39. številka.
V Trstu, v sredo 14. maja 1890
Tečaj
„E D I N 0 S T"
uhaja dvakrat na toden, vsuko iredo in loboto oh 1. uri popoludn«,
„Edinost" stane:
«a vse loto gl. «.-; izven Avst. 9,— jfl. za polu leta „ i*.—; n za četrt leta „ 1.50; „ Posamične Htovilke se dobivajo v pro-dajalnirah tobaka v Trstn po » nov,,
T florici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
4.50 2.25
EDINOST
/S
v:
glasi in oznanila ** ra*un« po s iica v petita ; za naslova r. <lel>eiimi umi se plačujn prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnico itd. se račune po pogodbi.
'ni dopisi s« pošiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 25. Vsako pismo mnrn biti trankovano, ker ne franko van a s«1 no sprejemajo. Rokopisi so no vračajo.
Naročnino, rnklamacije in insorat« prolomu upravnistvo v ulici <,'arintla Odprte reklamacije so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V editi si j>- m t
Gospodarstvo na magistratu.
O tem predmetu smo že večkrat pisali, nikdar pa nesmo mogli z mirno vestjo pohvaliti ali vsaj opravičevati ekonomiških ukrepov v mestnej zbornici. Da je gospodarstvo v mestnej kolibi podobno onemu turških paš, to pač vedo naši čitatelji. Bog je pred vsem sam Bebi brado ustvaril, potem je še drugim podaril. Enako uči-njajo tudi rudeči očetje v mestnej kolibi. Ante otnnia skrbe za lastni trebuh. To se posameznim tudi pozna ; remuneracij, poplačil, nagrad za zasluge ad personara itd. itd. teh ne manjka; u v računu kar mrgoli izvenrednih in nepričakovanih stroškov. Da se le kdo zaslužnega skaže za laško stvar, ako je pri volitvah temu ali onemu starešini poiuagal do trona, ako je pridno podpisoval škede, ako ve agitovati za ire-dentarske namene, ako pridno hodi na galerijo ter glasno ploska, ropuče, sika in krči: „bravo* in „abasso* ; ako je v ka-kej, čeprav daljnej „žlahti" z enim ali drugim mestnim očetom, in ako se nahaja v potrebi; — temu služba ne odteče : vstvarijo ti radodarni mestni očetje enaka inesta, da pomagajo svojim benja-minom! Ako nam ne verujete, potipajte le okoličanske renegate, kapoville, dacarske stražnike, gozdarske varuhe, špijone itd.; prasajte jih, kake so jim zasluge in sposobnosti za posedane mesta, in rečejo vam; Mi moramo držati z mestom, z „ma-ještratom", če hočemo kaj imeti! Ni čuda, da ima mestni magistrat povsod nastavljenih braniteljev, koji zagovarjajo njega očitno potujčevajoča dejanja in trošenje občinskega denarja. Mestna hiša je že prepolna uradnikov, kateri druzega ne počenjajo, nego dragi čas prodajajo in pušijo eigaretko, za to pa dobivajo mastne plače. Ali ne samo na magistratu, ampak tudi v druzih uradih od magistrata odvisnih uradnikov in slug kar mrgoli ter se po potrebi prosilcev — benjaminov ustanovljajo še nova mesta. V zastavljalnici, bolnici, plinarnici,
največ pa pri vžitninskem uradu, je uradnikov in polu-uradnikov za polovico preveč. Ni čudu, če se dohodki zmirotn manjšajo in stroški naraščajo, v čigar pokritje trebil novih doklad, pristojbin in dolgov. Zadnji hitrim korakom napredujejo in, rebus nič stautibus, bati so je, da bode tudi inesto Trst pod vlado rudeče samopašne gospode zagazilo liki Rim v kritiški položaj. Zadnje mesto je v dolgovih in zajemih tako napredovalo, da je sedaj že nemožno v njem bivati ter bodemo kmalu dočakali njega financijelni polom. Uprav fre dni br-zojavljuli so iz Kima, da je mestni župan dlje časa konferiral z ministrom Crispijem glede žalostnega gmotnega stanja v Rimu in gU'tlo ukrenb, da se prepreci predstojeća krizu. Minister mu ni vedel česa odvrniti in župan je sklical na to mestne od-I borniko k seji. da se svojoj česti odpovejo. ' Pričakovati je nenadnega poloma.
Pa Trat ? Tudi pri nas občinski dolg vidno narašča; ob vsakej priliki trkajo mestni očetje na vrata Zidov. Vrhu tega pa živimo v jako kočljive) dobi ter smo še negotovi, kako izpadejo pogajanja z vlado glede na odškodovanje Trsta za pred pravico, koja teče proti svojemu koncu Sredi prihodnjega leta odvzame se- Trstu svobodna luka; živenje tu bode podraželo, uvede so vrhu tega občni užitninski davek itd. Soditi iz priprav in dosedanjega trgovinskoga stanja mesta, prestopimo bodoče leto v do cela novo dobo, v kojej si bode mesto Trst pred vsem moralo s a in o pomagati. Treba bode oživiti industrijo in obrt, zgraditi fabrike, skrbeti za povzdigo izdelovanja domačih izdelkov. — Kako pa skrbe za to mestni očetje, v to poklicani? Besede in besede. Prava korist Trsta jim je zadnja skrb ; niti no mislijo na prihod nost, pač pa se pridno zabavljajo s seda njostjo. Za občno blaginjo neumjo ni srca ni razuma, ampak dragi čas trose v dolgih razpravah, kako se bode prenesel Rever-jev pepel v Trst, dovolč znatno svoto za zidanje monumenta Danteja in sedaj
PODLISTEK. Na jadranskej obali.
Povest; spisal Slavo ljub Dobrave c.
V.
(Dalje).
„Jaz ne vem, kaj bi storila, Če bi bila tako visoke rasti in močnega stasa.
».-Tej, jej, Katina, jaz bi znorela, da res, znorela, prav znorela bi", hiti za njo male postave gostobesedna deklica, vsa živa in gibična kot njeni jeziček.
„Zakaj, zakaj bi znorela, Marijeta ?a vpraša gostih stopinj za njima hiteča to-varišica, ki še ne ve, o čem govorita.
„Č!o bi bila kakor Tkalčeva. Kaj ni-čeaar ne veš ? TiBta ošabna stvar, ki se je vedno tako ponašala, da je lepa. Onemu Albinu je verjela, zdaj pa ima — sramoto". Tako jej raztohnači naprej stopajoča visoka Amazonka. Gostobesedna nje tovarišica je pa komaj čakala, da je ta nehala, takoj jej začne teči jezik kot mlinarski poklopec:
„Kaj ne veš? O Bog pomagaj! Tisti Albino, ki gleda za vsako. Tudi za mano je žo hodil, a jaz sem mu drugače pove-
dala in še mu bodem, ko ga dobim, da bo vedel, kaj se to pravi. Tkalčeva pa ni druzega želela kot biti gospa. Tako je, kdor visoko leta — zdaj pa ima. Še če bi bil prav pošten mladenič, Lahu ne verjamem nikoli. Lah je koza, danes tako misli, jutri drugače. — Lahko noč, dekleta" ! Zadnjih besed žo nesti več slišali, tako naglo je izginila gostobesedniea v nizko hišico domov. Gotovo bi bila še kaj več povedala, da bi jej bilo iti še dalje ž njima. Čudili sta se, kako se more dekle tako daleč spozabiti. Sklep njunega govora jo pa bil, da jo s tem Marija kaznovana za svojo prevzetnost. Prevzetna pa, uboga deklica ni bila, tudi ponašala se ni s tem, da je lepa, in kdo bode ženski, mladej ženski zameril, če misli o Bebi dobro in ne le slabo. Nevoščljivost ima velike oči, da vidi povsod več kot je treba.
