdravnem nagovoru povedal direktor javnega zavoda Trubarjevi kraji Matjaž Gruden, je razstava prvi večji projekt novoustanovljenega zavoda in hkrati v mesecu marcu osrednja prireditev, ki jih Občina Velike Lašče pripravlja ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva. Razstava je nastala v sodelovanju z zavodom Parnas, z dr. Miho Preinfalkom z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa na ZRC, ki je opravil strokovni pregled vsebine, ter mag. Ireno Zmuc in Dragico Trobec Zadnik iz Mestnega muzeja Ljubljana, ki sta nudili strokovno pomoč in svetovanje pri muzejski postavitvi razstave. Kot stalna razstava je nameščena v prostoru v neposredni bližini Dalmatinove kapele in omogoča celovitejšo predstavitev gradu Turjak v Trubarjevem času. Vse vsebine na petih stenskih panojih (delo oblikovalke Spele Andolšek) so prevedene tudi v angleški jezik, kar bo omogočalo razumevanje tudi tujim gostom. Prav tako je dvojezična tudi spremljevalna zloženka. Za prevode je poskrbel Andrej Lovšin. Barbara Znidaršič med vodenjem po razstavi. Razstavo je uradno odprl velikolaški župan Anton Zakrajšek, nato pa je avtorica popeljala goste na ogled. Ogled razstave bo vključen v osnovno ponudbo vodenih in individualnih ogledov gradu; na ogled bo ob prireditvah na gradu, prav tako bo voden ogled razstave možen tudi v okviru enodnevnega izleta Sprehod po Trubarjevi rojstni fari po 500 letih, ki ga izvajata zavod Parnas in Društvo za ohranjanje dediščine Gradež. Manjkala ni tudi Trubarjeva malica - češpljeva kaša, krhljak, moška potica, štrukeljčki in druge dobrote, ki sojo pripravili člani Društva za ohranjanje dediščine z Gradeža. Besedilo: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Foto: Milena Vintar in Jože Starič Za glasbeno popestritev prireditve je poskrbela skupina Gallenberg Vaganti iz Zagorja ob Savi z glasbo iz 16. stoletja. Razstavo je predstavila avtorica Barbara Znidaršič: »Razstava je pripravljena ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva z namenom osvetliti povezave med Trubarjem in Turjaškimi, poudariti pomen njihove podpore Trubarju in drugim protestantom in prikazati življenje in delovanje turjaških gospodov v času protestantizma in reformacije. Razstava Trubar in Turjaški prikazuje odnos med Primožem Trubarjem in Turjaškimi - Auerspergi. Vezi so se začele spletati že pred Primoževim rojstvom, saj je bil njegov oče Miha graščinski mlinar, tesar in cerkveni ključar na posestvu turjaških gospodov. Prav oni so izdali dovoljenje, da je oče lahko poslal Primoža v šolo. S tem se začne podpora Turjaških Primožu Trubarju, ki se nadaljuje vse do njegove smrti. Trubarjevo življenje se nenehno prepleta z življenjem Turjaških, vsi se borijo proti Turkom in za protestantsko vero ter širijo slovenski jezik. Turjaški gospodje so bili zelo izobraženi, poleg Trubarja so podpirali tudi druge protestantske pisce in bili veliki meceni umetnosti. Naročali in financirali so cerkvene poslikave grajske kapele in drugih cerkva v okolici, česar Trubar kot protestant sicer ni odobraval, so pa poslikave izražale kritični pogled na tedanjo katoliško cerkev. Trubar je Turjaškim za dobroto in podporo zelo hvaležen in se jim večkrat zahvaljuje v predgovorih svojih knjig.« »Mami, lačen!« Zmajček Ferdo se je vrnil Radio Zeleni val tudi v letošnjem letu pripravlja projekt za otroke po vrtcih občin Grosuplje, Ig, Škofljica, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Velike Lašče. Po lanskoletnem uspešnem ekološkem projektu Eko Ferdo se tokrat odpravimo raziskovat, kaj je zdrava prehrana. Začeli smo konec februarja, končali pa bomo ob zaključku šolskega leta. Obiskali bomo več kot tisoč otrok v več kot 20 vrtcih. Želimo se priključiti spodbujanju različnih pristopov k spoznavanju narave. Prek polurne interaktivne igre z našim junakom Zmajčkom Ferdom bomo poskušali slediti naslednjim ciljem: - otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam, - spoznava, da mu uživanje različne zdrave hrane, telesne vaje in počitek pomagajo ohranjati zdravje, - spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja. Igro bo izvajala vzgojiteljica in voditeljica otroške oddaje Zmajček Ferdo. Otrokom pa bo dana možnost in spodbuda, da sprašujejo in sami iščejo odgovore. Prek igre se bo ustvarjala situacija, v kateri otroci sami iščejo rešitev. Otroke pa želimo spodbujati k razmišljanju o zdravi prehrani tudi po našem obisku, ko bodo dobili zgibanko z različnimi nalogami. Ferdo bo v njej predstavil tudi svoj najljubši zdrav obrok in povabil otroke, da tudi oni pošljejo svojega kar na njegov dom - na Radio. Poslušajte zelene frekvence in se tudi vi vključite v nagradne radijske otroške oddaje ob nedeljah ob 8. uri. Mami, lačen! so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mer-cator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobrepolje in Občina Ig. FERDOV KOTIČEK Otroci, pomagajte našemu zmajčku Fer-du spoznavati sadje in zelenjavo. Najprej poimenujte sadje in zelenjavo, ki ga Ferdo rad je in navpično v kvadratkih preberite, kako se Ferdo prehranjuje. «i Tokrat vas Ferdo prosi, da mu pomagate najti pravo pot do sočnega zelenega jabolka, pa pazite, da vas bonboni ne premamijo. Sedaj pa rešite še dve lahki uganki, ki jih je pripravila Petra Bor. Belo je kot oblak, rad ga ima skoraj vsak. Zdravje iz njega kipi, ko izpod krave hiti. Lupina ga obkroža, ko koklja ga poboža. V njem rumenjak tiči, ti pa že veš rešitev, ki sledi. Petro lahko slišite na zelenih frekvencah vsako nedeljo ob 8. uri, ko skupaj s Ferdom in Miško vse do konca junija podeljuje mnogo zanimivih nagrad. Se vedno pa velja: pošljite recept za svojo najljubšo hrano na naslov: Radio Zeleni val, Sp. Slivnica 16, 1290 Grosuplje, za Mami, lačen! ali pišite na ferdo@zelenival.com. Ferdo ima že pripravljenih 100 nagrad Ljubljanskih mlekarn. Besedilo in fotografije: Stanka Parkelj Rozina Vrtec vabi Vloge sprejemamo do 30. aprila Starše in zakonite zastopnike otrok obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec Sončni žarek za šolsko leto 2007/2008 do 30. aprila 2008. Obrazci za vpis otroka so na voljovvrtcu in na spletni strani: www.soncni-zarek.si. Lahko pa vpis opravite po e-pošti na naslov: info@soncni-zarek.si. Če bo prošenj več kot je prostih mest v vrtcu, bo o sprejemu otrok v mesecu maju odločala komisija za sprejem otrok. Za dodatne informacije se lahko oglasite osebno v vrtcu ali pokličete na tel. številki: 031 618 300, 788 15 82 (Stanka Mustar). TRUBARJEVE DOBROTE Turistični podmladkarji zmagali Turističnipodmladkarji in mentorici iz OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče smo 6. marca sodelovali na 22. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Za projekt smo pripravili turistično nalogo in turistično stojnico z naslovom Trubarjeve dobrote. Na festivalu, ki je tekmovalne narave, smo med 13-imi šolami zmagali. Strokovna komisija Turistične zveze Slovenije nam je dodelila kar tri zlata priznanja, in sicer: zlato priznanje za najboljšo turistično stojnico, zlato priznanje za najboljšo turistično nalogo in zlato priznanje za sodelovanje na 22. Državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Zavedamo se, da našega uspeha ne bi bilo, če kot turistični delavci ne bi sodelovali z občino, društvi, zavodi in posamezniki, ki že delujejo na področju turizma. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem za sodelovanje, pomoč, sponzorstvo, spodbude in podporo: Občini Velike Lašče, Društvu podeželskih žena Velike Lašče, Društvu za ohranjanje dediščine Gradež, Zavodu Parnas, Javnemu zavodu Trubarjevi kraji, Zofiji Grčar, Gostilni Pri Kuklju, Majdi Griz, Ajdi Kokelj, Heleni in Eli Rupert, Ljubici Galun, ravnatelju Ediju Zgoncu in staršem. 22. državni festival Turizmu pomaga lastna glava v mesecu marcu in aprilu poteka v sedmih regijskih centrih. Pokrovitelj in gostitelj je trgovsko podjetje Mercator. Turistični podmladkarji šol, ki so zmagale, prejemniki zla- Na podlagi prispelih vlog za sprejem otrokv vrtec načrtujemo število oddelkov, razpored otrok po oddelkih in število zaposlenih, zato vas prosimo, da ste pri vpisu otrok resni in odgovorni in da vsako spremembo (datum vpisa, izpis otroka, preložitev vpisa) pravočasno sporočite v vrtec. V navedenih primerih, se lahko spremeni število oddelkov in razporeditev otrok po skupinah v zadnjem trenutku, kar prinese nemalo zmede in različnih pripomb glede organizacije dela v vrtcu. Dan odprtih vrat V torek, 1 5. aprila 2008, vas vabimo v vrtec Sončni žarek na DAN ODPRTIH VRAT. Pri igri, ustvarjanju in učenju se nam lahko pridružite od 9:00 do 11:00. Pričakujemo vas otroci in delavke vrtca Sončni žarek. tih priznanj ter šole, ki so prejele priznanje obiskovalcev za najlepšo turistično stojnico se bomo še enkrat predstavili 24. aprila 2008 v Mercator centru v Ljubljani. Vabimo vas, da turistično tržnico zlatih podmladkarjev obiščete predvidoma med 13.00 in 18.00. Turistično nalogo Trubarjeve dobrote si lahko ogledate na spletni strani OŠ Primoža Trubarja, v šolski knjižnici ter knjižnici v Levstikovem domu. Renata Lesar Hržič šolarji vozili avtomobilčke jumicar za višjo varnost v prometu V torek, 11. marca, smo na OŠ Primoža Trubarja gostili izvajalce projekta fumicar. Namen projekta je ozaveščati učence o previdnosti in varnosti v prometu. Projekt je podprl Svet za preventivo Občine Velike Lašče. JUMICAR je mednarodni projekt, ki deluje že 18 let. Pri nas ga množičneje vpeljujejo v zadnjih letih. Gre za učenje vožnje posebnih avtomobilov za otroke. Avtomobili so na bencinski pogon in imajo dve stopalki, eno za plin, drugo pa za zaviranje. Imajo tudi varnostni pas, voznik pa ima med vožnjo na glavi zaščitno čelado. Namen projekta je postaviti otroka v vlogo voznika, saj le tako lahko doživi izkušnjo pogleda na promet skozi oči voznika. Tako spozna, da je vožnja avtomobila zelo zahtevno opravilo in daje pri tem velika možnost napak. Otrok ugotovi, da mora biti, kljub morebitni prednosti v prometu, previden in dobro opazovati prometno situacijo. Poleg tega učenci na najboljši možni način - v praksi - utrjujejo poznavanje prometnih znakov in pravil. Učenci 4. razreda centralne šole ter vseh treh petih razredov so morali letos na Jumicar počakati malo dlje, saj igrišče v decembrskem času zaradi gradnje telovadnice ni bilo pripravljeno za izvedbo. Tako smo projekt prestavili na marec. Zjutraj smo se vsi zbrali v učilnici, kjer je približno eno uro potekala teoretična priprava oziroma razgovor. Vodja projekta, g. Berlec, je skozi pogovor z učenci poskušal opozoriti na dejstvo, da je vsak otrok za svojo varnost odgovoren v prvi vrsti sam. Govorili smo predvsem o opazovanju prometne situacije in obzirnosti do drugih udeležencev v prometu. Drugi del je bil razdeljen na tri postaje. Ena skupina je odšla na parkirišče pod novo športno dvorano (na igrišču zaradi dežja vožnja ni bila možna), kjer so medtem postavili prometni poligon za vožnjo avtomobilov, druga skupina je ostala v učilnici in imela pogovor s policistom Rozmanom, tretja pa je v novi multimedijski učilnici utrjevala svoje prometno znanje z računalniškim programom S kolesom v šolo. Učenci, ki so bili na vrsti za vožnjo avtomobilov Jumicar, so se v skupinah po štiri podali vanje, se pripeli z varnostnim pasom in na glavo dali zaščitno čelado. Po navodilih vodje projekta so začeli voziti po prometnem poligonu. Pri tem so morali upoštevati prometne znake in biti obenem pozorni na sošolce v drugih avtomobilčkih. Učenci so spoznali, da je vožnja avtomobila zelo zahtevna in tako bodo lahko nekoliko bolje razumeli voznike. Vsi so bili po prihodu iz avtomobila presenečeni, večina njih tudi navdušenih. Zal je dopoldne prehitro minilo, vendar je bilo gotovo nepozabno. Na koncu je treba poudariti, da je projekt Jumicar vsekakor zelo koristna dopolnitev učenja prometnih vsebin v osnovni šoli. Gotovo je najbolj primerna za učence 5. razredov, ki se pripravljajo na kolesarski izpit. Več fotografij si lahko ogledate na šolski spletni strani. Besedilo: Bojan Novak Projekt je v celoti podprla in financirala Občina Velike Lašče, za kar se jim v imenu učencev in šole najlepše zahvaljujem. OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA YE LIKE LASCE vabi na 12. KRPANOV KROS V TRUBARJEVEM LETU, ki bo v četrtek, 17. aprila, s startom ob 16:10 na Turjaku. Dolžina proge je 9.000 metrov. Prijavni na znaša 3 evre in jo poravnate pred štartom na štartno-ciljnem prostoru. Tekmovalne kategorije: - moški do 40 let, - ženske do 40 let, - moški nad 40 let, - ženske nad 40 let. Start in cilj sta na travnati podlagi, trasa pa poteka po makedamski cesti, po gozdni stezi ter po asfaltni cesti. Na sredini proge (na najvišji točki) bo okrepčevalna točka. Več informacij na: www2.arnes.si/~osljptvl1 s/ Prijave in informacije: Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče Šolska ulica 11 1 31 5 Velike Lašče Telefon in fax: 01 7881 410 e-naslov: group2.osijptvi@guest.arnes.si Ravnatelj: edi .zgonc@guest.arnes.si Športni pedagog: novak.bojan1@siol.net Učenki Lara in Sara sta dobili priložnost fotografiranja s pevcem Omarjem Naberjem. Planiški praznik tudi ... ... PRED OČMI UČENCEV OŠ PRIMOŽA TRUBARJA Učenci naše šole so si tudi letos v živo ogledali četrtkovo dogajanje ob zaključku sezone v smučarskih poletih v Planici. Besedilo: Bojan Novak V četrtek, 13. marca, smo že zgodaj