127. številka. Ljubljana, v torek 5. junija 1900. 'i' tir ♦ 111 leto. Izhaja vsak dan zvečer, tzimsi nedelje in praznike, ter velja po poM prejemam za avafro-ograka dežele za vse leto 95 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znafla poštnina. — Posamezne številke po 10h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanita plačuje ae od Btiristopne petit-vrste po 12h, de se oznanilo jedenkrat Uska, po 10 a, Ca se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vraCaJo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85. Uradništvo nemškega viteškega reda v pravi luči. Od Velike nedelje, 1. junija. Kdor je zadnji čas pazno motril naše narodno gibanje, ta se je gotovo začudeno vprašal, od kod to, da so zadnji čas mogoči v Veliki nedelji celo zavratni napadi s kamenjem na mirno po cesti odhajajoče ljudi ako imajo samo to lastnost, da so narodni; mej tem ko je pred kacimi dvajsetimi leti bila Velika nedelja najbolj narodno probujena. Krivo, vsaj posreduje, temu žalostnemu pojavu je uradništvo nemškega viteškega reda in neposredno nemški viteški red sam, ker ne ovira rogoviljenja svojega uradništva, ako ga morebiti celo ne odobruje; njegovo uradništvo ima, ako treba nastopati proti nam, popolnoma proste roke, in da bi nemški viteški red v tem oziru kdaj kaj ukrenil, še do sedaj nismo videli. Kdo je ustanovil tu Kaj nemški „fa-jerber0 ter ljudi, ki ne znajo izgovoriti ni besedice pravilne nemščine, nahujskal proti lastnemu rodu? To je bil oskrbnik Nadler. Po njegovem odhodu je to ulogo prevzel oskrbnik Flucher. On goji sedaj v tem društvu nemški duh. Zakaj je bilo prej, ko nam je še nemški viteški red pošiljal oskrbnike, sicer Nemce po rodu, a poštene ljudi, kakor so bili gg.: Murgel, SchmidI, Kimel in drugi v vsakem, tudi v narodnem oziru tako soglasje in mir? Ker oni niso hujskali, ker so Slovencem njih narodnost pustili na miru. A sedaj? Povsod, kjer se gre zoper Slovence, je to uradništvo zraven, izvzamemo lahko samo enega uradnika, ki se tako intenzivno boja zoper nas ne udeležuje. Ko je bila pred dvema letoma volitev v okrajno bolniško blagajno, poslal je gospod rentmojster Senčer svojega agitatorja k nekemu krojaču ter mu zagrozil, da, ako ne gre volit z Nemci, izgubi vse grajščinsko delo. O priliki blagoslovljenja bolnišnice nemškega v.teškega reda v Ormožu, poslal je oskrbnik Flucher svojega paznika k ne- kemu posestniku pri Veliki nedelji ter ma ukazal, naj slovensko zastavo takoj dol vzame. Dotičnik seveda tega ni storil, nego se je začudil, je li še stanuje v svojem hramu ali je morebiti Se najemnik nemškega viteškega reda. Lansko leto je izstopil, ne da bi vprašal g Flucherja, poprej njegov koči-jaž iz nemškega „fajerbera", in kaj stori Flucher? Takoj mu je odpovedal službo, in ko ga je šel potem siromak prosit, naj ga vendar obdrži, ga je vsprejel samo pod tem pogojem, da je moral takoj zopet vstopiti v .fajerber". In tako si je vzgojil »fajer-ber", ki obstoji samo iz njegovih hlapcev in težakov, ker drugače jih odpodi, in s to gardo sedaj strahuje svet. Oskrbnik Flucher je bil tisti, ki je letos o priliki izstopa slovenskih poslancev iz deželnega zbora štajerskega se vozil od hrama do hrama ter bobnal deputacijo skupaj, da gre v Gradec k namestništvu in k deželnemu odboru. Rekel je, da se gre le za regulacijo Pesnice, ker bi se mu drugače noben slovenski kmet ne vsedel na limanice. A ko so prišli v Gradec, se je tam v imenu slovenskih kmetov izjavil zoper abstinenco naših poslancev. Toraj to si upa storiti človeč«, ki ni bil nikdar v slovaškem društvu in ki z nobenim Slovencem ne občuje. A nakrat se drzne v imenu Slovencev protestovati zoper abstinenco slovenskih poslancev in to kot uradnik nemškega viteškega reda. Ko se je sklical politiški shod k Veliki nedelji, da so tam poročali naši gg. državni in deželni poslanci o svojem delovanju in sedanjem političnem položaju, se ni pokazal noben uradnik na shod, pač so poslali svoje hlapce in druge oprode, kakor Škvorca, Cvetka itd., da so tam nemir delali in hujskali zoper naše poslance. Grajščinski hlapec Cvetko je celo nekaterim ponujal cel sodček piva, ako mu pomagajo slovenske poslance nabiti. Sicer je tak siromak, da nima čestokrat denarja, da bi svojim otrokom potrebnega kruha kupil. Odkod je imel tedaj takrat denar? Sedaj je že tudi zatožen, da je s pomočjo grajščinskega voznika Hržiča in še drugih zlikovcev mirno odhajajoče s kamenjem ometal, da so bili nekateri ranjeni. Že stara poslovica pravi, kakršen hlapec, takšen gospodar, kar je tukaj do pičice res. Torej, nemški oskrbnik se vozi od hrama do hrama, da spravlja deputacijo zoper slovenske poslance skupaj njegov hlapec pa spravlja, ko pridejo poslanci k Veliki nedelji, razne fakine skupaj, ter ponuja kar sodčeke piva, da jih potem na bijejo ter kamnajo. Mej nemškim oskrbnikom in njegovim hlapcem obstoji torej v tem oziru lepa harmonija. Vsak po svojih močeh. Mislimo, da, kakor povsod, obstoji tudi tukaj neka zveza mej hlapcem in njegovimi gospodarji, in končno menda tudi neka zveza mej oskrbnikom in nemškim viteškim redom. W LJubljani, 5 junija. K položaju. Jutri, v sredo se zbere* zopet avstrijski državni poslanci, toda razmere so prav tako obupne kakor so bile 19. maja, ko se je zasedanje radi delegacij odgodilo. Da je položaj za parlamentov obstanek skrajno nevaren, tega so krivi samo Nemci. „Reichs-wehr" poroča, da so prišli Mladočehi v Budimpešto z največjimi pooblastili, s katerimi bi bili prav radi dosegli mir in spravo vsaj za neko dobo. Zahtevali so najprej kot pogoj, da opuste obstrukcijo, naj vpelje vlada takoj češki notranji uradni jezik v zaključenih čeških jezikovnih okrajih ter odpravi Kindingerjeve naredbe. Nemci so odgovorili trmasto ne. Nato so desničarske stranke posredovale in pregovorile Cehe. naj odne hajo nekoliko, češ, uvedenje češkega notranjega uradnega jezika je itak določeno že v vladnem jezikovnem načrtu. Treba je le, da opuste obstrukcijo, in da se snide jezikovni odsek, potem se gotovo doseže rezultat, ki bo zadovoljil obe strani Čehi so odnehali, a zahtevali, naj se vsaj takoj pre-kličejo Kindingerjeve naredbe, češ, če že ničesar ne dobimo, naj vsaj ničesar ne izgubimo. Ako odnehamo mi, naj odnehajo še Nemci, da bo položaj docela tak, kakoršen je bil pred jezikovnimi naredbami Badenija. Po tej izjavi Cehov so imeli Nemci več konferenc. Del levice, na