Sčasoma se je pa ta glas izpremenil le v opravičeno sovraštvo proti onemu za-peljivcu, onsmu sleparju . . . „Lepega" Albina neso več videvali stopati okoli Tkalčeve hišice. Ni ga bilo niti tedaj, ko jo uboga Marijca po cele dni plakala v samotnej sobici, plakala, da bi se Bogu
zmenili ho hu in določili potreben denar /k zidanje spomenika Piraneiu — Tarti-ui-ju (Tertid-u). Nek star pregovor trdi : q u e m D e u s p e r d o r e v u 1 t, delu c u t a t, kar bi se po našem reklo : Bog norcu pokoučuje, radi česar večkrat vsklikamo v navadnem živenju ter želimo norcem pann-t! Postopanje tržaških starešin in 'njih gospodarstvo sedaj, ob tako važnem času, studiti se mora vsakemu. Magistrat tržaški ima tu prvo in zadnjo besedo, lvar magistrat učini, io je sveto tudi vladi, ki pušča da se v javne j zbornici uganjajo vsakovrstne burke, snujejo demonstracijske slavnosti, psuje druga deželna narodnost, zaničuje in blati duhovščina in sv. cerkev tur dovoljujejo velike svote občinskega denarja v dvojbene, ma-lovredne iiauieue. Mestni magistrat jo za laško stranko predobro organizovan ; največjo zuslombo ima v svojih neposredno podložnih uradnikih in poslih samih ; vse uHobje izbral si je ponajveč izmed nižjih ljudskih slojev, da je tem lažje prepriča ter uporabi v svoje pretirane in sebične namere. Zadosti je migljaj v inagistratnih glusilih ,lndipendente" in „Piccolo" in vsa ta služeča sodrga pripravljena je za boj; omenjena lista najbolj slepita ubogo ljudstvo ter zakrivata pod krinko narodnosti najčrnejše namere in sebično sklepe mestnih očetov. Tako so gospodari v mo-stnej hiši v Trstu: terorizmom in slepenjem.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Delegacije se bodo sešle dne 4. junija v Budimpešti.
„Češki klub" je bil sklenil, da ponudi Mladočehom jeden sedež v delegacijah, toda stavil je pogoj, da ti poslednji prijavijo imena dotičnikov in zahteval, da bi se zastopnik Mladočehov ne postavljal v nasprotje drugim češkim poslancem.
usmilila; mrzli kamen morale bi njene solzo omočiti, a njen zapeljivec ostal jo trdosrčen. Kdor je že z raznimi gnjusnimi čini popolnoma v sebi zatrl Čut usmiljenja, ostane mu srce trdo in neobčutno tudi o joku uboge, zapeljano in zapuščene revo. . . Njen oče . . . oh, na očeta Marijca no sme niti misliti . . . zjutraj odhajajoč na delo, kolne, zvečer ugledavši nesrečno osramočeno hčer, zopet kolne, da bi ho morala zemlja stresti pod njim. Kako kratka je bila pač njegova sreča in kako željno jo je pričakoval! Sreča je kakor pena. Namestu željene sreče dočakal je sramoto; oh, osoda, osoda ! Ali je mar to povračilo očetovskih skrbi in nadlog ? Tkalec si jo pulil lase iz sive glave pre-metajoč se po noči brez spanca na trdem ležišči. In ta nesramnež, ta slepar neče sedaj o tem ničesar vedeti. O, grdi goljuf, zastarani grešnik.
Deklica je vsa upala, bleda, revna, bolj mrliču podobna, kot živemu človeku. Nekdaj krasne modre oči so sedaj brez leska in polne solz; nekdaj cvetoča lica so sedaj medla in uvela; prej tako gibičen in vitek život lezo in sklanja se naproj kot kakej staroj ženici. Duša dekličina jo
Načelnik kluba Mladočehov je pa pismeno odgovoril dr. Riegerju, da ne morejo vz-prejeti teh pogojev, ker bi taka obljuba Mladočehe silila, da glasujejo proti svojemu lastnemu prepričanju. Mladodehi torej v delegacijah ne bodo zastopani.
Zadeva Gališko zemljišne odveze vleče se kakor morska kača: danes slišimo, da pride še v tem zasedanji na vrsto, drugi dan zopet, da ne. No, najnovejše vesti nam zatrjujejo, da pride na vrsto neposredno po budgetnej debati. Večina jej je neki zagotovljena.
V seji državnega zbora dne H. maja nadaljevala Be je debata o proračunu trgovinskega minister-stva. V tej seji priporočal je dr. Fer-j a n č i č svojih volilcev prošnjo za zgradbo železnice iz Loke v Divače. Pri tej priliki omenjal je tudi voznih tarifov južne železnico. Vlada je predložila načrt zakona, ki obsega določilo, da so od trtne uši poškodovani in vsled vladnega ukaza ali prostovoljno uničeni, potem pa vnovič zasejani vinogradi za deset let davka oproščeni, čez 10 let so jim pa naloži davek po njih ocenitvi kot vinogradi. Dno 0. maja završili so debato o proračunu trgovinskega ministerstva. Zatem prešli so v obravnavo proračuna ministerstva za poljedolstvo. Pameten človek bi mislil, da pri tej stvari politiška debata ni mogoča, kajti bremena in nadlogo, ki tiščijo na poljedelca in ki so posledica nastalej gospodarskoj krizi, občuti isto-tako nemški, kakor slovenski poljedelec. Oo kje politiško strankarstvo ni na svojem ineBtu, pri pogovoru o gospodarskih stvareh že celo ni. Ali nemška levica in nje general dr. Plener so nas drugače poučili ; ta gospod je napal ministra za poljedol-stva očitajoč mu, da dela na razvoj k r-ščansko-soci jalnih idej. Minister grof Falkenhavn je pa Plener j u jednostavno odgovoril, da ta gospod ministra govor niti prav razumel ni. Ali vrnimo so k pričetku diskusije. Poslanec
pa užaljena do konca. Svet jo je prevaril, v najlepšem Času svojega življenja je britko zapeljana. Ne upa si izpod strehe, ker si misli, da bi bile oči vsih obrnjene le na njo. Britka, črna toga jo obdala dušo njeno. Toga, pravim, kakeršna objame človoka, ko se mej srečo in nesrečo pomakne proti režečemu brezdnu pogube. Nobena nada no obsova več njenega srca, nobena iskrica ne tli več na pogorišči njene dozdevne sreče. Le v daljavi, tam, v mračnoj daljavi sveti se še, kakor da zahajajoči mesec obseva medlo-temni dim, ki jedini je še ostanek nekdanje sreče, bliščobe in udobnosti — njena srečna, nedolžna leta. Ob, to je stanje mej pogubo in pogubljenjem. . . Tu je pač ni več pomoči ; tu ne pomore več nikako posredovanje, nikakeršno sredstvo. Ali se vrzi v strašno brezdno ali pa čakaj tukaj, da ponočne pošasti in kruti vranovi razkop-ljejo tvojo sklepe, raztržejo kite ter so zatrklja prazna tvoja tobanja sama — v grob.
Ne gane se nesrečnica. Čakati hoče, čakati! Oh čakati brez nade.