zjutraj s polnim avtobusom navdušenih učencev odpravili v Planico, saj smo bili med povabljenimi šolami, katerim Zavarovalnica Triglav omogoči brezplačen ogled smučarskih poletov. Ta dan je bil na sporedu trening, po njem pa še kvalifikacijska serija. V Planici nas je pričakalo sončno vreme in prva serija treninga je postregla z odličnimi poleti. Zal je kasneje začel pihati premočan veter, zato je bilo nadaljnje dogajanje prestavljeno na popoldanski čas. Kljub temu smo se ob spremljanju poletov zabavali in se polni lepih vtisov vrnili domov. Pogled na desettisočglavo množico mladih prijateljev Planice. varnostni pas - kaj res? preventivna akcija PRIPNI SVOJE ŽIVLJENJE Občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velike Lašče se je v času od 17. marca do 4. aprila 2008 pridružil preventivni akciji Ministrstva za promet RS z naslovom Uporaba varnostnega pasu. Nekaj o razvoju varnostnega pasu Francoz Gustave Desire Lebeau je že leta 1903 patentiral avtomobilski varnostni pas. V britanskem Fordu so ga kot prvi serijsko začeli vgrajevati v vozila šele z letom 1 955. To so bili dvotočkovni varnostni pasovi, ki so jim v razvoju Volva na koncu šestdesetih let sledili samozatezni tritočkovni varnostni pasovi, ki so v uporabi še danes. Sledila je vrsta različnih izboljšav in dodatnih varnostnih elementov kot so zračne blazine, gibljivi vzglavniki ... Danes se razvoj usmerja predvsem v razvoj sistema, ki bi učinkovito zmanjšal nevarnosti poškodb, ki lahko nastanejo zaradi varnostnega pasu. Tak sistem je razvil Renault in se imenuje PRS (Programmed Restraint System). Z njegovim celotnim delovanjem v približno 1 0 stotinkah sekunde se ob trkih občutno zmanjša jakost sile zategovanja, ki lahko sicer povzroči poškodbe. Med nami je dilema, zakaj uporabljati varnostni pas, odveč! Nobena fizikalna skrivnost namreč ni, na žalost pa nam primeri nesreč to potrjujejo, da je v hujših prometnih nesrečah nepripeti potnik za nami naša največja nevarnost. Vzemimo primer trčenja pri hitrosti 50 km/h, kjer se potnik za nami, zaradi neuporabe varnostnega pasu, s svojimi 75 kg v stotinki sekunde spremeni v maso 1700 kg. Posledice si lahko predstavljamo. Ob tem je zagotovo odveč razlaga, zakaj mora biti naš otrok skrbno in pravilno pripet v ustreznem homologiranem varnostnem sedežu. Predstavljene fizikalne zakonitosti naletne teže veljajo tudi za vse oblike tovora in nepritrjenih predmetov na zadnji kopi, polici itd. Ob tem bi lahko zaključili, da nam varnostni pas lahko reši življenje in zmanjša poškodbe, seveda le ob pogoju, da ga med vožnjo vedno in pravilno uporabljamo. Kazen v višini 41.83 EUR nas v tem primeru zagotovo zaobide. Iz tabele si lahko sami izračunate lastno naletno težo, težo sopotnika, težo odložene torbice na zadnjem sedežu, dežnika ali drugega predmeta na zadnji polici itd. Kaj določa ZVCP ? V Sloveniji je pripenjanje z varnostnim pasom obvezno že od leta 1980. V 83. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. I. RS, št. 1 33/2006 - UPB4) je določeno, da morajo biti med vožnjo voznik in potniki v motornem vozilu, na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na način, ki ga je predvidel proizvajalec vozila glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema. Na podlagi 92. člena istega zakona morajo tudi otroci med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu. Na sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. V avtobusih morajo biti vsi sedeži, ki so opremljeni z varnostnimi pasovi vidno označeni z znakom (piktogramom), ki opozarja potnike, da morajo biti med vožnjo privezani z varnostnim pasom. Oznaka mora biti vidna za potnika, ki mu je to obvestilo namenjeno, ko ta sede na sedež. Nekaj kratkih nasvetov za pravilno uporabo in vzdrževanje varnostnega pasu: Zavzemimo položaj in prilagodimo sedež glede na našo velikost in položaj telesa. Ne pozabite na primerno razdaljo nog od stopal k ter rok od volanskega obroča. Nastavimo vzglavnik, njegova najvišja točka je v višini vrha glave. Gornje prijemališča varnostnega pasu naj bo prilagojeno vedno lastni telesni višini. Zgornji del varnostnega pasu naj teče prek sredine rame in ne ob strani ali celo ob vratu. Spodnji del pasu, ki poteka prek bokov, naj bo primerno zategnjen in nameščen čim nižje. To še posebno velja za nosečnice. Varnostne pasove tudi občasno pregledamo, če so kakorkoli poškodovani itd. Čistimo jih z vodo in ne z agresivnimi čistili. Ne uporabljajmo različnih pripomočke, ščipalke ali zaponke, ki naj bi zagotovile večje udobje. Uporaba slednjih pomeni večjo nevarnost in hujše poškodbe ob trčenju. Ne pozabite: v primeru prometnih nesreč, ko so pasovi in zračne blazine uporabljeni ali pa vozilo huje poškodovano - poleg zračnih blazin zamenjajte celoten sistem varnostnih pasov. Ne dvomite o pomembnosti zadrževalnih sistemov v vozilu in se pripnite z varnostnim pasom na vseh sedežih! Srečno vožnjo! Hitrost Teža Faktor množenja Naletna teža 30 km/h 50 kg 7.8 x 390 kg 50 km/h 50 kg 22.5 x 1.125 kg 90 km/h 50 kg 78.4 x 3.920 kg Vir: Direkcija RS za ceste - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Besedilo: Robert Štaba, predsednik SPV Velike Lašče Brez snega, a je ostalo v lepem spominu zlmovanje 2008 Letošnje zimovanje smo popotniki in popotnice klana Mogočnega hrasta prebili v Bodovljah, v bližini Škofje Loke. Zimovanje je trajalo od 15. do 17. februarja. Najprej smo se z avtobusi in avtomobili odpeljali v Ljubljano, od koder smo se z vlakom odpeljali do Škofje Loke. Tam sta nas v bližini postaje pričakala naša voditelja in nas odpeljala do vzpetine, na kateri smo imeli bivališče. Ko smo prispeli smo se razdelili po skupinah in si določili naloge. Dobili smo tudi dele hrastovega lista, ki smo jih do konca zimovanja zbili skupaj. Naslednji dan smo se urili v postavljanju šotorov iz šotork, nato pa smo se odpravili na pohod po bližnjih vzpetinah. Zatem smo se šli še nekaj iger, nato pa smo se odpravili spat. Zadnji dan smo po pakiranju prtljage odšli k jutranji maši v Skofjo Loko. Ko smo prišli nazaj, smo za kosilo na žerjavici, ki je ostala od ognja, ki smo ga prej zakurili, spekli puranje meso zavito v alu-folijo in krompir. Po kosilu smo pospravili kuhinjo in vikend, v katerem smo stanovali, ter se odpravili domov. Čeprav je bilo letošnje zimovanje brez snega, nam je ostalo v lepem spominu. SKAVTSKA SKUPINA ŠKOCJAN-TURJAK 1 vabi na dobrodelno prireditev S PESMIJO IN IGRO NA JAMBOREE v soboto, 12. aprila, ob 18. uri V DVORANI KULTURNEGA DOMA NA TURJAKU Nastopili bodo mladi skavti s pomočjo skavtskih voditeljev. Prireditev bo popestril tudi nastop ansambla Odmev in Suhe češplje. S skupnimi močmi pomagajmo skavtom zbirati sredstva za udeležbo na 1. slovenskem Jamboreeju. Besedilo: Marko Zakrajšek Fotografije: S. Kaplan in J. Jakob SKAVTI j^JL zbiramo STAR PAPIR JL 3. časopis, reklame, odpadni papir Sobota, 19. aprila: Rašica, Pušče in Male Lašče. Sobota, 17. maja: Velike Lašče. Hkrati se zahvaljujemo vsem, ki ste se že odzvali akciji, ki je potekala 8. februarja 2008 in s tem pomagali nam in naravi. Se vedno pa vas naprošamo, da zbirate star papir in nas ob večjih količinah pokličete na 040 423 674 (Melita). Vaši skavti Mošnjički za spomin pohod na kurešček V soboto, 1. marca, smo se skavti odpravili na tradicionalni pohod na Kurešček, kljub temu da je močno pihalo. Medtem ko smo hodili, smo se pogovarjali in se zabavali ... Ko smo prispeli na Kurešček, smo šli klanovci (starejši skavti) po svoje in se spoznali s klanovci iz Idrije, pa čeprav so bili samo trije. Izvidniki in vodnice pa so se igrali različne igre. Ko smo čakali na kosilo, smo se vsi skupaj igrali igre. Pred kosilom, ki sta ga skuhala Silvo(voditelj) in David (izvidnik), smo zmolili, pojedli in odšli na križev pot. Vsak od nas je prebral eno postajo, po križevem potu pa smo se še malo pogovarjali in nato smo odšli proti Turjaku. Izvidniki so s tem končali, popotniki pa smo šli v dom krajanov na Turjaku, se tam igrali različne igre, se pogovarjali in si skuhali večerjo. Da pa si bomo ta dogodek zapomnili, smo si naredili mošnjičke. Okoli osme ure zvečer smo polni novih doživetij odšli proti domu. Besedilo: Klemen Jakob, Družabni rakun Fotografije: Marko Savli gasilci učili skavte Obisk PGD Piiava Gorica Nekega petkovega večera nas je zadela novica: voditelji so nam pripravili nekakšno srečanje. Še tega nam je bilo treba! In ker nimamo višjega položaja, smo se hočeš nočeš morali ukloniti volji voditeljev. Tako smo se spravili v avtomobile in se odpeljali bog si ga vedi kam. Vendar to še ni bilo konec presenečenj. Srečanje smo imeli z gasilci! Takoj smo se začeli zmrdovati, češ kdo bo to poslušal, saj že vse vemo in tako naprej. Pa vendar ... že na začetku sem prepoznal enega izmed gasilcev (Uroš), ki je šel lansko leto z nami del poti kolesarjenja po Primorski. Mogoče pa še nekaj bo iz tega? In res, za vsakim odgovorom, ki si ga že poznal, si odkril nekaj novega. Kasneje smo ugotavljali tudi podobnosti med gasilstvom in skavtsvom in našteli smo jih kar nekaj. Razkazali so nam tudi vso opremo, celo preizkusili smo jo lahko. Žrtve no jagnje sem bil seveda jaz. Tako so name navlekli vso opremo. Na koncu srečanja so nam ponudili tudi sok. Nato smo še malo poklepetali in se odpravili domov. Naučili smo se kar nekaj, jaz osebno pa predvsem to: če si prepričan, da nekaj znaš ali veš, se motiš, vedno je še nekaj zadaj. Besedilo: Jan Savli, Vsevedi rakun Fotografiji: S. Kaplan razstava Vsem Slovencem Na Rašici, v Laškem, v Novi Gorici, Sarajevu ... na Trubarjevi domačiji Dan pred slovenskim kulturnim praznikom je razstava Vsem Slovencem pripotovala na Trubarjevo domačijo. S Trubarjevo in Dalmatinovo pesmijo je obiskovalce večera v 16. stoletje nežno popeljala Velikolaška vokalna skupina, program pa je povezoval Jože Starič. Slavnostna govornica, poslanka Alenka Jeraj, je v svojem nagovoru opozorila na pomen našega odnosa do kulture, na Trubarja in Prešerna. Ob tej priložnosti je izšel katalog Vsem Slovencem s prevodi v štiri jezike, predstavila ga je avtorica Barbara Pečnik. Andrej Per-haj tokrat ni spregovoril o Trubarju, pač pa o tem, kako je do razstave sploh prišlo, kako nas bogati in ustvarja nove vezi. Ob tej priložnosti smo se v zavodu Parnas zahvalili Občini Velike Lašče za dosedanje dobro sodelovanje, in ker je bil župan zadržan, je kip iz rok avtorja Aleksandra Arharja sprejela podžupanja dr. Tatjana Devjak. Poudarila je, kako pomembno je prenašanje Trubarjevega sporočila tudi prek meja velikolaške občine, kar je ustvarjalcem razstave gotovo uspelo. Za okusno Trubarjevo malico je po prireditvi poskrbelo Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža ... v Laškem V Muzeju Laško so se odločili, da razstavo Vsem Slovencem postavijo na ogled kar za celo leto. Dopolnili so jo z bogato zbirko starih knjig iz muzejske knjižnice in arhiva. Med drugim so razstavili Sveto pismo iz leta 1 701, molitvene bukvice in številno drugo tiskano cerkveno literaturo z začetka in sredine 18. stoletja. Razstavo smo ob tej priložnosti nadgradili s panojem o Trubarju v Laškem, ki sedaj bogati tudi našo potujočo zbirko. Ob otvoritvi je napovedovalka podrobno predstavila Trubarjevo pot, župan občine Laško Jože Raj h je predstavil Trubarjevo povezavo z Laškim, Marjutka Hafner iz Unesca pa pomen vpetosti Trubarjeve častitljive obletnice med druge osebnosti sveta in poudarila pomen medkulturnega dialoga. Kustos Tomaž Majcen, ki je poleg Andreje Križnik, direktorice STIK-a, najbolj zaslužen za to, da je razstava Vsem Slovencem dobila mesto v Laškem, je poudaril pomen medsebojnega sodelovanja in zanimive povezave Laškega in Lašč na različnih nivojih. Razstava Vsem Slovencem bo v Laškem tako odprta do novembra 2008. ... v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici Tudi obiskovalci Goriške knjižnice so spoznavali Trubarjevo pot prek naše potujoče razstave (22. 2.-12. 