Lea Fatur Drvar in črnošolec Pod podrtino kl°auJH grndu je sekal drvar tyM lija. Sekal je kakor btffl in pel: ^H Drevo, drvar, ogenj, ij^^^^H žep moj prazen je iiiJČB^H tlitro, iiiiro. sek, sek*^^H kruha da imm tlal boJ^H Miiia, Manca lačni staT^^B ženka Anka žlehedta . >^l Iverje je odleta^^H grajski zid. pa skozi ^^H luknjo v steiii in je ^iH CinkU In tenko. ka|9 miška piska, stoče z&jiH dom: »Strela — leti-^^H naiu, Brdavs velikaz^^H dira svet. beživa spe^^H Matija skoči k lini in vidi — o kaj? Tam je gludka kamnita r^^H na njej polno srebrne in zlate posode in dva možička, pedenj-čl(>v^^^H laket-hrada, pobdrata posodo in izgiujata skozi luknjo v zidu. Matijaj^^^ sekanje, hodi okrog in okrog podrtiue ter išče možička. ZveČern^^H majhno butaro drv domov. Žena se čudi: »Kod si hodil, kje si bil, da si tako malo naredil?« 42 \j,[i j:i pravi o možičkiii, pu žeua mu pravi: -Zaspal si in saiijaio se I H je.« Orugo jirtro pra-vi drvarjeva žeoa: >Minca in Manca ne marata j žgaiicev, giej. da naseeeš danes za voz drv, da dobimu kruha.., 1 Malija seka, pa ne poje; ne d« mu miru iu si raisli: ¦ »Zaklud je lu žakopan, 1 mi pa jeino sok neslan.« I ['a zopet začne, trka s st-kiro jto zidu, pa ne najde več ne linice. ne I vhoda. Nnenkrat sliši petje. Matija posluša. Zagleda frnošolca v visokit 1 {korjih / rdfio peto, v črni široki obleki s pasoin iu visokim štulaatim 1 klolinkom. Pel je: I »Matija drvar, Kaj zid ti je mar, I drva pripravi ijl Boga hvuli.< I \latija iiiu potoži: ;-Da, gospod! Dan za diiem seci, seci! lukaj za zi- I i, i«i je laklad. LaJiko bi oblačil ieno v svi\o iu i\al Iičltc \ »o\o, ^ahko 1 1>i -f \uzil \ koaiji.' 1 Crnošolee su je smejal: »Zdravje je največji zaklail prijatelj. zdravje I in puštenjc. Vitlim v zemljo, lahko si nabercui zlata, pa hodim tajši uhog I !>,, \csel pu svetu. Če pa misliš, da te osfeči zlalo, ti pomafjain rad do njega.t I Saino nialo mi odprite, gospod. sarao. da zagrubini (ri prgišča,« prosi I '.;"¦ I ; ruošolec obljubi: 1'oskusim. Fridi, ko zvoni poldun, t stolp.' I Matija seka in žvižga. -Misli si: =Saj je zadnjikrut. Odslej l»m delal I . še zu zhJmto.i Ob enajstih gre domov in sc nakosi žgancev z zeljem. 1 l.ije ura v vasi poldan, |)a dere po zidovju v stražni slolp. Tam sloji I ruošulec z oljčno šibico v roki in rečc: »Ni lahko našln. Zaklad je I "i zo^lražen. Vendar ao ae poktizala vrata.-: Malija zaglcda vratca, ki I j ' ni Midcl idkdar poprej: ozka su. železoa in rjasta. Lrnošolec narlše tri I ktuge iu veli Maiiju, da slupi v srcdujega. Pravi rau: ; Vrzi od sebe, kar I ittuu želcznega ali srebruega.« Pot«"' mahne trikrat na polnočno straii, I jurmra prfčudne bcscde in poda Matiju vilasto šihico rekoč: \'zemi šibo in boiii iiogumeu. Odpre ti trojna vrata. Korkoli vidiš in ti preti. inolti! Ne jcmlji mic(«ar, dukler ue ptideš v Irctjo klct in tam samo tri |)rgiSča. \!olri! Sicer izgmc vse!< Maiija prime vilasto šibico in uJftri po vratili. Takoj se odpro io zapro. Matija Jii skoraj zakrtčal od groze in siuda: hi so bile zbrane vse vrstp kaf-strupenic. devetoglavi zmaji in slrašni nctopirji. Vse je sikalo in sililo ^anj. Matija bi najraj.ši nazaj, pa /bcre ves svoj pogum in gre naravnost Irujrih vrat. Tu se mu je oclprl« krasna solia, v njej je stala lepa de- | i iu iuu punujala zlat bokal vina. Toliko. da ui zniotilo Matija. Pre- | m.isal se je in šel k vratom. ki so švigniln narazcn. Hej. ie, otipava si glaro, pa je v&a razboljena. Zvlet-e se nazaj na stražni 1 i. Tam ni vrat, ni črnošolca, spodaj ni nasekanih drv. ?.ena mu pa : >Polenil si se, zaspal in sanjal o zakladu. Cv boš kopal po podrtinah. !'OBta imeli Minca in Mancn n^ močnika ne žgancev. svilcne nbleke ue ^mu zmogla. še prtene ne. in ti boš iiael naraesto cokel opaukc, ne pa ^^^feljev. Oelaj, kar ziiaš. Matija..-^ ([luitradjs M.Sodeja.)