(Dalje prihodnjič).
ir. Poklukar opozoril je na elementarne nezgode po Galiciji, Tirolskem, K o-roikem in Kranjskem, katere na-stajejo in se vedno vekšajo, ker se vode neso regulirale. Govornik je sicer pripo-znal, da je vlada za Kranjsko nekaj storila, a izraža razne želje glede pogozdovanja Krasa, zaježenja hudournikov in posu sevanja Ljub-ljunskega močvirja. Minister za
pri nas. Gosp. župnik Mihael Korsić službuje pri nas vspešno in požrtvovalno že 39 let, on nas je budil javnemu in pogumnemu življenju, posebno o hudej koleri, bil nam vedno dober prijatelj in priden delavec v vsacem pomenu besede ; sramota bi tedaj bila za nas, ko bi nas zapustil na svoje stare dfti. Slava takim občinarjem, ki znajo ceniti starost tako velikodušnega starčka z hvaležnostjo. Te korake zapi-
poljedeljstvo odklanja krivdo, kakor da bi simo si v zlate bukve, dokler nam bode vlada bila kriva, da cene pridelkom pa- ime Mihael Korsić v spominu! dajo, kar ee je navelo kot uzrok obubo-j Dne L'3. aprila, pa približala se je žanja kmeta. Kalamiteta poljedelstva raz- ločitev g. kapelana. Ob 6. uri zjutraj bila deljena je po vsej Evropi jednakomerno. je zadnja njegova maša. Cerkev je bila Vsakdo želi, da se delalcem stanje zboljša. polna občinstva, tudi šolska mladina ni To pa zaslužijo le oni delalci, ki vrše zamudila v zadnjič počastiti njih bivšega dolžnosti svoje v človeškej družbi. In prijatelja, dobrotnika in učitelja. Po kon-uprav mi v Avstriji smemo biti ponosni, čanej službi božjej, /bralo se je vse ob-ker smo v tem pogledu že storili marši- činstvo pred cerkvijo, šolska mladina bila koji korak. Delalci ne sestavljajo nekak je razvrščena v dveh vrstah, k temu se je četrt stan, ampak oni so le posebna vrsta pridružil še čitalnični odbor s predsednikom 1 juaij, katera se nahaja v vsih stanovih, in podpredsednikom ; žalostno je vsu čakalo Ako se hočejo delalci in delodajalci na- v zadnjič, da bi se g. slavljencu poklonili, dejati boljše bodočnosti, treba je, da Ni še prišel, spremljevan po preč. g. obema dobro gre. Govornik svari pred župniku, že se je slišal pretresujoč jok v zabavljcnjem proti kapitalistom, kajti one cerkvi ; vse ženice so hitele do g. slav-dežele so najubožnejši, kjer ni kapitala. Ijenca, ter mu poljubovale roko. Ko pa pride Da pa kapital ne postane zlato tele, treba na prag cerkvenih vrat, se ni mogel nihče je za to skrbeti, da se ne bode blatilo več prevladati pred notrajnimi čuti, da bi vse ono, kar se tiče vere, da se ne bode možko zrl slavljencu v oči. Za ženami so smešilo Boga in da se ne bode Bmesilo začeli jokati otroci, a ti so ganili se ostale, vero v boljšo bodočnost onkraj groba, tako da lahko skoraj rečem : ni ga bilo, da Dr. P I e n e r , odgovarjajoč ministru, jo bi ne rosil solz ! Kljub temu izvanrednomu je pa hudo zavozil, trdeč da je (minister) ganljivemu prizoru ujunačil se je g. Karol novražen kapitalu; mož torej ministra niti. Kumar, c. kr. poštar itd., ter povzdigue razumel ni.	| krepko, možko, lepodonečo besedo, ki je
Posl. V i tezi č opisoval je razmere, znana daleč po okolici. Pričel je skoro kmetijske družbe v Istri in priporočal v nekako: „Slavno občinstvo! Približala Be posebnej resoluciji razdvojitev njeno v je ura ločitve, britkosti, ko si danes vzadnjič slovensko-hrvatski in italijanski oddelek, gledamo v oči". Na drobno nočem pojasne-Pri koncu debate oglasil se je še vati govora, le toliko opomnim, da je bil nemško-nacijonalni posl. K a i s e r ter za-' znak vsega priznanja in posebne hvaležnosti solil Plenerju par prav gorkih. Rekel je: in končal je z besedami: „Preč. g. Župnik, Postopanje Plenerja naredilo je name naš dobrotnik in prijatelj, sprejmite našo vtis, kakor da se je (Plener) posebno zahvalo za vse, kar ste nam dobrega sto-razveselil prilike, da more napasti mini- rili, imejte nas šc v dobrem spominu in stra ter pripraviti sebi ministerski odpustite nam, čo smo Vas razžalili !* sedež. G. Plenor slišal je le zadnji od-1 Ni peresa, ki bi moglo popisati utis stavek ministrovega govora in šumelo mu teh besedi na občinstvo ! jo le nekaj po ušesih, da naj se ne pleše ! Vse so je jokalo in ihtelo. Tudi preč. okolo zlatega teleta. Plener je sijajno po-j gosp. župnik spregovoril je lepe, priznalne kazal, da je povsem udan egoistiškej in in laskave besede v čast vrlega moža, ka-kapitalistiškej meri. S tem je bila završena teri nas je žalibog zapustil, debata o proračunu poljedelskega mini- Gosp. slavljenec bil je bled sterstva. Zapričeli so potem debato o j zid, tako ga je pretreslo, da
Povedati Vam pa hočem, da nas je zapustil dne 5. t. m. o bčep ril j ubijeni in tudi občeljubljeni in spoštovani visokočestiti pater Maks Senica, redovnik frančiškanskega reda. kojega si je občina z velikim trudom pridobila za svojega duhovnega pomočnika. Oče Maks pridobil si je v prekratkej dobi svojega bivanja, od 22. januvarja t. I. namreč, vsa srca tukajšnih občanov — vse mlado in staro, vbogo in bogato, priprosto in imenitno, vse ga je ljubilo, čestilo in spoštovalo v resnici kot pravega, dobrega, priljudnega, pobožnega, prijaznega svojega dušnega pastirja, da v resnici bil je natančen mož v svojej službi in obnašal se je prajv po volji božjej.Vsakdo šel ga je rad poslušat, ker je kršanske resnice tako mikalno vedel pripovedovati; ! ljudje neso šli iz cerkve, ko je pričela pridiga, da: rili so se naprej, ker vsakdo ( bi bil rad prav dobro slišal njegove mične govore o božjih resnicah. Ne morete si j predstavljati, gospod urednik, kako je bil č. g. pater Maks pri Sežancih in vseh j občanih priljubljen. Kdor je bil v Sežanskej 1 župnoj cerkvi v nedeljo 4. t. m., ko je č. g. pater jemal slovo od svojih vernih poslušalcev, videl je na obrazih žalost, | neko notranjo nemirnost dobrih S e-ž a n c e v ; koliko očes je Bolzilo, da izgubi tako dobrega dušnega pastirja ; a tudi njega, videvšega to ljubezen in vdanoBt pobožnih in dobrih Sežancev do njega, premagalo je, tudi njemu je solzilo oko. Krasen trenotek človeškega življenja, lepo plačilo možu za njegovo vestno, vb-trajno in blagodejno delovanje v šoli kot veroučitelj, v cerkvi kot duhovnik in maš-nik, zunaj pa kot vzgleden dušni pastir ! Skromnemu možu-redovniku zakličem, da je svest svojih dolžnosti in svojega
justicnem ministru.
DOPISI.
Iz Kviškega pri Gorici 28. aprila. [Izv. dopis.| V dan 20. aprila naznail nam je tukajšni preč. gosp. župnik, da nas v kratkem zapusti naš dober, prav dober, g. kapelan. Marsikoga je pretresla ta novica, in marsikomu se je prikazala aolza žalosti. A tudi to nas je ganilo, ko je izustil: „Tudi jaz Vas bom moral zapustiti dragi farani! Dolgo let sem bil pri Vas, tako, da sem se med Vami postaral in oslabel; to mi provzročuje, da ne morem opravljati dolžnosti svojega stanuu. V resnici pretreaujoče besede !