čelu mu dr. Funke, je bil za to, da se vstreže Cehom, del, kateremu načelujeta dr. Gross in grof Stiirgkh, pa je bil proti vsaki koncesiji ter je zahteval, naj Čehi brezpogojno opuste obstrukcijo. Ker se ni doseglo jedinstvo, se je vršila pred binkoštmi na Dunaju konferenca levičarskih načelnikov, na kateri sta pa Gross in Stiirgkh zmagala. Nemci so torej neizprosni. Pred to konferenco se je že delalo na to, da se osnuje takozvana večina dnevnega reda. Po konferenci levičarjev pa so desničarske stranke izprevidele, da je stališče Mladočehov docela pravilno, in da jim ni možno delati težav v njihovem pravičnem boju. Levičarji sami so krivi, ako so ostala vsa pogajanja brez uspeha in ako največje koncesije Čehov niso izdale prav nič. Vlada je storila vse možno, da reši mir, toda levica je ves napor izjalovila. Mladočehi bodo torej jutri začeli obstrukcijo, in ako je .Politik" prav informirana, celo v pohujšani obliki. „Reichswehra meni, da bo trajalo zasedanje samo par dni, potem pa se odgodi. Državne potrebščine se doženejo s § 14, kaj pa se zgodi potem, ne ve nihče. Da bi bilo v kabinetu kako nesoglasje, ni resnica. »Neue Freie Pres&^° poreča, da bodo v sredo ali v četrtek seje načelnikov desničarskih strank. Tudi vlada se vdeleži teh sej. Baje se poskusi z dnevnimi in večernimi sejami. V teh pride na dnevni red proračunski provizorij. Tudi poroča „Neue Freie Presse", da vlada ne misli na § 14., nego na razpust zbornice. Vojna v Južni Afriki. Roberts še ni zasedel Pretorije. General French, ki je vedno na čelu prodirajoče angleške armade, je zavzel po neprestanih praskah z Buri, okoli zadnjega maja severno Johannesburga pozicijo, kakor mu je ukazal Roberts. Pri tem sta bila dva moža ubita, dva častnika in 27 mož ranjenih. „Morning-post" javlja po burskih virih, da so zveze glavne angleške armade blizu reke Vaal pretrgane. Pri Elandfonteinu se je vršila bitka. Buri so vdrli v severnovzhodnji del republike Oranje ter so imeli pri Venters LISTEK. Kako je zdravnik pomagal. Norveški spisal Hans Aanrud. Paalu Bergetu, temu se je danes pa prav pošteno mudilo, — nikoder ni imel miru. Sedaj je stal pri enem oknu, sedaj pri drugem, potem je bil na mostičku pri skednju, nato zopet na hribčku pred kravjim hlevom, in kjerkoli je bil, povsod je polagal roko nad oči ter se ogledoval, upiral je oči tja doli na pot kakor daleč je le mogel videti in strmel je, da so se mu oči kar izbuljile iz glave. Stopical je sem in tja, tja in sem, in vsakokrat, kadar je zagledal koga, je dejal: „Bog naj me kaznuje, ako vem, kaj se je zgodilo s Simnom z doktorjem vred! Gotovo umrjem, predno prideta !" Paal Berget je imel takorekoč izgovorjen užitek; bil je mlajši brat kmetovalca Simna, kateri se je peljal po zdravnika. Dogodilo se je takole: Nekako pred pol letom, začetkom jeseni, je Paal nekega večera prav hudo obolel, da je ležal, se zvijal in kričal. Tedaj so poslali po starega doktorja. Paal je jedel zvečer mlečno kašo, in ta menda ni bila povsem dobra. Pa po takih stvareh ni vpraševal zdravnik; vzrokov ali kaj takega ni iskal, vsaka bolezen mu je bila jako resna, preiskoval ni, vpraševal je le, kje boli ter se takoj pripravil, da prežene zlo. Tako je uporabljal tudi pri Paalu gorke krožnike in gnusno slabo zdravilo, katero je Paala še bolj uverilo, kako nevarna je bila bolezen. In res to pot se je izteklo vse dobro. Toda stari zdravnik ni bil jeden tistih, ki ne znajo srečne ozdravitve zadostno ceniti, nego je dal razumeti, da je bila stvar precej nenavadna in nevarna; — če bi ga ne bili poklicali pravočasno, potem ... Paal naj bo jako previden! Je li bo treba zdravnika še kdaj klicati? No — ne — da, ako bi mu bilo kdaj tako — in — in bi se stvar ne obrnila na bolje, potem bi bilo ravno skrajni čas. Od tedaj je imel Paal strah po vseh žilah. Vso zimo ni storil ničesar, pazil je le na svoje zdravje; da, celo tako daleč je tiral stvar, da je imel lasten koledar s svinčnikom na vrvici, in tega ni smel videti nihče in nihče dotakniti se ga. Ljudje so tudi zapazili, da nosi seboj vedno svojo fino uro, katere ni sicer nikdar rabil ob delavnikih. Nikdar ni bil miren in zadovoljen; niti po noči ni spal trdno, in ničesar si ni smel zaupati; kajti trebalo je biti previden, ako bi se zopet povrnilo, bi se mogla stvar slabo zasukati, predno bi se zavedel sam tega, — tako nekako je govoril stari doktor. Zadnjo noč je bilo uprav strašno; ves čas so ga čuli okrog tavati, spal ni menda nič, in ko je bila pet ura zjutraj, tedaj ni mogel več prestajati, moral je tja. ter zbuditi Simna. „Simen, vstati moraš ter iti po zdravnika !" „Ali si zbolel, Paal?" „Sedaj ne čutim še ničesar, toda prihaja, prihaja!" „Temno je še, ali bi ne bilo bolje počakati, da ti postane slabo?" „Čakati? Mari hočeš, da na mestu umrjem, Simen? — Pretekla sta sedaj dva dneva — in doktor je dejal — za božjo voljo, niti Simen! Ako le ni že prepozno!'' „Da, da, saj že vstajam. Toda ali ne občutiš ničesar? Zdravnik bo morda hud, če sedi sedaj na gorkem, in ti nič ni." „Ali ni morda to nič, ako je človek v nevarnosti, da postane bolan? Da bi le Se živel, ko se vrneš!" Tako je mogel Simen v največji nag- lici na pot; naročili so mu, kaj naj reče zdravniku, nekako to, da se gre za življenje in smrt .. . In sedaj je prišel čas, ko ju je bilo možno pričakovati, in zato Paal ni imel miru, ostati ni mogel na mestu, stopical je sem in tja ter strmel na cesto, da so se mu oči izbuljile. Končno je opazil daleč tam na cesti malo piko, piko, katera se je pomikala dalje. Na, tu so vendar enkrat! če so le res! Sani so res, toda ali ni konj pre-temen ? Stal je z naprej nagnjeno glavo ter sledil piki, kakor da jo hoče vsesati vase. Peljali so se hitro — da, bile so koničaste sani, da, seveda, sedaj je videl, nihče drugi ne more biti kot stari doktor. Tako širokega speljaja ni bilo nikjer drugje na saneh videti, tudi ko bi jih sedelo več drug na dragem. Da, sedaj si je bil gotov — hvala Bogu! Šel je ven v čumnato, kjer je bilo vse očejeno ter tla potresena z brinjem, v peči pa je prasketalo, in bilo je vroče kakor v kaki kopalnici. Slekel se je, se umil, poslušal ter obsedel potem v spodnjih hlačah na robu velike postelje z zagrinjali. (Darje prih.) burgu in Harrysmithu boje. Roberta je poročal 1. junija iz Johannesbnrga: Brigada Škotov je dospela 29. maja v Heilbron. Na vsi poti od Ventersburga do Heilbrona je našla