3.), poleg tega pa so ves čas razstave na zaslonu lahko spremljali tudi film Nika Samse Trubarjevi kraji. Na otvoritev 22. februarja smo se podali vsi štirje soavtorji. Po uvodnem nagovoru direktorja Borisa Joviča je ob odprtju razstave Andrej Perhaj predstavil Trubarjevo pot, Metka Starič pa je opozorila, da je skrb za slovenski jezik pri Slovencih izven Slovenije na zavidljivi ravni in bi se od njih lahko marsikdaj učili tudi tisti, ki živimo v Sloveniji. Za nežno glasbeno ozadje je potem še ves večer skrbel Instrumentalni trio Vrabec. ... pri SKD Cankar v Sarajevu Iz Nove Gorice nas je pot vodila v Sarajevo. Ker se stopnjuje število dogajanj na Trubarjevi domačiji, se je ekipa, ki potuje z razstavo zmanjšala tokrat le na dva, Jožeta in Metko Starič. Na povabilo SKD Cankar sva razstavo odpeljala v Zgodovinski muzej mesta Sarajeva, kjer je bila na ogled od 17. do 30. marca. Po slavnostni skupščini (občnem zboru), ki so se ga udeležili številni Slovenci, ki živijo v Sarajevu, predstavniki Urada za Slovence in Slovenskega veleposlaništva v Bosni, sta sledila ogled filma Trubarjevi kraji in odprtje razstave Vsem Slovencem. Nastopili so otroci, ki obiskujejo šolo slovenskega jezika v društvu. Se posebej navdušen nad lutkami iz Iičkanja naše Marije Zlobko je bil kustos iz muzeja in se je želel na vsak način dogovoriti tudi za to delavnico. Gospa Beti iz društva SKD Cankar (levo) - glavna pobudnica in natančna organizatorka našega gostovanja Pouk slovenskega jezika v prostorih društva Našim gostiteljem sva ob tej priložnosti podarila Trubarjev kip, delo Aleksandra Arharja, ki bo sedaj poleg Cankarjeve in Prešernove podobe krasil prostore društva. Prav posebno doživetje je bil zame tudi obisk pouka slovenskega jezika za odrasle, spoznavanje delovanja v društvu, tako mladi kot starejši pa so z navdušenjem obiskali našo večerno knjigoveško delavnico, na kateri smo izdelovali knjige in podobno kot na Reki tkali prijateljske vezi. Na koncu naju je čakalo še eno presenečenje - gospa Beti Strunjaš, ki je tudi Slovencem v Sarajevu smo podarili Trubarja - delo Aleksandra Arharja (v ozadju je sarajevska knjižnica, kjer je bilo med zadnjo vojno požganih 2 milijona knjig) Knjigoveška delavnica je bila sprejeta z velikim navdušenjem - tako pri mladih, kot pri starejših sicer ves čas skrbela za naju, je namreč poskrbela za ogled bosanskih piramid, podzemnih hodnikov in ostalih zanimivosti Visokega, kar je bilo z enim najboljših vodičev - Hari-som - še eno nepozabno doživetje. Vsem Slovencem v povezavi z dvema naravoslovnima razstavama Ker je Trubarjevo leto edinstvena priložnost, da ob bogati kulturni dediščini opozorimo tudi na neprecenljivo slovensko naravno bogastvo, smo se v zavodu Parnas odzvali povabilu Zavoda za ekologijo Narava 2001, in z vitrinami o Primožu Trubarju obogatili dve razstavi fotografij Viktorja Luskovca, ki se v Trubarjevem letu tako predstavlajta skupaj. Vsem Slovencem: Slovenija, moja domovina Prikazuje naravne lepote iz celotne Slovenije in je v letu 2006 že gostovala na Trubarjevi domačiji. Trenutno je na ogled zaposlenim in gostom, ki v času predsedovanja Evropski uniji obiskujejo prostore Ministrstva za obrambo (odprl jo je minister Kari Erjavec, 1 3. februarja), Vsem Slovencem: Orel z Volovje rebri Prikazuje pester živalski in rastlinski svet Volovje rebri in uničujoče posledice delovanja vetrnih elektrarn. Trenutno razstava gostuje v poslovni stavbi Slovenijalesa v Ljubljani. Razstava je obogatena z vitrino o Trubarju, na naše povabilo pa se je odzvala tudi OS Primoža Trubarja z veliko upodobitvijo Primoža Trubarja, otroci 3. razreda so ga ustvarjali ob sodelovanju ustvarjalca Dušana Zekoviča. (Lepo se zahvaljujem podjetju Trgoup in zaposlenim iz šole, ki so pomagali pri dostavi skulpture). Razstava Vsem Slovencem: Orel z Volovje rebri se 21. aprila seli na Trubarjevo domačijo. Odprli jo bomo ob 19. uri, pripravili pa smo tudi zanimiv spremljevalni program izletov po mokrišču z opazovanjem ptic. [zlete bo vodil ornitolog in študent gozdarstva Aljaž Rijavec. Že sedaj lepo vabljeni. Več o potovanjih razstave Vsem Slovencem in njeni nadaljnji poti lahko sproti spremljate na spletnih straneh zavoda Parnas (www.zavod-parnas.org). Besedilo: Metka Staric, Zavod Parnas Fotografije: J. In M. Starič reka, moje mesto Zanimiva fotografska razstava na Trubarjevi domačiii Primož Trubar je z dovoljenjem Turjaških z rodne Rašice odšel v šolo na Reko. Ideja za gostovanje razstave se je porodila oktobra 2007 ob prvem gostovanju potujoče razstave Vsem Slovencem v Slovenskem domu KSD Bazovica z Reke, kjer je doživela čudovit sprejem. Člani fotografske skupine KPD Bazovica pod vodstvom Istoga Zorža bodo predstavili, kako skozi fotografski objektiv beležijo detajle z Reke na Hrvaškem. Razstavo smo pripravili v sodelovanju Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke, zavoda Parnas in JZ Trubarjevi kraji, odprli pa smo jo v soboto, 29. marca. Ob odprtju sta nastopila Lojze Usenik, naš stari znanec, po rodu iz Krvave Peči, sicer pa doma z Reke, in Pavla Lušin na kitari. Glede na to, da so mladi fotografifi z Reke vso soboto vneto pritiskali na sprožiIce, ko so si ogledovali Trubarjevo rojstno faro, zagotovo lahko rečem, da omenjena razstava najbrž ne bo zadnja, s katero se predstavljajo v galeriji Skedenj. Razstava Reka, moje mesto je na ogled do 20. aprila 2008. Lepo vabljeni! Besedilo: Metka Starič, Zavod Parnas deset let krožka druženie ob ročnih delih Letos mineva 10 let, odkar smo se članice Društva upokojencev Velike Lašče odločile za ustanovitev krožka ročnih del z namenom, da se bomo družile in hkrati kaj lepega in koristnega izdelale. Najprej nas je bilo 6 (5 od tega nas še vztraja), danes nas je 12. Srečujemo se vsak drugi petek v mesecu skozi vse leto in tako že celo desetletje. Smo le ljubiteljice in občudovalke ročnih del in nimamo strokovnega svetovalca oziroma mentorja. Delo poteka zelo svobodno. Vsaka se sama odloči za način dela in izdelka, ki ga trenutno potrebuje. Medsebojno si pomagamo z nasveti in vzorci. Tudi sicer je v krožku prijetno vzdušje. Ob delu obujamo spomine na minule čase, ko je bilo ročno delo bolj cenjeno ali celo nujno. Mnogim je omogočalo vsaj skromen zaslužek. Kmečka dekleta so si pozimi pripravljala balo, ki jo je krasila vezenina, izdelana ob svetlobi petrolejke. Tudi narodne noše so zahtevale ročno izdelavo. Danes imamo stroje, ki hitro izvezejo prekrasne vezenine. Mislim pa, da ročno izdelan vzorec pomeni nekaj več, saj smo vanj vložili svojo energijo in ljubezen. Svoja dela vsako leto razstavljamo ob občinskem prazniku. Naša prva razstava je bila leta 1999, letos pa bože deseta. Z nekoliko manj izdelki smo sodelovali na zobotrebčarstvu v šoli, lansko leto smo bile povabljene na Gradež ob njihovem prazniku. Novembra lani smo morale prvi petek odložiti kvačke, igle in pletilke, ker nas je predsednik društva Franci Ivane odpeljal na Kmetijo odprtih vrat, kjer smo poklepetali ob dobri hrani in pijači. V imenu vseh članic krožka se zahvaljujem upravnemu odboru Društva upokojencev, predsedniku in Občini Velike Lašče za vso pozornost in razumevanje ob naši desetletnici. Bile smo prijetno presenečene in počaščene. Izkoriščam to priložnost, da se zahvalim vsem sodelavkam za discipliniranost, pripravljenost sodelovanja, za utrjevanje medsebojnih vezi, kar kaže na pozitivne osebnostne lastnosti. Zaključujem z željo, da tako nadaljujemo tudi v drugem desetletju. TRUBARJEVO LETO , ULtlUO 200Ö Turistično športno društvo Rašca in Krajevni odbor Rašca in Podlog vabita na koncert glasbe iz obdobja 16. do 18. stoletja v soboto, 31. maja 2008, ob 20. uri V OBNOVLJENI CERKVI SV. JERNEJA NA RAŠCI Sodelujejo: Glasbena šola Ribnica in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec s pianistom Aleksandrom Oražmom Program bo povezovala Bernarda Podlipnik. Vljudno vabljeni! Besedilo: Danijela Vrh, vodja krožka Fotografija: Andrej Fele letos bomo praznovale obisk na trubarjevi 10. obletnico rašici 10 let društva (nedelja 3. avgust povzetek z občnega zbora društva podeželjskih žena velike lašče Zbrale smo se 31. januarja v Robu. Najprej smo pregledale naše delovanje v preteklem letu, nato pa smo se pogovarjale o načrtu za leto 2008. Načrt za leto 2008 je: - 2x ekskurzija, - 3x kuharski tečaj, - dan gospodinj + 2008), - bučariada in marmeladni dan (prva sobota v oktobru), - 2x predavanje. Ugotovile smo, da bo veliko dela. Odločile smo se, da letos ne bomo organizirale prireditve ob materinskem dnevu. Več pozornosti in truda bomo posvetile prireditvi za Dan gospodinj in hkrati deseti obletnici ustanovitve društva. Sodelovale bomo tudi na nekaterih prireditvah, ki bodo organizirane v Trubarjevem letu 2008. Nadaljevale bomo z sestanki in sicer vsako prvo sredo v mesecu ob 20. uri v prostorih Kmetijske zadruge Velike Lašče. Lepo vabljene. Letos so se nam pridružile kar tri nove članice, česar smo zelo vesele. Naj izrabimo to priložnost za vabilo vsem, ki radi plešete ljudske plese. Pridružite se folklorni skupini. Vaje imamo vsak torek ob 20. uri v prostorih Levstikovega doma v Velikih Laščah. Društvo podeželjskih žena Velike Lašče ORATORIJ ROB 2008 »ODPRI OČI!« 2. do 6. julij Robarski animatorji se že pripravljamo na oratorij, ki smo ga podaljšali na pet dni. V letošnji zgodbi bomo spoznavali sv. Pavla. Se nam boš pridružil? Pri 90-letni Mariji Grebenc V: sredo, 30. januarja, sva se s predstavnikom društva upokojencev odpravila na Rašico. Na domu sva obiskala sva gospo Marijo Grebenc, živahno in iskrivo 90-letnico. Obiska se je zelo razveselila in takoj dala vedeti, kdo je gostitelj. Na mizi v kuhinji nas je pričakala vrsta skrbno zloženih slaščic in različnih napitkov. Vse to je delo njenih rok. V prisrčnem klepetu ob čaju je zelo hitro odkrila svoj recept za dolgo življenje. Življenja se veseli, veliko se giblje in uživa zdravo hrano, do bližnjih in narave goji pozitiven odnos. V omari nad štedilnikom je skrbno zložila kozarce, polne različnih vrsta zdravilnih rastlin in naju poučila o njihovih zdravilnih učinkih. Ob takih osebah, kot je gospa Marija, se sprašuješ, kako v tej dobi uspe ohraniti veselje do življenja. Gospa Marija poleg pridelave vse zelenjave skrbi tudi za svojega moža, ki težko hodi in je odvisen od njene pomoči. Veliko oporo imata v hčerki Miji, ki kljub temu da je zaposlena v Ljubljani in ji primanjkuje časa, vedno nudi pomoč in skrbi za svoje starše. Tako kot vedno sva tudi tokrat napolnila baterije in dobila veliko dobrih napotkov za zdravo in dolgo življenje. Besedilo: Mija Grebenc - Jelaska KUD Marij Kogoj Turjak vabi na VEČER KVARTETOV turjak 2008 v soboto, 12. aprila, ob 20. uri v viteški dvorani na gradu Turjak. Večer bo posvečen praznovanju 500-letnice rojstva Primoža Trubarja. Skupina Škofljica pa je za to priložnost pripravila razstavo na temo Trubarjevo leto - otvoritev bo ob 18:30. Občni zbor društva Zarja spominov Velike Lašče Zbor je potekal 15 marca v dvorani doma krajanov Turjak. Prisostvovalo je 33 članov od skupno 118. Društvo, ki izhaja iz prvotne organizacije Zveze borcev Slovenije ima seveda zelo staro članstvo zato je tudi udeležba temu primerna. Kljub temu pa jim ne zmanjka optimizma in veselja do druženja in dela v društvu. V zadnjem obdobju smo sprejeli nekaj novih članov, kateri so seveda mlajši in niso bili udeleženci v drugi svetovni vojni, saj je društvo široko odprto za vse in vsakogar, kateremu ni vseeno, da se zgodovina, ki sojo pisali naši starši ne pozabi ne potvarja ampak jo prenašamo naprej na naše potomce tako kot je. Namen društva je negovanje narodove samobitnosti, združevanje in ohranjanje izročil in vrednot NOB in osamosvojitve ter ohranjanje pomnikov iz polpretekle zgodovine našega naroda. Pomlajevanje članstva je zelo pomembno saj je samih borcev samo še za vzorec, zato bomo po celi občini in izven nje pripravili akcijo za sprejem novih članov. Zelo dobro sodelujemo z vsemi društvi v Turjaku in okolici.Vsi prisotni na zboru so bili zelo kritični glede odnosa občine in župana do našega društva. V občini imamo veliko spominskih obeležij in grobišč, za katera je dolžna skrbeti država seveda preko občine, zato imamo veliko težav z zbiranjem sredstev za redno vzdrževanje le teh. Pohvaliti pa moramo odnos ravnatelja in učiteljic iz osnovne šole posebno podružnične šole naTurjaku, ki nam ob vseh proslavah pripravijo lep program. Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali vrsto proslav prva je 25 aprila v Velikem Smrečju osrednja pa bo 1 3 septembra na Turjaku. Po uradnem delu zbora pa smo imeli druženje in obujanje spominov. Lukančič Janez Ob toku Rašice Razstava fotografij Francoza s slovenskimi koreninami V soboto, 23. februarja, je bila v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici otvoritev razstave francoskega fotografa Olivierja Grandovca, člana Fotografske zveze Francije in dobitnika mnogih priznanj. Olivier se je rodil v mestu Limoges v osrednji Franciji, kjer je tudi diplomiral na Nacionalni umetnostni akademiji (Ecole nationale de beaux-arts). Pot ga je v Slovenijo zanesla že v otroštvu, saj sta starša po rodu iz Dobrepoljske doline. V te kraje se je Olivier vedno rad vračal in se v njih tudi ustalil. Eden od krajev, ki so mu v neposredni okolici najbolj pri srcu, je ravno Rašica. Njen tok z neštetimi zavoji in temnimi tolmuni je poln presenetljivih podrobnosti estetske izpopolnjenosti, ki jo premore le neokrnjena narava. Toda kako ujeti v objektiv nekaj, kar človek začuti le s prisotnostjo na kraju samem? Olivierju je to uspelo. Črno beli motivi teks-tur, ki se dopolnjujejo s podrobnostmi, včasih spominjajo na risbe, toda hkrati neverjetno učinkovito pričarajo spokojnosti narave. Rečno podrastje se poigrava z odsevi dreves na vodni gladini, ki vzvalovi. Odsevi in odsevano se v fotografijah Olivierja Grandovca prepletejo do te mere, da jih težko razločimo. Kot bi nam slike namigovale, da sta iluzija in resničnost le dve plati ene površine. Razstava Ob toku Rašice pa je za Olivjerjev ustvarjalni opus nekaj posebnega, saj se je kot fotograf uveljavil predvsem s fotografijami urbanega in industrijskega okolja. Njegova razstava Ljubljana moje mesto je predstavila slovensko prestolnico po več francoskih mestih. Fotografije z reportaž v Ljubljanski tovarni Rog, jeseniškem Acroniju in Bretonskih ladjedelnicah so požele več priznanj in nagrad. Kot uradni fotograf je sodeloval z več glasbenimi skupinami in dokumentiral koncerte, festivale in podobne prireditve, skupina Hamlet Express (Andraž Polič) pa mu je zaupala izdelavo fotografij za naslovno knjižico CD-ja. Na otvoritvi sem se z Olivierjem pogovarjal Gregor Grešak, za glasbo sta poskrbeli Pavla Lušin in Mojca Sile, s svojo poezijo pa so večer popestrile Ana Porenta, ki je prebrala tudi nekaj pesmi Darinke Grmek Štrukelj ter Alenka Zabukovec in Saška Strnad z literarne sekcije Turističnega društva Podgora. Prireditev sta organizirala Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in Javni zavod Trubarjevi kraji. Besedilo: Gregor Grešak Fotografije: Olivier Grandovec, Milena Vintar, Gregor Grešak ABECEDARIJ Krstna uprizoritev v počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva. Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, so ob 19. uri v Levstikovem domu Velike Lašče štiri sekcije domačega KUD Primoža Trubarja premireno uprizorile avtorsko večzvrstno predstavo, posvečeno 500-letnici Trubarjevega rojstva. V nabito polni dvorani je vladalo svečano vzdušje, izjemna koncentracija publike in izvajalcev je pričarala vrhunski kulturni dogodek. »Črke«, mlade članice Baletne sekcije KUD Primoža Trubarja (Nika Godec, Gaja Grešak, Tanja Gruden, Ajdajeršin, Meta Kokošinek, Larisa Pačič, Mija Stare, Ula Virant, Jerca Zagorc, Ester Gradišar, Nataša Trček, Larisa Latič, Gašper Zalar) so ob Bohoričevi Minila je vže strašna nuč v izvedbi Velikolaške vokalne skupine prižgale luč - simbolično razsvetlile temo kulturnega molka in naznanile rojstvo slovenske besede, ki se je po Trubarju, kljub nasprotovanju in zatiranju, do današnjih časov samo še množila in naraščala. V knjigo, Abecedarij, osrednji lik predstave v zasedbi Nuše Gašper, so planile besede - članice srednješolske Glede-je (Nika Hren, Eva Jamnik, Vesna Petri in, Sara Samsa, Jure Starič, Alenka Vasic, Urša Zalar), nabiralke izkušenj, znanja, zgodovine, literature. V ubrani in izpiljeni kolektivni igri so popeljale gledalce skozi celotno predstavo in si prislužile večkratno poslušanje Trubarjeve govorice, za kakršno domnevamo, da se je v teh krajih govorila pred petimi stoletji. »Na mojih straneh so žive še vse njegove besede,« je povedala knjiga, Abecedarij, in postregla celo s kratkimi filmi, ki so ob Trubarjevi govorici pričarali živost izročila: njegov rojstni kraj, kaligrafovo pisanje, cerkveno ikonografijo in inicialke knjig, ki so Trubarja napeljale na misel, da je tudi slovenski jezik primeren za zapisovanje. Posnetki Nika Samse (video-sekcija) in Marka Bratuša so v montaži Anžeta Stariča zado-bile potrebno patino starih časov in hkrati poudarile živost Abecedarija. Matej Hren je z lučmi v predstavi pričaral notranje in zunanje prostore ter občutja - od jasnosti navdiha, tavanja v dvomih do temačnosti izgnanstva. Čarobno noto so predstavi dale koreografije Saše Stadler ter kostumografija in scenografija Katarine Zalar. Trubarjev lik, ki ga je suvereno in brez patetičnosti odigral Matjaž Gruden, je predstavil Trubarja kot izjemnega misleca, filozofa, ljubitelja domovine, izgnanca, ki je ravno skozi knjigo ohranjal svoje vezi z domovino in postavil temelje našega knjižnega in pisnega jezika. Spoznamo ga kot prvega, ki je poimenoval naš narod Slovenci, ter globoko vernega človeka, ki je deloval v duhu enakosti, pravičnosti in poštenosti vse svoje življenje. Videli smo nekatere pomembne mejnike, ki so posredno vplivali nanj in njegovo odločitev o prvi slovenski tiskani knjigi: tako srečanje z Dietrichom v Nemčiji (upodobil ga je Jože Starič), ženo Barbaro (Nina Samsa) in učiteljem (Emil Žagar), ki ponazarja Trubarjevo idejo o šoli za vse »kmetiške inu pur-gerske otročiče«, v kateri se bodo mladi lahko naučili brati in pisati v svojem maternem jeziku. Sklepni prizor, v katerem gorijo stvaritve reformacije in nam knjiga pripoveduje o temi po Trubarjevih časih ter o trudu pisateljev, izobražencev in preprostih ljudi za ohranjanje slovenščine, nam pričara izjemno trdoživost slovenskega ljudstva in njegove zavesti. O preživetju besede nas ob koncu prepriča ponovljena pesem z začetka, le da jo tokrat poje Mladinski pevski zbor OS Primoža Trubarja Velike Lašče. Domišljeno izbrana (predvsem) Trubarjeva, Javorškova in Zupaničeva besedila Majde Samsa in pa scenaristično-dramaturško-režijska naveza pisateljice in vodje projekta Ane Porenta in dramaturga Marka Bratuša so dokazale, da v kolektivu, kjer vlada duh ustvarjalnosti, lahko pride do zelo dobrih rezultatov. Skrivnost je v tem, da vsak naredi tisto, kar najbolje zna in zmore, v prepletu generacij in avtentičnih umetniških prispevkov pa so s skupnimi močmi ustvarili avtorsko predstavo, ki govori o tako oddaljenih časih na sodoben in hkrati poučen in gledljiv način. Ustvarjanje predstave je podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport ter Občina Velike Lašče. Abecedarij je že po premieri uvrščen na nekaj praznovanj, ki se bodo v Trubarjevem letu 2008 odvijala (22. 6. v TMS Bistra, 24. 10. v Laškem), gotovo bo zanj dovolj prostora tudi v različnih dvoranah kulturnih društev ter na festivalih po Sloveniji. Prva ponovitev v matični dvorani Levstikovega doma je že bila na zasneženi velikonočni ponedeljek, 24. marca, ob 18. uri. KUD Primož Trubar Velike Lašče Besedilo: Ana Porenta Fotografije: Gregor Grešak ABECEDAM V M. ENI: BVaVICfc fck*£S2;SBS* nefspf^ itusfcu. eceda E N 0 b V CLV ^r.hfct.mladiinuprfptol ucnci, mogo Uhku rar hio trati mu p&tinic uuzhiti RonOCIIII-Lineua confiffi 10 predstav Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin V sredo, 19. marca, se je gledališča vajena dvorana Levstikovega doma v Velikih Laščah spremenila v pravo otroško gledališče. Na njenem odru se je zvrstilo 10 otroških predstav (4 lutkovne in 6 gledaliških), ki so nastale v osnovnih šolah in kulturnih društvih iz petih občin v okolici Ljubljane. Nastopili so: lutkovna skupina KUD Dolomiti Dobrova, lutkovna in gledališka skupina Društva Fran Govekar Ig, lutkovna in tri gledališke skuj pine iz OS Preserje, lutkovna skupina iz Horjula, gledališka skupina OS Polhov Gradec in gledališka skupina Gledeja iz Kulturnega društva Primož Trubar Velike Lašče. Slednje je bilo tudi gostoljuben gostitelj in soorganiza-tor prireditve. Dvorano pa so napolnili otroci iz vrtca in OS Velike Lašče. Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin je tradicionalna prireditev, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ljubljana okolica z namenom prikaza letne produkcije otroške gledališke ustvarjalnosti z območja sedmih občin, ki jih pokriva izpostava. Pomemben cilj srečanja pa je tudi strokovno ovrednotenje predstav - strokovno mnenje, ki ga mentorjem režiserjem v razgovoru poda strokovni spremljevalec/-ka in naj bi bilo v pomoč pri nadaljnjem delu, s ciljem izboljševanja kakovosti. Strokovna spremljevalka letošnjega srečanja je bila znana gledališka in lutkovna ustvarjalka Kim Komljanec. Na osnovi ogledov vseh tovrstnih območnih srečanj izpostav JSKD RS, ki so povezane v regijo Osrednja Slovenija, pa bo izbrala najboljše predstave za regijsko srečanje, ki bo aprila v Zagorju in v Cerknici. Besedilo: Tatjana Avsec, vodja JSKD RS - Ol Ljubljana okolica Fotografije: Gregor Grešak Vampir z Gorjancev utrinki s snemanja celovečernega filma pri sv lenartu v krvavi peči Prislovični mir in spokojnost vasi so že v četrtek, 13. marca zmotila vozila, ki so prevažala neobičajne tovore in mojstre, ki jih v vasi sicer ne videvamo. Scenski delavci so namrečza-čeli postavljati kulise za snemanje filma po literarni predlogi Mateta Dolenca » Vampir z Gorjancev«, ljubezenske zgodbe, postavljene tja v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, glavne voge igrajo Sebastijan Cavazza, Vlado Novak in Inti Šraj, režiser pa je Vinci Vogue Anžlovar. Očitno je okolje cerkvice sv. Lenarta »prepričalo« scenarista in režiserja, da so se odločili posneti nekaj značilnih kadrov prav okoli te zanimive cerkvice. Snemanje je seveda zahtevalo zelo veliko ekipo strokovnih sodelavcev, kot se za snemanje pravega filma pač spodobi. Seveda pa pravega filma ni brez statistov in tukaj so se prebivalci Krvave Peči in tudi nekaterih okoliških krajev izkazali. Čeprav pravzaprav nismo vedeli, kaj nas čaka, smo bili v petek, 14. marca, vseeno presenečeni nad »zapletenostjo« priprav na snemanje (garderoberka je zelo strogo pregledala vse »igralce« in jih iz bogato založene garderobe opremila z oblačili, primernimi, za tiste čase), prav tako pa se je samo snemanje izkazalo za vse prej kot lahko in zabavno delo; čakanje na posamezne prizore v kar neprijetno hladnem vremenu, ponavljanje prizorov vse do tistega tako težko pričakovanega režiserjevega »posneto« ... Posebej moram pohvaliti Simnovo mamo, najstarejšo sta-tistko, ki je tako potrpežljivo prenašala čakanje in ponovitve, pa tudi sicer so bili v večini starejši »igralci«, na srečo vajeni neprijaznih vremenskih razmer - zares si vsi zaslužijo priznanje za dobrovoljno in potrpežljivo sodelovanje! Seveda smo se honorarju »odpovedali« (ker so zlati časi snemanj filmov, ko so tudi statisti zelo dobro zaslužili, že zdavnaj minili). Smo se pa prepričali, da je igralski poklic resnično naporen in stresen ... Pogled za kulise je zelo različen od pogleda »na oder« in tudi pogled na organizatorko Ivono je izdajal stalno napetost ob reševanju zapletov... Film naj bi ugledal luč sveta šele čez kako leto, saj je potrebno opraviti še montažo in računalniške animacije, takrat pa se bomo vsi sodelujoči z nasmehom spomnili na zanimivo izkušnjo. Za tiste, ki imajo dotop do medmrežja pa še spletni naslov, na katerem lahko dobite več informacij o nastajanju filma: http://www.vampir-z-gorjancev.si Zapisal in posnel: Srečo Knafelc Kino - Velike Lašče kinoprogram za april in maj 2008 Sobota, 12. april; 20:00 Pokora Ameriška uspešnica; vojna drama Brezskrbno življenje in cvetoča ljubezen med premožno Cecilijo in sinom oskrbnika posesti, Robbijem se za vedno spremeni, ko Cecilijina 1 3-letna sestra Briony v navalu ljubosumja Robbija obtoži posilstva mladoletne sestrične. Po nekaj letih v zaporu Robbija mobilizirajo, na krutih frontah 2. svetovne vojne pa mladenič vse bolj hrepeni po nekdanji ljubezni, ki še vedno tli tudi v Cecilijinem srcu. Med tem odrasla Briony išče način, da bi se odkupila za povzročeno krivico, toda usoda ima bolj tragične načrte, (dolžina: 2 h 10 min) Sobota, 19. april; 20:00 Poslednja legija Ameriška uspešnica; zgodovinski film Ob zatonu rimskega imperija podivjane horde Gotov uničijo Rim in izženejo mladega cesarja Romulusa in njegovega modrega učitelja Ambrosinusa na otok Capri. S pomočjo požrtvovalnega generala Aureliusa in ponosne bojevnice Mire pobegnejo in se odpravijo v Britanijo, da bi našli poslednjo rimsko legijo, ki je še zvesta cesarju. Toda poleg starih sovražnikov si na glavo nakopljejo srd še hujšega tirana, zato zadnje upanje tiči v skrivnostnem meču, ki je usodno povezan z Romulusom, kasneje pa je pod imenom Ekskalibur navdihnil tudi legende o kralju Arturju. (dolžina 1 h 42 min) Sobota; 26. april; 20:00 Pošastno Ameriška uspešnica; znanstveno fantastični triler J.J. Abrams, ki je svet reševal pred uničenjem s filmoma Misija: nemogoče 3 in Armageddon ter serijo Skrivnostni otok, tokrat v vlogi producenta pripravlja še bolj pošastno presenečenje za človeštvo, ki je soočeno z eno najhujših groženj v zgodovini obstanka naše civilizacije. Film sledi petim mladim Newyorčanom, katerih zabavo prekine prihod strahovite pošasti, ki v nekaj trenutkih uniči dobršen del mesta. Nekateri skušajo zbežati, drugi se želijo boriti, tretji se skušajo skriti, toda vsi poskusi preživetja se zdijo obsojeni na propad, (dolžina: 1 h 30 mina) Sobota, 3. maj; 20:00 Punca mojega brata Ameriška uspešnica; romantična komedija Vdovec Dan za vsako težavo v življenju pozna pravi nasvet, a le ko piše svojo časopisno kolumno, saj je njegov vsakdanjik povsem druga zgodba. Poleg z vzgojo treh hčerk se mora ubadati tudi s pokroviteljskim starši in drugimi zvedavimi sorodniki. Usoda pa se z njim dodatno poigra, ko nekega dne spozna simpatično Marie, s katero pa se že videva Danov brat. V iskanju prave sreče mora Dan spoznati, da je ne glede na vse načrte potrebno znati sprejemati vsakdanja presenečenja, ki nam jih tako rado pripravi življenje, (dolžina: 1 h 38 min) Nedelja, 4. maj; 18:00 Tea Slovenska uspešnica; igrani film za otroke Desetletni Martin z ekološko ozaveščenimi starši živi v zavetju slikovitih gozdov, modri dedek pa ga uči, kako lahko prisluhne naravi in najde magično povezavo med resničnim in čarobnim svetom. Njihovo idilično življenje zmoti prihod Martinove tete, ki je morala s hčerko Teo pobegniti pred grozotami vojne na Balkanu. Čeprav deček nad skrivnostno Teo sprva ni navdušen, prav v njej najde prijateljico, ki mu priskoči na pomoč, ko je treba gozd zaščititi pred človeškim pohlepom in uničevalnostjo, (dolžina: 1h 28 min) Sobota, 10. maj; 20:00 Kronike Spiderwick Ameriška uspešnica; ZF družinski Uporniški najstnik Jared se z družino preseli v odročno vilo, toda njegovo jezo in razočaranje prežene odkritje skrivnostne knjige. V njej tičijo fantastični opisi čarobnega sveta in bitij, ki prebivajo povsod okrog nas, a se spretno izogibajo našemu pogledu. Na žalost si knjige in oblasti želi tudi zlobni grdobec Mulgrath, zato mora Jared s pomočjo brata in sestre odkriti način, kako bi knjigo uničili. Odgovori pa se skrivajo na skrajnem robu domišljije, kjer resničnost postane fantazija, (dolžina: 1h 36 min) Nedelja, 11. maj; 18:00 Horton Ameriška sinhronizirana risanka Ustvarjalci Ledene dobe so v življenje obudili simpatičnega slončka Hortona, ki nekega dne spozna, da v drobcu prahu prebiva celo mesto drobnih bitij pod vodstvom čudaškega župana. Čeprav Hortonu nihče ne verjame, se