Pri zadnjej sv. maši vzel je bivši g. kapelan Gotard Pavletič slovo od vsih občinarjev. Njegov jedrnati in v resnici iz srca dohajajoči govor sel je vsacemu do srca. Slovo je donelo na uho vsacega, od otroka do starčka, slovo živim in mrtvim. Koga bi ne pretresle take besede! Zato si pa videl marsikoga solziti bc ; ni bilo skoro srca, kojega bi ne ganilo. Tako nam ostane njegov govor trajno v zvestem spominu, kakor njegova ljubeznjivost.
Oba govora sta hudo vplivala na celo faro. Ljudje so bili nekako obupani. Po-poludne prišli so nekateri odličnjaki tu-kajšne občine, ter bo se odločili, da pojdejo do Višjega duhovnega pastirja, do prevzvišenega nadškofa hitro naslednjega dne, ter da prosijo, naj jim dovoli, da ostane preč. goBpod župnik vpokojen vedno
kakor ni mogel
se zahvaliti, le besede navedem, katere je izrekel. „Oprostite dragi moji, ker mi ni dano izraziti svoja čutila, prehud udarec me je danes zadel !*
Slednjič, ko se je gosp. slavljenec uteail, sledilo mu je občinstvo do razpotja. Prvo je šla šolska mladina z učiteljskim osobjem, za tem gosp. slavljenec, spreljevan od gosp. župnika, gosp. grajščaka, gosp. c. kr. poštarja, od uekaterih udov starešinstva, od odbora „Čitalnice" in od ne-številnega ljudstva. To je bil sprevod, ka-koršnega še ni videlo Kviško !
Na razpotji bil je srčen ubjem in srčni z Bogom, s pretekanjem solza tudi pri takih osobali, katerim ni običajno, Najbolj naB je iznenadila šolska mladina, katera je spremila gojp. slavljenca, avojega bivšega dobrega učitelja do polovice ceste črez Gradec proti Plavem, kljub ojstremu za-branjevanju.
Tako se je slovil gospod župnik od nas! Hudo nas je zadelo, in zavidni smo St. Viskej gori. Ali kaj ćemo, tako je odločeno. Mlademu gospodu pa želimo hvaležni obilno sreče in Vam kličemo „Ne pozabite naa 1*
Iz Sežane 11. maja. Gospod uredniki Nekaj Vam na uho povem, poslušajte: V Sežani gode se Čudne reči, da že neznosne reči. Ali o teh čudnih in neznosnih rečeh nečem govoriti, ker ž njimi bi še bolj že itak močno razburjene in predobre Sežance vznemirjal ; samo opozoriti sem hotel dotične više kroge na to ... . sicer pa mimo, mimo kočljive podobe sedanjih in bližnje preteklosti dogodkov......
81
i ... stanu. Mož, spoznavši v svojej neumornoj
delavnosti kot apostoljski misijonar v Švici in v južnej Ameriki človeštva slabosti, pripravljal je in tudi pripravil marsikatero že zgubljeno ovčico zopet na pravo pot | in sedaj pa je zgubila ta čreda spet svojega pastirja. Vse ljudstvo pa želi, da bi j Be kaj kmalu povrnil, in bi ga spet rado I videlo v svojej sredi. — Bog sam privodi ga sem in tu naj ostane, da bode enkrat mir, mir......
; Čestitati pa imam č. g. župniku Ko- , , manu Jožefu, da je tako okreval, da se je pri svojej močno nevarnej in dolgotraj-! ne j bolezni tako zelo okrepil, da zamore vsa duhovna opravila v cerkvi za vso ve- ( liko občino in pa kršanski nauk v šoli za i toliko otrok sam vestno in natančno opravljati.
Glavni zbor „Slovanske čitalnice"
dne 10. maja 1890.
Predsednik g. Mate Polich otvori zborovanje, pozdravi navzoče družtvenike in predstavi redarstvenega svetnika gosp. R. Vidica. Tajnik Ivan Macher prečita potem svoje poročilo, ki tukaj sledi.
Slavni zbor!
Ker je miuola zopet jednoletna druž-tvena doba, stopa odbor pred Vas, čestiti družtveniki, ter Vam polaga račun o svojem delovanji, katero sto itak imeli priliko opazovati in nadzorovati. Zatorej bode moje poročilo kratko in stvarno.
V glavnem zboru 4. maja 1889. izvoljeni novi odbor ustanovil ae je v seji 5. maja 1889. tako-le: Gosp. Polich Mate, predsednik; g. Truden Anton, podpredsednik ; g. Macher Ivan, tajnik in knjižničar ; g. Viličič Ilinko, blagajnik in gospodar ; odborniki gg. : Abram Ivan, dr. Glaser Karol, Mankoč Ivan, dr. Rybaf Otokar, Vučkovič Gjuro.
Mej letom se ni vršila v odboru nobena izprememba.
Družtveno življenje bilo je živahno ; bralna in igralna soba navadno dobro obiskovana. Kakor že par let sem, bila jo tudi letos .Slovanska čitalnica" središče
slovanskega živelja v Trstu, katera je zbirala v svojih prostorih vso zavedno narodno inteligenco.
Družtvo je priredilo meseca maja 1889. izlet v Skocijansko jamo. Vzlic slabemu vremenu udeležilo se je izleta 45 družtveni-kov in nekaj Sežanske gospode. Akoravno se zabava vsled neprestanega dežja nt mogla razviti, kakor bi bilo želeti, vender ostane izlet vsakemu udeležencu gotovo ▼ prijetnem spominu. S pokanjem topičev in z vihrajočimi zastavami sprejelo se je družtvo v Matavunu. Ko smo ni ogledali podzemska čuda Skocijanske jame, razvila se je živahna zabava posle obeda v Gom-bačevej gostilni. Nakelskemu učitelju g. Albinu Štrekelju izrekla se je za njegov trud pismena zahvala. Da poleg zabave nesmu pozabili tudi na svoje najvažnejše družtvo dokazuje to, da smo zbrali 20 gl. v korist podružnice sv. Cirila in Metoda,
V letošnjej dubi priredilo je družtvo 6 zabav in sicer 7. decembra 1889, veselico s plesom; 31. decembra 1889. Silvestrov večer; 11. januvarja 1890. tombolo in ples; 25. januvarja 1890. veselico a plesom; 8. februvarja 1890. veliki ples in 15. februvarja 1890. veselico s plesom, Silvestrov večer priredile so naše gospe in gospodične loterijo v korist podružnice sv. Cirila in Metoda, katera je nesla znatna svoto. V isti namen se je nabralo v igralne} sobi okolo gld. 20.
Gospoda slavna! Z veseljem sum lansko leto poročal o družtvenih veselicah,, katere so odbor spravile nekako v zadrego glede prostorov. Resno se je že preudar-jalo, kako jih razširiti. Žal, da ne morem letos istega trditi.
Izmed zabavnih večerov treba je na tem mestu omeniti dva in sicer 11. maja 1889., ko smo imeli v svojej sredi divnega našega pesnika Simona Gregorčiča, potujočega v Črno Goro in 28. aprila 1890. ko so naše družtvo pohodili prevzvišeni vladika Baraki g. Mili nović s svojim tajnikom g. Radičem, pesnik jugoslovanske vzajemnosti Jovan S u u d e č i ćr naš slavni rojak Josip N o 11 i in priljubljeni slovenski boritelj Ivan Hribar. Krasni govori, osobito visokih gostov, bratsko občevanje in lepo petje dičilo je ta dva večera.
Odbor je bil redno v teanej zvezi z vsemi slovenskimi družtvi v Trstu, ter je rad odstopal svoje prostore „Zenskej podružnici sv, Cirila in Metoda" za glavni zbor, za božićnico in družlvene seje, „De-lalskemu podpornem družtvu" pa za plesne vaje. Vseh narodnih večjih zabav udeležil se je odbor deputacijami ter podpiral sploh vsako narodno gibanje.