veC ali manj odpora ter je imela vsled tega tele izgube: 8 mož ubitih in 4 častniki, 32 mož ranjenih. General Rundle poroča, da znašajo njegove izgube 20 mrtvih in 150 ranjencev. Reuterjev biro" poroča 31. maja: Generala Rundle in Brabant sta zajela Bure pet milj od Vicksburga. Buri morejo uiti samo preko meje dežele Basutov. Tam pa stoji glavar Jonathan s tisoči Basutov. Iz teh zadnjih poročil sledi, da se Buri Se ne mislijo podati, nego da stoje še na severu republike Oranje in na jugu Trans-vaala. Pa tudi okoli Johannesburga in Pre-torije so še večji oddelki Buro v. Iz Lourenzo-Marquesa javlja Reuterjev biro, da je okoli 10.000 Burov do minolega četrtka zasedlo vse pozicije na hribih okoli Pretorije. Buri so se potemtakem premislili ter se vrnili na svoje stare postojanke, da poskusijo ote žiti Angležem zasedanje glavnega mesta Transvaala. Velik oddelek Burov stoji pri Brackhorstspruitu. Na vsak način bo preteklo še nekaj časa, da osvoje Angleži tudi Pretorijo. Da jim tega Buri ne zabranijo, je seveda spričo ogromne premoči angleške armade docela nedvomno. V Kaplandiji pa se zaganjajo v Angleže ustaši. Že pred osmimi dnevi so napadli pri Kheisu (Gri-qualand West) ustaši Angleže, ki so izgubili 4 častnike in 20 mož. Minoli torek so pri Faberspruitu (blizu Douglasa) zgrabili generala \Varrena, ki je imel 700 mož ter ga obkolili. Buri, katerih je bilo baje 1000, bi bili skoraj ujeli vse skupaj, a po hudem boju so se Angleži vendarle rešili, a pri tem izgubili 15 mrtvih in 30 ranjencev. Nekaj dnij kasneje so ustaši zopet pri Douglasu zgrabili Angleže ter jim ubili 16 mož in polkovnika. Med Tanngsom in Kuramanom, glavnim mestom angleške bečuanske dežele, so tudi ustaške čete. Da so se začeli ustaši gibati nenadoma toli nevarno, tiči vzrok v tem, da bi Kaplandci, sorodniki Burov, radi preprečili aneksijo Transvaala in Oranja. Tudi shod Afrikanderjev v Graaffu se je izrekel jako odločno proti aneksiji. V resolucijah, ki se pošljejo na Angleško, v Avstrijo in v Kanado, se naglasa, da je vojne krivo angleško ministrstvo, ter da nemirov in bojev ne bo nikdar konec, ako se burskima republikama ne da brezpogojna svoboda in neodvisnost. Kaplandci zahtevajo, da si izvolijo sami guvernerja, potem bodeta burski republiki vedno pripravljeni zabraniti, da vdere kaka tuja vlast v Južno Afriko. Afrikanderji so govorili sila osorno proti Angležem. Berolinski . Lokal Anzeiger" poroča izjavo prvega tajnika transvaalske deputacije, van Boeschotela, ki je dejal, da se vojna z okupacijo Pretorije nikakor še ne neha. Tudi če bi ujeli Krtigerja, se bo vojna nadaljevala na severu Transvaala. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 1 junija. (Konec.) Prizivu Sofije Bernardove proti nalogu, da mora zid ob svojem posestvu v Prešernovih ulicah podreti, se ni ugodilo, ker je zid slab in razpočen ter bi utegnil na cesto pasti. (Poroč. Žužek.) Pri tej priliki je podžupan dr. vitez Bleiweis omenil, da bo treba glede Prešernovih ulic kaj ukreniti, še predno se napravi električna železnica. Nivo se bo znižal in se je znižanje pri Frischevi in Per-lesovi hiši že izvršilo. Uravnava ceste je nujna, saj vendar ne gre, da se napravi že-leznična proga na nivo-u, ki se hoče znižati. Uravnava ne bo dosti veljala. Bernar-dova hiša je prometu v oviru in se bo morala odstraniti, Če naj tamkaj teče električna železnica. Govornik je predlagal, naj mestni stavbni urad v prihodnji seji predloži proračun za znižanje nivela v Prešernovih ulicah Poročevalec je temu predlogu pritrdil in je bil stavljeni predlog sprejet. Priziv Andreja Zamejca proti razpisu, s katerim se mu je odreklo dovoljenje za zgradbo lesene prodajalne v Igriških ulicah, se je odklonil. (Poroč. Žužek) Za nadzorstvo zgradbe jubilejske ubožnice in pa šole pri sv. Jakobu sta bila izvoljena dva posebna odseka, in so bili izvoljeni v odsek za ubožnico obč. svetniki Pavlin, Turk in dr. Stare, v odsek za Šentjakobsko šolo pa obč. svetniki Dimnik, Tosti in Žužek. Na priziv Ivana Bahovca v zadevi zgradbe nove hiše na Radeckega cesti se je sklenilo, spremeniti stavbno črto in dovoliti Bahovca zgradbo, kadar vlada novo črto odobri. (Poroč. Žužek.) Prošnji dr. Monde, da se mu prepusti v last trikot v Hilšerjevih ulicah, se je ugodilo s pogojem, da ga ogradi v stavbni črti, na dragem koncu pa se odstopi blizu 7 m* po 7 gld. (Poroč. Žužek.) Mariji Abramovi, učenki višjega čipkarskega kurza na Dunaju, se je izplačala tangenta za mesec oktober, november in december lanskega leta in se je izreklo, da velja podeljena ustanova za vso učno dobo. (Poroč Šubic) Poročilo o porabi dotacije modelirske šole na realki se je odobrilo. (Poročevalec Dimnik.) Po poročila obč. svet. Š u b i c a je bila odobrena trasa za električno železnico in so bile odobrene šine, sklenila se je pa zahteva, da se kje pri Benediktovi prodajalni na Starem trgu in pri vrtu šentpeterskega farovža napravita postajališči. Dalje se je po nasvetu istega poročevalca sklenilo sistemizovati pri mestni elektrarni mesto računskega asistenta in to službo takoj razpisati, a če bi se izpraznilo mesto oficiala, naj se tudi to takoj razpiše, ter končno razširiti razsvetljavo na Ambroževem trgu za dve žarnici na kandelabrih, v kar se je dovolilo 240 K. V zadevi napetosti toka za električno železnico je poročal obč. svet Senekovič in se je sklenilo dovoliti, da se rabi tok v napetosti do 550 volt. Po poročilu istega poročevalca se je odobril računski sklep mestne elektrarne za leto 1899. Dohodkov je bilo 139.189 kron 36 vin, izdatkov pa 136.767 kron 70 vin. Koncem leta je bilo priklopljenih 8300 žarnic 96 obločnic in 27 motorjev. Dobiček je z ozirom na to, da elektrarna šele drugo leto deluje, prav znaten. Po poročilu obč. svet. Grošlja se je sklenilo napraviti ob cesti za Rudolfovo železnico 3 žarnice in dovolilo za to 540 kron. Koncem javne seje je podžupan dr. vitez Blei\veis interpeliral, kako je z novim kolodvorom. Župan je odgovoril, da je v tej zadevi že neštetokrat interveniral. Pri žel. ministrstvu se mu je reklo, da bo vlada skrbela, da stvar ne zaspi, a čul je, da so neki višji uradniki izjavili, da se ničesar ne zgodi. Ker južna železnica stvar zelo zavlačuje, je že mogoče, da se hoče od strani južne železnice zavleči. Župan bo pisal v tej stvari ministrstvu zlasti, ker hoče vojno ministrstvo zidati ob železnici novo skladišče, to se pa ne more