dobrovoljni slonček odloči za vsako ceno obvarovati svoje nove prijatelje. Skupaj skušajo najti način, kako vsa živa bitja prepričati, da zares obstajajo in da je tudi njihovo življenje pomembno, ne glede na to, kako majhni so. (dolžina: 1 h 30 min) Sobota, 17. maj; 20:00 Skrivnost megle Ameriška uspešnica; grozljivka V novem filmu, ustvarjenem po zgodbi mojstra srhljivk Stephena Kinga, majhno ameriško mestece pogoltne skrivnostna, nenaravna megla, ki s seboj prinese nenavadna krvoločna bitja. Skupina preživelih se zateče v lokalni supermarket, kjer izvejo, da so postali žrtve izprijenega vojaškega poskusa. Toda preden lahko strnejo vrste in se uprejo nevidnemu in veliko močnejšemu sovražniku, morajo najprej strniti lastne vrste in premagati svoje strahove in predsodke, (dolžina: 2h 07 min) Nedelja, 18. maj; 18:00 Juno Ameriška uspešnica; najstniška drama Juno je povsem običajna najstnica, ki po nepremišljeni noči s čudaškim sošolcem Bleekerjem ugotovi, da je noseča. Sprva se odloči za splav, a si v zadnjem trenutku premisli in s podporo najboljše prijateljice ter staršev najde prijazna Vanesso in Marka, ki si želita njenega otroka posvojiti. Poleg nerazčiščenih čustev do Bleekerja se Juno zaplete v nenavadno razmerje z Markom, vedno večje preglavice pa ji povzroča tudi vsak dan bolj moteča nosečnost. Film je prejel 3 nominacije za zlate globuse in štiri za oskarje. (dolžina: 1 h 36 min) Sobota, 24. maj; 20:00 Točka prednosti Ameriška uspešnica; triler Ob podpisu pomembnega sporazuma o boju proti terorizmu v Španiji pride do atentata na ameriškega predsednika. Prek različnih perspektiv osmih ljudi - televizijske poročevalke, predsednika, njegovega telesnega stražarja, španskega policista, domnevnega atentatorja, glavnega negativca, njegove pomočnice in zvedavega turista - se počasi prične oblikovati slika velike zarote, ki jo sestavljajo vrtoglavi avtomobilski pregoni, krvavi strelski obračuni in številni nepričakovani preobrati, (dolžina: 1h 30 min) Sobota, 31. maj; 20:00 Nore na denar Ameriška uspešnica; komedija Ko Bridgetin mož nazaduje na delovnem mestu in jima grozi izguba hiše in udobnega življenja, se skrbna gospodinja odloči sprejeti službo čistiIke v državni banki. Tam spozna odločno samohranilko Nino in zasanjano mladenko Jackie, s katerima po številnih nesporazumih sklene prijateljstvo. Ne traja dolgo in trojica se odloči, da bodo ukradle denar, namenjen uničenju, toda zaradi drobnih napak se na videz preprost načrt spremeni v popoln kaos. (dolžina: 1 h 44 min) Literarno-glasbeni večer Prepletanje poezij (sejna soba Levstikovega doma Velike Lašče) Z literarno-glasbenim večerom, ki sta ga Knjižnica Prežihov Vo-ranc, enota Velike Lašče in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti pripravili v torek, 18.marca, smo se spomnili Primoža Trubarja, pozdravili prihajajočo pomlad in počastili svetovni dan poezije (21. marec, ki je tudi prvi pomladni dan). Ker marca praznujejo tudi ženske, in to kar dvakrat, smo v goste povabili pesnice iz bližnje okolice, katerih pesmi so objavljene v Antologiji slovenskih pesnic (tri zajetne knjige), ki jih je v letih od 2004 do 2007 izdala založba Tuma. Vel i kolaški pesnici Ana Porenta in Darinka Grmek Štrukelj sta nam najprej predstavili nekaj pesmi znanih slovenskih pesnic iz prve knjige. V drugi knjigi pa so objavljene tudi pesmi velikolaške pesnice in pisateljice Marije Gorše Per-haj, ki skupaj z mlajšimi pesniki in pisatelji potrjuje, da v zibelki slovenstva, v občini Velike Lašče, pesniška in pisateljska dejavnost nista zamrli. Pesnica Marija Gorše Perhaj se žal, prireditve ni mogla udeležiti. Nekaj besed o njenem pesniškem in pisateljskem ustvarjanju nam je povedala Ana Porenta. Poudarila je, da gospa še v pozni starosti (naslednji dan je dopolnila 84 let) še vedno piše pesmi. Skupaj z Darinko Grmek Štrukelj sta nam predstavili nekaj njenih najlepših pesnic. Za glasbeni utrinek med predstavitvami pesnic je poskrbela Velikolaška vokalna skupina pod vodstvom Martine Kovačič. To je zares odlična skupina, ki odlično poje. Naše prireditve sta se udeležili tudi direktorica in urednica založbe Tuma. Direktorica Tanja Tuma nam je povedala nekaj o nastanku zbirke Antologija slovenskih pesnic. Veliko dela in truda je bilo potrebnega za nastanek omenjene zbirke. Zaupala nam je, da je v pripravi že četrta knjiga Antologije slovenskih pesnic. Literarno-glasbenega večera se je udeležilo lepo število obiskovalcev. Preživeli smo prijeten večer, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Ob kozarčku in piškotih smo si zaželeli tudi lepe prihajajoče praznike. Takrat še nismo vedeli, da bodo beli namesto zeleni. Zahvaljujem se vsem obiskovalcem, nastopajočim, gostjama iz založbe Tuma, matični knjižnici na Viču, Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti in Občini Velike Lašče. Brez vas tudi te prireditve ne bi bilo. Hvala! Vabljeni na predstavitev zbornika Pesem si '08 in na prvo vseslovensko srečanje pesnic in pesnikov pesem.si Svežo smetano slovenskega pesništva bomo posneli v petek, 09. Maja 2008 ob 19.uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Med smetano so tudi nekatera znana imena: Marija Gorše, Vladimira Rejc, Sonja Votolen, Darinka Grmek Štrukelj, Zalka Grabnar Kogoj ki jih bo predstavila urednica Ana Porenta. Večer bomo popestrili z glasbo in plesom. Besedilo: Mihaela Andromako Rihar; Knjižnica Prežihov Voranc, Enota Velike Lašče, vodja enote Fotografija: Gregor Grešak pesmi, med njimi tudi najnovejši. Nato je spregovorila pesnica, pisateljica in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. Na kratko nam je predstavila svoje delo, načrte za prihodnost ter nam prebrala nekaj svojih pesmi. Zlasti lepi so bili njeni haikuji. Sledila ji je pesnica, pisateljica in literarna publicistka Vladimira Rejc. Svoje pesmi je predstavila ob spremljavi bobnarja (trije bobni, dva iz Afrike in eden iz Indonezije) Aleša Berlota. Njuna skupna predstavitev je bila zanimiva in izvirna. Pesmi Tatjane Pregl Kobe in Vladimire Rejc so objavljene v tretji knjigi Antologije slovenskih Kulturni dogodek Srečanje ljubiteljev poeziie Na večer pred kulturnim praznikom smo bili v Terme Snovik tudi letos povabljeni slovenski ljubitelji poezije. Letos naj bi pesnili in prebrali svoje pesmi o ljubezni. Literarnega večera se nas je udeležilo 42 ljubiteljev poezije, 12 pa jih je svoja dela samo poslalo. Prebrana so bila vsa dela, a zaradi prevelike udeležbe je bil vsak pesnik samo z eno pesmijo. Za popestritev je poskrbel profesor glasbe na klavirju, celoten večer, ki je minil v prijetnem vzdušju, pa sta odlično povezovali kulturni animatorki. Kako malo pozornosti in tiste človeške topline je potrebne, da si človek napolni svoje baterije. Vse pa ostane imenu in bogastvu kraja. Ko se pozno zvečer vračaš proti svojemu domu, se zaveš, da nehote razmišljaš in sam sebe vprašaš: »Kaj v teh krajih ni bilo vojne?« na velikem osolniku Od svetega Lovrenca je lep razgled, v daljave sive seže ti pogled, pozdravljajo te Kamniške planine, Snežnik na jugu riše se iz neba modrine. Krvava peč se v dolini skriva, v zavetju Mačkovca in Mokrca počiva, proti Robu pa se niza vrsta vasic, pohodnike vabi splet gozdnih stezic. V dolini Rašici in Trubarjeva domačija, to rojstni kraj je slavnega rojaka, kot biser v školjki drag je bil začetek slovenske, žlahtne pisane besede. Turjaški grad zidovje mogočno razkazuje in zgodovino daljno, mračno izpričuje. Naj svoboden veter nam čez griče veje, kjer naša občina začrtala je svoje meje Zofija Jakše darja škrlj ponovno bronasta Drsalci, ki jih je Darja začela trenirati v sezoni 2007/08 v Olimpiji in Drsalnemu klubu Kranj, pa so na državnem prvenstvu dosegli v mlajših kategorijah še 2 zlati medalji, eno 4. in eno 7. mesto (vsi njeni varovanci še niso nastopili na državnem prvenstvu, ker so premladi). Število drsalnih spektaklov v organizaciji Šole drsanja in rolanja Lucky Luka iz Ljubljane, kjer Darja letošnjo sezono sodeluje prvič tudi s koreografijo, se je izredno povečalo zaradi novih Mercatorjevih in ostalih drsališč od Murske Sobote do Portoroža. Drsati na drsalnem spektaklu ob morju prvi Drsalni spektakel skupine Lucky Luka v Mariboru december 2007. dan novega leta je bilo posebno doživetje za Darjo in ostale nastopajoče, ne samo za veliko množico gledalcev. V nedeljo, 20. januarja 2008, pa smo lahko uživali ob čudovitem nastopu, ki jo je skupina Lucky Luka, prikazala na televiziji Slovenija 1. Jelka Škrlj Ne samo tekme, tudi drsalni spektakli Na zadnjem državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju za leto 2008,16. in17. decembra 2007 na Bledu, je Darja Škrlj dosegla svojo tretjo zaporedno bronasto medaljo med članicami, potem ko je bila leta 2005 državna prvakinja. Kot članica Drsalnokotalkarskega kluba Olimpija je v svojem prostem programu celo presegla lanskoletne točke in se v prostem programu uvrstila na drugo mesto, skupno pa ostala tretja. Srebrna medalja se ji je izmaknila za las, zaradi drobcene napake pri kombinirani pirueti, ki pa po sedanjem sistemu ocenjevanja pomeni veliko izgubo točk v obveznem programu. Trener Luka Klasinc je bil zadovoljen z njenim nastopom. Občinsko prvenstvo v veleslalomu SORIŠKA PLANINA - 9. marec Ko se zgrnejo temni oblaki, ko megla in sneg zmanjšata vidljivost na nekaj metrov, ko policija zaustavi avtobus in ga ne spusti več naprej in čakamo zamenjavo, takrat se začenja adrenalinski dan za občinsko prvenstvo v veleslalomu. Po vseh težavah na poti in ob poti smo člani TVD Partizana v sodelovanju z domačim klubom SK Domel iz Sorice MLAJŠI DEČKI 1. Nik Pintarič 2. Dren Gruden le izpeljali tekmo, ki je postregla z nekaterimi presenečenji. Stave na favorite se tudi letos niso obnesle, zato pričakujemo prihodnje leto še hujše dvoboje in bolj previdne stave. Bilo je nekaj novih tehnik zavijanj okoli in med vratci ter tudi nekaj zanimivih padcev, ki pa so se končali na srečo brez večjih poškodb (če odštejemo nekaj manjkajočih zob). Pot domov je minila precej manj stresno in bolj duhovito ob komentiranju nekaterih izstopajočih nastopov. 51 tekmovalk in tekmovalcev, ki se je bolj ali manj uspešno zoperstavilo z zahtevno progo je doseglo naslednje rezultate: Zapisal: Igor Sever Foto:Jani Šolar (SK Domel) MLAJŠE DEKLICE 1. Tanja Gruden 2. Špela Peteri in STAREJŠE DEKLICE 1. Anja Juvanec 2. Brina Gruden 3. Kristina Hočevar STAREJŠI DEČKI 1. Nejc Hren 2. Jan Peterlin 3. Urban Gruden DEKLETA 1. Nataša Ceč Gruden FANTJE 1. Janez Gruden ml. 2. Matjaž Gruden 3. Tadej Marolt FANTIČKI 1. Toni Mohorič 2. Janez Rotar 3. Blaž Juvanec BORDERJI 1. Mark Pintarič 2. Jan Mohorič 3.Jan Žužek ABSOLUTNO 7. MESTO (in buteljka): Gregor Pucelj »Tamali« spet med najboljšimi ... ... tokrat na tekmovanju RAD IGRAM NOGOMET Pred začetkom tekmovanja pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, v kategoriji U-8 ne počivamo. Tekmovanje RAD IGRAM NOGOMET V novi telovadnici z februarjem treniramo trikrat na teden. Pridnost na treningu se je pokazala na zimskih tekmovanjih. Po uspešnih kvalifikacijah v tekmovanju RAD IGRAM NOGOMET jeseni v Ivančni gorici smo si pridobili pravico na-daI njega tekmovanja. 16. februarja smo tekmovali v četrtfinalu v Šenčurju na gorenjskem. Kočevju, ki je vsem v ponos. Zgrajena je po vseh standardih, ki jih zahteva vrhunski šport. V kategoriji U-8 smo zasedli drugo mesto, kar je odličen uspeh, glede na to da nismo imeli možnosti nogometne vadbe doma. Tekmovanje MNZ Ljubljana na travi Po jesenskem zaključku tekmovanja v kategoriji do osem let v skupini 2 se z 19. aprilom nadaljuje tekmovanje pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Tu igramo nogomet na travi. To je tisti pravi nogomet. Prvo mesto z jesenskega dela in zimske aktivnosti napoveduje odlično končno uvrstitev in nadaljevanje tekmovanja v finalu. 18. maja po končanem 8. krogu tega tekmovanja bo jasno »A smo, al nismo«. Glede na prikazano v letošnjem letu se veselimo novih tekem in zmag, ki nam bodo prinesle željeni FiNALE. Besedilo in fotografije: Mitja Pintarič Skupinska slika udeležencev iz Šenčurja. Nasprotne ekipe: Kranj-3, Triglav-14, Kranj-2, Velesovo in ekipa iz Visokega niso bile dorasle našim. S štirimi zmagami in enim neodločenim rezultatom smo zasedli prvo mesto. Presenetili smo nasprotnike, ne pa sami sebe. Tako smo si pridobili pravico nadalnjega nastopanja in sicer na polfinalu tekmovanja v Idriji. V nedeljo, 16. marca, v Idriji na polfinalu v tekmovanju RAD IGRAM NOGOMET je kolektivno zmagoslavje nadomestila zmagovalna spretnost naših posameznih igralcev. Nasprotnike ekipe iz Idrije, Komna in Triglava so bile prehuda ovira za finale. So pa naši igralci zmagali v posamičnem tekmovanju. V izboru za najboljšega z žogo na turnirju je zmagal Jakob Hočevar in v tekmovanju za najhitrejšega je bil prvi Zan Žužek. Nogometni turnir UPI DOLENJSKE v Kočevju 8. februarja smo se udeležili tradicionalnega turnirja v organizaciji NK Kočevje. Turnir je bil v novi športni dvorani v Najboljši z žogo Jakob Hočevar. Najhitrejši Žan Žužek. mm phiis uspešna zimska sezona nogometašev u-10 Tudi v zimskem času mladi nogometaši niso počivali. V zimski sezoni smo se udeležili zimske lige Mestne nogometne zveze (MNZ) Ljubljana in z ekipo U-10 osvojili tretje mesto v svoji skupini. Poleg tega so fantje osvojili drugo mesto na turnirju Mladi upi Dolenjske v Kočevju in drugo mesto na predtekmovalnem turnirju Rad igram nogomet v Črnomlju. Osrednje tekmovanje je bila vsekakor zimska liga MNZ Ljubljana, ki je potekala od decembra do marca na pokritem igrišču v Ljubljani za Bežigradom. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini po 14 ekip in na koncu sta se po dve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine uvrstili na zaključni turnir. Mladi nogometaši NK Velike Lašče so bili ves čas tekmovanja v boju za prvi mesti. Na koncu se je na žalost pokazalo, da je bil poraz v prvem kolu proti eni slabših ekip (Dolomiti ) s 4 : 3 odločilen. To je bil tudi naš edini poraz. Sicer so naši nogometaši igrali še dve tekmi neodločeno (Olimpija-Bežigrad 3 : 3 in Arne Tabor 2 : 2). Po vrsti pa so premagali: Brinje B 4 : 0, Svobodo iz Ljubljane 3 : 0, Interblock B 6 : 1, Livar 6 : 0, Interblock C 4 :1, Bravo Publikum B 4 : 3, Idrijo 3 : 0, Svobodo Kisovec 6:1, Alfo B 4 : 3 in Črnuče 3 : 0. Fantje so pokazali napadalen in kombinatoren nogomet. Iz tekme v tekmo so igrali vse bolje. Borili so se za vsako žogo in vsi skupaj na čelu s trenerjem si zaslužijo iskrene čestitke. Se enkrat so pokazali,da se lahko kosajo z vsako ekipo iz svoje starostne skupine. Z novo telovadnico so vsekakor dobili dodaten zagon, saj trikrat tedensko pridno vadijo in se pripravljajo za spomladanski del ligaškega tekmovanja MNZ lige na prostem. Želimo si, da bomo tudi v Velikih Laščah že s to generacijo dočakali prvo tekmo na pravem travnatem igrišču. Besedilo in fotografija: Primož Skulj Naša ekipa: Tadej, Žan, Jakob, Gašper, Nik in Klemen. Pred pričetkom v novi športni dvorani v Kočevju. Ekipa iz Šenčurja: Jakob, Matej, Žan, Nik in Klemen. 8. Cenetov memorial Tokrat z rezultati po kategorijah Ženske - enotna kategorija 1. Nataša Vehar - Bevke 2. Ajda Centa - Velike Lašče 3. Alenka Zidar - Velike Lašče Moški do 30 let 1. Simon Gradišar - Novo Mesto 2. Jernej Lenko - Petrovče 3. Luka Mlakar - Višnja gora Moški 30 do 40 let 1. Primož Gajšek - Dobova 2. Igor Žgur - Domžale 3. Damir Skerl - Dobova Moški 40 do 50 let 1. Branko Forte - Trbovlje 2. Tone Springer - Novo Mesto 3. Gorazd Štor - Petrovče Moški 50 do 60 let 1. Boris Škoberne - Petrovče 2. Vojteh Urbas - Trbovlje 3. Miro Šemrov - Ljubljana Moški nad 60 let 1. Dragutin Stankovič - Ljubljana 2. Jože Pogačar - Šenčur 3. Krešimir Fašaič - Zagreb Ženske dvojice - enotna kategorija 1. Mateja Gerdina, Nataša Vehar 2. Ajda Centa, Saša Sever 3. Tjaša Cimperman, Alenka Zidar Moške dvojice - enotna kategorija 1. Branko Forte, Vojteh Urbajs 2. Jernej Lenko, Gorazd Štor 3. Bojan Maselj, Franci Strnišnik Pripravil: Igor Sever OBČINSKA LIGA VELIKE LAŠČE V MALEM NOGOMETU 2008 V soboto, 1 2. aprila 2008, se bo začela letošnja občinska liga v malem nogometu. Tekme boste lahko spremljali na igriščih v Velikih Laščah, na Turjaku in v Dvorski vasi. Navijači in ostali športni navdušenci, lepo vabljeni! Malonogometna ekipa MINA CAFE odlično pripravljena Po zaključku zimske nogometne lige v Grosupljem so fantje iz ekipe že našpičeni pred začetkom tekmovanja v Ribniški ligi. Tekmovanje v Ribniški ligi se začne 5. aprila. Pred začetkom tekmovanja ima ekipa Mina cafe visoke cilje. Lanskoletno četrto mesto je dobro izhodišče za letos. Zakaj ne višje? Domače igrišče ekipe v Velikih Laščah bo dobilo novo asval-tno prevleko konec aprila. Dobrodošli na domače tekme, ki bodo ob nedeljah dopoldan. Več o razporedu tekmovanja in odigranih tekmah lahko spremljate na: www.minacafe.com Besedilo: Mitja Pintarič Kickboxing events Dva velika mednarodna uspeha V Velikih Laščah od 7. februarja dalje deluje pod okriljem TVD Partizan kickboxing klub ŠPIRIT. Treningi potekajo v novi športni dvorani, vsak torek in četrtek med 18:00 in 19:30. Zaradi številčnosti članov se bo v prihodnjih mesecih skupina razdelila v dve, po starosti ločeni skupini, ki pa bosta trenirali enake tehnike. Povemo lahko še to, da je na treningih zabeleženo enako število deklet in fantov, kar je zelo pohvalno in spodbudno za razvoj tega športa med mladimi v naši občini. Vpisi potekajo vse leto, za vse nadaljnje informacije pa lahko pokličete inštruktorja na gsm 051 41 3 033 (Edo). Naj omenimo še to, da je inštruktor Latič Edo v letošnjem letu tekmoval že na dveh velikih mednarodnih tekmovanjih: prvo je bilo v Italiji pod imenom Golden glove 2008, kjer je osvojil drugo mesto, in drugo tekmovanje Austrian Classics 2008, svetovni pokal, kjer je osvojil prav tako drugo mesto in le za točko zgrešil prvega. Tako ima TVD Partizan - Velike Lašče že v prvem četrtletju dva velika mednarodna uspeha. Sezone pa še ni konec, tako da že z nestrpnostjo pričakujemo svetovni pokal v mestu Szeged na Madžarskem, kjer ponovno ciljamo na stopničke in nove točke. Za vse, ki bi si želeli ogledati tekmo kicboxinga v živo, pa TVD Partizan (tekmo bosta organizirala predsednik društva Igor Sever in inštruktor kickboxinga Edo Latič) v sodelovanju s Kickboxing zvezo Slovenije organizira I. kolo državnega prvenstva 2008 v Velikih Laščah. Ta izjemno zanimiv dogodek bo potekal 12. aprila v novi športni dvorani z začetkom ob 9:00 in bo prava paša za oči za vse, ki imajo v sebi vsaj malo športnika in jim vonj adrenalina ni tuj. Tekma bo potekala v dveh disciplinah, in sicer v LIGHT CONTACTU in AEROKICKBOXINGU. Vse podatke o omenjenih disciplinah najdete na internetni strani kickboxing kluba Špirit (www.kickboxing-spirit.si) ali na internetni strani zveze (www.kickboxing-zveza.si ). Vstop v dvorano bo prost in upamo, da bo na tribunah veliko gledalcev, ki bodo z užitkom spremljali razvoj dogodkov na boriščih. Izredno zanimive bodo glasbene forme, ki so v Sloveniji vsako leto bolje organizirane in so v velikem vzponu, borbe v light contactu pa bodo pritegnile tiste, ki imajo radi individualne športe na boriščih. Presenečenje bo znani slovenski raper, ki je trenutno eden najboljših na sceni. Torej vabljeni vsi, da podprete z navijanjem s tribun vse tekmovalce, predvsem pa tekmovalce iz domačega kluba ŠPIRIT. Besedilo: inštruktor Edo Latič II. dan Edo Latič ll.dan Seja na Turjaškem gradu Poslanci na Trubarjevi domačiji Danes, za jutri. Za SJcmuja. OBLJUBLJANSKA REGIJSKA KOORDINACIJA 17. januarju 2008 se je na svoji 39. redni seji sestala Obljubljanska regijska koordinacija SDS. Seja je prvič potekala v naši občini, na Turjaškem gradu. V Obljubljansko regijsko koordinacijo je vključenih 29 občinskih odborov SDS občin, ki ležijo vzhodno in južno od Ljubljane. Sestanka so se udeležili: predsednik koordinacije dr. Peter Veriič, predsednik poslanske skupine SDS v DZ Jože Tanko in poslanka Alenka Jeraj, članica izvršilnega odbora SDS Ladka Furlan in predsedniki občinskih odborov. Nazačetku sestanka je Anton B. Strah v imenu OO SDS Velike Lašče pozdravil vse prisotne, župan Anton Zakrajšek pa je predstavil delo in razvojne plane naše občine. Na sestanku so bili predstavljeni postopki evidentiranja možnih kandidatov SDS za letošnje volitve v državni zbor. Po sestanku so si vsi prisotni ogledali grad, sestanek pa zaključili v sproščenem vzdušju v bližnji gostilni Pri Murnu na Turjaku. OBISK POSLANCEV SDS V ponedeljek, 4. februarja, so se v Grosupljem zbrali poslanci in poslanke SDS, nato pa v manjših skupinah nadaljevali obiske po občinah. Našo občino so obiskali predsednik PS Jože Tanko, Miro Petek, Zvone Cernač, Franc Jazbec in Stane Pajk. Obisk so v Trubarjevem letu 2008 simbolično začeli na Trubarjevi domačiji, kjer jih je sprejel župan Anton Zakrajšek, predsednik OO SDS Anton B. Strah in svetnik Rado Jaklič. Zupan jim je predstavil nekaj naših večjih občinskih projektov in prireditev. Se posebej podrobno jih je seznanil z prireditvami v okviru Trubarjevega leta 2008. Andrej Perhaj je v kratki razlagi predstavil Primoža Trubarja in njegovo delo, nato pa so si poslanci Trubarjevo domačijo tudi ogledali. Sledil je ogled OS Primoža Trubarja, kjer jih je prijazno sprejel ravnatelj Edi Zgonc in povedal nekaj osnovnih podatkov o šoli. Ogledali so si tudi nove pridobitve v šoli. Med obiskom je bil tudi čas za medsebojne razgovore. Predsednik poslanske skupine Jože Tanko je med drugim omenil, da je v tem mandatu ta koalicija bistveno spremenila politiko do lokalnih skupnosti: »Najprej smo pri vseh proračunih, ki smo jih sprejemali bistveno povečali glavarino in s tem primerno porabo občin, s čimer smo jim zagotovili, da lažje opravljajo osnovne naloge, več sredstev pa jim ostane za razvoj.« Kot pravi, so dodaten korak storili leta 2006 z novelo ZFO (Zakon o financiranju občin), s katero so se občinam zagotovila še dodatna sredstva. Izpostavil je tudi dejstvo, da sta skupaj s poslanko Alenko Jeraj z vložitvijo dodatnih amandmajev k državnemu proračunu za leti 2008 in 2009 dosegla, da se je vanj vključilo kar nekaj dodatnih investicij na državni cesti G 106 (Škofijica-Kočevje). Zupan jim je predstavil probleme, s katerimi se ukvarjamo v naši občini in smo pri tem odvisni od državnih organov. Omenil je dolgotrajne in komplicirane postopke pri sprejemanju načrta zazidljivosti (vlečejo se več let), zelo birokratske in zahtevne razpise za državna sredstva, ki občinam jemljejo veliko časa in energije. Še posebej pa je apeliral na poslance, da naj s svojim vplivom pripomorejo k čimprejšnji rešitvi cestne problematike na državni cesti proti Ljubljani, še posebej je pri tem poudaril problem prometnih zastojev na Škofljici. Treba je izvršiti pritisk na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je s svojimi »strokovnimi« razlagami zavrnilo s prometnega stališča sprejemljivo traso od Pijave Gorice, po robu barja, mimo Škofljice, do priključka na avtocesto na Rudniku. S tem so dali prednost zaščiti flore in favne, ne pa tisoče ljudem, ki se vsakdan vozijo na delo ali v šolo v Ljubljano in tudi po več ur stojijo v dolgi koloni. Na koncu obiska je sledilo še skupinsko fotografiranje pred vodnjakom na velikolaškem trgu. Svetniška skupina je nato nadaljevala pot v Loški Potok, Sodražico in Ribnico, kjer je bila ob zaključku obiska nogometna tekma med poslanci SDS in lokalnimi podjetniki. Občinski odbor SDS Velike Lašče VABIMO na pogovor z Dr, Igorjem lukšičem avtorjem knjige politična kultura, ki bo dne 16. aprila ob 20. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici OO S D Velike Lašče, v sodelovanju z Javnim zavodom Trubarjevi kraji. Nageljni za 8. marec Ob mednarodnem prazniku žena Na mednarodni praznik žena so predstavniki Mladega foruma SD v sodelovanju z Občinskim odborom SD Velike Lašče obdarili naše občanke z nageljni in lepimi željami. Na trgu v Velikih Laščah in pred Domom krajanov na Turjaku so se sprva začudeni obrazi žena spreminjali v zadovoljne in nasmejane. Predstavniki Mladega foruma in OO SD v Velikih Laščah Spominsko obeležje talcem (Trobla št. 1/2008, str. 31) V članku pod gornjim naslovom, je bil objavljen tudi govor g. Ivana Gačnika, ki je omenil, da sta bila prva talca ob velikolaškem pokopališču: Tomšičeva iz Stop. (oče in sin). To le delno drži. Z njima je bil ustreljen 26. julija 43 tudi Dušan Adamič iz Kneja! Kako to vem. Vem, ker sem bil šestanjstletni fante in še neki »Nežin Lojz (?)« skupaj z njimi deležen najprej obilico tepeža ob »zaslišanjih«, potem pa še »Poslednjega olja«, ko nas je najpreje spovedal in potem še mazilil takratni Laški kaplan. Vem tudi, da se je »tastar« Tomšič, ki je sicer veljal za velikega brezbožnika, tudi spovedal z izgovorom, da škodovati ne more, če pa bo koristilo, pa tudi prav. Zaprti smo bili v sedaj Modicovi hiši ob stavbi sedanje Občine, v drvarnicah, ki so sedaj menda garaže in podobno. Ta hiša je bila po vojni precej predelana in notranjih stopnic, po katerih smo takrat hodili, ni več. Potem, ko so nam pobrali vse kar smo imeli po žepih, meni pa tudi nahrbtnik, so to zapakirali, da bodo »kot« to poslali našim domov. Nato smo krenili proti morišču. Na glavni cesti je bilo množica ljudi, ki so jih Italijani verjetno prisilili, da so prišli ta njihov akt ogledati. Dostikrat - na stara leta razmišljam o tem, kako to, da ljudje, ki vedo, da gredo v smrt, stopajo tako vdano in pokorno, ko jih »soljudje« vodijo na morišče. Tega ne bom nikoli razumel. Ljudje kar gredo - brez volje! Je pa tudi res, da sem pa jaz takrat razmišljal prav po pubertetniško: Italijan - alpin s klobukom, ki je znan iz foto- Želimo, da bi bili obrazi naših žena tako nasmejani celo leto. OO S D Velike Lašče Predstavniki Mladega foruma in OO SD na Turjaku grafije, ko so streljali Francija Prijatelja in Tončko Janeš 30. julija 43 - mi je zvezal roke na hrbtu prav na rahlo in mi dal znak, da roko lahko izvlečem. Tudi brez tega sem bil odločen, da bom nekje s poti skočil iz sprevoda in zbežal - saj več kot ubiti, me pač ne morejo! Je pa tudi mogoče, da je alpin pričakoval, da se bom pognal v beg in, da bodo imeli malo zabave, ko bodo ustrelili »razboljika- rebella- na begu. Pa seje zgodilo drugače: Ko smo prispeli do sredine stopnic (ki so še vedno tam - ob Modicovi hiši), je za nami prh ¡tel mali italijanski tenete (oficir). Ta je sicer ob zaslišanjih in tepežu velikokrat -za mene - zajamral »come il mio figlio-come il miofiglio« (kot moj sin!) -Pograbil je mene in Nežinega Lojza za roke in naju odvedel nazaj v hišo. Fašist, ki naju je vodil doli v klet, je mene pahnil v prostor, da sem padel »kot dolg in širok« po tleh. V prostoru je nastala grobna tišina. Za mene so pozneje sotrpini rekli, da sem bil - sedeč na mizi - tako bled, da sem bil že kar rumen. Verjamem! Kmalu smo od pokoplališča sem zaslišali strojnični rafal in kamlu za tem še tri malo tišje strele (verjetno revolverja), ki so bili le še »milostni streli«. Ubili so očeta in sina Tomšičeva iz Stop in dušana Adamiča iz Kneja! Naslednje jutro so nas z vlakom odpeljali v Ljubljano, kjer smo prespali eno noč (če). Potem pa zjutraj, ko se je komaj delal dan, zvezane po dva (moj par je bil Jože Perhaj iz Račšice) na kolodvor in na Rab. Tam so Nežinega Lojza dobesedno požrle uši. Saj je bil pa res tako nebogljeno ubog mledenič - mogoče kaj bolan. Zakaj med prvimi talci v Vel. Laščah ni omenjen tudi Dušan Adamič iz Kneja? Če je to zato, ker je bil iz druge fare oziroma krajevne skupnosti, to ni prav. Saj takrat smo bili okupirani in pobijani vsi v prvi vrsti ja Slovenci! Mar ne? Anton Puh Pisem bralcev ne lektoriramo! bomo imeli pokrajine ali ne? iz poslanske pisarne 31. januarja 2008 smo v Parlamentu opravili splošno obravnavo o ključnem zakonu - Zakonu o ustanovitvi pokrajin, za katerega je potrebna dvotretjinska odločitev poslank in poslancev. Sedanja sestava parlamenta bi se lahko zapisala v zgodovino kot tista, ki je sprejela pomembno odločitev o vzpostavitvi manjkajočega nivoja med lokalnim, torej občinami, in med nacionalnim, to je državo s svojimi ministrstvi. Zal so opozicijski poslanci glasovali proti omenjenemu zakonu in tako ustavili projekt sprejemanja pokrajinske zakonodaje. Ker pa je podpora decentralizaciji Slovenije, ki jo pokrajine prinašajo, velika tako med lokalnim okoljem in župani kot tudi med gospodarstveniki, bomo nadaljevali s postopki in najverjetneje, če bo podpora zadostna, v postopek ponovno vložili tudi zakon, ki v prvem poskusu ni dobil zadostne podpore. Podatki kažejo, da je v Osrednjeslovenski pokrajini število delovnih mest v času od leta 2000 do 2006 naraslo za 26.000, v drugih za 1.000, ponekod pa celo padlo. Zaposleni, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano iz vseh delov Slovenije, kombinirajo prevoze, porabijo za prevoz na delo in z dela več ur, pa tudi veliko sredstev. Ti zaposleni zagotovo podpirajo pokrajine, ki bi prinesle dinamiko, povečanje števila delovnih mest v njihovi regiji, da bodo zaposleni bližje svojemu domu in bodo čas, ki ga sedaj namenjajo prevozu na delo, porabili drugače. Ob tem pa je Ljubljana z okolico obremenjena s pritiski za nakupe zemljišč, gradnje, nenormalno se povečuje tranzitni promet, onesnaževanje, kar vse znižuje kvaliteto bivanja za lokalno prebivalstvo. BDP na prebivalca se je v primerjavi z letom 1995 v Osrednjeslovenski regiji povečal za 88 %, drugje pa od 51 % do 73 %. Ljubljanska, osrednjeslovenska regija je tudi GOSPODARSKO najbolj razvita. 46 % vseh gospodarskih družb ima sedež v Osrednjeslovenski regiji, pa tudi skoraj 24 % malih podjetnikov. Tako pozitivne kazalce regiji omogočajo dobre PROMETNE POVEZAVE, ki v Osrednji Sloveniji niso več problem, medtem ko se v drugih regijah šele sedaj gradijo avtocestne povezave in se tako povečuje dostopnost. Če ni primernih prometnih povezav, so ta območja manj zanimiva za vlagatelje in podjetnike, posledica tega pa je, da ne vlagajo v ta območja, ne ustanavaljajo podjetij na teh območjih, se ne povečuje število delovnih mest ... Kot je bilo moč prebrati v medijih se v Ljubljani živi drago, a se tudi bolje zasluži in prepričana sem, da bi si želeli bolje zaslužiti tudi v drugih regijah, ne pa da smo priča trendu, da se prebivalstvo v osrednji regiji močno povečuje, s tem pa se ustvarja prometni in siceršnji kaos v glavnem mestu in pritisk na okolico. Ker še nimamo pokrajin, se regionalno ne posveča dovolj pozornosti ustvarjanju novih delovnih mest in v takih okoliščinah mladi, ki študirajo v mestu (Ljubljani, Mariboru ...) tu tudi ostanejo. Na to kažejo podatki, da je v Osrednjeslovenski regiji 28 % višje in visoko izobraženega prebivalstva, kar je 8 % nad povprečjem v Sloveniji. Tudi zato se regije ne morejo razvijati, ker intelektualni potencial ostaja v mestih in se ne vrača v manj razvita območja. Sama ne želim, da bi se razvoj in pozitivna gibanja v naši regiji ustavila. Si pa želim, da bi v podobno dobrih pogojih lahko zaživele tudi druge regije in napredovale tako hitro kot Osrednjeslovenska regija. Vsakokratne oblasti so napovedovale, da se bodo razlike med regijami zmanjševale, a se ves čas večajo, kljub temu, da smo sprejeli Zakon o skladnem regionalnem razvoju in v resolucije ter nacionalne programe za posamezna področja zapisali, da bomo zmanjševali razlike. Izkazalo se je, da hitrejši napredek in razvoj lahko zagotovijo le pokrajine, ki predvidevajo odločanje o temeljnih razvojnih izzivih neposredno med ljudmi oz. čim bližje ljudem, ki živijo v posamezni regiji. Vsi mi, ki delujemo v politiki bi se morali zavedati, da je uvedba pokrajin naš skupni projekt, projekt Slovenije in ne pozicije in opozicije in da smo poslanke in poslanci tisti, ki bomo s sprejemom pokrajinske zakonodaje odprli pot hitrejšemu in enakomernejšemu razvoju celotne Slovenije. Za kako pomemben projekt gre, se zavedajo tudi župani, ki v okviru svojih pristojnosti in nalog občin ugotaljajo, da nekaterih nalog ne zmorejo oz. bi jih morali reševati na višjem - pokrajinskem nivoju. Zato so začeli z zbiranjem podpisov za uvedbo pokrajin, ki poteka po celotni Sloveniji in podpiše jo lahko vsak, ki meni, da bi uvedba pokrajin prinesla hitrejši in enakomernejpi razvoj za rališne dele Slovenije. Z namenom predstavitve pokrajinske zakonodaje in preverjanjem podpore ljudi pokrajinski zakonodaji naša Poslanska skupina SDS izvaja obiske po posameznih regijah, kjer se seznanimo s problemi, ki jih regija ima. Srečujemo se z župani, ravnatelji, gospodarstveniki in obiskujemo občine, podjetja, različne ustanove in zavode, z namenom, da bi z več podatki in seznanjanjem s konkretno problematiko lažje in bolje odločali o posameznih vprašanjih. Tako smo bili tudi na obisku v občini Velike Lašče. Ker pa obiski potekajo ob ponedeljkih, nekaj časa nisem imela poslanske pisarne v vaši občini. V maju pisarna bo in prisrčno ste vabljeni! Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 5. maja 2008, med 1 7:30 in 19:00 v prostore na Občini Velike Lašče. Lahko me pokličete na tel.: 01/478 95 35 ali se mi oglasite po elektronski pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije na obisku ... ... na velikem osolniku Prelestno zimsko jutro nudi mi razgled na pokrajino, ki zasnežena blesti v soncu, vse do Grivke. Kamorkoli se ozrem so zasnežene smreke, vas in samotne domačije v lesketajočem jutranjem snegu. Ni besede za razgled, ko skozi okno opazujem prečudoviti zasneženi svet. Vedno znova in znova prepravlja me idila, da se vprašam: »Kje je lepši svet?« Kot že tolikokrat stojim ob oknu, oči mi drse po zasneženih vrhovih od Grivke preko Kališče, Sv. Primoža, Mačkovca in se ustavijo na Velikem Osolniku (721 m). Stara obnovljena cekrvica s svetim Lovrencem, ki goduje 10. avgusta, me vsako leto zvabi na žegnansko nedeljo, da med množico vernikov pripeljem s kolesom do cerkvenih vrat. Veliki Osolnik nima zastonj tega imena, kajti tu je resnična osvetljenost s sončnimi žarki, od koder je panoramski razgled do Karavank in daleč tja do Zasavske Svete Gore (930 m), da ne omenjam Rašice, iz katere se dviga kot otok raški grič z vasjo kot skleda zabeljenih žgancev. Zazvonil je telefon in še preden dvignem, si rečem. »To bo Banč!« Zaslišim Francetov glas: »Ja Joško, danesje lep sončen dan, kaj ko bi se kam odpravila?« Odgovorim mu: »Ravno sem mislil na to. V petih minutah bom pri tebi z avtom, da ne bova izgubljala časa, zapeljala se bova na Veliki Osolnik, če ti je prav.« »Prav, prav« in odloži telefon. Čakal me je ob cesti sredi vasi z dvignjeno desnico, v kateri je držal pohodno palico in tako kot vedno z nasmejanim obrazom in prav zaradi razpoloženosti in gledanjem z optimizmom na svet ga cenim, da se z veseljem družim z njim že kar nekaj let. Na Velikem Osolniku sva pustila avto sredi vasi in se podala v drugi klanec peš do zadnjih hiš, nato po robu nad Kravjo dolino z globokim vodnjakom, kjer so še nedolgo tega napajali živino. Pot sva nadaljevala do cerkve, ki je postavljena na samem vzhodnem robu velikega ravnega hriba z njivami, ena je celo Francetova, ki jo samo še kosi. Privoščila sva si razgled v zgodnjem sončnem popoldnevu, kazala na vasi, kopaste vzpetine s cerkvami in dopovedovala eden drugem, kaj je kje, nakar France izvleče manjšo stekleničko, da sva potegnila iz nje »kačjo slino«. Pot sva nadaljevala po južnem robu do vasi in po cesti navzdol skozi vas. Spotoma sva zavila na veliko dvorišče starega znanca Milana Tekavca. Vedela sva, da ga dobiva v delavnici. Sedel je za brusilnim trakom in brusil lesene žlice. Dvignil je pogled in svetlo modre oči so se mu iskrivo zasvetile, usta pa potegnila v prisrčen nasmeh. Ustavil je trak in si veselo segli v roke. Milan se je celo pošalil, da sva pozna kolednika, bolj za tri kralje. Beseda je dala besedo in o čem drugem, kot o dodatnem zaslužku, izdelave lesenih žlic. Vedno znova in znova ugotavljamo, da je to le eno samo vztrajanje. Ena žlica ni noben denar, petsto je že nekaj, a bili so časi in tudi minili, ko se je dosegalo to količino. Toda poleg kmetijstva in živinoreje je potrebno tudi živeti, da nisi vedno med štirimi stenami. Milana poznam, da se je in se še vedno razdaja. Bil je prvi uspešen župan velikolaške občine, avtor in vodja igre, ki so jo uprizorili na prostem v Krvavi Peči »Krvavška legenda«. Se vedno pa najde čas za petje in druge kulturne dogodke. Kaj ni tudi to kultura, ko nama s ponosom in zanosom pokaže na dvorišču sodoben evropski hlev, v katerem je osem viso-koplemenskih telic, ki jih že čaka tudi hlev za telitev. Skupno ima petnajst glav goveje živine in kot je še dejal s sinom načrtujeta dokončati obstoječo novogradnjo. Pogovarjali bi se še pozno v noč, toda pred nočjo morava obiskati še Janeza Geronija iz vasi, ki je znan predvsem po tem, da ni po vaseh kozolca ali ostrešja hiše, kjer ne bi bil prisosten pri teh delih. A leta beže in kroje usodo po svoje. Janez je pred leti ovdovel, ko bi v letih kot je najbolj rabil družico. Veliko mu je sicer pomagala sestra Pepca, ko je hodila iz Ljubljane, ali hči Magda. Med pogovorom nama je to tudi z vso hvaležnostjo večkrat ponovil. Ne pozabi pa omeniti, da si je sin Jože našel partnerico, da bomo imeli red kot se spodobi. »Ja kako sem vaju vesel, da sta me obiskala.« »Jože ti pa le glej, da se boš kdaj ustavil, ko se voziš tod mimo s kolesom, boš vedno dobrodošel.« »Kaj pa drugače počneš Janez,« sprašuje France. »Pridita, bom vama pokazal hlev, v katerem imam največ opravka.« Pri vstopu v hlev zarezgeta bela kobila, griva pa ji plapola okoli usločenega vratu, ko se dobrodušno klanja, kot v cirkusi i areni, pet mesečno žrebe pa veselo poskakuje okoli matere kobile. Je pa tudi nekaj goveje živine, a tako kot je bilo, ko je bil poln hlev ni več. Pogovor nadaljujemo zunaj pod velikim napuščem. »Ja Janez korajžen si bil, da si zgradil vsa ta gospodarska poslopja, dokupil veliko zemlje in v celoti prenovil stanovanjsko hišo.« Janez zajame zrak in odgovori. »Take so bile prilike in potrebe, ki so se kar same kazale in tudi soglasje v družini mi je tako narekovalo. No pa kakor jim bo kazalo oputijo lahko še vedno, če jim bo kazalo drugače.« Medtem se je stemnilo in postajalo je strupeno hladno. Poslovila sva se, Janez pa je še kar stal pred hlevom in gledal za nama dokler naju ni vzel klanec. Besedilo: Jože Skulj Pisem bralcev ne lektoriramo! podjetniške in druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh: www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 895 06 10, 031 647 793 ali pišete na e-na-slov: pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. • Javni poziv za oddajo vlog v okviru ukrepa tehnična pomoč čebelarjem. Razpisnik: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za ukrep Tehnična pomoč čebelarjem, ki vključuje podukrepa: Podpora pri nakupu čebelarske opreme in Financiranje prvega nakupa. Rok za oddajo prijave: Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto (velja poštni žig), od dne objave tega javnega poziva, do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, oziroma najkasneje do 1 5. septembra 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.arsktrp.gov.si/si/iavni razpisi/?tx t3javniraz-pis pil%5Bshow single%5D=832 » lavni razpis za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris). Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija Republike Slovenije za okolje. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov, ki so jih upravičenci kupili po 10. 5. 2007 in do 9. 5. 2008. Sofinancira se le nakup elektromrež višine 106 centimetrov (cm) ali več. Sofinancira se le nakup baterijskih in akumulatorskih pašnih aparatov z energijo pulza 1,5 loule (|) ali več in omrežnih pašnih aparatov z energijo pulza 5 | ali več. Rok za oddajo prijave: je 9.5.2008 do 14. ure. Podrobnosti razpisa: Spletna stran IAPTI: www.podjetniski-portal. si/downloadfile.aspx?docid=8162 • Javni razpis Garancije Sklada za bančne investicijske kre- dite s subvencijo obrestne mere (P1). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij v razvojne investicije, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Rok za oddajo prijave: Roki za predložitev vlog so: 20.3.2008, 10.4.2008, 10. 