Udeležil se je nadalje odbor odkritja spomenika ranjcemu Lovru Žvabu v Du-tovljah, Vodnikove slavnoati v Ljubljani, Levatikove slavnoeti v Laščah, obletnice „Delalakega podpornega družtva* in otvo-rjenja narodne čitalnice na Reki.
Brzojavnim potom pa je pozdravil Levstikove čestilce v Laščah, hrvatske rodoljube o priliki otvorjenja Čitalnice na Reki in Čitalnico v Vipavi o priliki praznovanja 251etnice. Župnijskemu uradu v Starem Trgu pri Slovenjem Gradcu izrazil je odbor o priliki smrti Davorina Trstenjaka svojo sožalje iato tako brzojavno.
Pristopilo je med leto 21 članov, izgubili amo jih 19, največ vsled preselitve iz Trsta. Neizprosna smrt pobrala nam je dva člana in sicer zavednega narodnega moža, učitelja slovenščine goap. Frana Wratschka c. kr. prof. v pokoji, in častnega našega člana, vrlega slovenskega rodoljuba, starino slovenskih pisuteljev g. Davorina Trstenjaka. Hranimo jima hvaležen Bpomin v svojih srcih, vzdignimo se v to s svojih sedežev. (Slava !) Vročilo in vložilo se je 43 aktov. Odbor je imel 13 rednih sej.
Naročeni smo bili na 9 slovenskih, 0 hrvatskih, 1 češki, 1 ruski, 3 italijanske in 5 nemških listov. Gospod Mihael Truden je tudi letos podarjal družtvu „Politik",
za kar se mu tem potom toplo zahvaljujemo. Družtvenikom je bilo torej na razpolago 26 novin. Vpisani smo tudi kot član Slovenske in Hrvatske Matice.
Poročati Vam imam še na kratko kot družtveni knjižničar, da šteje knjižnica 490 knjig. Gospod dr. H. Turna daroval je 5 knjižic (Jurčičevih romanov), za kar mu je odbor izrekel svojo zahvalo. Na prošnjo g. prof. dr. K. Glaserja in s privoljenjem odbora posojeval sem primerne ilovenske in hrvatske knjige dijakom tukajšne c. k. višje gimnazije. Tudi družtveniki so si mnogo knjig v čitanje izposodili.
Pevski arhiv Šteje 82 zborov in Čve-terospevov. Pomnožil se jo s slovenskimi narodnimi pesmi, katere izdaje g. Kuba v Podčbradech.
Gospoda ! Kakor razvidite iz mojega poročila, nesmo nazadnjevali; da, v marsičem obrnilo se jc skoraj na bolje. Lahko bi bilo seveda boljše, da so okolnosti druge. Menim pa končavši svoje poročilo, da je pri splošno znanem rodoljubji Tržaških Slovanov skoraj odveč apolovati na Vas, da ostanete tudi v bodoče zvesti in vrli člani najstarejšega našega družtva, da delujemo tudi v bodoče vsi skupno in vsak posebej v prospeh in razcvitanje naše čitalnice v slogi, edinosti in bratskoj ljubezni.
Živela „Slovanska čitalnica! Živoli družtveniki!
(Konec prih.)
Domače vesti.
Vladika Stro8smayer odpotoval je v Rim. Na potovanju se je bavil nekoliko časa v Ljubljani in Gorici, od tod se je odpeljal v Bolonjo in potem v Rim.
Himen. Poročil se je dne 10. t. m. v Trstu naš urednik in prijatelj g. Maks C o t i č z gospodičino K a t a r i n o D u š a. Naše prisrčne čestitke !	Kolega.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu. Namesto šopka gospej Cotičevej 7 gl. 4 kr.; o priliki ženitve g. Cotiča 4 gld.; neka kazen pri istej priliki 56 kr.
Ustanovitev novega odbora .Slovanske čitalnice' v Trstu. Truden Anton, predsednik; Man koč Ivan, podpredsednik ; dr. R y b a r O t o k a r , tajnik in knjižničar; Viličič Hinko, blagajnik in gospodar. Odborniki: Abram Iv., M a c h e r Iv., P o 11 i c h Mate, dr. T r u-d e n M., V u č k o v i č Gj. Namestniki: dr. M a n d i č Fr., F u r 1 a n i Lj., K a v-č i č Josip.
Članom „Tržaškega Sokola". Danes zvečer ob 8% uri je volilni shod v gosp. Maksa Lavrenčiča gostilni. — Občni zbor tega družtva je v soboto dne 17. t. m. ob 9. uri zvečer v dvorani hotela „Evropa". — Po občnem zboru je prosta zabava, pri katerej sodelujeta tamburaški zbor in dramatični odsek.
Občni zbor pevskega družtva „Velesila" v Skednji bode na binkoštno nedeljo, dne 25. t. m. v dvorani za pevske vaje v Skednju.
„Triglav", akademiško družtvo v Gradcu, je nameravalo v kratkem blugosloviti svojo zastavo, vlada je pa prepovedala to slav-nost. Zopet jedna ljubeznjivost!
Dragoceno darilo ruskega carja. Izvrstni hrvatski kipar Ivan Rendič, kateri že davno biva v Trstu, je poklonil ruskemu carju Aleksandru o priliki veselega dogodka za rusko carevino in Črnogorsko knoževino, nek svoj umotvor, kojega je Nj. Velič. ruski car sprejel. V znak svojega priznanja je podarilo odličnemu kiparju po tukajšnjemu ruskemu konzulu, g. Kolemiue, dragocen dar, kateri je v istini dragocen, bodisi da ga je blagoizvolilo podati Nj. Voličanstvo samo, kakor tudi radi njega vrednosti. Darilo to je namreč krasen prstan s tremi bogatimi briljanti najlepših barv, vreden 1600 rubljev (6400 frankov). 1 mi prisrčno čestitamo odličnemu bratskemu umetniku, Čigar slovansko ime že daleč slovi !
„Politiškega pregleda", tikajočega se v n a n j i h držav, tudi danes nesmo mogli priobčiti radi nedostatnosti prostora, j Poročila o državnem zboru in drugo nabrano gradivo zahtevajo obilo prostora.
Gosp. dr. Ferjančiča govor, katerega omenjamo v političnem pregledu, prijavili bodemo doslovno.
Za VI. župno cerkev v Trstu se je nabralo po zadnjem izkazu 6.247 gld. 25 kr. v denarju in 2.350 v vrednostnih papirjih.