zgoditi, dokler se kolodvor ne preuredi. Podžupan je na to predlagal, naj se naroči županu storiti vse korake pri mini strstvu, da se še letos vrši komisionalni ogled v tej zadevi. Ta predlog se j d sprejel s Kozakovim dostavkom, da se tudi ljubljanski poslanec naprosi, zavzeti se za to stvar, na kar je sledila tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5 junija. — Osebne vesti. Gosp. dr. Ivan O raž en, doslej volenter na ginekološkem oddelku, je postal sekundarij na kirurgi-škem oddelku dr. Šlajmarja. — Gosp. dr. Rudolf Weibel je imenovan okr. zdravnikom v Toplicah na Dolenjskem. — Poštnim vežbenikom je imenovan g. H u gon Lenassi iz Planine za Ljubljano. — Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov. Včeraj dopoldne vršil se je dvorani „Mestnega doma" ustanovni občni zbor „ Zveze slovenskih in istrsko hrvatskih županov". Kot zastopnik vlade prisostvoval je shodu c. kr. višji policijski komisar Wratschko. Navzoče pozdravil je v imenu pripravljalnega odbora župan ljubljanski, g. Ivan Hribar, ki se je v kratkih potezah ozrl na zgodovino Zveze. Na shodu slovenskih županov dne 17. avgusta 1898 nasvetoval je župan kanalski, gosp. Zega, naj bi se ustanovila kot trajna organizacija Zveza slovenskih in istrsko hrvatskih županov, a županu ljubljanskemu, oziroma pripravljalnemu odboru se je naročilo, da sestavi pravila ter stori potrebne korake, da se zveza oživotvori. Ker je viada delala ovire, se je zadeva nekoliko zakasnela, a odbora za to ne zadene nobena krivda. Svoj pristop prijavilo je dosedaj 96 županov, podžupanov in občinskih svetni- kov iz vseh delov slovenske domovine; to sicer razmerno ni veliko Število, vendar ni dvoma, da se bode Zveza sedaj, ko so premagane prve ovire, krepko razvijala in napredovala. .Neprijetno me je zadelo," — rekel je govornik — .da je neki dnevnik koj, ko so bila pravila potrjena, z vso silo padal po meni. Pripravljen sem sicer na napade v svojem javnem delovanju, a v tem slučaju bil sem iznenađen, ker misli o županski zvezi nisem sprožil jaz. Sicer pa Zveza nikakor nima tistega namena, kateri jej podtikajo njeni nasprotniki, in skrajna zloba je torej, spodkopavati tla prekoristni narodni organizaciji, katera ima le nalogo, služiti kulturnim in gmotnim koristim celokupnega slovenskega naroda. Ti napadi naj nas vzpodbujajo, da tem vstrajneje delujemo za to našo organizacijo, in nadejam se, da prihodnji občni zbor dokaže, da Zveza trdno obstoji." Po nasvetu g. župana Hribarja bil je potem začasnim predsednikom shoda izvoljen gosp. Luka Svetec. Prečitali so se potem brzojavni in pismeni pozdravi, kateri so došli pripravljalnemu odboru. Pozdravili so Zvezo: župan ribniški dr. Teodor Rudež, župan velenjski Ježovnik, načelnik kastavski Je-lušić, načelnik buzetski dr. Trinajstič, župan in svetovalci mesta Loža, župan črnomaljski Puhek, starotrški napredni občinski odborniki, načelnik pazinski dr. Širne Kurelić in občinski odbornik Anton Porekar na Humu pri Ormožu. Volitev predsednika, njegovega namestnika in društvenega odbora vršila se je po listkih. Izvoljeni so bili: predsednikom soglasno župan ljubljanski g. Ivan Hribar, njegovim namestnikom župan škofjeloški g. Niko Lenček, v društveni odbor pa gospodje, in sicer za Kranjsko (razven predsednika in podpredsednika) dr. Karol vitez Bleiweis-Tr s tenis ki, podžupan ljubljanski; za Štajersko župan velenjski Vinko Ježovnik in rajhenburški Ivan Kune j; za Primorsko župan kanalski Miha Zega in župan pazinski dr. Širne Kurelić; za Koroško župan Ijibuški Karol Podričnik in župan kotmaroveški Josip Prošekar. V razsodišče so bili izvoljeni gospodje: dr. Romih, dr. Še-gula, Slavoj Jenko, Bračun in Kobentar. Glede določitve kraja, kamor naj se skliče prvi redni občni zbor, soglašali so zboro-valci, da je prvi občni zbor sklicati v Ljubljano kot duševno središče slovenskega naroda. Ker je bil s tem dnevni red končan, zahvalil se je predsednik zborovalcem za udeležbo ter ustanovni občni zbor zaključil s pozivom, naj vsakdo v svojem krogu deluje za pristop k zvezi. Po občnem zboru zbrali so se udeležniki k skupnemu obedu v .Narodnem domu", kjer se je izrekla marsikatera krepka beseda v prilog .Zvezi" in njenemu razvoju. Tudi mi izrekamo željo, naj bi nova organizacija krepko delovala ter po možnosti dosegla svoj namen. — Južna železnica nam naznanja, da je njena uprava s 1- junijem t. 1. pre-drugačila svojo dosedanjo organizacijo na ta način, da je združila inspektorate za vzdrževanje proge, za obrat in za odpravljanje vlakov ter komercialni inspektorat, ki so doslej vsak posebej delovali, tako da bodo zdaj vsi jednotno združeni pod imenom .Obratni inspektorat v Trstu". V službeno okrožje obratnega ravnateljstva v Trstu spadajo proge: Trst-Ztdani most-deželna meja pri Zagrebu; Ljubljana Vrh nika; Št. Peter-Reka (ozir. deželna meja); Nabrežina-Kormin. Obratni inspektorat ima svoj sedež v Trstu v administracijskem poslopju južne železnice (Via Miramar št. 5), kjer se nahajajo vsi oddelki za komercialne posle, kateri ostane iz ozirov na udobnost trgovskih krogov v svojih dosedanjih prostorih v tržaškem kolodvoru. Vodstvo obratnega inspektorata v Trstu se je poverilo podravnatelju gosp. Juliju Nesslerju. Za specialno nadzorstvo teh poslov na kranjskih in spodnještajerskih progah in v varstvo dotičnih interesov sta na kolodvoru v Ljubljani eksponirana s posebnimi pooblastili funkcionarja obratnega inspektorata kontrolor g. Viktor Bračič in inžener g. Kornelij Riedl. Ustanovitev obratnega inspektorata spada, poleg znanega obsežnega investicijskega programa, mej tiste uredbe, za katere se je odločila južna železnica, da svoje uredbe spo polni in da kolikor mogoče ugodi vedno rastočim potrebam prometa. Južna železnica pričakuje od te centralizacije doslej ločenih službenih oddelkov dobrega vpliva na raz- voj opravil tako v notranjem delokrogu, kakor tudi glede občevanja z občinstvom, ker se vsled tesnejšega skupnega delovanja posameznih službenih strok odpravi vsako nasprotje in se bode moglo željam potujočega občinstva in trgovskih krogov hitreje in sigurneje ugoditi. Obratni inspektorat v Trsta bo to smatral za svojo posebno nalogo in upa, da mu bo mogoče to v največji meri storiti. — Druga železniška zveza s Trstom. Revizija trase za progo Gorica-Trst je že popolnoma dovršena. Projekt za progo od Jesenic skoz: Bohinj v Gorico je železniško ministrstvo