5. 2008, 10. 6. 2008, 10. 7. 2008, 10. 9. 2008 in 10. 10. 2008. Podrobnosti razpisa: www.podjetniskisklad.si/index.php?id=161 • Javni razpis za ukrep 323 - ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in izboljševanje dediščine na podeželju, ki prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Predmet podpore: Obnova kulturne dediščine na podeželju, Muzeji na prostem, Ekomuzeji, Prostori za postavitev stalnih razstav etnološke dediščine, Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so fizične in pravne osebe ter občine, ki so lastniki objekta oziroma prostora, ki je predmet podpore. Rok za oddajo prijave: je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1 %5Bshow_single%5D=804 • Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: Predmet sofinanciranja so izključno naslednji nastanitveni obrati: hoteli, moteli,penzioni, apartmajska naselja, ki bodo po obstoječi kategorizaciji nastanitvenih objektov dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj v okviru posamezne investicije je 10 ležišč (upoštevajo se stalna ležišča brez pomožnih). Rok za oddajo prijave: 25.3. 2008 in 25. 7. 2008. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/downloadfile. aspx?docid=5297 za oglaševalce: Cenik oglasov: - cela stran (189 x 262 mm): 1 67 EUR barvni oziroma 146 EUR črnobel - 1/2 strani (189 x 130 mm): 83 EUR barvni oziroma 75 EUR črnobel - 1/4 strani (90 x 130 mm): 42 EUR barvni oziroma 38 EUR črnobel - 1/8 strani (90 x 63 mm): 21 EUR barvni oziroma 19 EUR črnobel - zahvala (92 x 84 mm oziroma 92 x 40 mm): 13 EUR - mali oglas (92 x 63 mm - samo besedilo): 6 EUR Opombe: - Cene so brez DDV. - Društvom obvestil ne zaračunavamo. - Popusti se ne seštevajo - Za objavo v treh zaporednih številkah nudimo 10-odstotni popust. - Za objavo v šestih zaporednih številkah nudimo 1 5-odstotni popust - Občanom nudimo 10-odstotni popust. Izdelan oglas morate do roka za oddajo prispevkov poslati po elektronski pošti na naslov trobla@velike-lasce.si.V pismu morate navesti tudi točen naziv, naslov, davčno številko, zavezanost za DDV. Za enkratno objavo je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodbo z ustanoviteljico glasila Trobla, Občino Velike Lašče. Ostala pravila in merila za oglaševanje določi Izdajateljski svet. Cenik se uporablja od 1. januarja 2007 dalje. Spoštovani pisci, zelo sem navdušen nad vašimi prispevki. Menim, da skupaj pripravljamo dobro glasilo, Trobla je dobro čtivo. Da pa bi bili članki bolj enotni oziroma bolj v skladu s celotno revijo, predlagam spodnje izboljšave. Večinoma ne gre za napake, ampak zgolj načela, ki mi lahko olajšajo pripravo člankov. Najraje imam, da mi članke pošiljate po emailu na trobla@vel i ke-lasce.si. Ker elektronska pošta včasih zataji, vsak prejeti članek potrdim z odgovorom na vaš meji. Če mojega odgovora ne prejmete, me pokličite, da čim prej rešimo zaplet. Kot vidite, so zdaj vsi članki opremljeni s podnaslovi. Prosil bi vas, da vse vaše prihodnje članke opremljate s podnaslovi. Pri izbiri naslovov se lahko ozirate na pravilo: "Naslov pritegne, podnaslov razloži". V prid hitrejši pripravi člankov bi vas prosil, da v člankih ne uporabljate VELIKIH TISKANIH CRK. To namreč pomeni več porabljenega časa, ne pa prihranek, kot se zdi na prvi pogled. Naslednja stvar so datumi: hitreje se prebere "10. avgust", kot pa 10.8.2007. Sploh letnica se zdi nepotrebna, saj Trobline reportaže tako ali tako poročajo o dogodkih, ki so se zgodili v obdobju od prejšnje do aktualne Troble. V medijih ponavadi ne pišemo "gospod Lojze Peterle", ampak kar "Lojze Peterle". Lahko pa piše "poslanec v evropskem parlamentu Lojze Peterle". Da pa se izognete monotonosti, lahko zapišete tudi "naš gost", "naš častni gost", "evropski poslanec", "kandidat za predsednika" ... Se ena podobna: hitreje kot "250 km" se prebere 250 kilometrov, tako pisanje je tudi bolj učinkovito, saj bralec lažje dojame napisano. Se ena taka: naj piše "oziroma" namesto "oz.". In najbolj kritična težava, s katero se soočam? Word poslabša kakovost fotografij. Zato fotografije vedno pošiljajte ločeno, ne vpete v Wordov dokument! Hvala za upoštevanje zgornjih predlogov. Trobimo naprej s še boljšimi Troblami, urednik Miha Merljak. Mama je ena sama vendar kot nič na tem svetu ni večno, tudi mama zapusti ta svet. ZAHVALA Marija PUGELJ ■ (27.1.1921 - 14.1 .2008) iz Dvorske vasi Iskrena zahvala vsem, ki ste se od nje poslovili jo pospremili na zadnjo pot, nam izrekali sožalje, darovali za cvetje, sveče posebna zahvala sosedovim za darovane sv. maše in zanjo molili. Hvala patronažni sestri Martini za vso pomoč. Hvala moškemu pevskemu zbori, g. župniku Ladu Jaksetiču in Pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Žalujoči mož in hčerka Lidija z družino. ZAHVALA Na Veliki petek 21. marca, smo se na pokopališču v Dvorski vasi tiho poslovili od naše mame, stare mame in prababice Milke ŽUŽEK Rojene 04.06. 1924 iz Podkraja 3, Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja,darovano cvetje, sveče, svete maše in udeležbe na zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju, posebno sestri Marti niza vso pomoč v zadnjih letih, župniku Vladimirju Jaksetiču, kvartetu Zvon, društvu upokojencem in pogrebni službi Marku Zakrajšku. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, babice, prababice sestre in tete Ivanke KRALJIC iz Grma 25.12.1911-20.02.2008 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se poklonili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku Jaksetiču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, dr. Krišto, patronažni službi, praporščaku DU Velike Lašče, ter gospodu Zakrajšek Markotu za vso izvedbo pogreba Hvala vsem žalujoči vsi njeni O mati, mati, zlata mati, Glej tu zgubljeni sem otrok. Oh ti ne slišiš me jokati, Zagrudil grob te je globok. Srca, ki v mrzli s pava jami, Otrokov jok ga ne predrami. Z žalostjo v srcih in solzami v očeh smo se 25.1.2008 Poslovili od naše ljubljene mame,babice in prababice Ivanke ŠKULJ iz Pod klanca pri Sodražici. Iskrena hvala vsem, ki ste na, v težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pokropili, darovali sveče in rože. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za lepo odpeto slovo. Žalujoči hčerka Mojca iz Podsmreke in vsi njeni Oj, kje ste mati zlata, kako se toži mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata In se prikazal vaš obraz! ZAHVALA Ob izgubi drage mame Ane ŽUŽEK Iz Dvorske vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče in rože ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vaščanom, patronažni sestri Martini, zdravstveni službi v Velikih Laščah, g. župniku in pogrebni službi Zakrajšek. Žalujoči vsi njeni Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, in kratko je naše življenjem eno samo za večno. (Kajetan Kovič) ZAHVALA Za praznike nas je užalostila vest, da je od nas za vedno odšel naš dragi mož, oče, sin, brat, dedi, tast in stric Franc IVANC iz Srobotnika. Vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, izrekamo zahvalo, ker ste si vzeli čas in nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalja in zanj darovali za sv. maše in sveče. Zahvaljujemo se gasilcem PGD Dolnje Retje in vsem ostalim društvom ter Gasilski zvezi Velike Lašče, da ste svojega dolgoletnega člana še zadnjič pospremili na njegovo zadnjo pot. Gospodu Jaksetiču se zahvaljujemo za lepo opravljeno pogrebno mašo. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se v tako velikem številu še zadnjič poslovili od njega. Žalujoči vsi domači. Razumeti........ Otreti solze, Bolečine,... tega nihče nam ne more odvzeti. Edino kar nam ostaja, je upanje, Radost, Tebe ROBERT, - nekoč, nekje, ponovno uzreti... ZAHVALA ob mnogo prezgodnji, boleči -izgubi našega dragega V L CEH Roberta 1978-2008 Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem sodelavkam in sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, svečke, svete maše, ter našega Roberta pospremili na poti slovesa. Posebna zahvala predsedniku PGD Skocjan g. Tomažin Martinu za poslovilne besede, ter vsem članom gasilskih društev za izkazano čast in poslednje slovo od svojega člana, predsedniku KUD-a Marij Kogoj, Turjak g. Pečnik Franciju-ACU za vso podporo in pomoč, g. duhovniku Vinko Sega za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Zakrajšek za pomoč in organizacijo, pevskemu zboru in vodji za čustveno odpete pesmi slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi, vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in mu prižgali svečko. Vsi njegovi Odšel je od nas, a v naših srcih bo večno živel. ZAHVALA Ob bolečini, ki jo čutimo ob izgubi našega dobrega moža, očeta, tasta, dedka in brata Mirka CIMPERMANA iz Rašice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Bredi Krišto za požrtvovalno delo in skrb za njegovo zdravstveno stanje. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Vladimirju Jaksetiču, ministrantom, cerkvenemu pevskemu zboru in Društvu upokojencev Velike Lašče. Hvala ge. Zofiji za poslovilni nagovor ter Pogrebni službi Zakrajšek. Vsi njegovi V PIZZERIJI »ONA« NA ŠKOFLJICI ZAPOSLIMO Dekle ali fanta za strežbo (lahko študentka, študent) in picopeka z izkušnjami. Nudimo dobro in redno plačilo. Dodatne informacije na tel. št. 01/3667-361 Janko Javornik Srečo Knafelc vabi na ... PREDSTAVITEV OBISKA PERMAKULTNE KMETIIE SEPA HOLZERIAV AVSTRIII - predstavitev bova predstavila obiskovalca (Peter Indihar in Srečo Knafelc), kjer se v praksi uveljavlja učinkovita metoda naravnega sožitja človeka, živali in rastlin v smislu trajnostnega kmetovanja, ki bo v petek, 25. aprila ob 1 8. uri v predavalnici bivše šole v Krvavi Peči. Pomlad je čas za delo na zemlji .... ...izkoristimo priložnost in začnimo razmišljati o današnjih možnostih za kmetovanje tudi na našem območju. Ob udeležbi kmetijskega svetovalca z našega območja pa dobiti informacije o aktualnih problemih v kmetijstvu in različnih možnostih kmetovanja (predstavitev različnih ukrepov kmetijske politike za ohranjanje kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki....). KLANCAR, D.O.O. Groznikovall 1000 Ljubljana (Rudnik- ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si RENAULT POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA STEKLARSTVO peter hren, s.p. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve ¿lLmUMMI- D.o.o.LvLLiL-LLUtv.'LLCrLvI-LRrU BRANKOVO 8,1315 VELIKE LAŠČE ,f f^M GSM: 031/682-804; 031/682-805; 01/788 TT 80 ALI IMATE TEŽAVE PRI PRODAJI ALI NAKUPU NEPREMIČNIN? Uredimo vam vso dokumentacijo in postopek prepisa nepremičnino. Rešujemo hipoteke, odkupimo nepremičnino ali jo prodamo in sodelujemo pri dražbah. PRODAMO - DVOSOBNO stanovanje v Ribnici, delno obnovljeno 1998, 64,5 m2. Cena: 66 000 EUR - RIBNICA, enosobno stanovanje v izmeri 32,22 m2, z balkonom, na mirni lokaciji, leto izgradnje 1984, cena 60 000 EUR - CERKNICA, dvosobno stanovanje, 54.05 m2, 3.nadstropje, leto izgradnje 1981, balkon 1.16 m2, cena 120 000,00 EUR. - KOČEVJE dvosobno stanovanje. 42,74 m2, obnovljeno I 2000 Cena: 48 000 EUR - KOČEVJE dvosobno stanovanje. 48.7 m2, obnovljeno 1.2006. Cena: 49 240 EUR - VELIKE LAŠČE, center, hiša, prenovljena 2004, takoj vseljiva, pritličje 120 m2, I. nad., 81 m2 + zastekljen zimski vrt 35 m2, neizdelana mansarda 80 m2, garaža 90 m2, dvorišče 251 m2, bližina šole, vrtca, pošte, občine, trgovine, izredno lepa in sončna lokacija Cena: 225.000 EUR - ZAZIDLJIVO PARCELO, Turjak okolica, 1123 rn2, asfalten dostop, priključki ob parceli, sončna lega, mirna okolica. Cena: 85 EUR za m2. - VIDEM, okolica zaz. parcele različnih velikosti od 1 000 do 10.000 m2, cena 52 EUR /m2 ■ SO DRAŽI CA, pet zazidljivih ravnih parcel, velikosti od 760 m2 dO 982 m2, sončna lega, parcele so odmerjene, cena 42 EUR za m2, v ceno vštet 20% DDV, Možen nakup posamične parcele ali v kompletu -IG, enosobno stanovanje, 38 m2, klet 1,95 m2, leto izgradnje 1989, prodamo, cena: 97 000 EUR ali zamenjamo za dvosobno stanovanje 55-60 m2 na področju Vič-Rudni k, cena do 130.000 EUR KUPIMO -ENO do dvosobno stanovanje na relaciji Ribnica-Velike Lašče-Videm-Dob repolje- G ros u pl je-Š kof Ijica- Lj u bi jana - kmetijo, hišo z več zemlje, zaz. parcelo do 60 km iz Ljubljane - ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo dvojčka za znano stranko ŽENITNA AGENCIJA IN POSREDOVALNICA ANGEL Smo žen i in a posredovalnica za vse generacije osamljenih, hi bi radi našli sorodno dušo. Za spoznavanje partnerjev pokličite, pišite ali se osebno oglasite v naši poslovalnici. GSM: 051/682-380, 031/682-805; 01/ 78811 80 E-m aii I: zen itnaagenclj a. angel@gmail.com Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBJ EKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 nič ne Pridruži se 11¡v prostovoljstvo.org Duši K. je prostovoljka. Nji?mi delo je druženji? z uporabniki na psihiatrični kliniki V Ljubljani, Dui\ pH-.ivi: »PfosJiittiljiui -mmti že taio lehi, iid Mielka iHjdijbkBi Ift Za prinlitivolplvu Miifl Hi ncHn-ČjLl iz irftf milnflav - dii 5E! ipozjuiii i ilvjrmi. ki H!m |il< it! od iwkdj| ielefcl *|yi?flJli; ker ¡p liila v okviru 4luc3ijj; k» r»K- nič np Hiint-in iiiMw;irinji? ludi, fci?r mi fci-epi j.inu^joUatiu In n? ru M način pranjem ? driip;.nc(iim. FriKSovdpIvci mi {Ljt' občutek, dj na ubsUpiju Irp* btv-ari, ni? filiale rwi d«m