Minola nedelja bila je kakor po navadi v spomladi jako živahna. Ljudstvo je kar vrelo iz mesta na prosto v okolico, kjer so bile gostilne prenapolnjene. Radi slabe letine prejšnjega leta bodo kmalu okoli-čanske kleti prazne in teklo bo, kakor ' navadno, istrsko vino. Tombola na dvorišču velike vojašnice je bila tudi dobro obiskovana ; tombolo je zadela neka deklica. V obče bi želeli, da naša vrla pevska družtva — katerih v okolici štejemo mnogo ! — napravijo o priliki kak izlet v gorenjo i okolico, kojega bi so brez dvojbe vdeležilo mnogo slovanskega občinstva iz mesta in . okolice. Želeti bi bilo to tembolj, ker je jako potrebno, da se mejBebojno bolje poznavamo in navdušimo za sveto narodno stvar. Odkar so začela delovati v okolici slovenska pevska družtva, ista so narodno čemdalje bolj oživlja in krepi. Po nekod so se razmere istinito spremenile, radi česar se gotovo nadejamo boljše prihodnosti, ako bode vrla okoličanska mladina hvalevredno vstrajala v začetem delu ter gojila krasno slovansko petje, pri tem pa se vnemala k narodnej zavednosti. Naj bi tudi ostale vasi v okolici posnemale vrle Prosečane, Rojance, Barkovljane, Ske-denjce in Kontoveljce ter si ustanovile čim preje koristna pevska družtva. Zave-dajočej se slovenskej mladini v okolici kličemo : krepko naprej! —
Ljubljana — slovensko središče ? Nenavadno lep gmotni uspeh koncerta, kojega sti priredili tržaški podružnici družtva sv. Cirila in Metoda v gledišču „Armonia", kateri koncert je priuesel čistega dohodka preko 507 gold., — razveselil jo vsacega primorskega rodoljuba. Tržačani, Primorci Bploh in nekateri drugi posamezniki ska-zali so o tej priliki, da istinito uvažujejo potrebo prekoristnega družtva, čigar namen je ustanovljati šolske vrte in šole v bolj izpostavljenih krajih ; s svojo požrtvovalnostjo so pokazali, da jim je srčna skrb za narodno Šolstvo, od kojega odviei obstoj in napredek naroda. V obilnem številu so tedaj prihiteli na koncert ter se v istini ekazali radodarne, čemur se je zahvaliti toliko za sijajen duševni, »olikor tudi gmotni uspeh tega konoerta. Menite pa, da so se vsi Slovenci radovali tega nenavadnega pojava hvalevredne požrtvovalnost v blagi narodni namen P Minola sta že dva tedna po veselici in več nego tedeu dni, odkar se je v našem listu objavil uspeh veselice, a v ljubljanskih dnevnikih nesmo še brali poročila o tej zadevi, razun kratke vesti o veselici v „Slov. Narodu" in štiri-vrstne notice v „Slovencu", v kojem se omenja (najbrže iz „N. Soče" in po preteku 2 tednov po veselici) rečeni sijajen gmotni uspeh ! Včeraj je vsaj „SI. Narod" prijavil račun o koncertu. — Ne sme li ljubljanska inteligenca zvedeti, kaj počenja uboga slovenska raja ob slovenskej periferiji ? Ljubljanska gospoda se res premalo zmeni za naše žalostne razmere. Niti jedna kavarna v „slovenskej prestolici" ni naročena na naš list — dokaz da nje obiskalcom ni za poizvedanje in proučenje odnošajev ob Adriji. Ako že nočete naših teženj gmotno podpirati, podpirajte je vsaj moralno, Bicer Slovenci ob Adriji bodo prisiljeni nezaupno gledati na — svoje središče !
Iz Koroškega piše navdušen slovensk rodoljub v zasebnem listu do urednika našega lista sledeče: Pri nas tu na Koroškem no poznamo še liberalcev in katoliških rodoljubov — VBa duhovščina je v tesnej zvezi s kmetom in civilno gospodo. Veruješ pa mi lahko, da sto vi v Trstu
stokrat na boljšem od nas. Meni se celo K- imajo tudi že „na žnori" a dobila netiva zaiuerja, da z ženo svojo lastno in z otrokom 80 druzega, nego „prijateljske migljaje", doma in povsod izkjučno slovenski go- da naj ne občujeva „mit Hetzkaplanen* irt vorim ! Vsa Kranjska neuiškntarija in vse „Volksverhetzern*. — „N. freie Stimmen* iahonske spletke so pohlevna igrača v pri- prinesle so pred nadavnem uvodni članek, meri s Koroškimi razmerami. Le pomisli,' ^ j® imel nič več nego 40 pnovk na dr. 135.000 Slovencev nema niti 1 slovenske J« Vosnjaka! Kako ta list psuje vsak naj« šola na celem Koroškem ! Naš kmet je ves manjši slovenski pojav — to se opisati ne cbegan. Vsak „preoblečen" kmet je naj- ^a, bilo bi tudi škoda odgovarjati listu, ka-zagrizenejši renegat! Schulverein ima tudi teremu na čelu je znani renegat Jessernigg ! svoje šole, podpira učitelje, daje podpore P»8at» bi mi v „Miru* o tacih zadevah, a občinam. Zadnji birič in zadnji ponočni »Mir" je premajhen in tega no more spre-čuvaj, vse je kot kitajski zid združeno jemati! „Politik" in „Vaterland" pa mečeta zoper nas. Pod policijskem nadzorstvom vwa'i dopis iz Koroške v koš. Zato nam je smo skoraj vsi, ki nas ni še vgnala nemška trc'ba drugih listov in če jo tebi ljubo, požrešnost. To je gola, gola istina. Žalibog P'8a' bi jaz večkrat. Ce mi pa kedaj je med nami tudi takozvanih Slovencev — pišeš, ne piši nikedar na dopisnici, ker ki so Slovenci le med štirimi stenami, pri našemu poštarju ni zaupali. On je sicer kozarcu. V pričo kakega Nemca iz take Slovenec rodom, a hud naš nasprotnik, vrste Slovencev ne zvabiš slovenske be- dasi ima Slovenko iz Kranjsko za ženo. Bede. Pokazal bi ti celo lahko pisma, ko 9., 10. in 11. junija pride zopet der „Ge-so me domači, izobraženi Slovenci svarili, neralhetzer Voschniagg aus der Residenz-naj nikar ne bodim k shodom družbe sv. j 8ttt(^t des Konigreiches Tomanien" — kakor Cirila in Metoda, naj ne govorim na takih pišejo „Freie Stimmen" — mir kalit na Ko-zborih — naj ne občujem z Einspielerjem, roško« Sla bodeva na Dobrač in od tam v Lendovšekom, dr. Lutmanoin in drugimi. Steben na Žili k podružničnemu sdiodu. Pa No, vse to me ne straši. Prestal sem že bodo zopet zabavljali želodarji in bajoneti mnogo krivic — in če bi me še tukaj 80 bodo sprehajali po nedolžnej in pohlevnej prijeli — nič ne de. Težko službo imam Vft8' !
in familijo, a č« le morem, sem črez hrib Sveta birma delila se je minolo ne-in dol. Z Einspielerjem Bern se koj seznanil. ^eljo v Barkovljah. Sprejem premilostlji-Due 4. maja t. 1. bil je dr. Vošnjak pri, veBft g- sk°t'a bil je presrčen in ganljiv; meni na kosilu — po kosilu sva pa odri- P" "Inžbi božjej peli so pevci družtva nila na Zilsko Bistrieo. 20. aprila sva bila »Adrija". Pričakujemo podrobnejših poročil tudi oba na Prošovicah pri shodu, kjer 0 tej cerkvenej slavnosti. — Prihodnjo nesmo se bili tako ogreli, da mi ostane večer deljo bodo sv. birma v Rojanu in nastopne v nepozabnem spominu. Kar se tiče pre-nedoljo v glnvnih župnih cerkvah v mestu, tilnih in sramotilnih pisem g. Einspielerju	Rojan se pripravlja dostojno sprejeti
iz Ljubljane, ti omenjam, da so pisma pi- vzvišenega pastirja.
sane v zlogu misijonskih pridig v iz bo me m , Ministerska naredba. Naučni minister jeziku — prete pa Einspielerju s peklom, j° 1 odlokom od 6. maja t. 1. odločil, da primerjajo ga sč njegovim strijcem An-1 morejo učenci srednjih šol že v prvem drejem, in da ga Btrijc Andrej na onem semestru biti oproščeni šolnine. Za to pa svetu zavrže in od sebe pahne! Einspieler \ morajo dotični učenci imeti v prvih dveh je odgovoril v „Miru" Hoteboru — ta pa mesecih šolskega leta jeden prvih dveh seje v Slovencu zagovarjal in Einspielerju redov v vedenju in pridnosti, v ostalih predbacival, da je v nekej tajnej zvezi z Na- j predmetih pa vsaj noto „zadostno". Opro-rodovimi framazoni. Že drugi dan potem Manje bode lo začasno; konečna opro-jo imel pretilno pismo — ki se v presledkih ®titev j® odvisna od uspeha v prvem so-ponavlja. Slišal sem, da jo mislil neki znani »»estru. Doba za vplačanje šolnine se je kaplan preseliti se v Celovec, prevzeti podaljšala za tri mesece, tajništvo pri družbi sv. Mohora in ured-i Nenadno je umrla neka 201etna deklica ništvo „Mira" in vodstvo Koroških Slo- Fr- Schoniklo na srčnem bolu. Prišla jo vencev. O tem so je precej govorilo, toda zvečer domov od sprehoda in napadla jo tako daleč pač ne pride nikoli. In Ein- Je buda bolest, za kojo je so v teku iste spieler se tudi ne bode udal in zbal. in "mrla.