že odobrilo, in se bo ko misijonalni ogled te proge vršil začetkom julija. Do konca meseca julija bo tudi revizija proge čez Karavanke do Jesenic končana, in ker se bo mej tem izvršila tudi revizija vseh drugih prog, bodo s tem terminom dognana sploh vsa pripravljalna dela za zgradbo druge železniške zveze s Trstom. — Pravica v cerkvi. V neki cerkvi v Pulju so se že 35 let sem vršile vse ceremonije v hrvatskem jeziku. Zdaj je bil imenovan neki Lah župnim upraviteljem, in ta je svoje službovanje začel s tem, da je hrvatski jezik popolnoma odstranil iz cerkve. To je pravičnost, ki vlada v katoliški cerkvi. — Umeščenje tržaškega župana se je na običajni način izvršilo v soboto. Tržaško prebivalstvo se za to slavnost še zmenilo ni. Namestnikov govor je bil kratek in zgolj splošen. Po odhodu namestnika, ko so bili gospodje bolj med seboj, ubrali so seveda druge strune. Podžupan dr. Luzzatto je pozdravil župana z daljšim ogovorom, v kateri ga je rotil, da mora braniti laško kulturo in laški značaj mesta. Župan je seveda v istem smislu odgovarjal. Močno se je opazilo, da trije člani občinskega sveta, Dompieri, Banelli in Geiringer niso bili navzoči pri instalaciji in splošno se je to tolmačilo kot demonstracija. Vlada je z novim županom dr. Sandrinelli-jem lahko zadovoljna. Mož je popolnoma njen in „Avanti" ga je že krstil za „c. kr. župana". — „Slavčeva" ljudska slavnost se je vršila v nedeljo popoludne na Koslerje-vem vrtu ter privabila toliko občinstva, da je bil vrt docela zaseden. Uspeh veselice je vsestransko izvrsten, kajti zadovoljno je bilo občinstvo, zadovoljen pa je tudi odbor. Razen pevskega in glasbenega vsporeda se je nudilo posetnikom tudi dovolj druge zabave, tako na strelišču, na kegljišču, v panorami in na plesišču. Na pevskem vsporedu je bilo čvetero novih pesmij Gerbića, Bartla, Pavčiča in Bazina. Zlasti nas je zanimal veliki zbor „Hanni-balov prehod preko Alp", ki je impozantna, velezanimiva in originalna skladba jako komplicirane tehnike. .Slavec" jo je pel pod energičnim vodstvom g. Beniška prav dobro, žal, da se je izgubilo sredi hrumeče družbe in spričo odprtega prostora mnogo intimnih lepot te kompozicije, ki pridejo šele v zaprtem prostoru do popolne veljave. .Slavec" je dodal še svojo himno (uglasbil V. Parma) in Vilharjevo „Slovenac i Hrvat". Vojaška godba je svirala prav marljivo Med zabavišči je zanimala občinstvo zlasti panorama s svojimi slikami iz južnoafričanske vojne in s svojim živim burskim generalom Koockom, ki se je smilil marsikomu. Zvečer je bil sijajen umetalni ogenj. Tudi ta veselica je pričala, da je .Slavec" ljubljanskemu občinstvu jako priljubljeno društvo ter da ima prav delaven in spreten odbor. — Tamburaški koncert ..Zvezde". V restavracijskih prostorih .Narodnega doma" je pretočeno soboto nastopilo tam-buraško drušvo .Zvezda", pod vodstvom znanega glasbenika g. Adamiča. Meseca februvarja se je redno vežbanje pričelo in 2. junija je g. Adamič z mirno vestjo smel vabiti na prvi koncert. Kaj dosežejo vnema, vstrajnost in požrtvovalnost, to je dokazalo mlado društvo v soboto. — Šišenska čitalnica in podružnica sv. Cirila in Metoda prirediti v korist Ciril-Metodove družbe dne 17. junija vrtno veselico pri .Matjanu" v Zgornji Šiški. — Tatvina češminjevega lubja. Dodatno k naši sobotni notici, poroča se nam, da je Martin Jereb iz Pongračeve barake ukradel dve vreči lubja v vrednosti 70 K. Manjšo vrečo je prodal pri Rohrmanu in prejel 42 K. Plačalo se mu je lubje po najvišji, sedaj veljavni ceni Ljudje, ki nabirajo tako robo, rekrutujejo se z najnižjih slojev. BoljSi kmet se ne bavi s utrudljivim kopanjem in lupljenjem takih korenin. Težko je tedaj som imeti, da je prodajalec tat. Nakupovalen vegetabilij ne preostaja ničesar druzega, nego blago od revnih ljudi kupovati, ali pa sploh to trgovino opustiti. Zlasti v tem slučaju bil je vsaki dvom o kaki tatvini izključen, ker je bil Martin Jereb čedno oblečen in je trdovratno zahteval, da se mu lubje celo 2 vinarja pri kilogramu dražje plača, nego je najviSja dnevna cena. Tat da ukradeno robo vender za vsako ceno, samo da se je znebi. Zvedeli smo tudi, da je bilo g. Rohrmannu že večkrat tako blago ukradeno, ter drugod, in celo njemu nazaj — prodano, in da se bodo tatvine tukaj in tam ponavljale, ker imajo trgovci z rastlinjem žalibože večinoma s proletarijatom opravka. — Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se je vršila v četrtek v Opatiji. Na mesto dosedanjega načelnika, starosto istrskih Hrvatov dr. Vitezica je bil izvoljen načelnikom poslanec S p inč i ć. — V okrajni šolski svet ptujski bil je za bodočo šestletno dobo zastopnikom učiteljstva izvoljen g. Fran Šorn, na-dučitelj pri Sv. Lovrenci na Drav. polji, in njega izvolitev je c. kr. deželni šolski svet v Gradci tudi potrdil. — Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje 7. t. m. pri sv. Tomažu nac. Vel. Nedeljo po sledečem vsporedu: I. Ob pol 10. uri predpoldan sv. maša zadušnica po pokojnem tovarišu g. Alojziju Krenerju. H. Ob pol 11. uri na tamošnjem pokopališču odkritje spomenika istega pokojnika. Petje žalostink. III. Ob 11. uri zborovanje v šoli. a) Zapisnik, b) Društvena poročila, c) Predavanje g. nadučitelja A. Sivka o pomoru ali kugi na Slovenskem Štajerskem s posebnim ozirom na ptujsko okrajno glavarstvo, eventuvalno predavanje gosp. učitelja Leparnika: Nektere misli o uporabi prstov pri računanju v drugem in tretjem šolskem letu. d) Volitev delegatov k .Zavezi", e) Slučajnosti. IV. Skupni obed ob 1. uri popoludne, kuvert 60 kr. Odbor vabi zelo prijazno k mnogobrojni vdeležbi vse društvenike, čast. sosedno učiteljstvo, prijatelje šole in učiteljstva. — Ogenj. Kakor so objavili razni slovenski listi, vršila bi se bila Slomškova slavnost na binkoštni ponedeljek popoldne po večernicah na Grajeni pri Ptuji pri gostilničarju Janezu Gregorcu. V noči od bin-koštne nedelje na binkoštni ponedeljek nastal je okoli 10. ure pri imenovanem gostilničarju nenadoma požar, goreti je začelo pri nasprotnem konci od hiše pri svinjaku, in v hipu je bilo vse poslopje v plamenu. Zgorelo je precej zrnja in 9 svinj. Sumi se, da je ogenj zanetila zlobna roka. — Ptujsko učiteljsko društvo zboruje dne 7. junija t. 1. dopoludne ob polu 11. uri v okoliški šoli z nastopnim vspore-dom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Razgovo* o prvih dveh vprašanjih za letošnjo okrajno učiteljsko konferenco. Poročevalci gg. Ogorelec, Kajnih in Tušek. 4. Slučajnosti. Z ozirom na posebno važnost tretje točke vabi odbor prav uljudno na polnošteviluo udeležbo. Zborovanje se vrši pri vsakem vremenu. — Samomor. V Podvincih pri Ptuji se je obesil dne 1. junija t. 1. kmet Tomaž Golob. Svoji ženi je rekel naj mu da ključ, da gre gledat v žitnico nad kletjo; ker ga le dolgo časa ni bilo nazaj, gre žena za njim pogledat in najde obešenega. Nagib k samomoru je neznan; povedano bodi, da se je njegov oče pred leti tudi obesil. — Podzemsko jamo, polno lepih kapnikov, so našli pod vasjo Roje, mej ve-likološko postajo in Čatežem. — Obsojen napadalec. Nekatere vasi na Kranjskem so na glasu, da njih prebivalci radi napadajo kolesarje. Mej te vasi spada tudi Visoko v kranjskem okraju. V tej vasi je neki Peter Stružnik p. d. Krčev pred kratkim dejanski napadel necega kolesarja, za kar ga je kranjsko sodišče obsodilo na mesec dni v zapor. Prav tako! — Antropometrija. Pri policijskem ravnateljstvu na Dunaju se je 28. m. m. otvoril kurz za antropometrijo po Bestillo novem sistemu. Ta sistem obstoji o tem. da se hudodelniki merijo po natančno predpi sanem načrtu in fotografirajo. Kakor v naravi ni rastlin ali živali, ki bi bili druga drugi jednaki, tako tudi ni dveh oseb, ki bi imele jednako dolgo in široko glavo, jednako dolge srednje prste in mezince in jednako dolgo nogo. Vrh tega as po tem sistemu Se popišejo natančno po določeni vrsti vse odrtine in pike na človeSkem životu tako/ da hudodelec ne more na noben način se utajiti. Take antropometrične osebne Dopisnice hudodelcev so razumljive povsod, kjer obstoji antropometrična stacija in so velike važnosti pri določevanju pristojnosti Antropometrija je vpeljana na Francoskem, Ruskem, Angleškem, Nemškem in v Ameriki. V Avstriji se bode sedaj po vseh glavnih mestih in po kaznilnicah vpeljala, in se je ravno sedaj v to svrho otvoril na Dunaju poseben kurz. Tudi mestni magistrat ljubljanski je poslal v ta kurz, ki bode trajal štiri tedne, mestnega policijskega kan celista, g Ivana Toplikarja, da bode stvar proučil in potem pri ljubljanski policiji uvedel. — Porotne obravnave. Danes pričela ae je pri tukajšnjem deželnem sodišču druga letošnja porotna sesija. Sesija trajala bode do incl 9. junija. V razpravo pridejo naslednji kazenski slučaji, in sicer 5. junija: Dekli Marija Tavčar iz Gabrka in Katarina Benedek iz Suhe, obe zaradi hudodelstva detomora; dne 6. junija: mlinar Ivan Judež iz Hlevov, zaradi hudodelstva uboja in črev-ljar Alfonz Zaruba iz Ljubljane, zaradi hudodelstva tatvine: dne 7. junija: posestnik Franc Draga iz Javorišča, zaradi hudodel stva požiga; dne 8. junija: Ivan Rakovec, odgovorni urednik .Slovenca", zaradi pre-greška razžaljen)a časti; dne 9. junija: po-sestnica Marija Fajdiga z Malega vrha, zaradi hudodelstva goljufije. — Vlak povozil je v noči od 3. na 4. t. m. Franceta Lunderja, zavirača na južnem kolodvoru, stanujočega v Bohoričevih ulicah št. 8. Franc Lunder je šel ob Vali. uri na kolodvor v službo, in da bi si pot prihranil hotel je skočiti pri skladiščih na tovorni vlak, ki je peljal proti kolodvoru Mej tem pa je zagledal za seboj mešani vlak in je skočil v stran, toda je padel tako nesrečno, da je prišla ležati leva roka na rels in je šel mešani vlak čez njo. To roko mu je pod komolcem popolnoma zmečkalo, in se je le s kitami še držala rame. Na desni roki mu je odtrgalo tri prste. Ko je vlak odšel, je Franc Lunder sam vstal in stal tako dolgo, dokler niso prišli z vozom po njega, tudi je prosil, da so mu dali iz žepa cigareto, katero je kadil. Na kolodvoru je sam brez podpore šel po stopnicah. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Pretep pred gledališčem. V nedeljo okoli pol 8. ure zvečer je črevljarski pomočnik Ivan Zidan pred gledališčem srečal mesarskega pomočnika Jakoba Bučarja iz Spodnje Šiške, ga zgrabil in vdaril dvakrat s palico po glavi, ter mu prizadjal precej veliko rano. Vzrok napadu je bil, ker se je bil istega popoludne Jakob Bučar v gostilni pri Kankertu v Spodnji Šiški zavzel za natakarico, kateri je bil Zidan vzel šopek in jo še vrh tega vdaril po glavi. — Vojak — razgrajač. Danes ponoči je prišel prostak Josip Prelovšek precej vinjen iz Šiške v mesto. Med potjo je vpil in mahal z bajonetom okoli sebe in ubil v pritličju pri Staretovi hiši jedno šipo. Policijski stražnik Franc Pohleven ga je ustavil in mu odvzel bajonet, da bi ne provzročil kake večje nesreče. Prelovšek je na to zbežal. Ob 1 a2. uri ponoči je zaslišal policijski stražnik Franc Šinkovec na sv. Petra nasipu stokanje v Ljubljanici. Stražnik je šel gledat in dobil Prelovška ležati do pasu v vodi. Pomagal mu je iz vode in ga spremil v šentpetersko vojašnico. — Raz okna v tretjem nadstropju je padel danes dopoludne 6 let stari deček Ivan Smolnik. Padel je na dvorišču, a se ni nevarno poškodoval. — Izgubljene stvari. Na Dunajski cesti je izgubila v soboto neka šivilja srebrno žensko uro. — V nedeljo pa je izgubila neka dama na Resljevi cesti zlato brošo s štirimi rudečimi kamenčki. — Tatvina. Francetu Jureku, kočijažu pri grofu Waldersteinu, je neznan tat v noči od 2 na 3. t. m. ukradel iz spalne sobe srebrno uro z dvema krovoma in srebrno verižico, na kateri je bila stara dvajsetica kot obesek. Jurek je spal v sobi, a ni slišal, kdaj se je tat pritihotapil v sobo. — Žepna tatvina. Na binkoštno nedeljo je bila v stolni cerkvi Mariji Bečajevi iz Rakitne ukradena črna denarnica, v kateri je bilo 7 kron in pa birmanski listek za Jero Zaherjevo. — Neroden voznik. Včeraj dopoludne je prevozniški hlapec M. L. na Vodnikovem trgu tako nerodno vozil, da je zadel z oj-nico knjigoveza Bonaca in ga podrl. — Pretep. Franc Verbič, delavec, in Franc Sedej, ribič v Kladeznih ulicah št. 16, sta se v nedeljo zvečer v Trnovem stepla Metala sta drug druzega ob tla. — Olikan fijaker. V nedeljo zjutraj je pridrvil fijakar F. J. ml. po Kolodvorskih nlicah tako naglo, da se mu je komaj neki gospod izognil. Ko ga je ta posvaril, potegnil je fijakar bič in mu grozil, da ga bode udaril. Zabrusil je gospodu tudi še par psovk v obraz. — Koio izposodil si je pri Ivanu Gorcu na Dunajski cesti št. 20 neki Lud. Kovačič in je ž njim pobegnil. — Na tla podrl ju v soboto popoludne na križpotu Dunajske ceste in Šelenburgovih ulic Josip Gostinčar s kolesom nekega vojaka, kateri se je na obrazu poškodoval. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 26. maja do 1. junija je dela iskalo 16 moških delavcev in 47 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 14 moškim delavcem in 50 ženskim delavkam, 126 delavcem je bilo 71 odprtih mest nakazanih in v 52 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer pri 13 moških delavcih in 39 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 1. junija je došlo 1514 prošenj za delo in 1252 delo-ponudeb, 2199 delavcem je bilo 1395 odprtih mest nakazanih in v 820 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe tako) 1 skladiščar, 1 mizarski pomočnik, 1 kovaški pomočnik, 1 vrtnarski delavec, 2 trgovska hlapca, 4 konjski hlapci, 3 poljski hlapci, 1 šivilja, 4 gostilniške kuharice, 2 kuharici k orožnikom, 4 navadne kuharice, 3 sobarice, 1 natakarica na račun, 3 navadne natakarice, 5 deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom, 5 kuhinjskih deklic, 14 dekel za kmetska dela, 1 po-strežkinja. Vajenci za razne trgovine in obrte. * Ogromno število kobilic se je pojavilo v Dobruši in sicer na dunavskih otokih. Več sto hektarjev dežele pokrivajo trume kobilic in njihovih ličink. Kobilice so strašno požrešne. Ljudje jih more ves dan. Tudi trije polki so bili poslani, da pomagajo zatirati mrčes, ki je sila nevaren poljem Romunije in obdunavskih pokrajin. * Igralka igra svoj umor. Julia Mor-rison, bivša igralka v Chattanoogi, je lani na odru ustrelila režiserja Leidenheimerja, ker jo je baje zasledoval, trpinčil in jo raz žalil na ženski Časti. Porotniki so morilko oprostili. Nekdo pa je iz tega dogodka napisal senzačno razburljivo dramo, katero igra sedaj v Newyorku Julia Morrison sama. Morrison ponavlja večer za večerom na odru svoj umor in občinstvo jo slavi in ji ploska navdušeno. * Nečloveški stariši. Iz Strassburga poročajo: V vasi Engweiler je iskalo nedavno orožništvo pri nekem kmetu njegovega sina, ki je izginil. Našli so ga docela golega v tesni sobici, sključenega v kotu. Star je bil 43 let. Lasje in brada so mu zrasli nenavadno dolgo, saj ni bil ubrit in ostrižen mnogo let. Bil je že čisto podivjan. Na njegovem telesu in po sobici pa je kar gomazelo ušij in bolh. Sosedje so ga večkrat slišali kričati: .Uši me bodo požrle!" Pri vratih je bila majhna luknja, skozi katero so mu dajali jesti. Nesrečnež je bil edini sin nečloveških starišev. Bil je že od mladosti duševno obolel in bal se je ljudij. Od vojakov so ga odpustili radi slabega uma. Bil je leto dnij v blaznici, potem pa je prišel domov, kjer so ga takoj zaprli. Nad 20 let je bil v tej ječi. V tej je tako oslabel, da še hoditi ni mogel več. Prepeljali so ga v bolniščnico. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. junija. Poslanci so se že začeli zbirati. Klubi imajo jutri zjutraj seje. Bržčas se snidejo že jutri načelniki levičarskih in desničarskih klubov na posvetovanje glede skupnega postopanja zoper češko obstrukcijo. Bržčas bo ta teden jako viharen in se morda že do sobote odloči usoda parlamenta. Dunaj 5. junija Ebenhoch pobija v „Neues Wiener Abendblatt" to isto, kar je pisal v soboto v linškem „Volksblattu". Gradec 5. junija. Letošnji občni zbor nemškega Schulvereina je imel po vse značaj politične demonstracije. Weitlof je pridigoval o alianci mej Avstrijo in Nemčijo in o cesarjevem ootovanju v Berolin. Schulverein je frankfurtske barve projglasil za društvene barve. Najboljši je bil konec, ko je poslanec Gross Slovane in posebno Ćehe sramotil kot .freche Brut". Sarajevo 5. junija. .Trebeviceva" slavnost je sijajno uspela. Iz Hrvatske je prišlo blizu 2000 udeležnikov, Slovencev je le malo prišlo. Sprejem je bil jako lep. V vseh govorih se je povdarjala hrvatska misel in se je na-glašala ideja združenja Bosne in Hercegovine s trojedno kraljevino. Slav-nosti so se udeležili tudi Mohame-danci, v tem ko Srbi niso prikrivali svojega nasprotstva. Budimpešta 5. junija. Na lokalni železnici se je primerila velika nesreča. Štiri osebe so bile ubite, pet je ranjenih. Rim 5. junija. Volitve v parlament niso vladi prinesle tistega uspeha, kakor ga je pričakovala. Doslej je znan izid v 475 okrajih. Mej temi je 284 vladnih pristašev. Vlada si je torej ohranila večino, toda nasprotna stranka, skrajna levica, ne izgine iz parlamenta, kakor je vlada računala, nego je še pridobila nekaj mandatov in bo torej še močnejša, nego je bila doslej. Samo socialisti so pridobili 13 mandatov. Vladna stranka je v severni in v srednji Italiji izgubila več mandatov, pridobila je pa novih v južni Italiji. Bruselj 5. junija. Generalni so vet socialnodemokratične stranke je sklenil, da začne takoj vojno za splošno volilno pravico, in sicer zajedno v parlamentu, kjer se bo delalo z obstrukcijo, in na ulici. London 5. junija. Jutranji listi poročajo, da je angleška armada že obkolila Pretorijo. Buri se ne bodo branili. Zupan bo Robertsu izročil ključe mesta, čim dobi dotični poziv. London 5. junija. Pri Irenu, osem milj na jugu od Pretorije, se je 31. maja vnel ljut boj. Buri so ostali v svojih pozicijah do solnčnega zahoda. London 5. junija. Kriiger je brzojavu* novojorškemu „Journalu", da bo nadaljeval vojno do skrajnosti. London 5. junija. Položaj na Kitajskem postaja čedalje bolj kritičen. Ruski kozaki so imeli že malo bitko z ustaši, v kateri je bilo 16 ustaše v ubitih. Evropski poslaniki so sklenili, naj velesile skupno blokirajo pristan Peiho, ki leži 100 km od Pekina. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) VI Zbornični svetnik F ran O mer s a poroča o prošnjah za dovoljenje, da se napravi v Zagradcu javna tehtnica. Prosila sta za dovoljenje J. H. iz Fužin pri Zagradcu in J. 0. iz Zagradca. Krajevne razmere občine Zagradec so primerne za napravo javne tehtnice. Občina sama se je izjavila, da ne napravi javne tehtnice. Ker pa je tehtanje pri javnih tehtnicah združeno z natančnim vodstvom knjig in izdanjem potrdil, bi prosilca, ki ne znata ne pisati ne brati, ta posel ne mogla opravljati sama, ampak si morala najeti zmožne osebe, za katere bi morala prevzeti vso odgovornost. Tako odgovornost, pa bi težko mogla prevzeti, zato bi bilo morebiti bolj umestno, da se jima da pravica za napravo privatne tehtnice, ako se za to oglasita. Povdarjati pa je potrebo javne tehtnice, ker je v teh krajih promet z živino dokaj živahen. Naj-pripravnejše mesto bi bilo na kraju, kjer se stikajo ceste iz Virč, Ambruza in Grosupljega. Poročevalec predlaga: zbornica poročaj v navedenem zmislu. — Sprejeto. VII. Zbornični svetnik Andrej Mejač poroča o tarifi sejmov za živino in blago v Brusnici. Tarifni postavki so v primeri s pristojbinami, kakor jih določa zakon z dne 3. decembra 1868, drž. zak. št. 17, in z ozirom na stroške vzdrževanja prostora, živinozdravniškega nadzorstva in z ozirom na druge stroške zelo nizki. Odsek predlaga: zbornica priporoči predloženo tarifo. — Sprejeto. (Dalje prih.) Tinktura zoper kurja ©česa - gotovo najbolji« srodstvo f^z: za hitro odpravo kurjih očes, trda kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva ae v (9—23) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj', M. Eieugtek.