ako so povsem ne motimo: smo na sledu' Znorela je neka 181etna deklica v dotičnim pisačem! Iz Ljubljane podpirajo Rossetti, ter v norosti poskušala samo narodni napredek na Koroškem razun dr-18ebo umoriti, prerezavši si žile na roki t žavnih poslancev: jedina dr. Vošnjak koščekom stekla. Domačini so jo za časa in Ivan Hribar. — (Naslednji odstavek jrošili' ter odvedli v bolnico, ne priobčimo, ker je pisan — žolčem.) -
m trgovinske M.
vencem! A vsega tukaj živeči zavedni Nekoliko besed o zavarovanju proti
Slovenci storiti ne morejo — vsak da veliko več, nego premore. Jaz sem izročil dr. Lutmanu večino Bvojih knjig, da jih razdeli na Žili. To se mora zastonj dajati,
požaru iti na živenjc.
Spisul A. Čok. Kako koristne so zavarovalnice dokazalo je že nad tisoče ljudij, pa vender
da se ljudem odpro oči, katere so z nem- j neso pri nas še prav dobro razširjene, škim blatom zamazane! Moj namen je in Kdo je temu kriv? Smelo trdimo, da obljubil Bem tako, da bodein pisal v slo-j nikdo drugi, kakor mi sami — naša trma venske liste v zmislu današnjega dopisa in lehkomiselnost. Ako pogledamo izkaz — morda zbudimo spečo L j u bi j a no. zavarovalnic, koliko so v 30 letih izpla-Pozabavljati je malo treba, brez zabav- jčale škod proti požaru in na živenje, jasno ljenja no bode šlo. — Odličen cerkven nam je, koliko uboštva so odstranili ti dostojanstvenik prigovarjal je nekemu od- zavodi !
ličnemu slovenskemu duhovniku, naj bi Slovenci, kadar in če že hočejo imeti
Veliko jo naših ljudi, kateri poza-pravljajo denar, skoraj bi rekli, po nepo-
občne zbore ali shode — hodili na Kranjsko trebncin ; da bi zavarovali svojo posestvo,
in kje na Kranjskem imeli svoje shode — to je: „Podružnica sv. Cirila in Metoda
to jim še na miBel ne pride. Mislijo si namreč: Čemu se bodemo zavarovali, saj
na Bistrici" naj bi napovedala svoj letni je preveč neumno plačevati leta in leta, občni zbor — tako, da zbor ne bode na ves naš denar dobi zavarovalnica v svoj
sedeži družtva, nego kje v Šiški ali Ribnici na Kranjskem !! da bode mir v deželi Koroški, ker Slovenci — kakor je znano
žep. Tudi če nam zgori hiša, pomagali nam bodo Hosodje in sorojaki, da si zopet napravimo stanovanje. A v tem se čestokrat
— ne delamo druzega, nego zmirom in motijo. Ako bo prišli pogorelci nabirat povsod le mir kalimo!!? Nekomu jo strogo ' milodarov, vsakdo se jih je vsmilil, ker prepovedano, vdeleževati se shodov itd. bili so reveži in neeo bili sami krivi ve-Nekemu profesorju je strogo prepovedano, like nesreče. Ali deloma bili so krivi sami vsako občenje se Slovenci, tudi on je pod | Požar jih je pripravil na beraško palico, policijskim nadzorstvom! Mene in uradnika zato ker neso mislili na nezgodo ter si
neso dali zavarovati svoja posestva, v kojem slučaju vsaka zavarovalnica coni in plača škodo.
Nekam čudno se nam zdi, du uprav ženske so jako nasprotne zavarovanju. Njili lehkomiselnosi je marsikatero družino pripravila na beraško palico. Ne pomislijo ri. koliko veljave inm zavarovalna polira v družini. Prigodilo se je večkrat, ko je prišel zastopnik kake zavarovalnice, da ga je gospodinja tako rekoč izgnala iz hiše. Tudi to se je že večkrat pripetilo: Opoludne nehala je zavarovalna pogodba, mož jo je hotel koj drugi dan ponoviti, pa žena ga je svarila, naj nikar ne ponovi zavarovanja, saj je vplačal že toliko denarja in še nadalje plačevati bilo bi preveč neumno. Lehkouiiselni mož posluša svojo še bolj lehkomiselno ženo, ter no ponovi zavarovanja. Za nekoliko dni nastane pri bližnjem sosedu požar. Ker je ogenj jako silen, uniči še druga poslopja, mej katerimi tudi zgoraj imenovanega gospodarja.
Nedavno se je prigodilo to-le: Zastopnik neke zavarovalnice pride v vas, kjer je bilo malo ali nič gospodarjev zavarovanih proti požaru. Ta jih nagovarja naj zavarujejo svoja poslopja. Nikdo ga ne posluša, še rečejo mu, da to zavarovanje ni nič, plačuje se leta in leta in ta njih težko prisluženi denar dobi zavarovalnica v svojo korist. Omenjeni zastopnik vidi, da ne odpravi ničesa pri teh lehkomiselnih ljudeh, zapusti jih ter gre, dalje. Za nekoliko dni izve, da gori v ravno istej vasi. Potem so se pogorelci gotovo kesali, zakaj neso poslušali dober | svet onega zavarovalčinega zastopnika. Našteli bi lehko na tisoče takih slučajev, kateri neso izmišljeni, ampak slučaji vsakdanjega življenja.
Enako nasprotujejo ženske tudi z a-varovanji na živenje. Kar pa menda izhaja zgolj iz nevednosti in neprevidnosti, kakor tudi iz čuta do varčevanja! Da bi pomislile, kako veljavo ima v družini n. pr. zavarovalna pogodba na slučaj » ra r t i! Mi ne vemo, ke-daj nas pokliče Bog k sebi, radi česar moramo skrbeti tudi za prihodnjost. Če-stokrat je žena razgovorila svojega soproga, da se ni zavaroval za živenje, mož umre in ona ostala je sirota z mnogimi otročiči. — Marsikdo tudi misli: Zakaj bodom zavaroval svoje živenje, denar katerega vplačujem zavarovalnici, stavil bodem v hranilnico in s tem denarjem napravil si bodem lehko kapital. To je največa trma, proti katerej se morejo vojskovati zavarovalnice skoraj povsod. Res, ako se vlaga vsako leto neko svoto denarja v hranilnico, po preteku mnogo let naraste velik kapital, pa treba mnogo let vlagati v hranilnico! Denimo n. pr. da je v kakej družini jako skrben in varčen oče. On se odloči vsako leto od 30. leta naprej staviti v hranilnico 236 gld. 30 kr. Ako ta oče umre po 10 letih, v teh 10 letih narasel bi kapital v hranilnici s 4% obresti na 2H37 gld. 7 kr. Pri nekoj zavarovalnici dobila bi njegova družina, ako bi bil on zavarovan na slučaj smrti, ter bi uprav toliko plačeval premije, 10.000 gld., tora j 7162 gld. 93 kr. več! Recimo, ako bi umrl po preteku 20 let, v hranilnici bi narastel kapital na 7036 gld. 60 kr., od zavarovalnice dobila bi družina 10.000 gld., torej 2063 gl. 40 kr. več!
(Konec prih.)
Dunajska borsa
13. maja.