-a v IJ ubijani. Pri Enlnu Burdjeh-u, lekarju v Šltorrjl Loki se dobiva (321—33) katero je sestavil zobozdravnic tir. Rado Frlan, katera ohrani sobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnj^obo. Steklenica, zadoScajoca za eno leto, stane * kroni, po poŠti «•©& kroni. Umrli so v Ljubljani: Dne 31. maja: Rozalija Jarc, posestnica, 58 let, Karolinška zemlja št. 21, vodenica. — Ana Tambornino, posestnica, 73 let, Kongresni trg St. 6, pljučnica. — Fran Bari, ključar, 82 let, Ulice na Grad 8t. 5, prisad. V deželni bolnici: Dne 27. maja: Meta Cerar, gostija 77 let, ostarelost. Dne 29. maja: Reza Stare, strugarjeva žena, 29 let, jetika. Dne 30. maja: Ivan Japelj, tovarniški kurjač, 39 let, vsled opeklin. — Marija Nič, delavka, 25 let, jetika. — Anton Dolinar, dninar, 25 let, jetika. — Karolina Rojšek, delavčeva žena, 30 let, jetika. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem S06'S m. Srednji mračni tlak 736*0 nun. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo II 2 9. zvečer 7347 15 0 si. j zahod jasno | a 3 * 7. zjutraj 2. popol. 7343 732-9 132 si. jvzhod obiačno !J| 23*6 sr. svzhod^el. jasno 0 a 9. zvečer 7321 172 si. jzahod del. oblač. S si. jvzhod oblačno i ^ sr. svzhod oblačno ^ 4. 7. zjutraj 2. popol. 730 7 730 2 152 199 » 9. zvečer 7307 15-2 sr. sever oblačno i § 1 5. 7. zjutraj 2. popol. 7308 7307 15 3 231 sl. sever oblačno 1^, si. jug del. jasno [ca 1 i*1* Zahvala. . Na tako telatljiv način iaraieno sočutje mej boleanijo in povodom nas tako teSko zadevfie britke izgube naSe iskreno ljubljene, nepoaahne dobre matere, oziroma stare matere, gospe Ane Tambornino roj. Leunacher kakor tudi krasni poklonjeni venci in mnogobrojno castilno spremstvo k poslednjem počitku nam nalagajo dolžnost, da tem potom izrekamo svojo najiskre-nejSo in najtoplejšo zahvalo. (1115) Globoko žalujoči ostali. t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, spčutstvujočim prijateljem in znancem pretreaujočo vest, da je naSa srčno ljubljena hči, gospa Amalija Schessek roj. Černe dne 4. junija t. 1. ob 10. uri zvečer v mladostni dobi 22 let, prejem&i tolažilo sv. vere, preminula. Pogreb bode v sredo 6. junija ob \ .7 uri zvečer iz hiše žalosti, Slomškove ulice St. 13, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe zadušnice brale se bodo v cerkvi sv. Petra. Drago ranjco priporočamo v molitev m prijazen spomin. V Ljubljani, dne 5. junija 1900. (1116) Žalujoči ostali. Srednja nedeljka 15-3°, in 16 4'. temperatura sobote, nedelje in po-180" in 16-8°, normale: 16 2°, 16 3° JDTJLZieLO&lz&L "borza dne 5. junija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 98 25 Skkpni državni dolg v srebra .... 98 05 Avstrijska zlata renta....... 116*10 Avstrijska kronska renta 4°/o .... 9740 Ogrska zlata renta 4°/........ 116*25 Ogrska kronska renta 4*/0 ..... 91 55 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1762— Kreditne delnico......... 717*— London vista.......... 24205 NemSki drž. bankovc sa 100 mark . . 118-30 8Q mark............ 23*67 20 frankov........... 1927 italijanski bankovci........ 90*65 C. kr. cekini........... 1183 (Hutcivjcvvrclcc Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva ce v vseh proda-jamicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah IIK Vili K MlTTO\I, Dunaj, c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik. stanovanje obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne^ (1051—6) Na pajvišjž ukaz Njeg. c. ^pf in kr. apost. Veličanstva. XXXIII. c. kr. di2. loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 16.514 dobitkov xr gotovem denarju v skupnem znesku 110.900 kron. Glasni dobitek znaša 200.000kron v gotovini. Žrebanje bode nepreklicno dne 7. junija 1900. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duraii, L, Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kapce se dobe zastonj. Peter Aleš Tržaška cesta št 28. Prodaja naravno vinsko žganje in bri- njevec po......2 K 80 h liter slivovec po.....2 , 40 , . melisovec i. t. d. ter kupuje in kuha vsake vrste žganje in rože. Razglas. Vsled sklepa odbora upnikov prodala se bode zaloga blaga in štacunska oprava iz konkurzne mase Julije Murgelj v Novem mestu (1095-3) dnć 6. junija 1900 ob 10. uri dopoludne na javni dražbi in sicer v celoti. Dražba se bo vršila v prodajalnici Julije Murgelj na Velikem trgu. Natančneja pojasnila daje podpisanec. V Novem mestu, 30 maja 1900. Odvetnik dr. Vladimir Žitek oskrbnik konkurzne mase Julije Murgelj. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135 Glavna slovenska m i m m registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje Hranilne vloge in obrestuje po 4 V |0 od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi« Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%- Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (410—15) Dr> IYT» Hudnik| predsednik. "K Preko meje naše domovine Siri se glas o izbornih testeniualt „"K*a»-w»a kranjske to-ie testenin ilnldei-Nl^ & Valenčič -w Ilir, Blsti-ici^. Zanesljivo prave so le v zaklopnicah po Vi kg. z najino firmo. Trgovcem cenike zastonj in poštnine prosto. (880—6) Z Z Z I Z Z Z Z Z U Z T Z Z Z T"Z Z Z Z Z tam* Slavnemu občinstvu uljudno na-snanjam, da sem preselH svojo obrt iz Novih ulic na Dunajsko cesto štev. 32. Priporočam se ▼ nadaljnjo naklonjenjenost ter zagotovljam povsem zadovoljivo strokovnjaSko delo. Z veleapoštova-ojem Ivan. iKakotnlk imejitelj parnih žag, mestni tesarski mojster, zapriseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča (H14-1) s v Izubijani, na Dunajski cesti štev. 32. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'