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 89.40 n	v »rebru — — — „ 9(J.0o
Zlata renta — — — — — — — — n i K).25 5°/o avstrijska renta — — — — — ,101.60
Delnica narodne banke — — — — „ J>48._
Kreditne delnice — — — — — — „ 300.25
Londen 10 lir »terlin-----„ 118.10
Francoski napoleondori — — — — „ y 40 C. kr. cekini — _____ — n 5^57 Nemške marke — — — — — — — _ £8.—
e 1 i k a gospodarstvena
šumarstvena, umjetnička i obrtnička-
zložila D e dr
14 maja do 15 oktobra
10 sati u jutro do 10 na veči-r
t o 111 n 11 e 111 ni i ne 11 se
P<rk i rotunda	J
večer elekt rii-no ra/svietlj 011 n j
Ulaznica 40 novč. — i: nedeljah i avetri h 30 novč. — Ulaznice za djecu 20 novč
Zahvala
Podpisana zahvaljuje se v imenu 'ženskega oddelka „Delalskega podpornega družtva" bivšej načelnici tega oddelka, gospej Mariji S c h m i d t o v i , na požrtvovalnem delovanju v korist družtva.
Trst 13. maja 1890.
Terezija Metlikovič,
načelnica ženskega oddelka „Del. podp. drnžtva".

8— 3
hMliiiVi
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Vaše blagorodje!
Usojain si Vam priporočati svoj ogrski desertni sir (izvrstni ovčji sir s karpatskih pašnikov) v ploščah in najfinijem zavitku in v originalnih poštnih zabojih od 5 kil, v katerem je 72 komadov za 4 gld. 80 kr. a. vr., po postnem povzetju franco po celej Avstriji.
Prosim, da se ne zamenja moj Lip-tauski ovčji sir s karpatskih pašnikov se sličnim dunajskim, monakovskim in manj-skim pivskim sirom, kateri je iz kravjega mleka.
Z najvećim spoštovanjem Gustav Petrovicky,
10—8	Miskolcz, Ogrska, kuzinczky utza 18.
Sancin Anton, po domače Drejač, trgovec v Skednju, ima na prodaj naravno romansko žveplo, pomešano s 3°/0 bakrenega vitrijola.
Spomladansko zdravljenje.
Čaj „Tisoč cvetlic'1 (Millefiori).
Cisti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni Praxmarer „Ai due Mori" Piazza Grande.	7—JU
ii si ialis, stjsMcB n sni sok in sedni mošt
n ijnovejše izborne konstrukcije s trajno delujočim dvostrokhn
pritiskom in z regulatorjem stiskaJne Bile.
Garantirana delujoča sila! do 20n/0 večja, nego pri druzlh stiskalnicah
Odlikovane s prvo nagrado 11a državnoj sadnej razstavi
ki je Lila meseca oktobra leta 1888 na Dunaju, o katerej priliki ho te stiskalnice strokovnjaki izskusili.
SADNE IN GROZDNE MLINE
izdelujejo in z Dunaja oddajajo
lo= i
PH. MAYFAHRT & COMP.
Tovarne za poljedelske in vinorejske stroje, livarna za železo in kladivo na par, Dunaj II, Frankobrod na M. in Kerlin N.
llustrovani ceniki, prot-pekti in pohvalna spričevalu itd. gratis in trunko, ako se jih želi. Vzprejmejo se tudi zmožni in solidni za-stopniki za pri inertni provizijo._
GLASBENA ŠOLA.
Samo za 50 kr. na teden pouk na vijolini, glasoviru, instrumentih za orkester in pihalnih instrumentih. Povprašati je v ulici Via Chiozza št. 5. I. nadstrop je.
4-3	Valentin Prcssan,
učitelj
Pošilja "blago dobro sprav^eno in poštnina prosto !
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica DIorelli št. 17,
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. pO najnižji coni.
Staro reči popravi, ter jih V Ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	29—20
NajboljSa	13 — 40
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna finega sukna
Sigel-Imhof
v Brnu,
Za elegantno pomladno in poletno moško obleke zadosti je B odrczek v dolgosti 3*10 metra, to jo 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volno volja: gld. I.NO iz navadne gld.	iz line
jMf- gld. I0.50 »z jako line jJB ^tf" gld. I 2. IO iz najfinejše Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grobenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blagu iz sukanca za moške in dečke, ki se smo prati, pristna piijuč-gilet-blnga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev se jamči. Uzorci zastonj 1 franko.
Vaše blagorodje!
Priporočam Vam svoje sla-dostne Debrečinske salame in
klobase.......ki. gl.	1.20
Paprika-slnniuo, zrnato . „ „	—.64
Rožno papriko . . . . „ „	1.—
Liptauski sir...... „	—.60
Borovičko......lit. „	1.—
Konjak (madžarski) . . . lit. „	1.80 Sok od jagod (Preisclbeeren-
Compot).......kil. gl.	—.60
V zabojih od 5 kil s poštnim	povzetjem.
Z najvećim spoštovanjem
10—8	Gustav Petrovičky,
Miskolez Ogrska kazinczkv ut/u 18. Kedor posije denar naprej, dobi pošiljatov franko
Suknene tvari
razaSilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine cieno i samo dobre vrsti
3.10	m
3.10	„
3.10	„
3.10	„
3.10	„
2.10	„
2.10	„
1.00	„
fl.30	„
za 1 odielo samo
»t, n ti no „ „ , vrlo fino „ „ „za kaput fino „ „ „ vrlo fino darovao	for. 2.20 — 3.20
kaingarn za prati	for. 2 80
for. 3 30 „ 4.60 , B.80 „ 12.-. 15.-«.— 9 —
Tvornica i skladišče sukna
E. Flusser u Brnu
Dominikanski trg 8.
Uzorci badava i franko. 13-20-14
Kraljica sesalk.
SESALKAVERMOREL
(zvana T Eclair)
ORIGINALNA ^m
Jedina z neprestnjnim agitatorjem, bruhajočim tekočino, s pnifmikiun Riley-Vermorel. 1'opolno in trdno izdelana iz rudečega bakra, dober poni o Pek proti
PERONOSPORI
(strupenej rosi)
tako na nizkih trtah, kakor nn visocih ; jamči dobro delo in ekonomijo s tekočino za
317 daril poleg dekoracij za poljedelske zasluge'
NB. Tekmujemo v rabi te sesalke z vsako drugo »esalko.
CENA
originalno popolno sosalke Vermorel s pridejanitni aparati in prosto colnino t£ S>	zavoj
brezplačno. - Razprodaialcem se dovoljuje navadni rabat. - Razpošilja se le proti prej plaćanoj gotovini.
E PsT B1CO PEGAN Trieste Palazzo del Lloyd
Nuvod in pouk o rabi te sesalke in fikropenju trt dajeta se brezplačno.	2 5
gf 5 do 10 gld. na dan ^
moro si vsak prislužiti brez kapitala in rizika s postavno dovoljenim prodajanjem sreček na obroke.	5 -H
Ponudbe naj se pošiljajo: U a n k h a u s Fischcr & C., Budapest Fruuz Josefs Quai 83.
Dežnike in solnčnike
jednostavne do najelegantnejSih iz solidnega blaga, skrbno izdelane v največjej izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča
Ta fabrika izdeljuje po jako nizkih oenah orgije za cerkve in harmonije, krasno vglašeno in solidne konstrukcije. Pogoji plačevanja no lahko prav ugodni. Kataloge in cenike dobiva se gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 16. lot blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti prav velikili.	8—20
To dokazuje najsijajnejso zmožnost zavoda in njega roelnost.
v Ljubyani
Mestni trg štev. 15
tovarna za izdelovanje dežnikov in solnčnikov.
Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrše.
Naročila po poŠti se hitro izvrše proti povzetju.
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. a_6
Tastnik pol. drnžtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni »rndnik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu